Stev. 178 Pifflaa platana i gotovini (fonta nnttit tnlutfM V Trstu, v peten 29. julija 1921 Posamezna številka 21) stotink Kelnšk 3 Irhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sr. Frančiška Asifkega šte%-. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-n!?tvu. — Ncfrankiiana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovrtni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._ in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računjo v širokosti ene kolone (72 mn). — Oglasi tr*ov:ev in obrtnikov r.vn po 13 sto t. osmrtnice, zahvale, poslanice in ViblU po L l.—, ojhsi deia.nli ztvoliv, mm po L 2. — Mali ogksi po 2) stot. besala, najmanj pa L 2. — O^lui naročnina in reklamacije sepoliljijo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulici sv-Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprava 11-57. Mova kriza ruskega boljševizma Že dva tedna poročajo dopisni uradi vseh dežel, da vlada na Ruskem lak.'ta in se širijo po sovjetski republiki na* lezljive bolezni. Angleško čaF~"isje po* roča, da jc od meseca maja do danes umr* lo v PcTrogradu, Moskvi in :užni Rusiji na koleri 133.428 ljudi. V mesecu maju ta j ii n i ju je po vesteh »Timesa« umrlo S2.000 otrok na tej bolezni. Potrebno ie bilo vedno in potrebno je tudi sedaj, da človek ne verjame kar ta* ko z lepa vestem, ki jih daja v svet meščansko časopisje o Rusiji. Lisri, ki sicer slovijo po svoji resnobi in svoji stvarnosti, se -~av n::č niso po> miš Ij al i tiskati na svojih uvodnih stra= neh vesti, da je Trockij klical v Aioskvj zdravnike, ki naj preiščejo duševno nje Leninovo, da je Lenin znorel, da je Lenin dal aretirati Trockega, ali celo, da Lenin beži čez Finsko iz Rusije. Komur n: glavna naloga, črniti rusko revolucijo in komunistično gibanje, mora biti skraj* no previden in skeptičen, ko čita v meščanskem časopisju vesti o Rusiji. »Ti* mes«, to veliko glasilo angleške konser* -tivne stranke, je pa še posebno nezanesljiv. Smatrati ga moramo za enega največ Jih sovražnikov ruske revolucije, ki uporablja vso svojo moč in" ves svoj vpliv, da razveljavi po celem svetu ugle;!-komunizma. In vendar so vesti, ki jih čitamo Jan za dnem o lakoti in kugi na Ruskem, v glavnem resnične. Saj je vendar r»isa* tel j Gorki j poslal vsemu kulturnemu svetu poziv, v katerem ------i vse »po* stene ljudi, naj čimprej pomagajo ruske* mu narodu s kruhom in zdravili, ker grozi miljonom ruskega prebivalstva smrt.« In glavno glasilo francoskih ko* munistov »L'Humanate«, ki leži picd nami, piše, da »grozi sovjetski republiki sp-c5na lakota«. Komunistični list do* stavlja: »Rusija ni le klasična dežela umrljivosti otrok in 7 .vednosti ljudskih nnožic, temveč tudi dežela lakote in srednjeveških nalezljivih bolezni«. Med gospodarske vzroke velike nesreče, ki zadela ruski narod, št^'ejo francoski komunisti zaostalost ruskega poljedelstva. »Zemlja se obdeluje površno, smo* treno namakanje njiv ie skoro nepozna»| no. Zerr.Ija se ne izrablja dovolj umno. Pii:ian;kuje pa tudi orodja in živine. Predvsem pa ne kažejo kmetje sami do* ne i volje.« Kdor hoče razumeti težko krizo, ki jo preživlja zopet ruski boljševizem, se nc sme sklicevati samo na -eliko sušo in na nalezljive bolezni. Tudi v časih car* skega absolutzma je rusko ljudstvo tr* pe'o vsako par let lakoto in so ga mučile pogestoma nalezljive bolezni. To la ravno posebnost ruskih razmer, da je v deželi, ki je bila žitnica Evrope, ljudstvo od dobe do dobe gladovalo. Ako bi hoteli raztolmaičifei našim čita* tel j em socialne in gospodarske vzroke tega čudnega pojava, bi morali napisati posebno razpravo. Kar daja sedanjim težkoeam sovjetske Rusije posebno lice, je drugo. Komunistična vlada je v mnogo težjem položaju. Dežela je že od leta 1914. v vojnem stanju. Odrezana je ze 7 let od vsega sveta. Odkar so