PRIMORSKI DNEVNIK TRST, petek 9. februarja 1962 Skoraj tri sto rudarjev je zgubilo življenje I Predlog ZDA in Anglije Moskvi pri veliki nesreči v rudniku v Voelklingenu 23 sestanek zunaniih ministr#¥ Pozno zvečer so uradno ugotovili 284 mrtvih, medtem ko pogrešajo še osem rudarjev - Ranjenih je 81 rudarjev 5AAR.BRUCKEN, 8. — Reševalne skupine v rudniku v Voelklingenu so še vedno na delu, čeprav je malo u-Panja, da bi našli pri življenju še kakega rudarja. Ko Je nastala eksplozija, je bilo na delu 480 rudarjev. Do sedaj niso še utegnili pregledati vseh rovov. Pozno ponoči so uradno javili, da so do tedaj ugotovili 284 mrtvih, hudo ranjenih pa 81. še vedno pogrešajo 8 rudarjev. Nekateri člani reševalnih skupin izjavljajo, da so do sedaj ugotovili 289 mrtvih, toda do sedaj niso tega uradno še potrdili. Morda bo potrebno počakati do prvih dni prihodnjega tedna, preden se bo dokončno vedelo število žrtev. Delo reševalnih skupin je vedno bolj težavno, ker so zaradi eksplozije vsi rovi popolnoma zasuti z bloki rude, pomešanimi z zemljo. Zato se vedno bolj manjša upanje, da bi še koga našli pri življenju. Danes se je ravnateljstvu rudnika javilo okoli petdeset rudarjev, ki so ubežali nesreči- Izjavili so, da jih je eksplozija presenetila, ko so biii v zadnjih vrstah skupin, ki je odhajala na delo. V vsej naglici so se umaknili do vhoda, in ko so prišli na površje, so zbežali od kraja nesreče, ^ preden je bila organizirana pomoč. Izjavili so, da so včeraj ves dan in vso noč tavali kot obsedeni po bližnjih Poljih. Predsedstvo vlade je razglasilo državno žalost do nedela, ko bo pogreb žrtev. No-e?J je kancler Adenauer govo' ril po radio-televiziji. Izrekel sožalje družinam umrlih v itbenu vlade in vsega nemškega ljudstva. Predstavnik rudarske družbe je izjavil, da ni bil še “eden od rudarjev, ki so se rešili, zaslišan pred preiskovalno komisijo, ker so skoraj Vsi dobili živčni pretres in so Potrebni počitka. Danes so na zahtevo mini-*tra zo Posarje prišli na po-|PPč novi ameriški helikopter-1* in nove ambulante. Iz fran-c°skih premogovnikov so po-*It večjo količino krvne Plazme, medtem ko je fran-0ska posadka v Sarrelouisu Poslala skupine zdravnikov. j D raznih krajev prihajajo enarni prispevki za pomoč ružinam umrlih rudarjev. Se-ie na delu 21 reševalnih ti jPln> Dri tem sodelujejo uk L nekateri rudarji, ki so u ečali nesreči. Predstavnik stanove za varnost v rudniku je izjavil, da se je ve- članov sožalje družinam umrlih rudarjev. Sožalno brzojavko so poslale tudi druge sindikalne organizacije ter predsednik Gronchi in zunanji minister Segni. Tudi papež je poslal sožalno brzojavko in odredil, naj se takoj nakaže večja denarna podpora družinam žrtev. nicah varšavskega pakta, ker I bo jutri začela razprava pro-|ko drevo in nje zasedanje tega pakta, ki se je vršilo v Pragi od 30. januarja do 1. t. m. Omenjena agencija dodaja, da češkoslovaško poslaništvo, ki predstavlja koristi ZSSR v Albaniji, odkar je SZ prekinila diplomatske odnose s Tirano, ni hotelo sprejeti albanske protestne note, ki bi jo moralo izročiti ZSSR. je niso povabili na pisled-1 t7se5mim mladim Tv^Ajc^l njerjl^ lakotSra^trP nje zasedamo teea naktn k-i m J? aretiran tri. Sedem atentatorjev pred sodiščem v Rimu RIM, 8. — Pred I. sekcijo porotnega sodišča v Rimu se ki so v preteklem septembru izvršili šest atentatov na raznih krajih v Rimu; pri šestem sicer ni šlo za atentat, ampaK za nesrečo, ker je steklenica z becinom in detonatorjem, ki jo je nosil v aktovki Helmut Wintersberger, eksplodirala v trenutku, ko se je vozil z avtobusom št. 99, in hudo opekla njega in še druge štiri potnike. Za atentate v Rimu so krivi že omenjeni Wintersberger, Mauritz Reiner in Richard Schtvach. Ostali štirje pa so nameravali izvršiti atentate v Tridentu; v bližini postaje pa je v avtomobilu eksplodirala ena od steklenic, avto se je vžgal in tako so zadeli v ne- Meurerja, Golowitscha in Klei-na; Schlegla, ki mu je uspelo zbežati, pa so še isti večer aretirali v Bocnu. Atentatorji so ravnali po navodilih tirolskega udruze-nja «Berg Isel Bund«, ki ga je takrat vodil dr. Norbert Burger; njegov sodelavec je bh Gunter Schweinberger, in ta jih je poslal v Italijo in jim naročil, kaj morajo storiti. Med drugim so obdolžili tudi tega, da so skušali odcepiti del italijanskega državnega ozemlja in ga podvreči vrhovnosti «neke druge države«. Razpravo vodi dr. Nicolb La Rua, ki je vodil tudi razpravo proti Fenaroliju in Ghianiju. Ivo Andric na festivalu v Edimburgu LONDON, 8. — Med romanopisci iz vet kot desetih dr-iav se ho letošnjega festivala v Edimburgu udeležil tudi letošnji Nobelov nagrajenec Ivo Andrii. Na tem mednarodnem sestanku književnikov, ki se prvič prireja v Edimburgu, bodo med drugimi ameriški pisatelj William Faulkner, francoski pisatelj Jean Paul Sartre, sovjetski lija Ehren-burg, angleški Graham Green in italijanski romanopisec Alberto Moravia. Sestali naj bi se pred konferenco razorožltvenega odbora in govorili o jedrski razorožitvi ■ Sporazum o uporabljanju naprav na Božičnih otokih in v Nevadi za nove jedrske poizkuse - Dvanajsta jedrska eksplozija v ZDA WASHINGTON, 8. — Bela hiša Je javila, da sta predsednik Kennedy in Mac Milian predlagala Hruščevu naj se zunanji ministri teh treh držav sestanejo pred začetkom razorožitvene konference v zvezi z jedrsko razorožitvijo. Uradno poročilo, ki so ga v zvezi s tem objavili, se glasi: «Združene države in vlada Združenega kraljestva menijo, da je v sedanjem stanju jedrskega razvoja, glede katerega pomenijo nedavni sovjetski poizkusi važen činitelj, opravičeno s strani Zahoda nadaljevanje nove vrste jedrskih poizkusov do meje, ki bi bila ko- no kraljestvo so sklenili zaradi tega, naj se začnejo priprave v raznih krajih, in v okviru tega sklepa je britanska vlada sklenila nuditi olajšave ameriški vladi na Božičnih o-tokih. Vendar pa sta obe vladi zelo zaskrbljeni za prihodnost človeštva, če ne bi bilo mogoče ustaviti tekme v jedrskem oboroževanju. Obe ristna V izključno vojaškem potrudit/se^da^i^napravi1 k^* interesu. Združene države in Združe- nim ................mi,.................n....n...............................mi............................... e poslušal , o grozljivo bo ves svet in prebral naraščajo- i;.?’ Številu mrtvih rudarjev sltem staSne nesrete v P°sar' ru«lniku: doslej so re-ti...".lc> prinesli iz petstome- jLV^h globin ze nad" 300 tru-gltijl“ vse kaže, da ta tra-koPi*- Stevilka še vedno ni do- °nt*na... K * * * H|.*ko težaven Je v sedata^1 obdobJu hladne vojne IySa514»*SS£; '»n ?lm<> grede — Mac Mil-vPr’»« 0 J* včeraj na neko cirožitvl zdijo bolj .razorožitvi Ali k"3! koli oddaljene.« »n.. P°do take možnosti 4n,u“odo take možnosti po liovituIneriškem sklepu o ob-Ol Jedrskih poskusov tu. r**ornA zaključkom marčne ®»i ™2,tvene konference se-Jlii AanJ »oddaljene«? In ni ?ru>ni °> ki se v svetu pri-ttsti“Jejo laburističnim pro. »trski • ko J® britanski mini-s kv Predsednik dejal, da se 9« 'nnedyj€m strinjata gle-ivbllh 0ralne upravičenosti« ‘e Poskusov, čemur se je Po*.«:? nekaj ur pridružil s Jlfc J,°° izjavo tudi predstav, t* takli,Gaulloive vlade. V lu-j,t( izjav moramo prešo. uf° vabilo — ki Je ^ hLSjavnl dogodek dneva Jflko i *Vn> "»J b> se Gro-l **i ’ii0rd Home in Rusk se-e- Pred ženevsko konte- c \ ?? Joial,isti sapi Pa Je prav, ki 3nJ »oddaljene«? In ni ?QtOva^ravi, da te sleherno !k°v,„rJanJe :,?9aniJa’ ,in ni dvoma, da se . lat,,i hladno vi ' od vo> hladno vojskovanje ‘ vsem tem lan'-?0 rajši poslušal Mac *• ko je včeraj izjavili dai bosta Thompson in Gro miko nadaljevala razgovore. Skoraj povsem gotovo Je, da se nadaljujejo tudi — seveda tajni — razgovori med alžirsko in francosko vlado: ob spremljavi demonstracij naprednih pariških množic proti OAS. ob več smrtnih žrtvah med demonstranti zaradi spopadov s policijo in ob vrsti OAS-ovskih bombnih a-tentatov, tako v srcu Pariza kot v Alžiriji, kjer Je bilo ubitih 11 ljudi (Letos Je v Alžiriji do sedaj izgubilo živ-ljene 708 ljudi, ranjenih pa je bilo 1.207.) Kaže, da množice demonstrantov naraščajo — včeraj jih je bilo že okrog 60.000 — vzporedno z neaktivnostjo policajev »Pajkove mreže«. Za danes j« napovedan pogreb žrtev policije in proglašena splošna stavka z zahtevo, da se krivci kaznujejo in končno nevtralizirajo zločini OAS. Včeraj Je prišlo do bojev tudi v Gvatemali. Skupina u- pornikov, ki so baje zbežali v hribe, da začnejo gverilsko vojno, je napadla neko posad-lske t ' ko gvatemalske vojske, katere trije častaniki in dva vojaka so bili ubiti, medtem ko sta bila med uporniki en mrtev *n en ranjen. — Fron. dizijeva argentinska vlada je morala vendarle popustiti pritisku ZDA in lastnih vojaških voditeljev ter prekiniti diplomatske odnose s Kubo. V Kongu pa se Adula ved- PARIZ, 8. — Danes je bila v Parizu druga demonstracija proti OAS, ki so jo organizirale sindikalne organizacije CGT (Splošna zveza dela), OFTC (francoska zveza krščanskih delavcev), komunistična stranka, enotna socialistična stranka, zveza za državno vzgojo in državna zveza študentov. Policija je demonstrante napadla in tri ubila. no boli Gizenge; pravijo, da so ga premestili z obale na neki otok ob izlivu reke Konga. Le iz Rima ni zaradi Gron-chijeve bolezni posebnih novic v zvezi z vladno krizo. Vlada v ostavki opravlja tekoče posle, parlament zaradi tega ne zaseda in tistih 700 ali 800 zakonskih preiogov čaka sedaj na novo parlamentarno večino levega centra. Proti demonstrantom je večkrat nastopila policija in prišlo je do spopadov, vendar pa je število demonstrantov vedno bolj naraščalo. Pozno ponoči so javili, da je bilo pri demonstracijah ubitih osem ljudi. Ranjenih je na stotine, med katerimi je 140 policajev. Aretirali so 86 demon' strantov. Danes ponoči so zaplenili petkovo številko «Humanite» in uLiberation«. Tudi večino komunističnih glasil v drugih mestih so zaplenili. Današnji neredi so bili naj hujši ,kar jih je bilo v Franciji po vojni. Demonstranti so se zbrali na različnih krajih. Med njimi je bilo mnogo profesorjev sorbonske univerze. Pred stanovanjem profesorja Vedela, kjer so ultrasi včeraj izvršili atentat, je zbrani množici govoril neki sindikalist in požival na borbo proti fašizmu. Okoli 19.30 pa sta drugi veliki skupini demonstrantov govorila na Bastijskem trgu sindikalist in predstavnik komunistične stranke. V istem času je prišlo do spopadov med demonstranti in policaji na drugih krajih. Računajo, da je bilo med današnjimi spopadi ranjenih o-koli dve sto ljudi. Uradno so javili, da so aretirali 83 demonstrantov. V Ulici Voltaire je večja skupina demonstrantov skušala prevrniti kamion policije. Šofer je pteg-nil samokres in ustrelil proti demonstrantom, od katerih je dva hudo ranil. Demonstranti so napadli kamion z namenom, da rešijo aretirane demonstrante. Organizacije, ki so organizirale današnje demonstracije, so sklenile proglasiti splošno stavko pariških delavcev, ko bo pogreb ubitih demonstrantov, da podprejo zah levo za kaznovanje krivcev in ka je objavila nocoj izjavo, v kateri poroča, da je bilo no poročilo notranjega ministrstva, v katerem je rečeno, da so trije demonstranti umrli nocoj v bolnišnici. Isto poročilo pravi, da je bilo med policaji ranjenih 140 oseb. Izjava komunistične stranke pravi, da se je današnjih demonstracij kljub vladni prepovedi in mobilizaciji policije udeležijo nad 60.000 ljudi. Izjava dodaja: «S tem da je dala surovo napadati demonstrante po policajih, ki so se komaj vrnili iz Alžirije, je vlada nudila nov dokaz svoje sokrivde in tolerantnosti do fašističnih zarotnikov in hkrati dokaz sovraštva do delavskega razreda in demokracije.