GLAS teto XLIX - št. 40 - CENA 120 SIT Kranj, torek, 21. maja 1996 DANES STOTINKA POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Sveti oče je bil skoraj tri dni naš gost Rožni venec brezjanski Mariji Naj vam stoji ob strani Gospodova Mati, ki jo tako prisrčno častite po vseh slovenskih krajih, Korajža velja, Papež vas ima rad, Naj Bog blagoslovi predrago Slovenijo, Obdržite obraz flomovine neomadeževan je le del spodbudnih besed, ki jih je sveti oče izrekel Slovencem. Pozdrav vernikom Kranj, 21. maja - Kakorkoli se je komu zdela natančnost pri pripravi obiska Janeza Pavla II. v Sloveniji pretirana, so dogodki zadnjih treh dni, ko je blizu 300.000 ljudi glasno ali potiho, z molitvijo in premišljevanjem, prejemalo papeža, pokazali, da ?° imeli organizatorji prav. Doma lri tudi na tujem ni skoraj zaslediti slabe besede o obisku, medijsko izredno odmevnem, ter tudi v Promotivnem smislu izredno pomembnem za Slovenijo. Sveti oče je obiskal tudi Brezje in našo Marijo Pomagaj. Molil je pred njeno podobo in poklonil rožni yenec. Sicer pa je podoba brez-janske Marije romala po Sloveniji lri bila tudi na sveti maši v počastitev 1250-letnice krščanstva na Slovenskem v Stožicah. V 49 urah, kolikor je bil pri nas Papež Janez Pavel II., je bilo izrečenih mnogo besed o veri, verovanju, Bogu, krščanstvu, slovenstvu in samostojnosti ter prihodnosti naše države. Papež je v nagovorih poudarjal: apostolski sedež, ki je z naklonjenostjo pozdravil oblikovanje nove države in med prvimi priznal njeno neodvisnost, obenem pa močno poudaril pravico ljudstev do samoodločbe, je posebno cenil miroljubni in demokratični način doseganja suverenosti; želim, da bi obisk prispeval k moralni in krščanski prenovi vašega ljudstva; duhovnik je človek za skupnost, celibat pa je način služenja občestvu. Gojite globoko predanost Mariji, Devici, Materi in Kraljici Slovenije, na katero se vi obračate s tako lepim imenom Marija Pomagaj; slovensko ljudstvo potrebuje škofe, duhovnike, redov- . nike in redovnice, potrebuje jih Pri Mariji Pomagaj na Brezjah m Mladi v Postojni Na Brdu s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom Evropa in svet, ker potrebujeta Kristusa. Evangelizacija se mora povrniti k izvirom, to je naloga vsake generacije in jaz vam želim potrditi v veri. Samo vera in ljubezen moreta premagati strah in znova prižgati upanje. Vera je v službi ljudstva, vera je v službi življenja, je dejal v Postojni. Tudi predsednik republike Milan Kučan, nadškof dr. Alojzij Šuštar ter koprski in mariborski škof Metod Pirih in dr. Franc Kramberger, ki so imeli čas nagovoriti papeža, so si bili edini v nujnosti sprave, medsebojnega spoštovanja in odpuščanja ter v veličini, ki jo predstavlja papež Janez Pavel II., najuglednejši gost, ki je doslej obiskal našo državo. V tem sta si Slovenija in papeževa rodna Poljska sorodni. J. Košnjek, foto G. Sinik in J. Furlan Gorenjska^ Banka Banka << podlubom PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA Kdaj bo Amerika odkrila Slovenijo? Če Vas zanima odqovor r\a to vprašanje in če bi radi spoznali diplomata, ki si prizadeva, da bi se to zgodilo še v tem tisočletju, potem Vas vabimo na GLASOVO PREJO, ki bo v četrtek, 23. maja 1996, ob 19. uri v Vili Bistrici nad Tržičem. Naš gost bo q. VÍCTOR JACKOVICH, veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji. Z njim se bo pogovarjal naš stalni sodelavec, publicist MIHA NAGLIC. Rezervacije po telefonu: 223-111 ali 50-232 (GLAS VILA BISTRICA Ali Begunjce že mineva potrpljenje STRAN 9 PROGRAMI D^tdiogk KRANJ - Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 ttgttai U>gk | KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 VAŠE OČI IN UŠESA RAČUNALNIŠKI KLUBI 486/80 že od 122.507,00 SIT ali 6.631,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 mobitel URADNI VUNI PRODAJALEC J-- POKLIČI ZDAJ! 064/225-060, 860-029 klDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26. KRANJ! mM Železniki, Dražgoše, 20. maja - V Selški dolini se je konec preteklega tedna kot gost predsednika Državnega sveta dr. Ivana Kristana mudil ambasador Združenih držav Amerike v Sloveniji Viktor Jackovich. Po kosilu "Pri Slavcu" na Zalem Logu si je z velikim zanimanjem ogledal zbirke Muzeja v Železnikih nato pa še spomenik v Dražgošah, kjer mu je potek Dražgoške bitke in svoje doživljanje razložila dr. Anica Lotric. • Š. Ž. Minister Tone Rop na Bledu O brezposelnih, pokojninski reformi in inšpekciji dela Bled, 20. maja - Peko, Planika in BPT Tržič v programu aktivne polititke zaposlovanje. Dalj časa ko traja brezposelnost, bolj skokovito naraščajo stroški ponovne vključitve v delovni proces. V četrtek zvečer je na povabilo tamkajšnje LDS na Bledu gostoval minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop. Minister se je z dokaj številnim občinstvom - na srečanje je prišel z uro in pol zamude zaradi pogajanj in parafiranja socialnega sporazuma - pogovarjal o vladni politiki na področju zdravja, družine in socialnih zadev. Minister je prisotnim najprej pojasnil osnove socialnega sporazuma, ki so ga s socialnimi partnerji parafirali tik pred odhodom na Bled. Pojasnil je vladni predlog še večjega razbremenjevanja gospodarstva - za 1,6 odstotka v tekočem letu, to je približno deset milijard tolarjev, kar gre predvsem v prid razbremenjevanja delovno intenzivnih dejavnosti. Proračunski primanjkljaj, ki bi temu sledil, pa naj bi pokrili z dvema davkoma: prvi bi bil davek na izplačane plače, iz katerega so izvzete tiste plače, ki znašajo do 85 tisoč bruto, drugi pa pavšalni letni davek na registrirano podjetje. Tone Rop je udeležencem predstavil aktivno politiko zaposlovanja in še enkrat poudaril, kako pomembno je preprečevanje prehoda presežnih delavcev v odprto brezposelnost, ki je predvsem povezana na precej višje stroške ob ponovnem vključevanju delavcev v proces dela. Sicer pa po ministrovih navedbah podatki kažejo, da je med brezposelnimi ključni problem generacija delavcev, starih nad štirideset let -med iskalci zaposlitve jih je kar 36 odstotkov, ob tem, da je brezposelnih prvih iskalcev zaposlitve 19 odstotkov. Najbolj problematični so seveda tisti brez izobrazbe, ki jih je med približno 125 tisoč slovenskimi brezposelnimi več kot polovica. Seveda je minister tudi tokrat govoril o načrtovani reformi pokojninskega sistema, ki je zaradi spremenjenih demografskih okoliščin - razmerje med zaposlenimi in upokojenci je ena proti sedem - postala nujna tudi pri nas. Udeležence pogovora je poleg omenjenih vprašanj najbolj zanimala problematika inšpekcije, predvsem inšpekcije za delo. Minister je povedal, da je nova zakonodaja V pripravi in da bodo spremembe, predvsem za kršitelje glede zaposlovanja na črno, zelo restriktivne. "Zakon bomo tako zaostrili, da bo že sam opo sebi deloval preventivno," je poudaril minister Tone Rop. • M.A. NAGRADNA IGRA Hišna številka - VIBROSER Tudi v današnjem Gorenjskem glasu najdete nagradno igro "Srečna hišna številka" in zato se tudi tokrat splača zelo natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka: prvič, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem) ; drugič, številko. Oboje je natisnjeno v "Črni zvezdici" in skupaj sestavlja HIŠNO ŠTEVILKO, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado - VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima Ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in npr. lahko pomeni večdruiinsko stanovanjsko hišo ali blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c itd). Kar precej naselij in ulic po Gorenjskem ima enaka imena - Ljubljansko cesto, npr., najdete v skoraj vseh gorenjskih mestih in to tudi velja upoštevati! Zato nagradna igra, ki tudi letos poteka občasno v torkovem Gorenjskem glasu, terja kar nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223 - III, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova naj nas pokliče najkasneje do jutri, srede, do 12. ure • kajti, dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER prejme seveda le PRVI, ki nas s srečne hišne številke pokliče. Prihodnjič preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." _IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Liberalni demokrati predlagajo razvezo s krščanskimi Drnovšek bo počakal do konca mesec Za marsikoga presenetljiva nezaupnica zunanjemu ministru opravljal še naprej do izvolitve novega ali druge rešitve, je še in podporo vladi v državnem zboru. Če se bo to zgodilo, je možnosti več Ljubljana, 21. maja • Ko so poslanci Slovenskih krščanskih demokratov, razen enega, glasovali za razrešitev zunanjega ministra Zorana Thalerja in z 48 glasovi za razrešitev (dva nad potrebno večino), so poslanci liberalne demokracije terjali od vodstva stranke oziroma dr. Drnovška, da razdre koalicijsko pogodbo s krščanskimi demokrati. Premier se ni odločil za hitre korake. Napovedal je, da se bo o nastalem položaju pogovarjal s predstavniki parlamentarnih strank, tudi s Slovenskimi krščanskimi demokrati, 28. maja pa bo seja sveta stranke, in na njej bo dokončno odločeno. Premier ne zanika možnosti, da bo sam predlagal prekinitev koalicijske pogodbe s Peterletovimi demokrati. Prva je ta, da bi premier s sedanjo vlado in vsemi ministri, tudi krščanskodemok-ratskimi, nadaljeval vladanje in iskal večino za posamezne naloge in zakone. Kar nekaj časa ima, da najde novega zunanjega ministra. Thaler je sedaj vršilec dolžnosti, sam premier pa lahko ministrsko funkcijo opravlja tri mesece. Takrat pa bodo volitve že skoraj pred vrati. Če pa bo Drnovšek oziroma LDS prekinila koalicijsko pogodbo, bo šest ministrov odstopilo, kar bi pa bil že težji problem. Vlada bi morala po zaupnico tako ali drugače v parlament. Če poslanci ne bi potrdili novih ministrov ali vlade kot celote, bi predsednik države moral razpustiti parlament in razpisati volitve. Zoranu Thalerju, ki bo najoj dodatno zrahljala vezi koalifl Ker so pri nas volitve sicer blizu Eoložaj nekoliko drugačen, pa verF odo problemi manj resni in se WJ poslanci ukvarjali predvsem z drugrç volilnimi stvarmi. Lahko pa se zgodaj bo državni zbor glasoval o zaupnic' interpelaciji o delu celotne vlade. On lahko predlaga najmanj deset poslat^ znano pa mora biti tudi ime tidn predsednika vlade. Glasovanje o zaUF ci vlade pa lahko zahteva tudi I premier. Ce ni podpore večine poslancev, mora državni zbor v tridc^ dneh izvoliti novega predsednika vi ali potrditi sedanjega. Če se ničesaij tega ne zgodi, ima predsednik dr^ dolžnost razpustiti državni zbor in . sati nove, predčasne volitve. • J-Kos") Po odslovitvi zunanjega ministra Zorana Thalerja Kdo bo njegov naslednik Krščanski in socialdemokrati so povedali nekaj imen, ki bi po njihovem ustrezala nalogam zunanjega ministra, ljudska stranka pa predlaga ustanovitev tehnične vlade. Ljubljana, 21. maja - Socialdemokrati, ki so imeli največ besede pri interpelaciji zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja in si za njegov odhod lastijo tudi največ zaslug, menijo, da bi kazalo na stolček zunanjega ministra posaditi izkušenega diplomata, ki jih Slovenija ima. Omenjajo sedanjega državnega sekretarja Ignaca Goloba in Iztoka Simonittija. Krščanski demokrati naj bi imeli v mislih sedanjega veleposlanika v Nemčiji dr. Borisa Frleca in veleposlanika v Bruslju dr. Borisa Cizlja. Slovenska ljudska stranka je za vzpostavitev tehnične vlade strokovnjakov, ki naj bi jo vodil sedanji guverner Banke Slovenije dr. France Arhar. Sedanja vlada je sedaj manjšinska, za predčasne volitve ni možnosti, naloge, posebej na gospodarskem področju, pa je treba izpelja- Lojze Peterle, ki pa je ^ moral oditi. Po iskanju didatov (Mojca Drčar - MjjJ ko, dr. Ernest Petrič, * Andrej Umek, dr. Peter m celj in še kdo so se znašli Urç manj ali bolj uradnimi kafl^ dati) je prišel Zoran Tha'e. ki pa tudi ni dočakal kog mandata vlade, v kateri je \ Zunanji resor sodi ob obrafl^ nem in notranjem v vsaki vi** med najpomembnejše. Izjava Liberalne demo^ cije, podpisala sta jo PreC*s^,] nik sveta dr. Dimitrij R< in generalni sekretar Greg. Golobic, je ostra. Glasov* cem za interpelacijo o*1; neznanje razbrati znamÇ. časa, ko se Evropa odp' nam, nas pa je predstavi) Zoran Thaler. Interpelacj kaže, da nikogar ne trdnost zunanjepolittfne* položaja, ampak so P.. dnostne politične kupč'1 Thaler je bil razrešen, MB bil evropsko usmerjen, bujj Bila sta zunanja ministra. Zoran Thaler in Lojze Peterle. ti hitro in učinkovito. Seveda pa bi morala prej sedanja vlada odstopiti. Očitno je položaj ministra za zunanje zadeve v Sloveniji precej na prepihu oziroma je zanj v državnem zboru težko dobiti večino. Prvi zunanji minister samostojne Slovenije je bil dr. Dimitrij Rupel, Zoran Thaler pa njegov namestnik. Potem je prišel pred enim največjih usPe\J zunanje politike, bil pa je M žrtev osebnih frustracij ne 1 terih. Glasovanje zoper fll istra je napačen sig1^ Evropi. LDS bo delala, J bo Evropa Sloveniji še nap zaupala. *.j • J.Košnjek, slika: G. S" STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCJ Izjave, sporočila Socialdemokratska stranka Slovenije je zadovoljna z zbiranjem podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o volilnem sistemu. Pretekli teden je bil rekorden, tudi zaradi revolta, ker je državni zbor sklenil za 30. junija razpisati referendum. Potrebnih 30.000 podpisov za začetek postopka za spremembo ustave so že zbrali, 40.000 za referendum pa spremembo volilnega sistema pa bo tudi kmalu zbranih. To kar predlagajo poslanci, je daleč od zahtev te stranke. Združena lista socialnih demokratov obsoja samovoljo, ki so je nekateri v Ljubljani začeli zganjati okrog odstranjevanja starih in postavitve novih spomenikov. Meni, daje skrajni čas, da Ljubljana dobi spomenik Primožu Trubarju, stranka pa očita Janševim socialdemokratom, da so na načelni državni ravni za referendume, na lokalni, v primeru ljubljanskih spomenikov, pa ne. To je dvoličnost. Mednarodni sekretar stranke Vojko Venišnik pa je bil na Dunaju, pri Socialdemokratski stranki Avstrije, ki podpira sprejem Združene liste v Socialistično internacionalo. Kongres bo poleti. Slovenska ljudska stranka meni, da kaže za tokratne volitve popraviti sedanji sistem, o globljih spremembah sistema pa naj se po volitvah opredeljujo ljudje na referendumu. Državni zbor naj sprejme zakone, ki bodo omogočile večji nadzor nad financiranjem volilne kampanje. Po oceni stranke je položaj slovenskega gospodarstva kritičen. Odnos do delavcev je podcenjujoč, človek pa mora od svojega dela dostojno živeti. SLS pričakuje, da bo po volitvah kot uspešna stranka povabljena v vlado. Slovenska nacionalna