komunisti na krmilu je blokada postala popolna. Rusko ljudstvo nima orodja za obdelo* vanje zemlje, urimanjkujejo mu umet* na gnojila, ruska industrija je brez smo* v'n in se bori proti neznanskim težko* čam. Boj zapadnega kapitalizma proti sovjetski Rusiji je rusko gospodarstvo močno oslabil. Železniški promet, ki je podlaga vsakega gospodarskega zivlic* nja, je v neredu. Brez lokomotiv in vo* zov, brez premoga se promet ne more vzdržati. Občudovati je treba komuni* stične voditelje, da so si znaH v teh tež* kočah pomagati in so se kljub vsem tez* kočam ohranili na površju. Upoštevati moramo nadalje, da se morajo komunisti boriti tudi na znotraj, da morajo premagati tudi odpor lastne* ga prebivalstva. »L* Huananite« prmo* veduje. da »kažejo kmetje sami malo do* bre voljo«. Kmetje ne obdelujejo do* volj zemlje. Ker ruska industrija ne p di kmetskemu/ prebivalstvu potrebščin, ki jih želi in potrebuje vas, kmetje ne daiajo mestom živil. Zato je morala vlada uvesti rekvizicije. Kmetje so nato skrčili obdelovanje zemlje in pridelali le toliko, kolikor so potrebovali za se in za svojo družino. To ie povzročilo poman j* kanje v mestih in Lenin je opustil r=;Vvi* z'ci:e ter odpravil državni monopol žita. Pred par meseci je bila proglašena svo* bodna trgovina s kmečkimi prdelki. To so storili komunisti zato, da bi krnele zoret z veseljem obdelovali zemljo in zvišali produkcijo. Ruski boljševizem se bori torej z notranjimi in zunanjimi težkočami. V teh težkih časih b: mu moral ves svet po* magati. Vsak, kdor človeško čuti, bi mo* ral pomagati miljonom trpečega ruske* ga prebivalstva. Mesto tega vidimo, da hočejo kapitalistične države nesrečo ruskega ljudstva izrabiti v politične na* mene. Francija zalaga, Romunijo in Polj* sko z municijo in pripravlja proti komunistični Rusiji nov napad. Iz odkritij pariške »Kumanite« razvi dima, da pla* čuje Francija v ta namen Poliski dnevno 600.000 frankov. Od zapadnih drž;y to* rej boljševička republika n;ma prič ako* vati posebr^h dobrot. Uverjeni smo -i. da bo ruski narod navzlic temu sedanjo veliko krizo premagal._ Otvoritev proge na Ohridsko ?ezero BEL GRAD, 28. Železniška proga iz Kiceva v Ohrid in k Ohridskemu jezera je dograjena in nedavno tega je bdla proga izročena promete. Proga je ozko* tirna. S tem je Ohridsko jezero, ki se odlikuje po svojih izrednih naravnih krasotah m po velikem bogastvu na ri* bah, dobilo direktno železniško »zvezo s Skopi jem in z ostalo državo. Reorganizacija sodstva v Dalmaciji " BELGRAD, 28. Ministrstvo pravde je odredil^, da se premesti višje deželno sodišče za Dalmacijo v Split, deželno pa v Šibenik. Pristojnost dalmatinskega deželnega sodišča je razširjena tudi na otok Krk in mesto Kastav v Istri. Združenje češke in srbske cerkve LJUBLJANA, 28. Ob priliki velikih slavnosti, ki so jih priredili v proslavo Jana Husa na Mor-avskem, je bila služ* beno razglašena združitev narodne čeho* slovaške cerkve s srbsko pravoslavno. Niški vladika Dosčtelj je na tej sveča* nosti prečital službeno odločitev arhije* rejskega saveza srbske pravoslavne cer* kve, ki odreja med drugim: Da se bo v najkrajšem času v Beigradu v prisotno* s ti srbskih, bolgarskih in romunskih vla* dik (škofov) izvišilo posvećenje prvega škofa čehoslovaške cerkve in da bo Jan Hus proglašen za svetnika1. Rusija Rusi streljali na nemške pobiralke min v Belem morju BERLIN, 28. »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja, da so ruske ob:?lne utrdbe streljale dne 25. julija ob 22. zve* čer na nemške ladje, ki pobirrarajo mine v kolskem zalivu--. Rusi so streljali na nemške ladje, kljub temu, da so oprav* ljale svoje delo pod nadzorstvom ene* ga oddelka ruskih rdečih straž. Nemške ladje so odgovarjale na streljanje. Nem* ci niso mieli nikakish izgub, toda ladje so se morale oddaljiti in opustiti delo. Lakota ▼ Rusiji — Klic pisatelja Gcrkega Priobčujenio popolno besedilo poziva pisatelja Gorkega za pomoč Rusiji, ki smo ga včeraj mimogrede omenili v poročilih o nesreči, ki je zadela ruski narod: Vsem poštenim ljudem! Na obširnih žitnih /uec slavila Pašičeva pot v Karlove vare i BELGRAD, 28. Ker v vladnih in par* ! I-mentarnih krogih pričakujejo z goto* | vestjo, da bo 10. avgusta v zakonodajni kjpšč'ni sprejet zakon o zaščiti države, namerava ministrski predsednik g. Ni* kch Pašič odpotovati po 10. avgustu v Karlove vare. Po atentatu LELGRAD, 28. Iz vseh krajev države prihajajo na vlado protestne brzojavke,, v katerih narod ogorčeno obsoja atentat na ministra Draškovića. Po vsej državi se je vam os t nam organom doslej posre* C :o vzdržati popolni red in mir. Mnoga društva in politične organizacije zahte* vajo energične korake preti komu* n is tom. BELGRAD, 28. Povodom tragične j snvrti min:stra Draškovića je preiti mi* I nistiski predsednik g. Nikola Pašić is« .. 3 sožalne brzojavke od ministrskih p:c^set-stev vseh evropskih vlad. Frva 1 izojavka je došla ^ministrskemu pred* tedniku Pašiču od bratske Čehoslovaške. Vladni ukrepi proti komunistom BHLGRAD, 28. Notranji minister Pri* bićevlć je podal ministrskemu svetu ob* rno poroč Jo o notranjem položaju dr* iz ve. Ugotovil je na podlagi službenih j roči!, da je položaj na Hrvatskem, od* kar se je spre,je!a ustava, znatno boljši. Davek plačujejo Hrvatje sedaj redno in o priliki rekrutacije so se odzvali obve-zanci tudi v tistih krajih, kjer imajo ve* čino Radirćevci, s 94 do 100%. Ravno ta* ko so se tudi veliko izboljšale razmere v južinh krajih. V Sandžaku in na Ko* sovem se je ojačilo orožništvo, da bi se -mkaj napravil red. Minister Pribičevič ie pozval v Belgrad konferenco vseh ve= ukih županov in okrožnih načelnikov, na kateri se bo razpravljalo o skupni aKciji proti komunistom. BELGRAD, 28. »Politika« piše^ Ko* inunisti so pričeli pošiljati članom kabi* neta grozilna pisma. Posebno obsovraže* na sta z njihove strani notranji minister Pfibičević in predsednik skupščine dr. K.bar. veščeni krogi trdijo, da so ko* Urjn su obsodili na smrt tudi nekatere sojino * demokratske poslance. Med te* {ni ;e na listi proskribirancev tudi Dragi* ša Lapčevic. BELGRAD, 28. Včeraj popoldne je :mel ministrski predsednik Pašić sesta** nek z načelnikom generalnega štaba voj* vodo Petrom Boiovićem in vnj. mini' strom Zečevičem. Sestanek je trajal dve uri. Obveščeni krcigi trd;jo, da je imel sestanek svrho, da se doseže sporazum glede uporabljanja vojske proti proti* državnim elementom, če bi ti izzvali s svojim zadržanjem kako tako državno akcijo. Vojaštvo bi bilo reserva c^rož* ništva. BELGRAD, 28. Predsednik skupščine dr. Ribar je dal na podlagi poslovnika zapreti sobe v parlamentu, ki je bila do«« slej na razpolago komunističnim poslan* cem in ki je bila središče komunistične akcije. Najbrže bo komuni s tičnVin :">c* slancem še toliko časa dovoljeno udele* ževati se sej skupščine, dokler se ne sprejme zakon o zaščiti države. ^pELGRAD, 28. Na današnji ministr* sS sejtt se je razpravljalo o ukrepih za zaščito države ter jejjiia sprejeta kon* čna redakcija tozadevnega zakona, o ka* terem bo popoldne razpravljal zakono* daj ni o dsek. S tem zakonom se razpusti komunistična stranka, ker kot protidr* žavna ne more več obstajati, ter se raz* veljavijo vsi mandati komunističnih po« slancev. Zakon je sestavljen po vzorcu protikomunističnih zakonov v Švici in Ameriki. BELGRAD, 28. Vsled vedno novih aretacij članov terorističnih organizacij namerava vlada — kakor znano — ukreniti najstrožje ukrepe proti komunistom. Vlada bo predložila narodni skupščini, ki je sklicana za soboto, zakonski načrt, ki določa kazen do 20 let zapora, izgubo državljanske časti in globo od 1000 do 10000 dinarjev za zločin preti