« Poročilo komunistične stranke obtožuje na koncu de Gaul-la, da nastopa samo z bese' dami prot) OAS, z dejanji pa ........ii " proti antifašistom. Istočasno so objavili sporočilo notranjega ministrstva, ki omenja, da so na podlagi u-krepa o izrednem stanju, ki je bil proglašen 22. aprila 1961, prepovedane javne manifestacije, in nadljuje: ((Izkoriščajoč zločinskega dejanja OAS skušajo drugi sovražniki republike spet pridobiti zgubljeni kredit pri pravih demokratih.« Poročilo poziva prebivalstvo k ((državljanski zavednosti«, ((republikanske stranke« pa k disciplini, da s tem ((prispevaj k vzdrževanju reda, ki je glavni pogoj za uspeh proti prevratnežem«. «obiskati» Pariz. Baje je izrazil željo, da bi ga uradno sprejeli na občinah dvajsetih okrožij prestolnice. Dalje želi de Gaulle obiskati trideset departmajev, ki jih ni mogel še uradno obiskati. Kakor poroča agencija France Presse, je danes odpotoval z letalom iz Tunisa v Rim neki ((odposlanec alžirske vlade«. Na letališče ga je spremljal šef kabineta Ben Hede in rav-natelj Usta ((El Moudiahid« Reda Malek. Večina opazovalcev zatrjuje da bo ta odposlanec stopil v nove «tajne stike«. Toda v alžirskih uradnih krogih ni bilo mogoče dobiti nobenih pojasnil s tem v zvezi. Pariški dopisnik tunizijske- ga arabskega dnevnika «As Sabah« piše, da sta se alžirski notranji minister Krim Belka-sem in zunanji minister Ben Tobal sestala prejšnji teden v Aunoyu z Ben Belo in njegovimi tovariši. Drugi razgovor Tito-Naser KAIRO, 8. — Predsednik re-publike maršal Tito je odpotoval v Algardahu na Rdečem morju, kjer se bo sestal s predsednikom (Združene arabske repuplike Naserjem, ki je sinoči odpotoval na jahti «E1 Huria« iz Sueza v Algardahu. *----,—- »c napravi Ko- nec temu brezplodnemu tek. movanju. Mnenja sta, da so potrebni novi skrajni napori v razorožitvenem odboru o-semnajstih držav, ki se bo sestal 14. marca v Ženevi, in da morajo imeti predsedniki vlad ZDA, Združenega kraljestva in SE neposreden in oseben interes pri teh pogaja, njih. Zaradi tega sta predsednik in ministrski predsednik poslala skupno poročilo gospo-du Hruščevu s predlogom, naj se konferenca začne na ravni zunanjih ministrov, naj se zunanji ministri treh držav sestanejo pred konferenco in naj bodo tudi pripravljeni znova, osebno udeležiti se pri raznih fazah pogajanj, sproti kakor se bo napredovalo» Istočasno je Mac Milian . spodnji zbornici prebral skupno izjavo. Hkrati je izrekel u. panje, da bo pripravljalna konferenca treh zunanjih ministrov pripeljala do širšega sporazuma, kako naj bi odbor osemnajstih proučeval vprašanje jedrske razorožitve. Dalje je Mac Milian izjavil, da bodo zahodne države delale jedrske poizkuse samo v vojaške in znanstvene namene in bodo dajale prednost poizkusom pod zemljo. Sporazum o tem je bil dosežen med Kennedyjem in Mac Mil. lanom na Bermudih. Mac Milian je pripomnil: «Zadovoljni smo, da bo mogoče doseči tehnične in vojaške prednosti s preizkušanjem britanske jedrske naprave pod zemljo.« S tem v zvezi je Mac Milian sporočil, da bo ameriška vla- .................................»mu________________________________________________ Zborovanje kmečkih mezdnih delavcev v Rimu pri današnjih demonstracijah na BastijsKem trgu ubitih več oseb. Poročilo komunistično stranke potrjuje tudi urad- Vendar pa je v teku ene ure po končanih demonstracijah prišel dokaz, da vlada res samo z besedami nastopa proti OAS. Kajti v tej uri so ultrasi izvršili celo vrsto bombnih atentatov proti levičarskim organizacijam. Do večera so jih našteli enajst. Eden od teh je bil Izvršen tudi v uradu agencije TASS. Ultrasi nadaljujejo svojo dejavnost tudi v Alžiriji. Tudi danes so izvršili celo vrsto atentatov, pri katerih je bilo ubitih enajst ljudi, ranjenih pa 47. tPo neuradnih podatkih je letos zgubilo življenje v Alžiriji do sedaj 708 ljudi, ranjenih pa je bilo 1.207. Današnji »France Soir« piše, da namerava de Gaulle Nujna je splošna agrarna reforma in reforma vseh tržnih struktur Prihodnjo soboto bo Gronchi nadaljeval in zaključil posvetovanja Sestanek Salizzoni-Pieraccini - Seja vodstva KPI RIM, 8. — Izvedelo se je, da se bodo posvetovanja predsednika republike nadaljevala in verjetno zaključila prihodnjo soboto, v ponedeljek pa bo Gronchi po vsej verjetnosti poveril Fanfaniju mandat za sestavo nove vlade levega cen. tra. V zvezi z najrazličnejšimi glasovi in govoricami, ki izvirajo pretežno iz desničarskih političnih krogov, in ki skuša' jo vnesti zmedo v normalni potek postopka za rešitev sedanje vladne krize, se v krogih Kvirinala izjavlja, da ima influenčno obolenje predsednika republike normalen potek, tako da prevladuje mnenje, da se bodo posvetovanja zaklju- Frondizi je spet popustil vojski Argentina je prekinila diplomatske odnose s Kubo Adjubej o brazilski politiki • Pismo Hrušceva za Coularta Poizkus upora v Gvatemali BUENOS AIRES, 8. — Argentinsko zunanje ministrstvo je nocoj javilo, da je Argentina prekinila diplomatske odnose s Kubo. Kakor se vidi, je predsednik Frondizi spet popustil pod pritiskom vojske, ki mu je pred enim ted-nom postavila ultimat. Kakor je zanno, se je argentinska delegacija v Punta del Este vzdržala glasovanja glede resolucij proti Kubi. Kubanskim diplomatom so dali 48 ur časa, da zapustijo Argentino. 1 Fr a nco sk a 'kom u n i s t ičn a stran-' nfl ffSSS Argentinska vlada je tudi uradno javila, da bo izpolnjevala vse resolucije, ki so bile sprejete na konferenci v Punta del Este. Ravnatelj moskovskih «Izve-stij» Adjubej, ki je na obisku v Braziliji, je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je po njegovem mnenju bila konfe-renza v Punta del Este, katere namen je bil vsiliti spre-nev-1 membo režima na Kubi, sama revolucija in tudi kontrarevolucija nista izvozni predmet. Dodal je, da je zmaga socializma vsekakor zagotovljena, in v teh pogojih je bilo stališče Brazilije v Punta del Este zelo razumno. Kar se tiče odnosov med Moskvo in Pekingom je Adju. bej izjavil, da med SZ in Kitajci ni spora. Na razna vprašanja glede antisemitizma v Sovjetski zvezi je Adjubej zanikal kakršnokoli diskriminacijo proti 2idom v SiZ in je pripomnil, da imajo v Sovjetski zvezi 2idje številne ključne položa. je, zlasti v akademijah zna-nosti in v medicini. «Zahod je tisti, je dodal Adjubej, ki postavlja židovsko vprašanje v rasnem merilu, medtem ko se to predstavlja v gospodarskem in socialnem merilu.« Iz Moskve poročajo, da je Hruščev poslal brazilskemu predsedniku Goulartu osebno pismo, ki ga je izročil brazil ob Črnem morju, kjer je na oddihu. Brazilski predstavnik je iz-javil, da je Hruščev pokazal, da je povsem obveščen o političnem položaju v Braziliji in o njenih gospodarskih možnostih. Pripomnil je, da bi bila Sovjetska zveza priprav, ljena povečati trgovino z Brazilijo. Iz Gvatemale poročajo, da je v noči od torka na sredo skupina upornikov napadla posadko gvatemalske vojske v Bananeri blizu Puerto Bar-riosa. Gvatemalski minister za obrambo je izjavil, da so napadalci zbežali v gore z namenom, da začnejo gverilsko vojno. Uradno poročajo, da so bili ubiti trije častniki in dva vojaka, ranjena pa sta bila dva častnika in pet vojakov. Med uporniki pa je bil en mrtev in en ranjen. Vlada za. trjuje, da gre za «castristič. ne« elemen .Pa. je imel danes na Montecitoriju razgovor s po-slancem Pleraccinijem, glav-nim urednikom socialističnega glasila PSI «Avanti!». Pod predsedstvom Togliattija se je danes sestalo vodstvo KPI ki je današnjo sejo posvetilo proučitvi političnega položaja in pripravam za zasedanje centralnega odbora, ki ko 12. t.m. Togliatti je obrazložil glavne poteze svojega poročila na temo: «Borba za preobrat na levo v deželi*. Po sestanku so novinarji vprašali Togliattija, kakšno je njegovo mnenje o politiki levega centra in o perspektivah no-ve vlade; odgovoril jim je: •Videl bom, kaj bodo storili*. Pajetta pa je dejal, da bodo stališče stranke določili na zasedanja centralnega odbora. Na vprašanje, kaj meni o politiki Nennija, je Pajetta dejal, da je Čital njegov intei^ vju in da je »zanimiv*. Na vprašanje, kaj meni o politič-nem položaju, je Terracini de-jal: «OČitno gre za položaj v razvojUj glede katerega imamo svoje stališče; dejstva bodo pokazala v kakšnih mejah je to stališče v nasprotju ali utegne biti v skladu s tem, kar se bo zgodilo v bližnjih dneh*. O zasedanju vodstva niso izdali nobenega sporočila Poslani i Berlinguer Luzzat-to, Bassc in Pinna (PSI) so postavili predsedniku vlade m notranjemu ministru vprašanje, kakšne ukrepe sta sprejela ali jih nameravata sprejeti glede predstavnikov OAS, ki se nahajajo v Italiji, in gle-de tistih, ki jih podpirajo. Danes se je v Rimu začelo zborovanje poljskih mezdnih tarni skupini KPI in PSI. Glavni tajnik zveze poljskih delavcev Caleffi je v svojem poročilu poudaril med drugim, da je stanje teh delavcev res-no zaradi nizkih mezd, negotovosti zaposlitve in poniževalnih pogojev dela; tako stanje je po mnenju Caleffija posledica »kmetijske politike vladnih sil, agrarcev — * -----..... 0.1, ogtauicv in monopolov*. Od tod izhaja potre-ba po »splošni agrarni refoi^ mi ki mora doseči naslednje cilje: 1. odpravo velike zem-1 j iške posesti in izročitev zem-lje tistim, ki jo obdelujejo; 2. reformo vseh tržnih struktur, da bi odpravili razna posredništva in oblast monopolističnih skupin, uvedli ukrepe nacionalizacije in obsežno gospodarsko in tržno organizacijo, ki naj temelji na demokratičnem zadružnem sistemu.. V diskusijo so posegli Colombi, Brodolini in Novel-la, na koncu pa je drugi glavni tajnik zveze poljskih delavcev Magnani potrdil, da se bodo protestne manifestacije poljskih delavcev vršile 15., 16. in 17 t,m, A. P. da dala Veliki Britaniji n« razpolago področje v puščavi Nevadi, tako da bodo britanski znanstveniki lahko izvrši, li podzemeljski poizkus v prihodnjih tednih. Mac Milian ni hotel povedati, ali si je v zadnjih tednih izmenjal pisma s Hrušče- vom. Pripomnil je; «Tako dobilo pisovanje bi zgubilo velik del svoje vrednosti, če bi dal jasen odgovor na to vprašanje.