desnica zavrača manipulacije z volilno zakonodajo in referendumi in pričakuje, da bo ustavno sodišče nezakonite člene razveljavilo. S tem naj bi bila tekma med strankami, kdo bo pre- dlagal več neumnih in poštenih sprememb končana, volilci pa volili po zakonodaji, ki jo poznajo. • J.K. Janša pisal Podobniku in Peterletu Ljubljana, 21. maja - Predsednik Socialdemokratov Slovenije Janez Janša je poslal predsedniku Slovenske ljudske stranke Marjanu Podobniku in predsedniku Slovenskih krščanskih demokratov pismo, v katerem presenečeno sprejema sporazum poslanskih skupin LDS, ZL, SKD in SLS o zavrnitvi pre- dloga o dveh neposre mandatih za predstavnik* vencev po svetu v drŽaV. zboru in drugih predlog^ neposredni izvolitvi posl^Pjp kar bi terjalo predvo' i koalicije in jasne ter fl karte. Slovenci po svetu >' po mnenju Janše prav»^ zastopstva v državnem z^ o čemer govori tudi ustaV^ bi bil tudi spravni akt. *j poziva k ponovnemu P^ tanju predloga in Pre% ponovne pogovore o K nem nastopu na volitvaP ^ orna po volitvah. Na &j februarski osnutek spor*^ še ni bilo odgovora. *^ Okrogla miza v Kranju Težave obrtnikov in podjetnikov t> Kranj, 21. maja - Slovenska ljudska stranka organ*J jutri (sreda), 22. maja, ob 16. uri v mali dvorani kraflh občine okroglo mizo o težavah obrtnikov in podjetnik^ Sloveniji. Govora bo o plačilni nedisciplini, daja^t obrestnih merah, posojilih in drugih problemih. Sodel£ , bodo predsednik stranke Marjan Podobnik, poslan* (i: državnem zboru Irena Oman m predstavniki Obrtn« gospodarske zbornice. • J.Kuhar SJISIO GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: M«f/ Ari, Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-"*j|,, Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in p** a> Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku Prometni davcK r stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT Torek, 21. maja 1996 PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORENJSKI GLAS AKTUALNO Pred letošnjim vpisom na srednje šole Mladi merijo višje - - - v :u, •jetf V it' cM 1 m1 4 up5 4 . «• ___ j« Kfanj, 21. maja - Pred koncem šolskega •eta SO /lavti na trnih ntmnčnlri. ki SO SO vl> lff — so zlasti na trnih osmošolci, ki so se *e marca prijavljali na srednje šole, k«mor se zehjo vpisati do jeseni. Se [eP cas ne bo znano, ali so na zaželene s«le tudi sprejeti, saj je prevelik naval «asti na gimnazije in podobne splošno Uobraževalne šole, pa tudi na nekatere aajboilj priljubljene smeri v ostalih Povzročil, da so mnoge omejile vpis in "odo sprejele le 90 odstotkov osmošol-c«v iz prve prijave. Kateri bodo to, ni odvisno samo od šolskega uspeha, jemveč tudi od "male mature", zbir točk od obojega pa bo merodajen pri ^»u na šole z omejitvijo. Osmošolce seveda skrbi, da bi jih r)9 in sicer ntt 6 odd^kov- Gimnazija Kranj bo sprejela za 8 Krat? novincev- srednja ekonomska in upravno-administrativna šola e*« » omeJila vpis v treh programih: sprejeli bodo za S oddelkov uní A tehnikov> za en oddelek poslovnih tajnikov in za dva oddelka P*avnih tehnikov. Srednja elektro in strojna Šola Kranj ima omejitev v odjrn!"U elektrotehnik za poklic računalniški tehnik, kjer bosta le dva "ae'ka. Srednja tesktilna, obutvena in gumarska šola Kranj ima omejitev na om nt P^g"*"*" frizer, na dva oddelka. Srednja gostinska Šola Bled je J^ejila vpis novincev za poklic kuhar na dva oddelka, za gostinskega tehnika f^prav tako na dva oddelka. Srednja ekonomsko-turistična Šola Radovljica ma omejitvi za poklica ekonomski tehnik (na 3 oddelke) in turistični tehnik vrav tako 3 oddelke). Srednja lesarska Šola Skofja Loka je omejila vpis v V°gramu obdelovalec lesa na en oddelek. Omejen je tudi vpis na Gimnazijo t *°fya Loka, kjer je v splošnem gimnazijskem programu pet oddelkov. Ob turiJeJo!sko ministrs'vo izdalo še eno soglasje, in sicer Srednji ekonomski in rtstični šoli Radovljica, da obseg vpisa v programu turistična dela poveča s prvotno dveh na tri oddelke. Na Srednjo trgovsko šolo Kranj pa je dovolilo r^estiti program ekonomsko-komercialnega tehnika (poklic ekonomski 'enntk), in sicer za en oddelek. nekaterih gorenjskih šolah smo povprašali, kakšno je videti stanje sredi maja. V Srednji šoli Jesenice, kjer šolajo tako medicinske sestre in tajnice kot tudi strojnike, je slika na vsaki od teh smeri drugačna. Vpisali bodo za dvba oddelka medicinskih tehnikov, za kar je trenutno osem prijav preveč. Za program podjetniškega poslovanja bodo trije oddelki: ob 71 prijavah je še nekaj mest prostih. Enako velja za strojne tehnike, ki jih bodo šolali v enem oddelku, zdaj pa je prijavljenih 22. Triletni strojni programi imajo za zdaj še majhen odziv, le 12 prijav, vendar računajo, da se jih bo do konca izbirnega postopka nabralo za poln oddelek. Tudi v dveletnih programih (z zdaj 14 prijavami) so še možnosti. Srednja elektro in strojna šola v Kranju ima podobno stanje kot jeseniška. Program računalniški tehnik so morali omejiti (za 2 oddelka je prijavljenih 74 kandidatov), medtem ko je za ostale manj zanimanja. Za elektrotehnika elektronika je 75 prijav, vpisali pa bodo 3 oddelke, torej 90 dijakov, za elektrotehnika elektronika je za zdaj 10 prijav (vpisali bodo en oddelek), za eleíctrikarje elektronike je 47 prijav (za dva oddelka), za elektrikarja energetika (en oddelek) pa 10 prijav. Tudi za dva oddelka strojnih tehnikov ni veliko zanimanja. Za zdaj je šele 28 prijav, kar je sicer Mestni odbor SDS Kranj vabi Kranjčanke in Kranjčane, da podpišejo zahtevo za referendum na Upravni enoti v Kranju (občinska stavba). - PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK od 7.30 do 15. ure - SREDA od 7.30 do 17. ure - PETEK od 7.30 do 13. ure Podpišite tudi vi za neposredne in poštene volitve! POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA 8 POHIŠTVOM. SPODNJA BESNICA 81 Med Gorenjci v Stožicah in Postojni Dogodek brez primere Iz vseh gorenjskih župnij so odšli na srečanje s papežem v Stožice, veliko mladih pa je bilo tudi v Postojni. Železnikarji so krenili v Postojno kar peš. Mladost. Stožice, Postojna - Koliko Gorenjcev se je pravzaprav udeležilo srečanj s papežem, nismo spraševali, vendar so odšli v Stožice in Postojno, deloma pa tudi v Maribor, iz vseh župnij. Največ jih je potovalo z avtobusi, precej, predvsem iz krajev, ki imajo bližje do železnice, pa z vlakom. Tako so šli z vlakom v Ljubljano Primskovljani. Bilo je prijetno in ure pričakovanja so hitro minile, tudi zato, ker so šli od železniške postaje do prizorišča v Stožicah peš. Velika naloga uspela. Tretji z leve predsednik državnega organizacijskega odbora Andrej Šter. Med "rumenimi" na srečanju v Stožicah (rumena je bila barva za Gorenjce) smo srečali farane iz goriške /are. V kombinaciji z Dupljanci so prišli v Stožice. Pohvalili so organizacijo, posebej pa je bila nepozabna priložnost od blizu videti papeža. Iz preddvorske/are je z avtobusi odšlo v Stožice nad 200 ljudi, je povedala Marija Bergant iz Kokre. Ob petih zjutraj so odšli iz Preddvora, ob pol sedmih pa so bili že na prireditvenem prostoru v Stožicah. Edinstvena, dobra organizacija, izredno vzdušje in še naklonjeno vreme. Vse je tako, kot je treba, je povedala Milena. Iz Cerkelj, je povedal Janez Košnik, nas je v Stožicah 6 ali celo sedem avtobusov. Pohvalil je organizacijo in red na