državi in javnem miru in redu. Za tak zločin se smatra vsaka propaganda proti držav? in državnim oblastvom, bodisi potom tiska ali govora ter vsak poizkus, da se nasilno izpremeni politični in družabni red v državi. Isto velja za vsako antimilitarislično propagando. Vezi z inozem-stom v svrho pripravljanja revolucije v državi, ali skrivanje orožja se bo kaznovalo in or-ganizanje ali kakršnekoli podpiranje društev ki bi imela namen anarhizem ali terorizem, bedo kaznovani z omenjeno kaznijo. Zakonski načrt vsebuje zelo stroge ukrepe proti hajduštvu in širjenju krvnega maščevanja. Razen tega je določena kazen z zaporom in globo za državne nameščence, ki bi štrajkali. Predsednik narodne skupščine je dal zapreti prostore komunistične -parlamentarne skupine, 1 kjer so se pripravljale teroristične zarote. Mandati komunističnih poslancev se bo hteva od vlade, naj pomaga občinskim upravam s tem, da izključi vrednostnice zemljiškega kredita od dolžnosti vpisa= nja na ime. Poslanec ljudske stranke Marino opo» zarja vlado na potrebe južne Italije in otokov. Poslanec ljudske stranke Gronchi go> vori o gospodarski in industrialni krizi in o ukrepih, ki bi jih morala vlada ukre=> niti v tem oziru. Mastino zahteva v imenu sardinske stranke upravno in zakonodajno avtonc» miijo za svoj otok, poudarjajoč, da za* hteva po avtonomiji ni zanikanje enot* ne domovine. Zadnji govori še socialist Cazzamali, fcs zahteva od vlade, naj končno rad;-' d* no reformira ustanove za pomoč umobolnim. Nato se seja zaključi. ItaLija in kavkaske države. — Kavkaško odposlanstvo pri ministru Della Torretia RIM, 23. Gruzinsko poslanstvo javlja: Minister za zunanje zadeve Della Tor* retta je sprejel odposlance štirih kavkaš* kili republik. Odposlanci so mu predlo* žtfa besedilo zvezne pogodbe med temi republikami. Armenski zastopnik v Ri* mu g. Vrandisa je zastopal armensko re* publiko, gruzinski zastopnik g. Makio* strašni bo!>> gruztnsko republiko in azerbejdŽan* ski odposlanec Šejk U1 Islam Zade je zastopal aizerbejdžansko republiko in re* publiko severnega Kavkaza. Znano je, da so narodne vlade omenjenih repub* lik, ki so jih ruske čete skoraj popolno* m a zavzele, sklenile dne 10. junija t. 1. zvezno pogodbo. Pogodba je bila skle* njena v duhu široke spravijivesti. Kav* kaške republ ke so pripravljene ugoditi ruskim trgovskim interesom v teh krajih iii tudi se pogoditi s Perzijo in Turško. vsled krute vojne in vsled še krutejšega po- ^^^^ bistra za zunanjega* stopanja zmagovalcev napram premagancem globoko omajana. Mislim pa, da se vera v tvorno moč ideje in čustev človečanstva more in tudi mora obnoviti. Nesreča Rusije nudi prijateljem Človeštva sijajno priložnost, da dokažejo življenjsko sposobnost človekoljubja. — Mislim, da naj bi pri ti akciji v prvi vrsti sodelovali oni ljudje, ki so v voj. letih tako strastno Ščuvali ljudi, s tem ščuvanjem uničili vzgojno moč krasnih idej ter z neumnostjo in surovostjo razdejali od ljudi ustvarjeno delo. Ljudje, ki čutijo bolestne trzljaje trpečega sveta, bodo oprostili mojim trpkim besedam. Prosim vse Evropejce in Amerikance, da čimprej pomagajo ruskemu narodu, posebno s kruhom in zdravili.« ___ PeSJska Poljski socialisti ne marajo nobene internac?onale VARŠAVA, 28. Na shodu poljske so* . ,. * . . t -i i i * j njegovim uriiLdsem, meu uiu^mii puju tavna- cialisticne stranke je bilo sklenjeno, da.:tel-u Usta »Umanita Nuova.