« Dalje je Mac Milian izjavil, da bosta ameriški poslanik v Moskvi in sovjetski zunanji minister Gromiko nadaljevala posvetovanja o Berlinu »*Na „YPraSanje Gaitskella je Mac Milian odgovoril; »Jasno je, da vojaške potrebe nare-kujejo poizkuse v atmosferi, v»inih Pr«dvidev»j° ZDA in Velika Britanija, če se hoče 2ahod izogniti nevarnosti ve-likega zaostanka na sektorju protiraketnih izstrelkov« Trdil je, da sta se ameriška in britanska vlada »proti volji uklonili nujnosti priprave nadaljnjih poizkusov«. Dejal je, da se je po neuspehu konfe! renče na vrhu maja 1960 splošno mednarodno ozračje pokvarilo do tolikšne mere, da se «moinosti sporazuma o razorožitvi med Vzhodom in Za. hodom zdijo bolj kakor kdaj koli oddaljene«. haitske11 je tedaj predlagal, na v*1 j ^*ac Millan Izjavil, da se bodo poizkusi v atmosferi delali eventualno šele po že. nevskih razgovorih. Mac Mil. lan je odgovoril, da bi ženev. ska pogajanja utegnila dolgo trajati, in da se ne more obvezati, da bo čakal do konca pogajanj. Vendar pa je dal razumeti, da bo odločitev o obnovitvi jedrskih poizkusov eventualno v veliki meri od. visna od sprejema, ki ga bo-do s sovjetske strani deležni angleško-ameriški predlogi gle. de razgovorov treh zunanjih ministrov. Ce bi Hruščev spre. i? „te Podloge, je dejal Mac Milian, bi se politično ozračje spremenilo. Na vprašanje Gaitskella, iv kolikšni meri bi Velika Bri-tamja vplivala pri ZDA gle. de končne odločitve za obnovitev poizkusov v atmosferi, . e Mac Millan odgovoril; «ZDA n Velika Britanija se strinja, jo o moralni opravičenosti po. izkusov.« Pripomnil je, da se ameriški in britanski znan. stveniki ter obe vladi stalno posvetujejo glede tega. Konservativni poslanci so u-godno sprejeli Mac Millanove izjave, medtem ko so laburi. sti ostro protestirali. Predsednik zbornice je zavrnil zahtevo opozicije, naj bi se takoj začela razprava o uporabljanju naprav na Božičnih otokih. V diplomatskih krogih na 2ahodu trdijo, da bodo zahodne države morda predlagale Sovjetski zvezi nov moratorij glede jedrskih poizkusov za omejen čas, ko bodo trajala nova pogajanja o splošni pre-povedi jedrskih poizkusov. Moratorij bi se nanašal na vse vrste poizkusov, predpostav-ljajoč, da se pogajanja med Vzhodom in Zahodom o pre-povedi poizkusov začnejo takoj in da trajajo čim manj časa, morda nekaj tednov. Angleško - ameriški predlog sta izročila včeraj Gromiku poslanika ZDA in Velike Britanije v Moskvi. «Odbor stotih«, ki vodi ak-cijo proti jedrskemu orožju je v reviji «Peace News» zagrozil, da v primeru, da britanska vlada dovoli ameriški vladi jedrske poizkuse na Bo-zicmh otokih, bodo organizirali gibanje ((množične držav, ljanske neposlušnosti«. Revija piše dalje, da v primeru u-radne ameriške napovedi obnovitve jedrskih poizkusov bodo organizirali pohod z baklami pred ameriško poslaništvo ‘ Londonu. Nocoj je ameriška komisija atomsko energijo sporočila, da so danes izvršili v Nevadi šibko podzemeljsko jedrsko eksplozijo. To je že dvanajsta podzemeljska eksplozija, odkar so ZDA obnovile jedrske poizkuse. delavcev ki se ga udeležujejo GGIL, kmečka zveza, liga kmetijskih zadrug in liga de-m,'watičnih občin; manifesta-so podprli tudi parlamen- ....."""a"'..............................lili"............... Po seminarju v Kopru in Piranu Italijanski profesorji so obiskali Ljubljano Sprejem in kotilo pri dr. J. Vilfanu - Kongrei Zveze študentov Jugoslavije LJUBLJANA, 8. — Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Joža Vilfan je spre- , _ ------ je spre- jel včeraj skupino italijanskih univerzitetnih profesorjev pod vodstvom prof. Maria Mar. cazzana, ki so predavali na seminarju za italijanske profesorje, učitelje in dijake v Kopru in Piranu. Podpredsednik dr. Joža Vilfan je priredil ra italijanske goste kosilo v hotelu «Bellevue». Italijanski kulturni in prosvetni delavci so obiskali včeraj univerzitetno knjižnico in se razgovarjali z rektorjem ljubljanske univerze prof. dr. Maksom Snuderlom V Ljubljani se' je začel da- nes kongres Zveze študentov Jugoslavije, na katerem sodeluje 360 delegatov, zastopnikov 244 visokošolskih ustanov Jugoslavije. Otvoritvene-?a..,dela k?n8«sa so se udeležili tajnik za prosveto in kulturo Krste Crvenkovski, predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher, pred. sednica glavnega odbora SZ DL Slovenije Vida Tomšič, dekani visokošolskih ustanov, zastopniki Mednarodne zveze študentov, člani študentskih organizacij i2 Avstrije, Belgije, Indonezije, Romunije, Vzhodne Nemčije, Finske, Polj. ske, Švice in drugih držav. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 9. februarja 1962 Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.7, najnižja 5.4, ob 19. uri 9.6; zračni tlak 1019.9 raste, veter Jugovzhodnik 8 km. vlage 82 odst., 6.5 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7.4 stopinje. Tržaški dnevni Danes, PETEK, 9. februarja Polona Sonce vzide ob 7.18 In zatone ob 17.22. Dolžina dneva 10.04. Luna vzide ob 9.59 in zatone ob 23.05 Jutri, SOBOTA, 10. februarja Dušan «Tako mladina pesnika slavi h t ? I ! Dostojne proslave Prešerna na vseh slovenskih šolah Programe so izvedli deloma učenci in dijaki, deloma so sodelovali protesorji in tudi člani Slovenskega gledališča g! ii •Jaz ne grem nikoli iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj, in vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi ni treba več reči, da se nikar ne ločite od nje. Zakaj čim bolj se boste poglabljali v Prešernov svet, tem več lepote vam bo žarelo iz njega, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno in vedno le njemu. In ljubili boste Prešerna, kakor je vreden ta edinstveni duh. Prešerna ljubiti se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja: enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstou vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva». Tako je govoril pred šestintridesetimi leti pesnik Oton Župančič mariborski mladini ob obletnici Prešernove smrti. To so besede, ki jih lahko tudi danes naša mladina sprejme, kot da so bile njej povedane. In prepričani smo, da so vsaj podzavestno v naši mladini te besede živele, kc je včeraj slavila Prešerna. Proslave Prešerna so bile na vseh šolah. O velikem pesniku so že slišali in skušali o njem kaj povedati tudi najmlajši v osnovnih šolah, večji pa so že deklamirali njegove pesmi, nekatere tudi zapeli in ponekod je učenec ali učenka z govorom počastila pesnikov spomin. Na srednjih šolah so dobile proslave že nekako umetniško obeležje. Na nižji srednji šoli je Darko Ban deklamiral Gloso, z magnetofonskega traku pa je član SG Jožko Lu-keš recitiral Uvodu’ h Krstu pri Savici. Proslavo je poživil nastop mladega violinista A-leksandra Župančiča (2. razr.) ter harmonikarja Borisa Mi-kulusa (3. razr.), medtem ko je več pesmi s Prešernovim besedilom zapel zbor pod vodstvom prof. Marte Župančičeve. Trgovska akademija in učiteljišče sta imela skupno proslavo, na kateri so sodelovali člani Slovenskega gledališča: Leli Nakrstova, Miranda Ca-harija in Nora Jankovičeva ter Jožko Lukeš, Alojz Milič in Edvard Martinuzzi. Poleg Nune in kanarčka ter Nezakonske matere so krasno izvedli Sonetni venec ob spremljavi lepe glasbe. O pesniku je govoril dijak akademije Jure Kufersin, pevski zbor z učiteljišča pa je pod vodstvom prof. Mamola zapel nekaj pesmi. Na višji gimnaziji so dijaki recitirali Prešernove pesmi, govor o pesniku pa je imel prof. Pavle Merku. Vsem, ki so se potrudili za čim lepše proslave pesnika Prešerna na posameznih šolah, naj velja priznanje nas vseh. Če se na koncu povrnemo k v začetku omenjenemu go- •IKIlinilllllllllllllllllllllinilllfKIllllllllllllllM Občni zbor združenj bivših političnih internirancev v nacističnih taboriščih Pripravljalni odbor za u-stanovitev Pokrajinske zveze političnih internirancev v nacističnih taboriščih v Trstu sporoča: V nedeljo dne 11. februarja 1962 ob 9.30 bo v veliki dvorani CGIL v Ul. Ponda-res 8 ustanovni občni zbor združenj bivših političnih internirancev v nacističnih taboriščih, s sledečim dnev nim redom: 1. Iz volitev predsedstva 2. Uvodno poročilo 3. Poročilo senatorja Pie-ra Caleffija 4. Volitve vodilnih organov 5. Zaključki. Senator Piero Caleffi bo poleg poudarka o velikem doprinosu, ki so ga dali nekdanji politični in rasni interniranci stvari svobode, govoril tudi o zadnjih zakonodajnih ukrepih, ki zadevajo rok za predložitev prošenj za pokojnino, kakor tudi vprašanje odškodnine, ki je sedaj v razpravi v parlamentu in drugih ukrepih y prid nekdanjih političnih internirancev ter družin* ekih članov padlih. Glede na važnost dogodka so vsi interniranci vabljeni, da se udeležijo občnega zbora. Pripravljalni odbor voru Otona Župančiča, naj navedemo, da je pesnik govor o svojem velikem predniku zaključil z besedami: • Zato še enkrat: Ljubite Prešerna/» Dvajset let pozneje pa je pripisal: • ...skoraj nimam kaj dostaviti samo ponovil bi vam: Ljubite Prešerna in prav boste hodili. Ljubili boste svoj narod in spoštovali človeštvo, ki je dobre volje*. ----«»---- mednarodni železniški konferenci za ureditev tranzitnega prometa CSSR po železniških progah. Na konferenci sodelujejo predstavniki železniških uprav Avstrije, Jugoslavije, Italije in ČSSR. Županova izjava o obisku v Bcriinu Tržaški župan dr. Mario Franzil se je vrnil s potovanja v Berlin, kamor je šel skupno z drugimi italijanskimi in tujimi župani. Po svojem povratku je dal tržaškemu radiu izjavo, v kateri je predvsem dejal da je bilo potovanje turistično zanimivo. Izjavil je tudi, da so drugi italijanski župani odšli na ogled v vzhodni Berlin, njemu pa ni dalo srce, da bj »prekoračil prosluli zid». Kar se tiče samega obiska, ni bil po županovih besedah brez koristi za bodoče odnose med Berlinom in Trstom ter med našim pristaniščem in Nemčijo. ---«»--- «Citta di Vcnezia» zamenjal Parnik «Valfiorita» Danes priplove iz Pulja v Trst parnik Valfiorita, ki bo nato odpeljal v Benetke. Ta parniik je na tej redni progi zamenjal motorno ladjo Cittš di Venezia. ki je nasedla. ----«»--- Konferenca o tarifah Trst-ČSSR Tržaški delavci na zborovanju miru v Milanu Izvršni svet Nove delavske zbornice CGIL je na zadnji seji sprejel tri zanimive sklepe: 1. Tržaška CGIL se priključuje pobudi milanske federacije, da se organizira 17. in 18. februarja zasedanje posvečeno miru. 2. Tržaška Delavska zbornica CGIL bo organizirala prihodnji mesec v Trstu deželno zasedanje posvečeno pomorskemu gospodarstvu. Na zasedanju bodo sestavili konkretne predloge za vsedržavno konferenco morja, ki jo je napovedal minister za trgovinsko mor. narico. 