prireditvenem prostoru. Večjega dogodka od papeževega obiska ne more biti, je dejal. Majda Štular iz Križev je povedala, da je srečanje v Stožicah edinstveno, in da kaj takega še ni doživela. To Je dogodek, ki ga ne doživi vsak človek. Marica Demšar iz Železnikov nikoli ni verjela, da bo tako od blizu, pa še doma v Sloveniji pozdravila papeža. Zato je zelo vesela. Tudi brata Franc in Andrej Rogelj iz trsteniške fare sta bila enakega mnenja. Ob pol petih so šli od doma in brez problemov prišli v Stožice. Organizacija je bila dobra, kdor pa je potreben kakršnekoli pomoči, jo tudi dobi. Med zbranim sledenjem množice maši je bilo nerodno motiti obiskovalce. Ludvik Mekuč iz Dupelj je dočakal uresničitev svoje želje. Papeža je zelel'videti v Sloveniji. Prepričan je, da bo to velika spodbuda k vernosti Slovencev. Molitev za papeža. Papeževo darilo Kučanu: podoba Petra in Pavla. Peš v Postojno * Postojna je v soboto valovila od mladosti in navdušenja. V množici smo uspeli srečati Trsteničane, Cki so prišli v Postojno s salezijancem Janezom Drnovškom. Ob 11. uri so bili že na prizorišču, čas pa je ob glasbi, zabavi in klepetu hitro minil. Tudi mladi Železnikarji niso tarnali zaradi dolgčasa. Bili so nekaj posebnega. Mladinska veroučna skupina je skupaj s kaplanom Markom Marinkom krenila peš iz Žirov do Postojne. Od doma so šli v petek popoldne, v soboto proti jutru pa so bili v Poastojni. To je bilo kar pravo romanje. Mladi iz Selc pa so povedali, da je bilo srečanje s papežem vrhunec njihovega pričakovanja. Tudi Tržičani so povedali enako. Srečanje mladih v Postojni je bilo res nekaj edinstvenega, za vse, ki smo bili tam. J.Košnjek PAPEŽ NA OBISKU Blizu 300.000 ljudi na srečanjih i Papeževa molitev in dejanju Z obiskom, začetim v petek in končanim v nedeljo, skupno trajajočim 49 ur, se je Slovenija uvrstiti med tistih 35 držav Evrope in 123 držav sveta, kijih je že obiskal sveti oče. Slovenci smo svetega Kranj, 21. maja - V sklepni besedi, ki jo je sveti oče v nedeljo proti večeru izrekel na mariborskem letališču, očitno ganjen zaradi sprejema, ki ga je doživel pri nas, je povedal srž svojega prvega obiska v naši državi in pri slovenskih vernikih. Nedvoumno in v presenetljivo tekoči slovenščini je povedal, da ga obdaja nepopisno notranje veselje, ko je občudoval slovenske ljudi, njihovo veselje, vernost in pripravljenost spoštovati ded- bi bila brez nas revnejša in prikrajšana. Slovenija je izredno speljala obisk svetega očeta. Program je potekal brez zastojev, čeprav so se stvari odvijale na več lokacijah. Papež Janez Pavel II. ni prvi papež, ki je stopil na slovanske tla. Prvi je bil Pij VI., ki je leta 1782 potoval na Dunaj k cesarju Jožefu, ki je takrat, tudi na škodo Cerkve, uvajal nekatere ostre reforme. Sveti oče je na vseh srečanjih z verniki in kleriki kazal pomenijo, tako v civilnem kot v cerkvenem življenju. Že na letališču Brnik, ob prihodu, je bilo srečanje z državnim m cerkvenim vrhom, državniški pogovori pa so bili opravljeni na Brdu. Papeževemu prihodu v čast so po vsej Sloveniji zazvonili zvonovi. Kjerkoli se je peljal sveti oče, v zaprtem avtomobilu ali panoramskem vozilu (papamobilu), so ga pozdravljali ljudje. Tudi med vožnjo na Brezje in na Brezjah, ki jih je obiskal na lastno zeljo, izven uradnega progra- Redovnica v vlogi fotograf* kratnega je bilo med 49 j urnim obiskom svetega očef v Sloveniji. Sveti oče je soboto praznoval 76. rojs dan. Po slovenski navadi bila podoknica. Zapel jo j, zborček ljubljanske dekanij* pod vodstvom sestre Božcfl^ Papež je skupaj s sprerns^ vom in ljubljanskim nadsk0' fom dr. Alojzijem Šuštarje^ osebno izrekel mladim z*"' valo in jim podelil blagoslov Pred vstopom v ljubljarisk^ stolnico, kjer ga je v pet^ zvečer čakalo okrog 15™ slovenskih škofov, duhovni' kov, redovnikov, redovni^ laikov in vernikov, z njimi p* je bilo blizu 40 kardinal^ škofov in nadškofov it [a' Sveti oče v papamobilu med množico v Stožicah iščino, ki so jo zapustili predniki. Slovenci so ostali zvesti Kristusu in Cerkvi. To jje resnično podoba raja, kot je zapisal vaš pesnik. Zato ohranite nedotaknjeno obličje te zemlje in njeno identiteto, kjer bo vsak, kdor bo prišel k vam, užival, je dejal sveti oče. Pozval je k duhovni okrepitvi in obogatitvi naroda, pozval je k odpuščanju, spravi in miru, ker brez tega ni nikakršnega napredka in izrekel hvaležnost ljudem, ki že 1250 let negujejo Kristusovo izročilo. To naj bi bila svetilka, za katero naj gre tudi slovenski narod v tretje tisočletje krščanstva. Obrnil se je na vse Slovence in Slovenke, na Slovence po svetu, na tiste, ki so tokrat prišli domov in tiste, ki tega niso zmogli, na manjšine, begunce in na pripadnike drugih verskih skupnosti. Slovenci so ohranili vero v boga in zvestobo domovini. Naj Bog blagoslovi Slovence, je vzkliknil sveti oče. Predsednik republike Milan Kučan se je ob slovesu svetemu očetu zahvalil za milost, da nas je obiskal. Slovenija je na strani zahodne m krščanske civilizacije, dejal pa je, da je osnova preživetja in napredka Slovenije sprava, strpnost, medsebojno spoštovanje in priznavanje različnosti in sposobnost živeti z njimi. Preteklosti se je treba spominjati, ohraniti pa tisto, kar je za človeka in narod vrednega. Slovenija je del Evrope. Vanjo sodi. Evropa izredno vedrino in moč, tako telesno kot duhovno, in, kar je še posebej vžgalo, govoril slovensko. Izjemen odziv so izzvale besede naklonjenosti Sloveniji in Slovencem: Naj Bog blagoslovi predrago Slovenijo, je dejal v Mariboru, v Postojni pa Slovenci, papež vas ima rad. V Sloveniji se je sveti oče pogovarjal in srečal z vsemi, ki v naši državi kaj nia, je bil deležen prisrčnega sprejema. To je bila posebna čast Gorenjski, brezjanski božji poti, za katero vzorno skrbijo frančiškani, in Mariji Pomagaj, katere podoba je pred papeževim obiskom romala po Sloveniji, se papežu v čast vrnila na Brezje, nato pa bila na častnem mestu pri maši v Stožicah. Marsikaj posebnega in en- jiene, je papež opravil zgo^?' vinsko dejanje. Blagoslovil J nova vrata v stolnico, ki sf? jih v rekordnih šestih mesec'' izdelala kiparja Tone Dcrn^ in Mirsad Begič. Motivi vratih prikazujejo zpodovi«1 slovenskega naroda m zgou°j vino krščanstva s podobah sedanjega papeža, vseh s'0' venskih škofov, posebej P škofov Slomška, Barage ,n Hrena. À Sobotni program, za\Lj zgodaj, zjutraj in končan zv čer, je imel vsaj dva vrh\Wc Mašo v čast 1250. obletmÇJj krščanstva na Slovenskem Jffl v Stožicah spremljalo A?. 100.000 ljudi. Mirnejše JH bilo v Zavodu svetega StaM slava in v škofijski gimnazij1-| Šentvidu, kjer je papež ko» j Pozdrav težko pričakovanemu gostu. T°rek, 21. maja 1996 PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSKI GLAS PAPEŽ NA OBISKU Pvpelem Janezom Pavlom II. za blagor Slovenije °teta očitno navdušili, on pa je navduševal množice, ki so se zbrale na srečanjih in poteh, po katerih /e potoval vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve in ena vodilnih osebnosti tega stoletja. fi SilUp?J s kardinali, nadško- > škofi in spremstvom (obed z^"Pravili kuharski mojstri orda), nato pa se je srečal s Jreasednikom slovenske 'aae dr. Janezom Drnovš-v p' dopoldansko srečanje rostojni je bilo zanesljivo sï* J. sproščeno in prisrčno ni7CanJe s svetim očetom. č!!