« Proces, ki se bo stranka izstopila iz II. intre^acional in da bo nasproti drugim internaciona* lam popolnoma neodvisna. ISaiila Razprava o preračunu v zbornici. -— Hud prepir med fašisti in socialisti RIM, 28. V zbornici se nadaljuje raz* prava o proračunu. Podtajnik za osvobo* jene kraje pravi, da bo^ treba za pravo vseh vajnih škod' v osvo>* boj enih in novih pokrajinah nad dvanajst miljard. Doslej je bilo do* ločeno v proračunu pet miljard. Ostale miljarde se bodo zbrale potom ^osojil. Medtem se bo poskrbelo za hitrejše iz* plačevanje potom zvišanja osobja pri finančni intendanci. Socialist Basso ugotavlja, da bi se mo* rale vsaj manjše odškodnine hitreje plačevati. Poslanec ljudske stranke Ciriani izra* ža svoje zadovoljstvo zaradi dobrih na? menov vlade glede osvobojenih pokru j in in predlaga stroge kami za tiste, ki bi neupravičeno zahtevali odškodnino. Podtajnik za notranje stvari Teso* ni opravičuje razpustitev socialističnih občinskih odborov v pokrajini Rovigo » stran prejšnje vlade. Socialist Matteotti- poudarja, da ie bilo nad 60 občinskih odborov v roviški po* krajini prisiljeni, da odstopi io zara* zavarovanja Carigrada in dardancl* ske ožine. Rešiti pa se bo moralo na tem sestan* ku gomješlezijsko vprašanje, katerega odložitev bi še poslabšala že itak slabe razmere na spornem ozemlju in bi lahko dala povod novim spopadom med Polja* ki in Nemci. Medtem skušajo posamcz* ne vlade prepričali berlinsko in varšav* sko vlado o potrebi pritiska na tozadev* ni prebivalstvi, da sprejmeta sklepe gle=» dc nemško*poljske meje, ki jih bodo zavezniki sklenili. Vrhovni svet bo končno razpravljal še o porenskem vprašanju. Jasno je, da bo morala porenska komisija z ozirom na sedanji položaj zopet začeti svoje redno delovanje in da se bodo morala izprazniti porenska mesta z ozirom na namen nemške vlade, priznane tudi v Franciji, da izvrši: prevzete obveze in ec pokori zaveznikom. Sporazum v tem vprašanju se še ni dosegel, toda upravi* peno se lahko upa, da francoska vlada ne bo vzstrajala pri svoji nepopustljivosti.« Albanska vstaja RIM, 28. Albanski tiskovni urad ob* javlja poročilo o vesteh o vstaji v Alba* niji, v katerem pravi, da ta domnevna zarota nli nič drugega nego izraz nezado* voljstva miriiditske pokrajine proti des* potičnemu voditelju Marku G»oniju. Večina prebivalstva in njegovi verski predstojniki so pomagali državni vojski v boju proti izdajnikom, ki so bili po* gnani čez mejo. Marko G j oni ie zbe* žal z nekaterimi svojimi ^ristaši in srb* sko ozemlje. Boj ran Bury, sedanji po* veljnik albanskih- reservistov, ni bil ni* kdar na kaki misiji v Beigradu. Vest, da se je izkrcal v ValonO neki tur^i oddelek, ki da je zaplenil grške brodove ro albanskih lukah, je tudi brez vsake podlage. _ Frasislia Nova poostritev spora med Francijo in Anglijo. — Vrhovni svet zcpzc odvoden? PARIZ, 28. Agenciji Havas javljajo irz Londona: Francoski poslanik v Londonu je bil zopet pri lordu Curzonu in mu je izjavil, da je po mnenju francoske vlade sestanek vrhovnega sveta nc? mogoč, dokler se nc reši vprašanje- po-jačenj za Gornjo Šlezijo. Lord Curzon je vzel to izjavo na zna* neie ter je odgovoril, da bo o tem po? ročal svojim tovarišem v angleški vl-id!. RSemSSIa Nemci in ameriške čete cb Renu KGLN, 28. »Frank5u^Era«. Komentarja ni treba pisati Razsoden čitatelj si ga lahko napravi sam. Le eno bo pripomnili: Krivi so v tej stvari tudi Tržačani sama. Za za* stepnike Trsta v Rimu so glasovali — oni sami! Izbrali so si' može, ki j'jm de* lajo ve-čje skrbi — sokolsko pero in fa* šistovske »ekspedicije«, nego pa — da govorimo z besedo »Ere« — »pretragičnj položaj«, v katerem se nahaja tržaška trgovina. Ig prouleo tio — žluijgnja! Uvodnik, ki ga je priobčila »Era Nuova« v svoji številki od 28. t. m., je zelo zanimivo čtivo. Povod uvodniku sta dala zakonska načrta ministra Bek-ti j a o pospeševanju trgovske mornarice. Vtis, ki sta ga napravila ta zakonska na* črta -v Julijski Benečiji, — tako ugotav* lja »Era« — je naravnost porazen. Nihče ■ne bd bil pričakoval, da bedo rodila po* gajenja med ladjedelci in vlado v Ri* mu tr.ke sadove. Zakaj tako stroga sodba o omenie* .nih zakonskih načrtih? Čujmo »Ero Nuovo«! Ta načrta ne upoštevata prav nič našega posebnega položaja in nista sposobna, da bi redila našo industri jo 12 hude krize, v kateri se nahaja. Položaj, kakor je nastal v naših krajih, je tako žalosten, da se moramo vprašati: nam hočejo ali nam nočejo priznavati pravice do življenja?! Beseda je huda — pravi »Era« — ali je utemeljena. List omenja v dokaz neko brošuro, ki je krožila te oni v parlamentarnih in vladnih krofih v Rimu, in nosi sledeči naslov: »Zakaj morajo ladjedelnice v Julijski- Benečiji dobiti manj nego druge ladjedelnice?