3. V soboto bodo pred pokopališčem pri Sv. Ani počastili spomin štirinajstih delavcev, ki so jih pred šestdesetimi leti ustrelili avstrijski o-rožniki, ko so manifestirali v podporo stavkajočim kurjačem Lloyda. Spominska proslava bo ob 10. uri in bo na njej govoril tajnik Nove delavske zbornice . CGIL Albino Gerli. Po treh dneh bivanja v Sloveniji Skupno porodilo o obisku delegacije tržaške KPI Taki stiki so lahko aktiven prispevek k razvoju in boljšim odnosom med narodi Italije in Jugoslavije, zlasti pa so pomembni za področja, na katerih živijo Italijani in Slovenci Delegacija Avtonomne tržaške federacije KP Italije je v dneh od 5. do 7. februarja bila gost Zveze komunistov Slovenije. Delegacijo so sestavljali naslednji tovariši: Vitto-rio Vidali, Marija Bernetič, Giuseppe Burlo, Mario Colli, Giordano Pacco, Luciano Pa-dovan, Davide Pescatori in Alojz Pirc, Delegacijo je sprejel sekretar CK ZK Slovenije tovariš Miha Marinko v prisotnosti tovarišev: Alberta Jakopiča, Borisa Kraigherja, Ivana Regenta, Mitje Ribičiča, Vide Tomšič, Marije Vilfan in Boga Gorjana. Razprave in razgovori so potekali v prisrčnem tonu. Podčrtan je bil pomen stikov med Avtonomno tržaško fe- iiiiiii*Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiliiiiiiiilliiilliiiiifiitiiiiliil,iii,lill,lililiiiIM,lliiiii,liiliiiiili,iiiiiliirvi,,,li Nadaljuje se ostra sindikalna borba Danes začetek pogajanj za režitev spora v luki Toda pogajanja se pričenjajo v neugodnih pogojih spričo trdovratnosti koristnikov pristanišča - Uradniki CRDA so začeli stavko za nedoločen čas - V Delavskih zadrugah so se vode pomirile Uradniki CRDA v Trstu so včeraj pričeli s stavko za nedoločen čas, ker odločno zahtevajo, da pride do sklicanja pogajanj in do dokončne rešitve njih zahtev za izboljšanje plač. Vsi dosedanji napori so namreč bili brezuspešni in «Intersind» vztraja na stališču, da ni mogoče v ničemer izpremeniti plačilnega sistema ter ostalih normativnih določil delovne pogodbe, vse do 22. oktobra letošnjega leta, ko zapade delovna pogodba in z njo tudi »sindikalno premirje«. Uradniki so se dopoldne zbrali na skupščini na sedežu v Ul. Duca d’Aosta, kjer je govoril tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice Fa-brici. Tajnik je polemiziral s stališčem ministra za delo Sul-la, ki noče sklicati pogajanj Ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi je odpotoval v Rim, kjer bo sodeloval na OdobrileV škleipdv krajevnih uprav Izplačilo 10.000 lir predujma tržaškim občinskim uslužbencem Pokrajinski upravni odbor je odobril tudi vrsto posojil, ki jih bo najela tržaška občina Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril vrsto sklepov krajevnih uprav, predvsem pa tržaške občine. Najbolj važen sklep se tiče enkratnega izplačila predujma 10.000 lir občinskim uslužbencem na bodoče poviške. Kot se vidi, je prefektura pohitela, saj je občinski svet odobril ta sklep 29. januarja, sedaj pa bo postal dokončno veljaven in bo lahko občina izplačala predujem. Uslužbenci so namreč pred kratkim že zagrozili z dvodnevno stavko, če jim ne ugodijo. Seveda se s tem ne bodo dokončno zadovoljili. Odbor je' odobril tudi večje število posojil, in sicer 19 milijonov 830.000 lir za popravljalna dela v raznih mestnih šolah, 35 milijonov za javno razsvetljavo, 6 milijonov za izboljševalna dela v kopališčih «topolino» v Barkovljah, 28.500.000 lir za zgraditev dela ceste med ulicama Marche-setti in Eremo, 5 milijonov za spopolnitev higienskih naprav v trgovski šoli »Carli« in 8,500.000 lir za obnovitev strehe kriške šole. Nadalje so odobrili izdatek za napeljavo telefona v občinski urad za pogrebno službo in izdatek za osebje občinskega delovnega pogozdovalnega centra. Končno so odobrili dva sklepa o oddaji dveh lokalov v občinskih hišah v najem. ----«»--- «Toscana» na zadnji vožnji Iz Trsta je odplul potniški parnik «Toscana» na zadnjo pot v La Spezio, kjer bodo to ladjo demolirali in uporabili za staro železo. Ta parnik je prepeljal številne tržaške izseljence v Avstralijo in sedaj ni več odgovarjal zahtevam modernega prometa. * * * Za predsednika pomorske družbe Navigazione libera trie-stina je bil imenovan Rugge-ro Mazza. Na delu si je poškodoval štiri prste Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 38-letni Giacin-to Uva iz Ul. Molin a vapo-re 7, ki sj je s cirkularko poškodoval štiri prste na levi roki. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 3 tedne. ----«»--- Avto je nenadoma prišel s stranske poti V Ul. Marchesetti je včeraj pozno popoldne 34-letni Ivan Kusmič iz Prebenega št. 37 zadel v avto, ki ga je vozil Remigio Rodella iz Ul. Marchesetti 45, ki je prišel na o-menjeno ulico s stranske poti na desni strani. Vespist se je pobil po prsnem košu, zbil si je dva zoba in se pobil ter ranil po čelu in nosu. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. ----«»----: * Na opazovalni oddelek so sinoči sprejeli 58-letnega Valerija Kolariča od Spodnje Magdalene 536, ki se bo moral zdraviti dober teden, ker se je pobil in ranil po kolenu desne noge. Kolarič se je z vespo peljal po Ul. Flavia,, pa je zadel ob avto, ki ga je vozil 37-letni Aleardo Forlni iz Bergama. v Rimu, pri čemer se sklicuje »na sindikalno premirje«, pa čeprav gre za dve bistveno ločeni vprašanji. Uradniki so na skupščini potrdili -odločno stališče da bodo s stavko nadaljevali, vse dokler se pogajanja ne prično ter podčrtali, da trmasto vztrajanje škoduje predvsem podjetju, ki je_ imelo že dosedaj izgubo v višini približno dveh milijard lir zaradi ostrega stavkovnega boja. Nato so se uradniki v povorki usmerili po tržaških ulicah in so manifestirali pred prefekturo, pred občino in nato tudi pred ravnateljstvom CRDA. Manifestacija je potekala brez kakršnih koli incidentov. Popoldne so sindikalni predstavniki prizadetih uslužbencev intervenirali pri vladnem generalnem knmimjM dr. Mazzi, da posreduje v Rimu in pripomore k čimprejšnjemu sklicanju pogajanj. Poleg tega so intervenirali tudi pri predstavnikih različnih strank. Položaj v pristanišču je še vedno napet, čeprav je bil včeraj narejen prvi korak, da se obnove pogajanja. Danes dopoldne ob 9. uri bo namreč do pogajanj prišlo na sedežu personalnega urada, vendar pa na osnovah, ki jih delavci ne morejo sprejeti. Javna skladišča so že v torek pozno ponoči sporočila svoj odgovor na zadnje predloge pristaniških delavcev. Včeraj so ta odgovor proučili konzuli vseh treh pristaniških družb, sindikalni predstavniki in strokovnjaki družb ter ugotovili, da so predlogi Javnih skladišč v celoti povsem nesprejemljivi in da ne morejo torej služiti kot osnova za pogajanja. To svoje stališče so kasneje tudi sporočili poveljniku pristanišča, vendar pa so pristali na pričetek pogajanj izključno zato, ker so se že prej obvezali. Današnja pogajanja se torej prično v neugodnih pogojih in obstaja nevarnost, da se razbijejo, v kolikor koristniki ne bodo med pogajanji deracijo KPI in Zvezo komunistov Slovenije in pomen nadaljnjih izmenjav različnih delegacij, kar vse prispeva k razvoju prijateljskih zvez med prebivalstvom tržaškega področja in Slovenije in dopri-naša k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju problemov. Poudarjeno je bilo, da so ti stiki lahko aktiven prispevek k razvoju in boljšim odnosom med narodi Jugoslavije in Italije. Taki stiki tudi prispevajo k učvrstitvi sodelovanja med dvema deželama, ki med seboj mejita. Poudarjeno je bilo, da je izboljšanje odnosov zlasti pomembno za področje, na katerem žive Italijani in Slovenci in da to sodelovanje odgovarja pozitivni tradiciji, ki je bila učvrščena v času skupne herojske borbe proti fašizmu. Med svojim tridnevnim obiskom v Sloveniji je delegacija Avtonomne tržaške federacije KPI obiskala nekaj industrijskih objektov, kmetijsko posestvo, Visoko šolo za politične vede in nekatera druga podjetja ter skupnosti. V času svojega obiska, tako v Ljubljani kakor tudi v Mariboru, je spoznala gospodarsko in družbeno stvarnost Slovenije, aktivnost komun in delavskih svetov, značilnosti jugoslovanske poti v socializem, vlogo, ki jo imajo ZK Jugoslavije in Socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikati in druge družbene organizacije pri izgradnji socializma v Jugoslaviji. Delegacija Avtonomne tržaške federacije KPI je povabila delegacijo ZK Slovenije, da obišče Trst kot gost te federacije. Ljubljana, 7. februarja 1962. * * * Ob obisku v Kopru je V. Vidali dal koprskemu radiu naslednjo izjavo: Naš obisk v Kopru ima seveda poseben pomen spričo enotnosti, ki je vladala že v preteklosti med prebivalstvom na naših dveh področjih; e-notnosti, ki je prišla do izraza v boju proti nacifašizmu. Moram reči, da smo odpotovali z delegacijo kot gostje Zveze komunistov Slovenije z določeno zaskrbljenostjo. Led se je začel taliti nekoliko pozno, je pa, dokppčno staljen. TuiJt z vami želimo vzpostaviti prisrčne, tesne in vsakodnevne odnose. To je bil naš prvi krajši stik, ker smo samo na prehodu in se vračamo v Trst. Vrnili se bomo s kvalificirano delegacijo. Razpravljali bomo z vami o problemih narodnostne manjšine in bomo nadvse zadovoljni, ko bomo poslušali, kako manjšina pri vas živi in dela. Rekel sem že, da se vračamo zadovolj- predložili novih sprejemljivih predlogov. Včeraj so pristaniški delavci ponovno stavkali od 17. ure dalje in traja stavka do danes 8. ure V kolikor bi se pogajanja razbila, se bo stavkovno gibanje seveda nadaljevalo, če pa bo prišlo do stvarnih razgovorov, bo stavka pristaniških delavcev p: nehala. Tržaško prebivalstvo upravičeno pričakuje, da bodo odgovorni organi resneje proučili položaj v pristanišču in da bodo sprejeli upravičene zahteve pristaniških delavcev za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, V soboto bo ponovno stavka v vseh obratih ladjedel-niške industrije, ki je proglašena v okviru akcije FlOM-OGIL za sklenitev posebne delovne pogodbe za ta sektor. Tpkrat bodo stavkali samo v Trstu, ker to drugo stavko za Ves ’ dan (prva je bila v torek) določijo ločeno v vseh pokrajinah. Vse je že kazalo, da bo prišlo do ostre stavke uslužbencev Delavskih zadrug, vendar je podjetje zadnji trenutek spremenilo stališče in sporočilo stvarne predloge, ki predstavljajo osnovo za pričetek pogajanj. To stališče so sprejeli uslužbenci zadrug na enotni skupščini. Po sklepu oblasti Enajst družin je zapustilo hišo v Ulici Sporcavilla Bivanje v hiši je postalo nevarno, ker so bili zidovi razpokani, stopnišče pa majavo Včeraj so izpraznili trinadstropno hišo v starem mestu v Ulici Sporcavilla št. 2. Županstvo je poskrbelo, da so začasno namestili v neki hotel 11 družin, ki štejejo 24 družinskih članov. Odločitev o Iz sodnih dvoran TaKih dolgoprstniH turistov si res nihče ne želi v goste Dve leti zapora mladeniču, ki je z nožem napadel spremljevalca svojega dekleta Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, so se zagovarjali včeraj trije mladeniči iz Posarja, ki so bili obtoženi, da so ukradli v Trstu avto znamke «Volkswa-gen» ter da so v Tržiču ogoljufali uslužbenca pri neki bencinski črpalki. Sodniki so jih spoznali za krive ter jih obsodili na občutne zaporne kazni. Obtoženci so bili naslednji: 20-letni Lothar Raguse, 21-letni. Heinz Schmitt ter 27-letni Theodor