*u 40.000 mladih iz Slove- cvetja, zapeli so mu znano poljsko pesem za rojstni dan, pa našo Koliko kapljic, toliko let, njemu v čast pa so zazvonili krakovvski zvonovi, kjer je bil Wojtilla nadškof in kasneje kardinal. To je bil dan pesmi. Mladi so se na papeževe besede spontano odzivali in verjetno sveti oče v 18 letih, odkar opravlja to Vpis v knjigo najuglednejših obiskovalcev Ljubljane. vel na Štajerskem, kamor je odpotoval z letalom Adrie Airways. Štajerci so bili presenečeni. Čeprav Slomšek ni bil razglašen za blaženega, sveti oče pa je obljubil, da bo to kmalu, se je ob letališču zbralo rekordnih 100.000 ljudi, čeprav so jih pričakovali največ 80.000. Zjutraj so se kolone vernikov zgrinjale v Slivnico. Narod potrebuje take ljudi, kot so bili Slom- šek in podobni, je dejal papež in se poklonil ptujski Materi božji. Slovenci častimo Marijo, Božjo mater in to svetega očeta navdušuje. "Če dobro pogledamo, razodeva današnja družba globoko potrebo po svetnikih," je dejal. "S privlačno silo svojega zgleda znajo pokazati pot, po kateri je treba hoditi, da bi napredovali v pravi smeri. Ne govorim samo o razglašenih ^e!od^PMhZdraV razigrani mladini Ob papežu koprski škof nije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske in Bosne Hercegovine ter tudi iz drugih držav je papežu s pesmijo, vzklikanjem, in mladostno vedrino voščilo za 76. rojstni dan. Svetega očeta so ovili v deset metrov dolg venec iz šmarnic in drugega dolžnost, ni bil povsod deležen takšne prisrčne in nepos-redne .naklonjenosti. Slovenci, papež vas ima rad, je dejal množici. Poklonil se je svetogorski Mariji, ki je s Svete gore priromala na pro-zorišče v Postojni. Nedeljo je sveti oče preži- Varnost papeža je bila načrtovana do podrobnosti. Ministranti. Počitek, stran od ljudi. svetnikih. Mislim na Kristusove učence, kot je bil častitljivi božji služabnik Anton Martin Slomšek, čigar junaške kreposti sem z veseljem priznal in tako odprl pot do skorajšnje beatifikacije. MnogJ slovenski očetje so si zasluzili, da so posebej omenjeni v narodovi zgodovini. Svetost je tista prava sila, ki je sposobna spremeniti svet," je dejal papež v Mariboru. Preden je ob sončnem zahodu v nedeljo z Adrio odletel v Rim, kjer ga je pričakal novi italijanski premier Prodi, je blagoslovil vodnjak na Slomškovem trgu, molil na Slomškovem grobu in se pogovarjal s slovenskimi kulturniki in znanstveniki. Papež Janez Pavel II. je odšel kot veliki prijatelj Slovencev in Slovenije. Sedaj živečim generacijam Slovencem je bilo usojeno, da smo lahko doživeli ta dogodek. J. Košnjek, slike G. Šinik, J. Furlan, T. Doki Slovensko voščilo "Dragi sveti oče, pozdravljeni v Ljubljani! Vsi smo res veseli, da tu ste zdaj med nami. Želimo se Vam srčno Zahvaliti, da ste prišli nam vero potrditi. Za vsemohtve Vaše, srce Vam je hvaležno naše. Voščimo Vam iz srca, naj ?og Vam ljubo zdravje da, naj On Vas blagoslavlja, vodi, barija pa naj z Vami hodi." (Papežu so te besede prebrali v soboto zjutraj, na 76. rojstni dan.) Svečnik je izdelal Klemen Smrekar Kropa - Slovenski kristjani so papežu ob njegovem obisku v Sloveniji izročili več daril, med njimi tudi svečnik, ki so ga naredili v kroparskem podjetju UKO. Svečnik je izdelal umetni kovač Klemen Smrekar in ne Anton Smrekar, kot smo zapisali v petkovi Številki. Za napako se opravičujemo. • C.Z. Darila gostom in gostiteljem Luč sožitja Papež je ljubljanskemu nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju kot pomoč za begunce iz Bosne in Hercegovine izročil ček v vrednosti 50.000 dolarjev. Med obiskom so se gost in gostitelji na vsakem srečanju medsebojno obdarovali. Predsednik republike Milan Kučan je izročil na Brdu papežu oljenko, ki simbolizira zavezo k spravi in spoštovanju različnosti med ljudmi in narodi. Begunci iz Bosne inttercegovine obdarujejo papeža. Oblikoval jo je mladi oblikovalec Toni Kancilja, dobitnik Prešernove nagrade za študente. To je Luč sožitja. Izdelana je iz srebra, ki simbolizira čistost in očiščevalno moč ognja. Ob darilu je bilo tudi pozdravno pismo. Sveti oče pa je predsedniku Kučanu izročil relief apostolov Petra in Pavla. Dr. Janez Drnovšek je papežu med srečanjem v Šentvidu izročil litografijo Ljubljane iz leta 1840, delo neznanega avtorja. Sploh je dobil papež pri nas številne darove, značilne za posamezne slovenske kraje. Med drugim je v Mariboru dobil faksimile Brižinskih spomenikov in sedem knjig, ki so izšle v Sloveniji v počastitev njegovega obiska. Po sprejemu delegacije beguncev iz Bosne in Hercegovine v Stožicah je ljubljanskemu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju kot pomoč beguncem izročil ček za 50.000 dolarjev. • J.K. Dežurna zdravnica dr. Nisera Bajrovič Brez večjih problemov Za pomoč 100.000 ljudem, ki so se v soboto zbrali pri maši v Stožicah, je bilo vsestransko poskrbljeno. Nobene hujše nesreče ni bilo, na prireditvenem prostoru pa je bilo pripravljenih vsak hip pomagati blizu 1000 fjudi, od zdravnikov do gasilcev in pripadnikov civilne zaščite. Neposredno pa je prireditev varovalo 780 policistov. Skupno je bila zdravniška pomoč nudena okoli 70 osebam. Večinoma je šlo za lažje poškodbe kot odrgnine, žulji in utrujenost ter slabost. Pet obiskovalcev so prepeljali v Klinični center, šest pa so jih, do opoldneva, zadržali v ambulantah na prireditvenem prostoru. Dr. Nisera Bajrovič iz Kranja, zdravnica na Golniku je bila članica ene od zdravniških ekip. "Razdeljeni smo po conah. V vsaki coni je ena ekipa z zdravnikom sekundarijem, to je zdravnikom, ki kroži. Doslej se vsaj v mojem okolišu še ni zgodilo nič posebnega. Za obiskovalce sta danes najnevarnejša vročina in dehidracija. Zjutraj se je ekipa dobila nekaj pred drugo uro, ob treh pa smo bili že na prizorišču. Odšli bomo, ko na prireditvenem prostoru ne bo nobenega obiskovalca več." Mladi z letališča Marsikoga zanima, komu je na brniškem letališču pripadla čast držati posodo, v kateri je bila zemlja iz slovenskega geometričnega središča na Vačah in jo je sveti oče poljubil, in kateri mladi par je na Brniku izročil visokemu gostu šopek. Posodo s slovensko zemljo sta držala Špela Erzar iz Spodnjega Brnika in Tomaž Ropret iz Dvorij, šopek pa sta izročila Miha Čebul j iz Zgornjega Brnika in Mateja Kosirnik z Grada. Zgražanja vreden protest Čeprav zadnje dneve pred obiskom papeža v Sloveniji odklonilna stališča niso bila tako pogosta in ostra, je bilo obsojanja vredno početje v Ljubljani, ko so neznanci z žaljivimi in primitivnimi gesli popackali frančiškansko cerkev. Časnikarji, ki redno spremljajo papeževe obiske po svetu in so bili tudi v Ljubljani, so dejali, da pa takih primerov tako nizke kulturne ravni niso srečali. Predstavniki ženskega civilnega gibanja pa so med vožnjo papeža z Brda v Ljubljano molče, s transparenti protestirali zoper diskriminatorsko politiko Vatikana do žensk in zahtevali, da se spomenik ženskim demonstracijam med 21. aprilom in 21. junijem v Ljubljani na Pogačarjevem trgu med stolnico in škofijo vrne na staro mesto, kar je leta 1993 oblast obljubila in zagotovila denar. Cerkveni dostojanstveniki pa naj se opravičijo, ker škof Rozman takrat ni hotel sprejeti mater in žena, ki so prosile za druge v ječah. Tudi to je znak odnosa cerkve do žensk. Dr. Nisera Bajrovič GORENJSKI GLAS • 6. STRAN PO GORENJSKEM Torek, 21. maja l" ©OMISMJJSISnGLAS na obisku