« Ta brošura — pravi »Era« — je neizpodbiten dokaz o uničevalni gonji', ki se vodi po natančno zasnova« nem načrtu proti koristim Trsta! Zakonska načrta Belottijeva sta v najhujši meri nasprotna interesom in potrebam nase gradbene industrije. Načrta sta pri* kladna položaju in potrebam vsake dru» ge pokrajine, samo ne onim Julijske Be* nečV'e. »Eni Nuova« dokazuje na to z natan* črimi strekovnjažkimi podatki, da ne bo dobilo po določilih omenjenih zakonov naše i&dieddjličivo od tistih J mil in* bolnišnica čiovekoliubna naučava (pio luotfoi CpozErjaaso naše čiiatcljs, da začnemo jutri objavljati prevod zelo zanimivega romana .»Zelezai malik« od Reneja Thevenira, Dvojna mora, V italijanskih časopisih čitamo, da se je v prostorih rimskega parlamenta sestala te dni ^parlamentarna komisija za varovanje interesov Italijanov, ki žive o inozemstvu.« Razpravljali so o izpremembah zakonov ki se tičejo zaščite teh Italijanov. Na podlagi razprave se predloži parlamentu posebno poročilo. Niliče ne more nasprotovati, da narod skrbi za stvarne in nravne koristi svojih pripadnikov v inozemstvu. In ravno zato bi prosili mi Italijane, naj bodo dosledni! Mi bi le hoteli videti, kako bi kričalo italijansko časopisje, če bi n. pr. skupščina v Belgradu razpravljalo o zakonu v zaščito Jugoslovanov, priključenih Italiji! Gotovo bi kričali, da je to predrznost preti običajem meddržavnega življenja, posezanje v notranje stvari italijanske države! Pa kaj govorimo o Belgradu! Saj kriče o nevarnem rovarenju proti državi, če mi sami, ki smo državljani Italije, s svojmi organizacijami v okvirju države hočemo varovati koristi svojih soplemenjakov!! Tako je njihova dvojna mera! Oni hočejo varovati koristi svojih sopiemenjakov po vsem božjem svetu in Beg nc daj, da bi jl:n hotel kdo odrekati to pravico! Če pa hočemo mi sami isto za svoje soplemenjake v državi sami, smo puntarji, smo sovražniki države! Kar je pri njih čednost, je pri nas — greh! Zato naj se nc čudijo, če imamo mi, kadar nam govore o enaki pravici in o svobodi, vtis, da nam govori golo hinavstvo! Lepe razmere co to?! Pred par dnevi se je vrliia na tukajšnjem generalnem civilnem ko-misariatu pred disciplinarno komisijo tajna razprava proti nekemu slovenskemu profesorju. Poudarjamo: razprava je bila tajna! Vendar je « Popelo di Triesie» še isLi večer priobčil poročilo o razpravi in razsodbo z raznimi in žaljivimi opazkami?! Kdo je spisal to poročilo, oziroma kdo je dal listu podatke? Kdo je zagrešil to uradno zlorabo? Kdo je na tako ne-zasl • šan način kršil uradno tainost?! Mislimo, da bi ta vprašanja morala zanimati tudi ekscelenco Mosconija Ali naj tudi tajni posli oblastev služijo -— politiki takega lista, kakršen je «PopoIo di Trieste»? Morda pa izvira vse skupaj iz kake — pogorele osebe?! Živimo v lepih razmerah! Povsod le sovraštvo! Prejeli smo: Dne 18. junija t. 1. se je mojemu sinu pripetila huda nesreča: oadel je pod tramvaj in se hudo poškodoval. Zdravnik zdravniške postaje je bil z avtom kmalu na licu mesta in je storil svojo dolžnost. Tudi v mestni bolnišnic?, kamor so ranjenca odpeljali, je bila zdravniška pomoč kmalu na svojem mestu. Zdravnik je rano prezeva! in napravil vse, kar mu je velevala dolžnost, in šele potem je vprašal za ranjenčeve generalije. Ko je podpisani odgovoril, da je sin rojen