Fritz Becker. Omenjeni so ko. nec lanskega leta odpotovali s posarskega področja ter prišli v Trst skozi Muenchen, Salzburg in obmejni prehod pri Trbižu. Namen njihovega potovanja v Italijo je bil turističnega značaja, toda že v Trbižu so se znašli brez denarnih sredstev ter so se zato poslužili avtostopa, da so prišli do našega mesta. Kaj se je potem zgodilo v Trstu, je ostalo vedno nekoliko zavito v meglo. Dejstvo je, da je trojica ukradla avto znamke «Volkswagen», ki je bil last nekega Andrea Castra. Na včera’šnji razpravi je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo trojico ne samo zaradi tatvine avtomobila «Volkswagen», temveč tudi za. radi poskusa tatvine nekega drugega avtomobila Fiat 1100. Pripomniti ie treba še, da se je trojica polastila tudi t.ran-žistorskega sprejemnika, ki je bil v Volksvvagnu. . Kot smo že dejali, so sodni- ki spoznali vse tri mladeniče za krive ter obsodili Raguse-ja na 1 leto, 6 mesecev in 25 dni zapora ter na 55.000 lir globe. Schmitta in Beckerja pa so obsodili vsakega na 2 leti, 3 mesece in 20 dni zapora ter na 79.000 lir globe. Pred istim sodiščem se je zagovarjal ' včeraj tudi 22-let-ni Duilio Macorig iz Ul. S. Pe-lagio 9, ki je bil obtožen, da je v zgodnjih jutranjih urah 15. septembra lani prizadejal hude telesne poškodbe 22-let-nemu Romanu Petrisu iz Ul. S. Pelagio 10. Poleg tega so ga dolžili tudi, nezakonite nošnje hladnega orožja izven svojega stanovanja. Do tega krvavega dogodka, ki bi se lahko spremenil v pravcato tragedijo, je prišlo zaradi ljubosumja, in sicer zato, ker je Petris spremljal proti domu 22-letno Mario Grazio Contarino iz Ul. D. Chiesa 109. Pripomniti je treba, da je imela Contarinova že pred tremi leti otroka z nekim Sergiom Vatovazom, a pozneje nekega drugega sina z Macorigem. Prvi sin Roberto je sedaj star 3 leta, a drugi, Marino, je star eno leto. Roberto živi z materjo, medtem ko je Marina oddala v zavetišče v Ul. Manzoni. Contarinova dela v nekem baru pri Sv. Ivanu. Tiste noči je Macorig srečal Contarinovo in Petrisa na cesti, in sicer v bližini železniškega mosta v Ul. Damiano Chiesa. Trenutek pozneje je prišlo do spopada med mladeničema. Začela sta se tepsti in nekaj sekund pozneje sta oba padla na tla. Nenadoma je Macorig potegnil iz žepa nož ter skušal raniti svojega nasprotnika. Med pretepom je Petris zadobil pet ran po rokah in nogah. Contarinova je poklicala takoj svojo babico, 68-letno Elizabeto Gardi-na, ki ji je pomagala da sta prepeljala ranjenca do njunega stanovanja. Gardina je takoj poklicala rešilni avto RK, ki je Petrisa odpeljal v bolnišnico. Tedaj so zdravniki menili, da bo ozdravel v osmih dneh. Zdi pa se, da je bila vsaj ena rana, in sicer na eni roki, globlja, tako da je imel Petris še včeraj povezano. Na zaslišanju je Contarinova izpovedala, da se je pred časom spoznala s Macorigem ter je imela z njim intimne odnose. Kmalu pa je spoznala, da je bil mladenič nasilen, da sploh ni hotel delati ter jo je izkoriščal. Zato ga je zapustila, kljub temu da je imela z njim otroka. Na včerajšnji razpravi je javni tožilec zahteval za Ma-coriga .zelo strogo obsodbo Pripomnil je celo, da bi bili lahko prijavili mladeniča porotnemu sodišču, in sicer zaradi poskusa umora. Do te prijave pa ni prišlo zaradi humanitarnih razlogov. Javni tožilec je zahteval, naj sodniki obsodijo Macoriga na tri leta zapora. Sodišče je spoznalo mladeniča za krivega ter ga obsodilo na dve leti zapora ter na 6.000 lir denarne kazni. ni in da se bomo vrnili, da bi bolje razumeli socialistično stvarnost. Prepričani smo, da vi želite zgraditi socializem, da imate vašo pot v socializem, in da vam morajo vsi pomagati v tem prizadevanju. Mi bomo storili, kar najbolje moremo. Seveda nebo še ni jasno in je prepreženo z oblaki, ker je vihar trajal štirinajst let. Skupaj z vami bomo razpršili te oblake, da bi zopet zasijalo sonce. S tem pozdravljam vodilne tovariše, pozdravljam vas v upanju, da se bomo v kratkem zopet videli in razpravljali z vami o naših problemih. Radiu Trst pa je dal izjavo, v kateri je med drugim dejal, da so delegati razpravljali o zelo zanimivih vprašanjih z voditelji Zveze komunistov Slovenije ter da so se vrnili zadovoljni s tem, kar so videli in spričo navezanih stikov. Nadalje je dejal, da bodo obiskale Slovenijo tudi druge delegacije mladine, žena itd. Rekel je, da želijo še bolje spoznati socialistično stvarnost v Sloveniji. V Kopru, kjer so se za kratek čas ustavili, so razpravljali z voditelji tega področja o raznih vprašanjih ter sklenili, da bodo poslali na Koprsko kvalificirano delegacijo, ki bo razpravljala tudi o vprašanjih italijanske manjšine. V. nedeljo bo v kinu Ar-cobaleno, kjer bo predsedoval zborovanju KPI, podrobneje poročal o obisku. Na vprašanje radijskega so-delavca, kaj sodi o «novi socialistični stvarnosti v Jugoslaviji, kot jo je opredelil, je Vidali odgovoril, da se v Jugoslaviji gradi socializem ter da delavci navdušeno delajo, da zgradijo novo socialistično družbo. ----«»----- Otvoritev dveh slikarskih razstav Včeraj smo poročali o otvoritvi kolektivne razstave petih tržaških slikarjev v baru Tivoli, danes pa smo imeli priložnost prisostvovati otvoritvi kar dveh novih razstav. V galeriji sodobne umetnosti «La Cavanan v istoimenski ulici št. 1, smo dobili v goste špansko slikarko Marijo Josefo Ide. Perez, ki prihaja v Trsp _’ ^ Cantiflas. Kirn Novak. Te*11 color. Ideale 16.00 «Poletne zgodbe« (Raceontt d’estate). Techn Marconi 16.00 ((Nepričakova11^” (LMmprevvisto). Anouk A|in Prepovedano mladini. ve. Abbazia 16.00 «Smejanje od selja« (Risale dl gioia). A Magnani, Toth. jj. Odeon 16.00 »Prepovedane " doietnice« (Minorenni Pr0"LiiO Pascal Audret. Prepoved mladini. predvaja danes 9. t., z začetkom ob 19.30 in , nedeljo 11. t.m. ob 17.«r' film: «MOST» (II ponte) Igrajo: V. BOHNET, £' WEPPER, M. HIN21, GLAUBRECHT, H. JJ}’ BALZER, V. LEZHTEJ" BRIK, G. HOFMAN . Režija Bernhard Tune nn tnčii. predvaja flanes 9. t. m. z začetkom ob lt. uri IUD»: Ničvredneži spijo v miru (Le canaglie dormono in pace) Igrajo: DON MURRAY, LARRY GATES, CINDI WOOD PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 9. februarja 1962 NEVARNO LJUBIMKANJE OE GAULLE-AOENAUER nera, ki so se pred kratkim vršili v Bonnu. V nasprotju s prvimi poročili, iz' danimi po tem srečanju, in v katerih je bilo rečeno, da je končr a odločitev o novem tanku znova odložila, se le sedaj iz bonnskih virov izvedelo, da si je Strauss v resnici že zagotovil francoski Pristanek, pa Se bo Bundes-'vehr že v tem letu lahko opremil s tanki iz lastne proizvodnje. Do sporazuma med Francijo in Zahodno Nemčijo glede sodelovanja na področju proizvodnje tankonskega orožja ie prišlo že pred kakšnim Poldrugim letom, z namenom, da se med prototipoma obeh dežel izbere boljši, ki naj se 8a zatem proglasi za »evropski tank*, s katerim bi se oborožile vse evropske arkade v sklopu Atlantskega Pakta. Doslej je bilo izdelanih kakih 50 nemških tankov tako imenovane »serije Pio», ki se v zadnjem času Preizkušujejo v zahodnonem-®ki in francoski vojski. Od francoskega tipa je bilo izdelanih samo sedem primerkov, ‘akisto v eksperimentalne nadene. Strokovnjaki za oborožitev v Poveljstvu Bundeswehra so 7 Poslednjem času razvili žela široko propagando v prid fvojega tanka, pripisujoč mu lakšne kvalitete, ki ga dvigajo daleč nad ameriške in angleške, s katerimi litika igranje z ognjem. V'pri. meru, da bi Adenauer, oziroma nemški monopoli, dosegli, kar so se namenili doseči — in glede tega ni nobene skrivnosti, zakaj iste metode in sredstva nakazujejo tudi iste cilje — si Francija od tega nima obetati prav nič drugega, razen ponovne okupacije Pariza. Toda — na žalost — srečna prihodnost Francije pač ni istovetna z nameni določenih njenih vladajočih plasti, katerih interesi so presegli meje in se od dne do dne tesneje povezujejo s podobnimi interesi monopolov in trustov onkraj Rena. Zato danes skupno grade tanke, jutri bržkone topove in atomsko orožje, a kdor bo za to plačal, bomo poleg Francozov, pa tudi nemških ljudi, še mi. Zaradi tega bi se morala poiskati sredstva in načini, da se nevarno ljubimkanje de Gualla z Adenauerjem čimprej konča. Francosko odvetnico Noemie Glayma.i„ so agenti OAS u. tžsrzzsz&zz g ;si! in kaj od nje zahtevali. Zato je OAS ne trpi... Kakšno vlogo in nalogo ima ministrstvo j avnih udeležb Iz umetnostnih galerij Dva instrumenta: «Cinecitta» In «Luce» • Intervencija države na področju vzgojnih in poučnoznanstvenih lilmov • Privatna iniciativa močnejša od državne Konec preteklega leta je stopil v veljavo zakon, ki zadeva ustanovitev Avtonomne ustanove za upravljanje filmske proizvodnje. Gre za novo panogo državne dejavnosti, ki sodi pod kompetence ministrstva za državne udeležbe. Širše plasti državljanov temu dogodku niso posvetile kdo ve kolikšne pozornosti. Zelo živo pa so se zanj zanimali določeni prizadeti, oziroma zainteresirani krogi, ki so obenem v zvezi s tem pokazali ne samo nenavadno zaskrbljenost, marveč celo strah. Bržkone zaradi tega, ker so se resno zbali, da to morda ne pomeni pravega pravcatega podržavljenja celotne filmske proizvodnje. Da bi glede tega ne bilo pravljanje filmske proizvod-1 področju že nekaj časa narav-nje, je rekel minister, je bila nost nujna, in to, med dru- ustanovljena že na pomlad 1. 1958, in sicer na osnovi dekreta predsednika republike. Z nekim drugim zakonom, ki je bil objavljen konec lanskega leta, je bila določena vsebina in način dejavnosti omenjene ustanove. Neposredno poseganje države na področje kinematografije se vrši preko dveh podjetij, in sicer preko družbe »Cinecittš* in družbe «Luce». Prva se ukvarja z obdelavo in snemanje filmov, naloga druge pa je v opravljanju tehničnih del kinematografske industrije, kot so montaža in tisk. Rad bi poudaril, je nadaljeval v svojem pojasnjevanju minister, da se v najbolj na- med državljani nejasnosti, je I prednih zahodnih državah, kot .................IIIMIHIIIItlllllllHIMIIIIIIIIIIIIIIIf.................... minister za državne udeležbe Giorgio Bo dal pred kratkim ustrezna pojasnila, na osnovi katerih se je vsa stvar pokazala v nekoliko drugačni luči, Avtonomna ustanova za u- so ZDA in Anglija, vrši in opaža poseganje države na področju filmske nidustrije že delj časa. Kar zadeva našo deželo, je dejal, je postala intervencija države na tem "........"".........................................................