v DUPLJAH --- Krajankam in krajanom ZGORNJIH in SPODNJIH DUPELJ, ki so minulo soboto dopoldan obiskali stojnico Gorenjskega glasa in Živil Kranj pred samopostrežbo Klemenček in se pridružili novinarski ekipi Gorenjskega glasa, smo - med drugim - razdelili kar 109 reklamnih Glasovih Čepic z oštevilčenim kuponom za sodelovanje v priložnostni nagradni igri. Sončno vreme v soboto dopoldan je bilo kot nalašč za papirnate čepice, na vsaki pa tudi številka in nagradni kupon za priložnostno nagradno igro. Nagrade z obiska Gorenjskega glasa v ZG. in SP. DUPLJAH prejmejo: kupona 5367 in 24320 (za poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); 24271 in 24312 (tisočaka vreden bon Gostišča Dežman s Kokrice pri Kranju); kupona 5012 in 24278 (Glasovo poletno majico). Čestitamo! M T m d.o.o. Kranj 'Proizvodnja in prodaja transformatorjev 'Proizvodnja adapterjev in polnilnikov baterij Si Janez & Jernej Markič, Sp. thipCje 111, S¥. MUPLjt ttC.:064/4 7-526, Jwç064/4 7-526 mr TRGOVINA Zg. Duplje 95, 4203 ZG. DUPLJE "O 064/47-202 ŽENSKO KROJASTVO ROZMAN LEOPOLDINA s.p. ZGORNJE DUPLJE 19 4203 DUPLJE Tel.: 064/47-192 PREDELAVA PLASTIKE MAJDA KUHAR Zg. Duplje 75, 4203 Duplje, tel./fax: 064/47-452 izdelava niti za spajanje furnirja, obešalnikov za konfekcijo in transportnih vozičkov ® KOSELJ DUPLJE D.0.0 Zg. Duplje 91, 4203 Duplje PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE STANISLAV KOSELJ s.p., ing. strojništva Zg. Duplje 91 PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJA IN MONTAŽA tel.: 064/47-193 - VENTILACIJSKIH IN ODSESOVALNIH NAPRAV fax: 064/47-193 " KUMATIZACIJA PROSTOROV mtel.: 0609 619-282 * CENTRALNA OGREVANJA IN KOTLOVNICE p BLANKA KOSELJ, s.p., dipl. pediker Zg. Duplje 91 -pedikura «.i/» ..<,«" NEGA IN OBLIKOVANJE tel.: 064/47-193 NOHTOV - MASAŽE - BODY WREPING Obujen spomin na bogato preteklost Prebivalci Spodnjih in Zgornjih Dupelj bodo označili 750-Ietnico prve pisne omembe kraja vrsto prireditev in nekaj novimi pridobitvami. Peščica Duplje, 18. maja navdušencev, med katerimi so tudi priseljenci, se je lotila priprave zbornika o zgodovini Dupelj in današnjih znamenitostih. Z izidom te brošure začetek junija se bodo začele prireditve ob 750-letnici prve pisne omembe kraja, ki jih bodo združili s praznovanjem obletnice, je bila napisa 90-letnice Gasilskega društva na leta 1246, hrani pa jo Duplje. Medtem ko gasilci najstarejših listin," je povzel razloge za povezanost z vasjo likovni pedagog Matjaž Mauser iz Ljubljane. Najstarejša doslej znana listina, ki izrecno omenja vas Duplje in so jo izbrali za označitev , je- hitijo z obnovo doma, so se drugi lotili urejanja čevljarskega muzeja v Vogvarjevi bajti. Letošnja turistična zanimivost, ki naj bi se obdržala tudi v prihodnje, bo Dupljans-ka ohcet. Spodnje Duplje so gručasta vas na Dobravah vzhodno od Tržiške Bistrice. Severno vas prehaja v Zgornje Duplje, dvovrstno obcestno naselje na prodnati ravnini. V obeh naseljih živi 915 prebivalcev, s prebivalci Zadrage pa ima v šestdesetih letih nastala krajevna skupnost Duplje malo več kot tisoč prebivalcev. Prej so živeli pod upravo kranjske občine, od lani pa so povezani v občini Naklo. Bolj od novodobnih sprememb je zanimiva bogata preteklost naselij na robu fozdnate terase Udin boršta. e malokomu je najbrž znano, da leži na pobočju nad Spodnjimi Dupljami staroslovansko grobišče, na pomolu nad cerkvijo sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah pa so odkrili poz-noantično utrjeno naselbino, Arhovo gradišče. Te najdbe in nekateri stari objekti pričajo o tukajšnjem življenju v davnini. Sodobni graščak se zanima za zgodovino "Pred dvema desetletjema sem se skupaj s starši zanimal za nakup stare hiše na podeželju, ki bi bila primerna za likovni atelje. Ponudili so nam kmečko hišo v Dupljah, za katero se je izkazalo, da je bila nekdanja graščina. Slabo ohranjeno stavbo smo ob nasvetih strokovnjakov postopno obnavljali. Ob končani prenovi so jo leta 1985 razglasili za zgodovinski in kulturni spomenik. Deloma je urejena kot muzej in galerija, naši družini pa zadnjih pet let služi tudi za stalno bivališče. Ker sem že prej raziskoval zgodovino graščine, sem vedel za stare dokumente o naselbini. Sam sicer ne dam veliko na razne obletnice, vendar sem rad sprejel povabilo, naj pripravim za zbornik o Dupljah razen opisov graščine in kulturnega delovanja v njej ter cerkve sv. Vida tudi pregled PROSEN ČISTILNI SERVIS Kranj C. na Klanec 27 Sp. Duplje 8 tel.: 064/331-364, 064/47-259 tel./fax: 064/47-428 Arhiv v Celovcu. Iz 13. in 14. stoletja je znanih več listin, ki niso ohranjene v originalu. Tako prepis starejše listine brez datuma -umeščajo jo v leta 1205 do 1208 - v Vetrinjskem samostanu omenja vas posredno prek Dupljanskih vitezov. Le-te omenja tudi originalna, okrog 130 let mlajša listina, ki jo hrani Arhiv v Ljubljani. Zgodovinarji sicer ne morejo z gotovostjo trditi, ali je bila vas pred vitezi ali pa so ti obstajali že pred naseljem, graščino. Okrog nje še stojijo nekatere domačije, katerih imena spominjajo na povezanost z grajsko gosposko. Žal ie večina starih stavb slabo ohranjenih. Etnografske, naravne in druge zanimivosti Zakonca Mauser si skupaj z domačini prizadevata, da bi rešili pred propadom vsaj še kakšno od starih stavb v vasi. Dupljanska graščina je po prenovi središče kulturnih dogajanj. vseeno pa so domačini praznovanje obletnice naslonili na že omenjeno originalno listino. Tudi mladi veliko vedo o preteklosti "Iz proučevanja listin je moč ugotoviti, da se že. v 14. stoletju ločeno pojavljata naselji Spodnje in Zgornje Duplje. Sredi 14. stoletja se omenja dvorec v Spodnjih Dupljah, konec istega stoletja cerkev sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah in sredi 15. stoletja še cerkev sv. Vida v Spodnjih Dupljah. Okrog obeh cerkva in graščine sta se širili naselji, kjer je po podatkih iz leta 1785 živelo 350 ljudi v Spodnjih in 180 prebivalcev v Zgornjih Dupljah. Za obe naselji je značilno, da sta imeli več različnih lastnikov. Prvotno so se ljudje preživljali s kmetijstvom, pozneje pa se je začela razvijati obrt, posebno čevljarstvo. Z razvojem industrije so začeli odhajati na delo v okoliška mesta, zlasti Kranj in Tržič. Od tod in iz drugih krajev nekdanje države je v zadnjih desetletjih prišlo nekaj priseljencev, povečini pa je v vseh treh naseljih krajevne skupnosti Duplje avtohtono prebivalstvo," je opisala preteklost in sedanjost svojega kraja Mojca Zelič, študentka 3. letnika zgodovine in sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti. Mojca je že v zadnjem letniku kranjske gimnazije opravila raziskovalno nalogo o zgodovini Dupelj. Za zbornik je to nalogo razširila in v posebnem opisu predstavila tudi cerkev sv. Mihaela, v kateri je oktobra lani nadškof Šuštar blagoslovil tri prenovljene oltarje. Kot je priporočila, si velja ogledati tudi spodnje-dupljansko cerkev in zlasti lepo prenovljeno Dupljansko V teh dneh so se že lotili čiščenja in ureditve ene od sob v Vogvarjevi bajti. Tam nameravajo urediti čevljarski muzej, za katerega bo upokojeni čevljar Anton Gradišar prispeval zbirko starega čevljarskega orodja. Kritično mnenje o izginjanju starega na vasi je izrazila učiteljica geografije Daša Šter, ki se je pred 9 leti priselila iz Kranja v Duplje, seminarski nalogi opisala voj in značilnosti Udin botf' s posebnim poudarkom h kraških pojavih. Tukaj najjj mo posebne vrste kras, os*n jeni kras v ledenišj^j konglomeratu. Gozd ie #3 z vrtačami, jamami, kras"' izviri in suhimi dolinami zemljo. Najbolj značilna J Arneševa luknja v Spodj Dupljah, 815 metrov ■ vodna jama, ki je prava kost v Sloveniji. Del teh Z*",] mivosti predstavljaj nastajajočem zborniku, 1 mi zdi čudovita zamisel pridobitev." "V odboru za pripravo editev sem predlagal, pX^ oživeli enega starih obi&h Po moji zamisli tako n pripravljamo Dupljansko ^ cet, med katero se Wj poročila Meta Čuk in ToJJ, Kuhar iz Dupelj. Sprev^ kočijami, narodnimi nosaifl'i folkloristi bo obiskal vsa 1 naselja. V Spodnjih DupJJ bo par in goste pozu^ ^graščak', pred cerkvijo i Zgornjih Dupljah pa bo.