in pristojen v tržaško občino, se je oglasil uradnik v bližnji sobi z opazko, da taka imena in priimki ne spadajo v Trst! Po dovršenem zdravniškem poslu me je omenjeni uradnik pozval, naj mu dam potrebne podatke o ranjencu. Jaz sem pa izjavil, da on, uradnik, ne potrebuje podatkov ker ve vse in boljše, nego jaz, ker bi drugače ne trdil, da moj sin ni rojen in pristojen v Trst. Mož me je začudeno pogledal in rekel, da taka imena niso italjanska! Jaz sem ga vprašal, kdo da mu je rekel, da so italijanska. Saj so vendar slovenska! Vprašal sem uradnika, jeli Petindvajset let irnjevega življenja. Včeraj zjutraj se je odigral v I. nadstropju hiše št. 4 v ulici Donato Bramante krvav prizor, ki je sli-čen onemu iz ulice U dine, O tem dogodku smo izvedeli naslednje: Pred kakimi petindvajsetimi leti je spoznala 5! letna Ana Fegetz, stanujoča s svojo sestro Ano Marusič in 21 letno hčerko Marijo v ulici Donato Bramante št. 4, pomorskega strojevodjo Maksimiljana Fegetza, s katerim se je tudi par mesecev zatem poročila. Prve dni po poroki je bil pomorščak z njo zelo pohleven. Toda pozneje se je njegov značaj popolnoma spremenil: hiša, kjer je vladalo prej pravo zakonsko sporazumljenje, se je sedaj na man spremenila v pravi pekel. To je trajalo toliko časa, dokler ni odšel pomorščak pred 9 leti po svetu, odkoder ga ni bilo 6 let nazaj. Ko je pa prišel po dolgih letih nazaj, je imela žena z njim isto gorje kot prej. Pred 6 meseci je prišel Maksimiljan s štirimi prijatelji pozno v noč domov ter izjavil, da bo nabil ženo in hčerko. Razsrjeni mož je bil že zagrabil za palico, da bi nabil ženo. Toda na-merovani čin so pravočasno preprečili prijatelji, ki so bili z njim. Par dni potem je odšel pomorščak zopet od doma. Nazaj je prišel šele včeraj zjutraj okoli 8. ure, ko je žena še ležala na postelji. V divji razburjenosti je planil pred prestrašeno ženo s samokresom v roki ter vstrelil trikrat proti njej. Surovi mož se je hotel po storjenem činu odstraniti. Toda nekaj stražnikov, ki so slišali močne streie, je prijelo pomorščaka ter so ga odvedli na policijski komisariat v ulici Sanita, kjer je bil zaslišan. Na lice mesta je bil telefoničuo pozvan zdravnik rešilne postaje, ki je oskrbel ranjenki prvo pomoč ter jo dal nato odpeljati v mestno bolnišnico. Vdova Margerita Liebmann-Zabban in gosp. inženir De Sameiigo- Zaognetena in roman čilo-na tatvina, katere žrtev je postala vdova Mar-gerita Libmann-Zabban, daja tržaški policiji obilo dela. Vsa zadeva je zamotana v neko skrivnostno meglo. Glede te tatvine, ki je najbolj komplicirana vseh tatvin, s katerimi se je imela pečali policija zadnje čase, se ne more le še razjasniti. V osebi inženirja de Samenga, ki igra dosedaj glavno ulogo pri zagoneteni tatvini pol miljona lir, bo policija v najkrajšem času spoznala in degnaljp, ali ima on svoje prste pri umazani zadevi. On je sicer izjavil pri zaslišanju, da je nedolžen, toda njegovim besedam ni mnogo za verjeti. Res je sicer, da so mu polcijiski agentje preiskali stanovanje in niso našli pri njem ničesar ukradenega, ki bi dalo policiji povod za nadaljna osebna poizvedovanja. Kakor se je moglo izvedeti od vdove, je bil inženir večkrat pri njej doma. Do sedaj se ni moglo še natančno izvedeti, ali je kazala vdova inženirju dragulje in denar. Će mu ni pravila o draguijah in denarju ničesar, je pa morda on to najbrže sam zavohal. Je pa tudi možno, da je svetoval inženir kakemu svojemu prijatelju, naj gre po njegovih navodilih v vdo-vino stanovanje in odnese, kar ima odnesli. Tako je imel* inženir čiste roke . . . Pri zasliševanju je inženir tudi izjaval, da se je nahajal tiste noči doma. Policija je zasledovala, da bi se prepričala ali govori inženir resnico. Ali dosedaj ni mogla še izvedeti nič natančnega. Zasledovanja se nadaljujejo in v kratkem času je upati, da