„..................... KAKO SI AMERIČANI ZAMIŠLJAJO ŽIVLJENJE ŽE ČEZ 25 LET Bodočim rodovom bo že ob rojstvu skoro zajamčenih sto let življenja Ko bo gospodinja dobila nenapovedane goste... - Planinski zrak v vili ob morju - Osebni telefon, kot danes zapestna ura - Letala, letala. Malo pred svojo smrtjo je veliki znanstvenik Albert Ei-stein rekel, da če pride do tretje svetovne vojne, ki bi bila za gotovo atomska, se bodo v četrti svetovni vojni Premil ene dežele Atiantkeea ljudje b°rili med seboi s ka-mtii Atlantkega menjem fa g kijj To sg pravi) m. • V»i c- a ~ u: i • • Tank, ki se Nemci navdu-*ui*jo zanj — oni so se ved- navduševali za vse, kar e Predstavljalo in je bilo v ?y®zi z uničevanjem — tehta 7® ton in je, tako se zatr-pie, znatno oikretnejši in hi-rftjši od angleško-ameriškega, tudi lažji in nekako pri-la®Wlejši za »evropski teren*, ^ri tem se strokovnjaki hndsvvehra sklicujejo na ^»mške izkušnje iz bojev na *bodni fronti, a obenem zaplujejo, da se zdaj te iz-Ušnje v izpopolnjeni obliki j tažajo prav v izrednih kva-^tetah zahodnonemškega tan- ^ kolikor ta nemški tank Po mnenju strokovnjakov ne razpolaga z najboljši- # * oklepnimi napravami, ki risi ?^abae onih pri ame-^skih in agleških tankih, pa bi imel po drugi strani hogo večjo brzino in prožnost od teh. Zahodna Nem-*Ia Je pri britanski industriji točila za ta svoj tank naj-t el 2500 tankovskih topov, za-H *11 Pa še 1000, kar bi skupka ^teslo 3500 kosov.Pomeni, i-j Namerava zapadno-nemška 7OU; da bi se po morebitni vojni redki preživeli človek- vrnil spet v življenje, kakršnega je živel naš dalnji prednik — ko je živel še po jamah. Toda čemu bi bili pesimisti in računali le z vojno, ko je vendar v svetu toliko dobre volje, da se doseže trajen mir. Vsakomur je tudi znano, kaj bi ta mir pomenil, koliko do-brobit bi človeštvu prinesel. Posebno če vzamemo v poštev izredno nagel sodobni razvoj. In prav ta element — nagel tehnični in gospodarski razvoj — je uredništvo ameriške revije »Look* navedel na to, da bi prikazalo, kako bo ameriški človek živel čez 25 let, seveda če ne bo vojne. Opis je bil objavljen pod naslovom • Prihodnjih petindvajset let*. Pravzaprav smo že v mnogih publikacijah brali, kakš- na naj bi bila po predvidevanjih bodočnost, toda vsi vizionarji so najraje obdelovali bolj fantastične načrte človekovega »pohoda* na druge planete, izredne, rekli bi revolucionarne spremembe na Zemlji, uredništvo omenjene revije pa je hotelo raje prikazati' vsakdanje življenjaA-meričana v letu 1987. To jživr ljenje so skušali prikazati v najbolj enostavnih in zato tudi otipljivih oblikah. Tako bo n. pr. nekega dne neki Američan javil ženi domov, da bo čez 25 minut doma, vendar ne sam, pač pa v družbi še petih prijateljev, ki za kosilo niso bili predvideni. To bi danes gospodinjo spravilo iz tira, tedaj pa bo to kaj enostavna stvar in to ne morda s tem, da bi si pomagala s kakimi novimi preparati, s kakimi pilulami, ki naj bi nadomestile sedanjo prehrano, o čemer so mnogi vizionarji že zdavnaj sanjali, pač pa bo mogla svojim nepredvidenim gostom postreči s prav navadno, današnjo hrano, z juho, pečenko, zelenjavo, sadjem in vsem podobnim. Razlika bo v tem, da bo čez 25 let povprečna ameriška gospodinja mogla vse to pripraviti v 18 minutah s pomočjo elektronske kuhinje. Od hladilnika do štedilnika in pečice, vse bo tvorilo enoten sistem, nekakšen velik stroj, skozi katerega bo šlg hrana od tako imenovanih surovin do mize, po- nekakšnem tekočem traku, vsekakor vse avtomatično. Vse bo do podrobnosti dozirano, magično (ko in razni avtomatični termostati bodo poskrbeli, da bo vsa hrana v tem »kuhinjskem stroju* pravilno skuhana,' zapečena, ocvrta ali kakor koli, kot bomo pač želeli. Da ni to morda le želja ali fantazija, dokazujejo priprave v industrijskem podjetju »General Motors*, kjer takšno elektronsko kuhinjo že izdelujejo, pa čeprav je to šele v eksperimentalni fazi. Sicer pa so nekaj podobnega, pa čeprav še v manj popolni obliki Američani pokazali že na nekem velesejmu v Milanu. Samo ob sebi se razume, da isto podjetje pripravlja tudi posebne naprave za pomivanje posode in sicer na temelju ultrazvokov. Pomivanje posode, ki sedaj povzroča toliko dela gospodinji (v Ameriki tudi njegovemu možu), bo opravljeno v nekaj sekundah in če je mogla gospodinja kosilo za pet nenapovedanih gostov pripraviti v 18 minutah, bo vso posodo pomila v samih nekaj sekundah in to tako temeljito, da ne bo potrebno brisanje posode. Gospodinje bo zanimalo tudi to, kaj s prti, prtiči, brisačami. odejami in podobnim. V ZDA se je že pojavila neka modna hiša, ki izdeluje obleke iz posebej pripravljenega papirja. Obleko ženska odloži že po dveh, treh dneh nošnje. - Po pisanju revije »Look* pa bodo rjuhe, prte, brisače in še marsikaj podobnega Američani čez 25 let u-porabili le enkrat in jih nato odvrgli. Ti predmeti bodo izdelani iz celuloze in -aznih sintetičnih mas in zato skrajno poceni. bral vse, kar ga zanima. Menijo, da bo to nekakšna prava pravčata revolucija, kajti televizija bo imela za danes nedojemljivo selektivnost. jj^strija na sektorju tankov- orožja v najkrajšem kov* isto Število tan- ^radnega potrdila od stra-nna 8lede teh pogajanj )j.a . Francijo in Zahodno 60 , j° doslej ni bilo, toda i!0 lziavah nekaterih zahod-t^7yr<>pskih časopisov — med tudi londonskega Obser-j, 5)a — je isam sporazum petično že zaključena stvar. lt0 raneija potemtakem — ta-sij0 Se. vsai zdi na osnovi teh i? ,rai neverjetnih dejstev — cjje hkratne zaporedne okupa-fitn ”Jene§a nacionalnega te-. riJa po nemških četah do ‘bes Se ni povlekla ustrez- . Pouka. Trenutne pred-njenega državnega in tie lcnega reda to prav nič Hitj^oti. Bržčas jih ne moti dejstvo, da uporablja da-Atje‘la krščansko-demokratična i«te nauerjeva Nemčija prav in: metode, stremeč za prav k0t Jih Je ne_ w Položno ter arogantno, ob slepoti vseh tako imeli! a"ih demokratičnih vele-df’ ,začela uporabljati po in * Versaillesu. Francija in ')il6b0setJej Francozom bi se S* ^morale takšne metode in ta 01 j njihove posledice do- šj vtisniti v spomin, česar boli — in to je kar naj- Mg Priča tako slepi in ne-t>o5llrni Politiki, ki jo v od-',f0d do Bonna danes vodi da bi to lahko do-tOfj s Pomočjo in ob podoba Nemčije, potem je toči, da je takšna po- Radio Trst A 7.00 Koledar, 7.30 Jutranja glasba, 11.30 Šopek slovenskih pesmi, 11.45 Vrtiljak, 12.30 Za vsakogar nekaj Petek, ». februarju 1»«2 Nacionalni program Recept za umor; 11.35 Rit-,r . , mi Latinske Amerike; 12.05 • •v0 na ltal- mor- Veseli planšarji.,.; 12.15 Ra- jm: , , Omnibus; 10.30 dijska kmečka univerza; Radijska šola, nato nadalje- 12.25 Melodije; 13.15 Obve-vanje Omnibusa; 12.20 Glas- stila; 13.30 Kvintet bratov 13.30 Glasba po željah, 17.00 beni album; 15.15 Poje Gior- Avsenik;'13.50 Pevka Liliia-Igra orkester Armando Scia- gio Consolini; 15.30 Tečaj na Petrovič; 'Anc - s ssjss pin rSa sir's ££Ss Spopolnjevalni tečaj, 18.15 resna detelja; 16.45 Medna- Ruth Slencz.vnska; 15.45 Je-Umetnost, književnost in rodna univerza »G. Marco- zikovni pogovori; 16.00 Vsak prireditve, 18.30 Skladbe i- ni»; 17.20 Baročna glasba; dan za vas; 17.05 Portreti talijanskih sodobnih avtor- t'-50 Svet v jazzu; 18.30 iz stare italijanske glasbe; jev, 19.00 šola in vzgoja, Enotni razred; 19.00 Odda- 17.55 Gotovac: Rizvan — a-19.15 Glasbeni kaleidoskop: )a za delavce; 19.30 Filmske ga; 18.00 Aktualnost doma Orkestri, 20.00 Šport, 20.30 in gledališke novosti; 20.00 in v svetu; 18.10 Pesmi in Glasbeni album; 21.00 Sim- ' ' — fonični koncert; 22.45 Pojeta Perry Como in Milva. Gospodarstvo in delo, 20.45 Motivi Irvinga Berlina, 21.00 Koncert operne glasbe, 22.00 Antonio Fogazzaro: »Lisina ura*, 22.25 Moderna sonata: Štolcer - Slavenski:-Sonata za klavir, Petrič: Sonata za klarinet in klavir, 22.50 Ansambli dixielan<^. II. program 12.25 Tretja stran, 14.20 »Bruno Cervenca* — pripravil Carlo de Incontrera, 15.00 P.A. Quarantotti Gam- bini: »La rosa rossa* (V. 1 icon m--------1 t*ala. »Lovci slik* 9.00 Jutranje vesti; 10.00 Glasbeno varietejski program; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 14.00 Naši pevci; 14.40 Za prijatelje plošč; 15.00 Posvečeno Maxu Stei-neru in Bernonu Duku; 15.45 Glasbeni karnet; 16.00 Program ob štirih; 17.00 Men-delssohnove uverture; 17.30 Plesna glasba; 20.30 Gran plesi s Haitija; 18.25 Poje zbor SKUD »Slava Klavora*; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Haydnov češki sodobnik Koželuh; 20.00 Tipke in godala; 20.15 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Glasbeno kramljanje; 21.00 Veseli ritmi; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Posnetki iz Giluckove opere »Ifigenija na Tavridi*; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 8.30, 14.00, 15.20 TV šola; nadaljevanje), 15.20 Gianni Safred ob marimbi. Koper 6.15 Jutranja glasba; 7,00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Tečaj italijanskega jezika; 8.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Lahka glasba; 21.45 Dokumentarij ^,r°fran? zana]mlaiše: »Lovci slik*; 22.15 Dvanajsti 19'30 Dnevnik; 18.45 Nikoli festival italijanske pesmi v n! PreP°zn°; 1915 Simfonič-Sanremu ni koncert; 19.45 Portreti ... sodobnikov: Gino Bechi; III. program 20.30 Dnevnik; 21.05 Dostojno ■ o, jevskega novela »Bele noči*; 17.00 Skladbe Igorja Stra- 23 05 Dnevnik vinskega; 18.00 Kritične pri- dnevnik pombe; 19.00 Tisoč let italijanskega jezika ------- 19.30 Hin- demith: Sonata št. 2; 20.00 DHUGI KANAL 21.05 Vrhunec in propad 12.45 Glasba po željah (IL Vsakovečerni koncert; 21.30 del); 13.40 Zbor Doma JLA; Dvodejanka Silvija Giova- 14.00 Vedre pesmi; 14.30 O-peretne melodije; 15.30 Domače aktualnosti; 15.40 Glasbena medigra; 16.00 Pevci in orkestri; 16.30 Današnje teme; 16.40 Zagrebški solisti; 17.40 Kaempfert igra za vas; 18.00 Prenos RL; 19.00 Harmonika Joa Saint-Flou-ra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Xsavier Cugat, kralj rumbe; 21.35 Koncert večerne komorne glasbe; 23.00 Prenos RL nettija: »Potvorjeno zlato*; 23.05 Na programu Bela Bartok in Darius Milhaud. kolonializma; 22.00 Dnevnik; 22.20 Program s Carlom Croccolom; 22.35 Koncert komorne glasbe. 2e doslej se je življenjska doba v ZDA močno podaljšala, tako znaša v povprečju 70 let. Cez 25 let pa bo vsakemu otroku, čim se bo rodil zagotovljeno življenje sto let. Tudi bolezni skoraj ne /bodo po-zali, ker bodo našli sredstva proti vsem bolezenskim klicam. Ce pa bo zdravnik nekomu predpisal spremembo klime in ga poslal ali na morje, ali v planine, si bo ta kar doma s primerno pripravo ustvaril planinski zrak ali obmorsko klimo. Seveda se postavlja vprašanje, ali bo to možno vsakomur ali le bogatim. Strokovnjaki pravijo, da bo to del stanovanjske opreme, ki bo v vsakem lomu, tudi skromnem. Kaj pa delo? Cez 25 let bo človek še vedno delal po osem ur na dan, toda le 9 dni zaporedoma, nato pa bo imel pet dni počitnic. Druga novost, ki jo predvidevajo, bo nočno delo. Cernu bi tratili lep dan, ko si čez dan lahko privoščimo kaj bolj prijetnega kot pa je delo. Zato bo človek ob dnevni svetlobi delal ponoči, dan pa užival v prirodi. Seveda bo noč tehnično spremenjena v dan, dan pa bo posvečen uživanju.’ Čeprav se nam vse to zdi nekoliko pretirano, so v nekaterih ameriških krogih p:e-pričani. da se bo človek, če bo čez 25 let prebiral sedanjo številko revije »Look*, nasmehnil, ker da bo razvoj tudi sedanja drzna predvidevanja prehitel. Doba 25 let pa ni tako daljnja, da bi se to ne dalo kontrolirati. Mnogi Američani bodo to doživeli in napovedi z realnostjo primerjali. Morda se bodo nasmihali, morda pa tudi ne gim, v zvezi tudi s pojavoma splošne zaostalosti in pomanjkljive izobrazbe, ki ju je v vsepreveč razsežnem merilu opaziti pri določenih plasteh ljudstva. Hkrati pa bo takšna intervencija pripomogla, da se bo obenem z gospodarskim in tehničnim razvojem na nekaterih podpovprečno razvitih področjih dvigala tudi, splošna izobrazba, kakor tudi, da se bo vzgojiteljsko delo v šolah olajšalo z ustreznimi radio-te-levizijskimi pripomočki, potrebnimi posebno pri pouku, ki zadeva državljansko in socialno vzgojo otrok. Minister se je zatem dotaknil tudi vprašanja možnosti podržavljenja filmske proizvodnje, ki je, kot rečeno, pri nekaterih ljudeh povzročilo dokajšnje vznemirjenje. Odločno je zavrnil sleherno misel, da bi država imela najmanjši namen storiti podoben korak. Dejansko, je rekel, se z ustanovitvijo omenjene Ustanove za upravljanje filmske dejavnosti ni storilo ničesar, kar bi ne bilo že storjeno. Hotelo se je enostavno ustvariti organizacijo, ki bi učinkovito pognala v tek že omenjeni dve podjetji »Cinecittš* in »Luče*. Na tem področju je mesta za vse in, če smo iskreni, je nadaljeval, moramo priznati, da je tu obseg privatne dejavnosti mnogo večji od državne, vsled česar je kaj malo resnosti v zatrjevanju o nekakšni nevarnosti državnega monopola na tem področju. Brez dvoma je minister s temi svojimi izjavami hotel pomiriti določene pridobitni-ške kroge s področja filmske proizvodnje, ki si s svojo dejavnostjo ne zagotavljajo samo ogromnih dobičkov, marveč si obenem jemljejo tudi pravico, da s poplavo svojih del, katerih vzgojna in umet niška raven sta vse prej kot neproblematični, na najslabši način vplivajo na vsebino in obliko državljanske ter človeške vzgoje . glgdgl.fgv,., Si/j. predstavlja danes film najpri-Ijubljenej&o. in ■najctene.jšo obliko zabave lahko rečemo, milijonov državljanov. Zahirej ker privatni interes čigar osnovno stimulacijo, pa naj bo na področju filma ali drugje, predstavlja edinole dobiček, ne nudi nobene garancije, da bi mogel in hotel ustvarjati, razen v redkih Dnme-rih, filme, ki bi resnično koristili družbi ter njenemu razvoju, bi potemtakem bilo zares nujno, da se tako važen instrument vzgoje, kot je kinematografska industrija, oziroma film, ne daje v roke privatnikov, t.j. pridobitnikov, marveč družbe, se pravi države. Ko bi bil Giorgio Bo, mini- ster za državne udeležbe, dal svoja pojasnila v takšnem smislu, bi brez dvoma izrazil samo to, kar bi že davno moralo biti storjeno. In, če drži, da osebno sodi med tiste, ki v okviru krščanske demokracije predstavljajo njen najnaprednejši element, potem bo bržkone tudi sam prepričan o tem, tembolj, ker mora biti z vprašanjem temeljito seznanjen, v kolikor načeluje ministrstvu, ki je brez dvoma eno najvažnejših, saj sodi v njegov resor vrsta izredno važnih ustanov, neobhodno potrebnih ne samo z izrecno gospodarskega in tehničnega, marveč tudi socialnega in nasploh družbenega vidika za ves bodoči razvoj Italije. Nadzorstveno in delovno območje omenjenega ministrstva zajema malone vse najvažnej-še sektorje državnega gospodarstva, od električnega in jedrskega sektorja do kovinske industrije, od ladjedelništva do petrolejske industrije, od pomorskih in zračnih prog do radio-televizije, od filmske industrije do topliških podjetij. Vse te ustanove pa se v glavnem opirajo na dva znana industrijska kompleksa ki sta IRI in ENI. IRI in ENI predstavljata, potemtakem, verigo državnih podjetij, katerih intervencija v narodnem gospodarstvu naj bi pozitivno vplivala na njegov razvoj ter uravnovešala določene disproporce v nacionalni ekonomiki, pogojene ter povzročene od strani protislovnih in često anarhičnih tendenc svobodne iniciative. In to v cilju, da se ustvarijo določeni neobhodni pogoji za zagotovitev vsaj kolikor toliko znosnih splošnih družbenih ter socialnih pogojev, potrebnih za demokratično afirmacijo samega sistema in režima. Toda ne IRI ne ENI, ki ju vodi in kontrolira že omenjeno ministrstvo za javne udeležbe, se pravi država, ne do-sezata na svojih številnih delovnih področjih namena, kakršnega bi si bili morali zastaviti, čim sta se predstavili kot državni instituciji. In zakaj? Odgovor je na dlani: zato, ker danes interesi državo še riiso istovetni z interesi ljudstva, marveč se- za njimi dejansko skrivajo sile in načrti,' ki »o* fem fj-Udskim interesom skrajno nasprotni. R. Stocchi v «Rossoni» Zatorej, še preden bi se proces podržavljenja in s tem vse močnejšega poseganja države na najrazličnejša področja družbene ustvarjalnosti imel nadaljevati, pa bi bilo nujno potrebno — če se pio-ces želi izpolniti z resnično demokratično vsebino — še pred tem marsikaj spremeniti. Predvsem raztegniti pojem demokracije tudi na gospodarsko področje, se pravi določiti kvalitativni in kvantitativni delež delovnih ustvarjalnih slojev v partecipaciji upravljanja s proizvodnjo, Nedvomno se bo v teku razvoja ta proces, proces podržavljenja moral izpolniti s takšno vsebino. Sile, ki bodo k temu prispevale so močne ter v stalni rasti. Slednjič se nam na njegovi prvi osebni razstavi v Galeriji Rossoni nudi priložnost videti preglednejši izbor olj in risb Rome ja Stocchi-ja, ki smo ga pred leti srečavali tudi v našem naprednem tisku. Stocchi, ki je v slikarstvu samouk, se je namreč v mlajših letih mnogo ukvarjal z ilustracijo in u-spešno tekmoval na nagradnih razpisih za razne lepake. Pozneje pa se je posvetil de-koraterstvu. A medtem njegovo čisto umetniško stremljenje ni usahnilo. Opusitl je sicer ilustriranje, toda lotil se je z vnemo oljnatega slikanja. In tako smo ga potem četudi poredkeje, zopet srečavali, na raznih skupnih ' razstavah, na predzadnji razstavi Cerkvene umetnosti, pa tudi izven Trsta v Brescii m drugod. Tedaj na teh sporadičnih nastopih ga nismo mogli točneje oceniti. Sedaj pa, ko se nam predstavlja s 14 olji in 19 risbami, vidimo, da je v pastozno obdelanih oljih kar dober pokrajinski impresionist, sicer ponekod ekspresionistično navdahnjen, v risbah pa še vedno precej realistično usmerjen, in to predvsem tam, kjer nam podaja slikovite predele tržaškega starega mesta. Težo stoletij, ki tlači starinske hiše, da se pod njo šibe kot krhke, drobne starke, posrečeno ponazo-ruje z zapleteno igro tankih črt v senčnatih partijah stavb, ki tako ustvarjajo videz od starosti nagubanih obraznih površin. V tem podajanju prednjačijo risbe Trga Barbacan, ter ulic Crocejis-so, delle Mura in dei Co-lombi. atocchi je kot ilustrator dobro obvladal črtno podajanje človeških postav. Zato tudi na t»j razstavi najdemo šest tovrstnih risb, v katerih se povrača k njemu priljubljeni socialni tematiki, kot jo nazorno kaže z veliko ljubeznijo izdelana slika matere z otroki, ki zro v nas z lačnimi očmi. Od ostalih risb pa je ona s svinčnikom rahlo ekspresionistično zasnovana podoba male deklice gotovo najboljša. Očividno- je grafika še vedno najmočnejša stran našega slikarja, četudi morda njegovi modeli ljudi niso ponekod najbolje izbrani. Bo pregledu olj bi prvenstveno omenili sugestivno sliko Traunerjevega trga, v kateri razobešeno pestro perilo, v obliki in barvi, dobro dopolnjuje tonska enoličnost tega malokomu znanega mestnega kota. Nadalje ne smemo pozabiti na veliko marino z ladjami ter podobo starega mesta, v katerih opažamo smotrno enotnost zadržane barvne lestvice, ki pa se v večini ostalih slik nekam hoteče spreminja od slike do slike in prihaja v kričeče nasprotstvo s splošnim videzom razstave v mali podobi sončnega zatona. A to je verjetno pripisati le dalj. sim medsebojnim časovnim razmahom njih nastanka. Ročna ura je danes nekaj takega, da jo ima vsak. Cez 25 let pa bo vsak imel ročni telefon in bo z njim mogel v vsakem trenutku stopiti v stik s komerkoli na Zemlji ali celo z morebitnimi Prijatelji na Veneri. Vse to seveda brez žic, pač pa na temelju radiofonije. Se večje presenečenje bo nudila televizija. Ta bo služila kot nekakšna živa biblioteka ali enciklopedija. Človek si bo n. pr. zaželel podatke o tem ali onem dogodku iz zgodovine ali znanosti. Enostavno bo pritisnil na gumb i na televizijskem zaslonu bo G. Ferfoglia v «Moncenisio» Te dve bosta v Sanremu prvič nastopili: na levi Je Eritrejka Tanja, poleg nje Montanarl pa Edda ............................i.....nuni.............■m.iim ........................... Slovenija 5.00 Dobro jutro! 8.05 Popevke se vrstijo; 8.30 En srbski in en hrvatski skladatelj; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Od tod ri komiki; 20.20 Kratki fil-m ondod; 11.00 Vrabec: Slo- mi; 20.45 Tema z variacija-venske narodne v zborovski mi I-glasbena revija- 2130 priredbi; 11.15 G.P. Doneli: TV Dnevnik II. Jug. televizija 19.00 TV mesečnik RTV Skopje; 19.30 S kamero po Afriki — serijski film; 19.30 Tajni dnevnik dr. Hudsona — serijski film; 20.00 TV Dnevnik; 20.20 Spored jugoslovanske kinoteke — Sta- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Točno sledite nasvetom, ki vam jih dajejo prijatelji. V čustvenih zadevah se vam bo uresničila daljna želja. Glavobol. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V poslovnih zadevah bo prišlo do zapletov. Edino s taktom in vztrajnostjo boste zadevo rešili. V ljubezni ste včasih preveč zahtevni DVOJČKA (od 21. 5. do 22. S.) Tudi vaši najbolj drzni načrti se bodo uresničili, če boste vztrajali v sedanjem tempu dela. Verjetno boste morali na pot. RAK (od 23. 6 do 22. 7.) Včasih vas zamisli zanesejo Bolje bi bilo, če bi bili bolj konkretni. Nekdo spletkari na "Hitiiniiii..................................................mi......m račun vaših čustvenih odnosov. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Znašli se boste pred težavno, hkrati pa hudo važno zadevo. Ce vam danes ne bo uspelo, še ne obupajte. V družini krasno soglasje DEVICE (od 23. 8. 'do 22. 9.) Ne zanemarjajte nasvetov, ki vam jih dajejo predstojniki, kajti sicer boste vso odgovornost nosili vi. Srečne ure z ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Najprimernejši čas, da se otresete spletk, in podtikanj, ki so vam jih spletli vaši tekmeci. Prijetne ure v družini. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) S svojimi sodelavci ne boste kdo ve kako zadovoljni, ker so preveč površni. Novo prijateljstvo, ki vam bo zelo dobrodošlo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Novo delo, nova od- govornost. Možni tudi boljši gospodarski pogoji. Razčistili bpste problem, ki je motu vase družinsko nesoglasje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1. ) Zamisli sicer ne bodo kdo ve kako posrečene, vendar bi jih pa ne bilo dobro zavreči V družinskih odnosih majhna napetost. VODNAR (od 21. 1. do 19 2. ) Previdni morate biti če hočete, da boste delo izvedli ■7ki°-t v.,Ste si ga zami‘ slili. Z ljubljeno osebo ne bo Vse kot si želite. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) S taktom in potrpežljivostjo boste prebrodili težave, v katerih ste se znašli. V ljubezenskih odnosih bo nebo povsem jasno. Lani smo na kolektivni razstavi Univerzitetnega centra za umetniški študij v Oficirskem domu opazili dve barvno zelo dobro uspeli sliki, ki sta tudi tokrat razstavljani na osebni razstavi Giusep-pa Ferfoglie v baru Monce-nisio. te tedaj smo napisali, da je v obeh zaznaven vpliv francoske Modeme, vpliv, ki se v sedaj tu pokazanih oljih jasneje kaže biti predvsem oni Utrillov, čim vidimo podobe, ki predstavljajo splošno znane predele starega Pariza. Torej je ravno tematika tisto, kar očitneje izdaja slikarja, da hodi po stopinjah vzornikov, kar pa ni nikako zlo, ako pomislimo, da je Ferfoglia samouk in je torej prednostno iskal svoje zglede v delih velikih moj. strov sodobnega slikarstva. Zato pa postaja znatno oseb-nejši, ko se loti domačih si-žejev, predvsem onih krožkih, kjer je barva in oblikovnost kraja tako svojstve. na, da se ne da vskladiti s tujimi vzori. V obeh njego-vih kraških pokrajinah bi lahko bilo izhodišče na pristnejšo likovno pot, ker četudi je njemu slikanje le žaba-va, saj je diplomiran doktor pomorskih ved, poseduje vendarle izrazite slikarske vrline, kot so to prefinjen občutek za barvne prelive in oni za ravnovesje oblik. In prav zaradi tega se morda ne motimo, če predvidevamo, da se bo Ferfoglia sčasoma razvil 'v res dobrega kraji-narja in slikarja slikovitih značilnosti naše okolice, kot to dobro ponazorujeta' obe sliki ispred miljskega starega pristana. MILKO BAMBIČ I = || 1 '.i 8 4 I i I s i ■ is i i II I I i Tekstilne delavke so dosegle svoj cilj Delodajalci bodo skrajšali delovni čas vsako soboto V veljavi bo ostal polurni počitek za malico, ki bo ob sobotah po treh urah dela Včeraj so se sindikalisti sestali s predstavništvom vodstva podgorske tekstilne tovarne ter sklenili, da bodo na podlagi delovne pogodbe skrajšali tedenski delovni čas ob sobotah, kot so zahtevali delavci. Sklep bo pričel veljati z jutrišnjim dnem. Tudi ob sobotah bo ostal v veljavi polurni počitek, vendar že po treh urah dela, in sicer ob 9. uri za prvo izmeno, ob 15. uri za drugo in ob 21. uri za nočno moško izmeno. Ravnateljstvo spočetka ni bilo pripravljeno skrajšati delovnega časa vsako soboto, ampak se je zavzemalo za en prosti dan na mesec. Ker delavke takšne rešitve niso hotele sprejeti, in so se že pripravljale na stavko, če bi bilo potrebno doseči počitek ob sobotah, je ravnateljstvo pristalo na predlog sindikatov. Nedvomno predstavlja skrajšanje tedenskega delovnega časa od 48 na 46 ur, ne da bi se zaradi tega zmanjšala njihova mezda, velik uspeh ■kupne sindikalne borbe, ki so jo s tolikšnim uspehom lansko leto zaključile tekstilne delavke v Italiji. Sindikalna stroka tekstilcev FIOT je že pred petnajstimi dnevi, včeraj pa so ji sledile tudi ostale sindikalne organizacije, poslala Zvezi indu-strijcev pismeno zahtevo, naj se na skupnem sestanku določi višina proizvodne nagrade in dan njenega izplačila za leto 1962. Lanska nagrada je znašala 15.000 lir, medtem ko delovna pogodba določa 11.000 lir. Sindikati bodo zelo verjetno zahtevali, naj se s tem letom nagrada občutno zviša. ----«»----- Prispevki za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji so še prispe vali: ' *':“- Milka Mučlč, Standrež 2.000; Rozalija Lutman, Standrež 1.000; Irena Beltram, Standrež milllllllllllllllllMIIIIIHlIllIlllllMIIIMMMIlIHII 1.000; Alojz Tabaj, Standrež 500; N. N. Sovodnje 1.000; N. N. Sovodnje 1.000 in Franc Primožič, Oslavje št. S, 1.000 lir. Do predvčerajšnjim smo nabrali 97.600 lir, tekom včerajšnjega dne pa še 7.500 lir. Skupaj 105.100 lir. Globe v januarju 290 glob, ki so takole razdeljene; Za prekrške proti cestnemu pravilniku 278, za prekrške proti mestnemu pravilniku 4, za prekrške proti predpisom poljskega pravilnika 1, za prekrške proti higienskemu pravilniku 4, za prekrške psov 1, za prekrške proti predpisom odtočnih naprav 1, za prekrške proti gradbenemu pravilniku 1. V istem mesecu je občinski konjederec polovil 30 psov, ki so se klatil^ brez gospodarja. Mestni stražniki v Gorici so v preteklem januarju naložili iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHutiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Protestno zborovanje v Tržiču Zahteva po izvedbi krajevne avtonomije Pokrajinska zveza demokratičnih občin za Goriško je sklicala za nedeljo 11. t.m. ob 9.30 dopoldne protestno zborovanje v dvorani hotela «Roma» v Tržiču. Na zborovanje so povabili predsednika goriške pokrajine, vse župane naše pokrajine, pokrajinske svetovalce KD, PSDI in PLI in občinske svetovalce teh strank iz Gorice in Tržiča, poleg izvoljenih predstavnikov levičarskih strank. Na zborovanju bodo protestirali proti diskriminacijskemu posegu prefekture v občinske zadeve v Starancanu, in drugih občinah, kjer so občinski sveti obsodili policijsko nasilje ob stavki v Tržiču. Izpred okrajnega sodišča Z ukradenim motociklom se je tat pripeljal z Oslavja le do Podgore Podaril itau je baterijo, ki ga je spravila na zatožno klop . V Standi je napolnila torbo z blagom, ki ga ni plačala C KINO D CORSO. 17.00: «BHka na morjih«. Crnobeli dokumentarni film. VERDI. 16.30: »Plačani ljubimec«, U. Tognazzi in I. Oc-cKini. Crnobeli italijanski film. Mladini pod 16. letom Včeraj dopoldne se je moral zagovarjati pred okrajnim sodnikom v Gorici dr. Fabianijem 26-letni Mario Jacopich, ki je bil rojen v Trstu, sedaj pa stanuje v Gorici pri družini Mervič v Ul. Garzaroli št. 101. Dne 22. oktobra lani nekaj po polnoči je prišel na gori-ško kvesturo Enrico Bregan-tini, ki je javil, čj mu je nekdo ukradel motocikel znamke «Guazzoni 98», ki ga je pustil na dvorišču pred gostilno Furlan na Oslavju, in sicer v času od 20. do 24. ure prejšnjega dne. Policija je začela s preiskavo in. njeno delo je bilo močno olajšano, ko so karabinjerji iz Podgore javili naslednje jutro na kvesturo, da so tam našli ukradeni motocikel, ki ga je nekdo pustil v Ul. 4. novembra. Nadaljnje iskanje je pripeljalo policijo do Ja-copichevega stanovanja, kjer so v seniku našli tudi volneno odejo, ki jo je tat odpeljal skupaj z vozilom. Osumili so Jacopicha, ki so ga odpeljali na kvesturo, kjer je kmalu priznal« da je v resnici ukradel občje. To se je zgodilo nekaj pred polnočjo, ni pa vedel povedati, zakaj in kako je to storil, ker da je bil zelo pijan. Povedal je tudi, da je pustil motocikel v Podgori, ker mu je zmanjkalo bencina, da ni mogel več naprej. Obenem se je Jacopich moral zagovarjati tudi zaradi vožnje z motociklom brez voznega dovoljenja. To se je zgodilo 6. avgusta lani, ko so ga zasačili mestni stražniki v prekršku. Sodnik ie Jacopicha spoznal za krivega in ga za krajo ob- vstop prepovedan. V1TTORIA. 17.20: »Cementna | sodil na 4 mesece zapora in džungla«, S. Baker in M Saad Crnobeli ameriški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Krvoločni Bill«, Audie Murphy in Gale Storm. Ameriška barvna kavbojka. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dam in ponoči Je odprta v Gorici lekarna FONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7,4 stopinje ob 14. uri, najniijo eno stopinjo nad ničlo ob 22. url. Povprečne dnevne vlage je bilo 97 odst., dežja je padlo 8 mm. 8000 lir globe, zaradi vožnje brez patentina pa na 2 meseca pripora in globo v znesku 800Q lir. Plačati bo moral tudi sodne stroške. Kazen je pogojna za pet let. Branil ga je odv. Cesare De-vetag. * * * Zatem sta sedela na zatožni klopi 19-letni Giorgio Sel-va iz Gorice Ul. Leoni 76 in 19-letni Vittorio Bernardini, iz Ul. Osoppo 6. Prvi je bil obtožen, da je v začetku oktobra lani odnesel baterijo s kamiončka, ki je bil last Nidije Valentino in je stal na dvorišču podjetja Hobat. Drugi pa je bil obdolžen, da je sprejel omenjeno baterijo v dar in jo uporabil pri svojem motociklu. Oba sta dejanje priznala, čeprav se je Bernardino izgo- voril, da ni vedel, da je Sel-va baterijo ukradel. Sodišče je oba spoznalo za kriva ter je Selvo obsodilo na 4 mesece zapora in 8000 lir kazni, Bernardinija pa na dva meseca pripora in plačilo sodnih stroškov. Kazen je za oba pogojna za dobo pet let. * * * Dne 23. oktobra lani je prišla v goriško veleblagovnico Standa 34-letna Marija Gero-met, por. Pavanel iz Ronk. Sla je od mize do mize, si ogledovala razstavljeno blago in vzela nekaj tu, nekaj tam, ter spravila v torbo, ne da bi plačala prodajalki dolžni znesek. Ko so to opazili pazniki podjetja, so telefonirali na kvesturo, ter ženo pridržali. Kmalu je prišel policaj, ki jo je preiskal in našel pri njej sladkor, meso, kavo, sir, mesne izdelke, testenine, olje in drugo blago v vrednosti 4.890 lir. Blago so ji odvzeli, njo pa prijavili sodišču. Pri včerajšnji razpravi je Žena izjavila, da n j hotela blaga odnesti brez plačila; mislila je namreč, da se plača pri izhodu, kot v veleblagovnici v Tržiču in ne pri posameznih prodajnih mizah. To izjavo je potrdil tudi njen mož, ki je povedal, da gre žena večkrat nakupovat v Tržič. Sodnik je to upošteval in ženo oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Drž tož. Di Mayo; sodnik iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHH Vozni red vlakov ODHODI Proti Trst u; 0.20 (D), 5.49 (A), 6.42 (A), 7.39 (D), 8.06 (A), 8.59 (D), 11.07 (A), 14.02 (A). 15.54 (A), 17.48 (DD), 18.34 (A), 20.00 (A), 21.46 (A), 22.25 (D), 23.15 (DD)*). Proti Vtamu: 4.32 (A), 6.24 (A), 6.57 (D). 7.27 (A), 7.53 (D), 10.52 (A), 13.00 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD)**), 15.38 (A) 17.21 (A). 18.35 (A), 19.47 (D) 20.29 (D), 21.47 (A), 22.39 (A) <~>dhod v Novo Gorico; 7.20 (A), 14.04 (A), 20.20 (A). PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (A), 6.21 (A) 6.55 (D), 7.25 (A), 7.52 (D), 10.50 (A), 12.59 (D), 13.39 (A) 14.37 (DD)**), 15.36 (A). 17.18 (A), 18.30 (A), 19.45 (D), 20.28 (D), 21.42 (A), 22.37 (A). Iz Vidma: 0.19 (D), 5.44 (A) 6.40 (A), 7.37 (D), 8.03 (A), 8.57 (D), 11.05 (A), 13.59 (A) 15.52 (A), 17.47 (DD), 18.32 (A), 19.58 (A), 21.44 (A), 22.24 vse vedel, in je ProS1 jol®' premestitev na drug® ^0\r da bi prebredla srčn® čine. Tako nekako. KONEC ;,..UN,»TVQ; TRST - UL. MONTECCH1 T.L.ZOH ^OS « «4<3« - ~ SSTZSZ, 5.ll£T .,.^£.^7, rSniJ: AMT. letna 1800 iir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir FLRf v t*dnu 20 din^m«eftno 2 n ^ d lj £ • p ‘ ? iirlnl enega stoipca: trgovski 80, (inančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. - Mali oglasi 30 lir beseda. - Vsi oglasi se naročajo pri ®P Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928. tekoči račun pri prodni bank: v Ljubljam 600-14/3-375 V_' udaJ« m tlskaP Založništvo tržaškega tiska, Trst