pridejo osebe, ki so imele vpletene prste v tatvino na dan. Zakaj so jo nabili? Včeraj popoldne okoli 2'15 se je predstavila na rešilni postaji v spremstvu neke prijateljice 19 letna Valij X., stanujoča v ulici Udine št. 41 {?), ki je imela več lis vsled udarcev po hrbtu, vratu in desni roki. Mladenka je povedala samo, da so jo nabili njeni sorodniki. Zakaj so jo nabili, ni hotela povedatiL --.j PRVOVRSTNA francoska zavarovalna družb* proti požaru išče potnikc-akviziterje za sio-venske kraje Goriške. Najboljši pogoji. Službe primene za bivše finančne stražnike ali orožnike v pokoju. Ponudbe na upravni-štvo pod «Akviziter». 1319 GOSTILNA, dobro vpelana, z dvema meblira. nima sobama se radi družinskih razmer ta> koj proda. Nahaja se na glavni cesti tik električne postaje. Glavarstvo, sodnija in kopališče v bližini. Pojasnila daje I. Vrečko, Vo-losko-Opatija. 132G PAŠNIK, v b ližni železnice lep razgled na vse strani, ki meri 403 sežnjev, se takoj prod:s za 20.000 lir. Več se izve pri Ivanu ŠkerJ, Barkovlje, Šalita di Contovello št. 753. 132? = I Sdro'Ji za nsir^ne žrfta c isirl Jugoslovenska omladina v Zametu je nabrala s pomočjo gospodičen: Marice Farda in Danice Babic L 205 in 25 din:, Eme Pilepič in Dragica Jurdana L 202, Dinke Sušan; in Ariti-ce Lenac L 194, 'Dragice Bcbek in Franics Marčelja L 200, Ivanke Jugo in Milke Čiković L 96 60 in 5 din. in drugi iz Zameta so daro-, vali L 312. — Hranilnica in posojilnica v Sv.' Križu II. prispevek L 50. — Josipina Sosi^ nab. pela št. 429 nabrala na Opčinah L 200. — Anica Milavec, Knežak L 50. — Milan Perha-vec nab. pola št. 22S je nabral: Milan Perhavec L 50, Karlo Penko L 50, Ivan Kralj L 20, Valentin Sustaršič, Dreskovče L 10, Vinko Per-čič L 10, Fran Sila L 5, Ivan Kovacič L 2 in Josip Mažgon L 1. — V Gor. Branici so nabrale: gospodična Fani, ki jo je Janez zapustil__________ kt gospodična| Ivanka, ki ima zvesto ljubezen j SPALNA soba, jcdilnica, salon in kuhinja se L 304 darovali so: Rado Kovač L 30, družina prodajo. Šalita al Promentorio 32, II. nadstr. Zvokelj L x0, dva reveža m en delavec L S, ievo> Na cgled od s_12 in cd 16—13. 1315 Lojze za uzent L 30, Bogonnl L 30, Jože! Po-1_-____ ABSOLVENT II. trgovske Šole, ver.č več jezikov v korespondenci kakor tudi v tssno-pisju, išče primerne službe. Ponudbe pod «Absclvent» na upravništvo «Edinosti». " 1321 SLUŽKINJA za vsa hišna dela, ki se razume tudi pri šivanju, se sprejme takoj proti dobrt hrani in plači. Zanetta, Barkovlje 39 pri gostilni Spangher. 1316 hajač L 5, ta neomenjeni stric L 10, Juže štaj novski L 5, Pevsko društvo L 40, Emilija Zgur! L 10, Agent L 10, Mežnar L 5, Nacio L 5, Ru-dež L 10 in drugi ostalo. — August Zlobec, j župnik v Pcmjanu L 10. — Neimenovana L 10. i Neimenovan L 10. — Gpa Jakob L 10, druži- i na Mali L 10, Martin L 5, gdčna Marija L 5, gdčna Fani L 5, gdčna Judita L 2, Ema Petro-vec L 5, Avstrijakant L 2, Eliza Blažič L 2. — Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini L 200. — Izmenjava gornjih 30 din. L 16'50. Zadnji izkaz 116.474'65 L, 1313 din., 1 dolar in 110 marke. Skupaj 118.478*85 L, 1313 din., 1 dolar in 1'10 marka. dsspsdarsfsm j— Nove delečbe .za uvoz in izvoz v Jugoslaviji, Jugoslovenska vlada je prepovedala uvoz soli od. koderkoli. Iz Romunske se lahko uvaža petrolej prosto in brez colnine. Prepoved, da se čez jugoslovensko ozemlje ne sme prevažati tobak, se je podaljšala za tekoče leto. PES, lep, volčje pasme, enoleten, dober varuh, je na prodaj. P. Kaluža, Narin pri Sv. Petru na Krasu. 132^ POZOR! Srebrne krone in zlato ^o najvišji}! cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Vi^ Madonnina 10, 'J. HIŠICA na deželi, s štirimi prostori in malin vrtom, v bližini jako dobra pitna voda, s; ceno proda. Naslov pri upravnlstvu. 1311! ZLATO 111 crehrne krone plačam več kot dn