--?^ ga'. Tukaj bomo pogostih obiskovalce, ne le doma''1 Ohcet želimo nadaljevati1, v bodoče. Razen tega ravamo urediti sprehajaj poti v Udin borštu, n*j| novosti pa pripravljamo ^ na naši turistični km/. Trnove," je napovedal *fy Ravnikar, ki se je pred 22 priselil s Križne $oi ■ Zgornje Duplje. Skupil ženo Micko vodita kfl>cy oddajata sobe in Prostjft kampu za avtomobilske pf\| lice ter ponujata gostom Çy pohvalila pa je naravne zani- domačih jedi in pijače l« mivosti okrog sedanjega razvedrilo ob tenisu. • doma. "Duplje imajo izjemno lepo lego. Prostran gozd s panoramo gora daje vasi mikavno ozadje. Tod sem našla ogromno naravnih zanimivosti, ki sem jih preučevala med študijem. Leta 1992 sem v razvedrilo ob tenisu. Saje, foto: Tina Doki Program prireditev \ Izid zbornika in tiskovna konferenca (predvidoma L j^f 1996); vesele igre učencev treh osnovnih šol iz občilu junij); slovesna maša ob sv. Vidu v Župnijski cerk^L Spodnjih Dupljah (16. junij); slikarska kolonija v SrrJu in odprtje razstave del udeležencev (14. do 16. rokometni turnir (21. junij); Dupljanska ohcet (22. )u% osrednja občinska akademija ob dnevu državnosti v Ç&j kem domu Duplje (24. junij); športna tekmovanja (25. M% fasilska vaja štirih društev in slavnostna seja vodstva r\ )uplje ob 90-letnici društva (6. julij); gasilska Parfj proslava ob prevzemu novega gasilskega vozila, blago*0^ tev opreme in prostorov, okritje kipa sv. Florjana na dofl& velika vrtna veselica (7. julij). 1 ^i Gorenjski glas v Bohinjski Bi! Ekipa Gorenjskega glasa se bo ta konec tedna mudi'^ Bohinjski Bistrici in bo za prihodnjo torkovo Stev,|f časopisa pripravila reportažo o krajevnem življenju, VX\J mih, zanimivostih... Pa ne leto! Krajani, ki se bodo v so°y med 10. in 11. uro oglasili v Domu Joža Ažmana, bodo 1* časopisa, UJ dobili majice, ostali pa kapice s kupončkom, izmed kaifl bomo v Gorenjskem glasu izžrebali dobitnike prak*1 nagrad in udeležence enega od Glasovih izletov. • C-*" , ïgEÇJ^jl. maja 1996 OGLASI 7. STRAN • GORENJSKI GLAS OBČINA ŽIRI na podlagi Pravilnikov o sofinanciranju investicij v kmetijsko proizvodnjo v letu 1996 sprejetih na 6. redni seji Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo in izredni seji, ki je bila, dne 18.04.1996, objavlja RAZPIS o sofinanciranju investicij v kmetijsko proizvodnjo v občini Ziri za leto 1996. nameni in pogoji razpisa: '■ Sredstva proračuna v skupnem znesku so namenjena: •' sofinanciranju uvajanja čredinskih pašnikov na kmetijah * sofinanciranju obnove degradirane . travne ruše •3 sofinanciranju uvajanja sušilnih naprav •4 sofinanciranju nakupa hladilnih naprav 1 za mleko )*5 sofinanciranju nakupa telet 0 sofinanciranju adaptacij in gradenj Onojnih jam, gnojišč jk sofinanciranje uvajanja čredinskih pašni-10n ^met'ian se namenjijo sredstva v višini km ♦ SIT< Za sredstva lahko zaprosijo vsi val? o alci v 0DČini ^irii ki so na novo uredi,i aai na kmetijskih površin za čredinsko dol·lV1 širii° ot>stoječi pašnik za vsaj 1 ha J*iatnih površin za pašo goveda ali za jairnanj 1 ha na novo urejenih površin ali Maso drobnice. Sredstva so namenjena opravičencem v višini 16.000 SIT na hektar "^Jfnega pašnika, za govedo in 30.000 SIT Jjnektar urejenega pašnika za drobnico, pod £ní?'fm> 0,3 za ist0 Površino ni bilo uveljavljeni »Qih stimulacij. Zahtevku je potrebno SSh Potrdilo kmetijske svetovalne o «, ^a so ^Polnjeni vsi pogoji pravilnika regresiranju uvajanja čredinskih pašnikov na* wetiian- ter izJave upravičenca, da bo nasnik uporabljal najmanj 5 let. AOl.2. 2a trav !,:x'em travne ruše se namenijo sredstva v J? sofinanciranje obnove degradirane . dVne ruše s preoravanjem in rifeplevel- lt 267.000 SIT. Za sredstva lahko so kJ0 vsi kmetovalci v občini Žiri, ki km»? novi,i travno rušo po navodilih c^ietijske svetovalne službe. Regres znaša: za obnovo travne ruše s preoravanjem - "Plovno setvijo 30.000 SIT in —Poveljevanje travne ruše 15.000 SIT Zahto t ar urejene površine. kmetiilL ie Potrebno predložiti potrdilo izpolni ■ Svetovalne službe v občini, da so aniu nk1 Vsi P°9oJ' Pravilnika o regresir-__ °onove degradirane travne ruše. AD. 1.3. Za sofinanciranje gradenj sušilnih naprav na hladen zrak se namenijo sredstva v višini 110.000 SIT. Regres znaša 36.000 SIT za sušilno napravo na hladen zrak, zgrajeno v letu I996. Zahtevku je potrebno priložiti potrdilo o nakupu ventilatorja in potrdilo kmetijske svetovalne službe na občini, da so izpolnjeni vsi ostali pogoji. AD. 1.4. Za sofinanciranje nakupa hladilnih naprav za mleko se namenijo sredstva v višini 324.000 SIT. Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci, ki se na območju občine Žiri ukvarjajo s tržno proizvodnjo mleka in še nimajo ustreznih naprav za hlajenje mleka. Dotacije z investicijam se uveljavljajo po sledečih kriterijih: - za kmetije v hribovskem območju (opredeljene z enotnimi republiškimi šiframi) v višini 25 % od vrednosti hladilne naprave v maksimalnem znesku 55.000 SIT - za potopne hladilce mleka, ter 110.000 SIT za hladilne bazene - za kmetije v višinskem območju v višini 35 % vrednosti naprave oz. maksimalnem znesku 77.000 SIT - za potopne hladilce mleka, ter 154.000 SIT za hladilne bazene. Osnovni pogoj za dodelitev dotacije k hladilnim napravam na kmetiji je minimalni stalež treh krav za pridobitev dotacije za potopne hladilce mleka in pet krav za pridobitev dotacije za hladilne bazene. Prosilci so vlogi dolžni priložiti sledečo dokumentacijo: - račun o nakupu hladilne naprave - izjavo, da bo napravo uporabljal 5 let, oziroma je ne bo odtujil brez ustrezne zamenjave Pri dodelitvi sredstev za hladilne naprave bodo imeli prednosti tisti prosilci, ki v prejšnjih letih niso še nikoli uveljavljali regresa za nakup hladilne naprave, in ki imajo kmetije v višinskem območju občine Žiri. AD 1.5. Za sofinanciranje nakupa telet se namenijo sredstva v višini 670.000 SIT. Za sredstva po tem pravilniku lahko zaprosijo kmetovalci v občini Žiri, ki so kupili teleta za nadaljnjo rejo. Regres znaša 10.000 SIT na tele in ga je možno uveljaviti za največ do 20 % staleža goveje živine. Teleta, za katera se uveljavlja regres, smejo biti težka do 280 kg. Prosilci so vlogi dolžini priložili: - kopijo zdravniškega spričevala (iz njega mora biti razviden prodajalec in kupec), če je bilo tele kupljeno izven UE Skofja Loka in račun - kopijo potrdila o številčenju teleta (iz njega mora biti razviden rejec teleta do prodaje), če je bilo tele kupljeno znotraj občine Žiri, ali znotraj UE škofja Loka, in račun - izjavo, da je tele kupljeno za nadaljnjo rejo - izjavo o staležu goveje živine AD. L6. Za sofinanciranje gradenj gnojničnih jam in gnojišč se namenijo sredstva v višini 330.000 SIT. Za sredstva po tem pravilniku lahko zaprosijo vsi kmetovalci v občini Žiri, ki so v letu 1996 zgradili novo jamo za gnojnico, gnojevko ali gnojišče. S tem, da skupne kapacitete zadoščajo minimalnim zahtevam, glede na število govedi, preračunamo na GVŽ, za petmesečno skladiščenje: jame za gnojevko - 7,5 m3/GVŽ jame za gnojnico - 3,0 m3/GVŽ • gnojišča - 3,0 m3/GVŽ Sredstva se namenijo upravičenem v višini 1500 SIT/m3 zgrajene gnojne ali gnojnične jame 500 SIT/m3 zgrajenega gnojišča K vlogi so prosilci dolžni priložiti sledečo dokumentacijo: - če gre za novogradnjo, gradbeno dovoljenje, oziroma za adaptacijo, odločbo o priglasitvi del za zgrajeni objekt, • potrdilo kmetijske svetovalne službe, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 4. člena pravilnika Razpisni pogoji veljajo za leto 1996, do 30. septembra, oziroma do porabe razpolaga-nega zneska. Prosilci oddajo popolne vloge v tajništvu občine Žiri ob ponedeljkih od 8. do 12. ure. Za dodatne informacije se obračajte na g. M. Praprotnik, 691-243 ali KSS ga. Pivk G. 691-243 ali 691-377. ŽUPAN OBČINE ŽIRI g. Bojan Starman Skupščina združenja borcev in udeležencev NOB Jesenice Spomenike NOB je treba ohranjati Jesenice, 21. maja - Konec prejšnjega tedna so se na redni skupščini zbrali borci in udeleženci NOG iz Jesenic in Kranjske Gore. Udeležilo se je je 58 od 69 delegatov, ki so po poročilu predsednice Vlaste Vidic razpravljali o aktualnih problemih ter volili nove člane organov združenja. Za novega predsednika so izvolili Bratka ŠkrTja. V poročilu o preteklem obdobju so predvsem poudarili, da ima v današnjem času komisija za ohranjanje tradicij NOV posebne in obširne naloge. "V današnjem času moramo žal dokazovati pridobitve in vrednote NOB, dokazovati moramo, da je bilo domobranstvo kolaboracija z nacističnimi okupatorji, kar so spoznali zavezniki antifašistične koalicije žc med vojno." Obujanje spominov na narodnoosvobodilno gibanje in ohranjanje vrednot iz takratnega obdobja je pomembna naloga komisije. Na področju spomeniškega varstva pa zlasti opozarjajo na skrunitve obeležij, kot so spomenik Miranu Cizlju pod Špikom, Bolnica na Mežakli, odlomljene zvede na spomenikih v Ratečah, Kranjski Gori, na Zakonih, vandalsko odstranjena plošča planincem gornikom v Vratih in spominska plošča v Planini pod Golico, v grapo vržen spominski kamen enega od talcev v Mostah ter popacan podstavek spomenika v parku talcev na Koroški Beli. Borci so zadovoljni, da bo po več letih dokončana obnova grobišča borcev NOB na Breznici. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravlja program obnove bolnice na Mežakli, ureditev parka talcev na Koroški Beli in obnovo spomeniškega kompleksa v Mostah. Za obnovo spomenika v Martuljku je program pripravljen, občina Kranjska Gora pa je zagotovila sredstva za izvedbo obnove. V postopku je še nekaj drugih nujnih nalog, pri katerih bo sodelovala komisija in občinsko združenje borcev, največ zadev pa je odvisnih od sredstev iz občinskega in republiškega proračuna. • M.A. Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 20. maja - V četrtek, 23. maja, bo redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo razpravljali o koncesiji za opravljanje dejavnosti javnega mestnega prometa na Jesenicah, o socialni politiki, o dopolnitvah statuta občine, dopolnitvah poslovnika o delu občinskega sveta, o odloku o spremembi odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč in neskladju statuta občine Jesenice z zakonom o lokalni samoupravi. • D, S, 3x Vi o O cd o CM (D .* '> $ CD i— (0 E CM *C 2> o O H UJ R. ca OJ 15 ččT.2 a 3 S to a> n NI « ca CD OJ -Q dJ si 3 a> Si cn.E. dJ ca ]B TJ ca c © I l * I d) CO 5i§ ca CD CC 2 c o > cd o > a> iS v o rž tO C — "O c 9 £ w 9 TJ a> P c s; a a to j* tO Ç o dJ C S C ca f o. 10 o c cn S *5 .2 •»t a> > co "O ca N CD C >o C ca c 4= 2 - 0) c c .2 © 3 iS ~-KJ TJ ■£ 2 — -o © ■= OJ lil ps N C C .55» c ca ag g o P o. ç ca ca 5> c c •n > > o ça ca £ o o o. . i ca ti o>o Si. o i ca o._ 'S-S 2 •c o _ 1o E 2 'S a w._ M > >N P dJ O p E ČL ° o o ca E ç N cfl C N KJ P -2. ca Q £ ca w 2 , ! Sf c £ o .ca !ro t « r c _ O S " »Hffl: 6._- <5 a S. ~r TJ Í5 3 ca 3 M > > S m 12 JS > > p ca a I s _\í CL O !i|i|p o £ f EI > 2 9 © o, JO _ o a o tj P I« > o o < Z M« 5»0 d> C v 1o d> p c S >/^ T7 _= n cu E CO N o c a 2 d) c xn -_- ca Is Bi iti lil C CD >o 35 ca .gj 3 Sls' — iS ca 3 .91 > <2 ca X) TJ d) lil p s c d> y .i 1 > o2 d> a .5 oi SI ca a > CD o 2 WTJ ^ ç 03 o , tO iS ca > jO d) 5 ° P crf & p «1 -S ili lis S g a 2 o. ca tu g TJ tO 4fl|lfi EI 8 Sj čT « ** ca "-'tí co .5 d) .33, > « co "-'O m - o o£ n o a) 2 " o oj5 5= j= tu p ct*' a a-* C0PmCD{0O>CC>-1 fISSfIIÍàIi 5Ïp SjDXjçaP^çofS, cl > a 2 tj o. o tj > o .£ ir>0 KO co Sfl" "ca 2 af> T co §■07 to c •- S2 ca ^ o ^ o o > TJ » «3 ca CC c 0 ^ 1 É c? ca >: KO '_ aï.Ç E r (8 C -1! ca to -C- — Q. N OJ _ 0) > S > % c N "2 ° > 51# 5 ro S > c 92 ca ca c § c E B 8.2, jO ,_ ca O -se TJ O jO O C o % •c CL tU _, ca jr ca o Iti Sil s2| «j © PiČJ C0 ■o 25 c 0 0 4= to-J g ^ .£ ca > S •= cu - C -p CD dJ ç > izS 9 dJ co p Iti . O 2/ Bil £ r.£ ffl co . 55 O Ml «) o 4) O > ■»- O JE "S gcc ui - -J TJ > II O) C tj ;j3 05 to y »■i d> > ^ o J= "to • o dJ.E TJ -1 81 c co > > o d) TJ ca c d) c >>o __J3 to O č5 E co >ü OJ O > ■2 "S-o « J* O w rr C0 N CD lil o. to O 2 Js ca ,>ü t5 >ï<5 o |P o C > 52. "d? TJ OJ c c dJ SJ * 1 N 2 TJ ^ dJ.« 3 C C 9 3 5 Ü 3 v P ^ tO ÍCN d3 § .S CO C © c 2 C CO č E ž § 0 12 o #§1 TJ . c- 2 S ■S d> g jo TJ co « a £ n co ;y ca c čT > ni "J ¥r -c ca g, > >to c C0 Ç0 3 ^ Cü -Q 03 3 O C i 3 52 ca 1 co O i _- C I > > -50 > > It ca co čF ç TJ -tO J= > C 3 S S Z co II v v. O ca .si, m CO -C CO CD Ï1 "S. s B S CO d5 t? d) >" TJ ca cd ÜÍ 3 - 15 « I s s ^ tO « cl 2 p ■* 10 O o C Iti m« |f*cl«|i 2 2..«to Dio "-o £ o si f II cjz._ c > 2> > p j* CD CD X '« > .2 TJ .52. 2 2 2 a 52» 2 o i m a c o a Q tO TJ O O-TJ O co > dJ J 2^« o. ca P c o 2 > j«: ca o p .sc: j«: i= 00» 0^2 ^ .2 S 0 c '2 "ca 5J © N E £ g' o C OJ ;c3 c je tu iS, E 3 52 c c ca 3 ^ ca tj . c iS 2 > TJ .i. CD C ■Ü tO č? CO Ql Ò 3 11 Q W tO CZ co .2. dJ C CD >W jz a. 1 8 i TJ co N 9 .0 II ca I ■= J= * C0 C0 Eiifl o o lo ra TJ^£ 2* c ^ TJ E t? m Z 2 ca _ o co to 5° tO > CL 0J ^■ca^ > jí £ CO tO C C > o o jo ja o. »11 co ,« ._ ~ XJ d) O TJ is« O O C lit t iS > rt^ d) o O TJ i ■p aj cd dJ ?i o »S » . ^ 5 °- p '8 š n ii J 8 i i cd cd cd o. ca to > > ca *- tO tO CD c > (o (u r ž "S Ig c -a> rl 2 2 X3 JČJ "cd i2 o 200 "S TJ *-N 3 oj o č5j^ % co a ra" o o o > T) ffi 2 CD CD TJ TJ r- 2 d> E d> ■= co C: j* c > O fc ca tj ca >r a> co ÇL > CD CO > a w a c B Kranjski svet ponovno o prodaji 27 občinskih stanovanj Gros: "Če novinarji ne bi naredili šare, problema ne bi bilo" Stanovanja naj bi odkupili le tisti stanovalci, ki to želijo in zmorejo, drugih naj bi v odkup ne silili in ne preseljevali drugam, je v sredo menil' večina svetnikov, pritrdil pa je tudi župan Vitomir Gros ranj, 21. maja - Demokracija je čisto obra stvar, če je trinog pameten in mu i« 3 3 £ II II jej O (A 3 S «" S" s* ki CD I* m o SIÏ Sfl.lT gcTg "i I CD 3 II °S C 7C tO -» O ->J M CD CD § g5 mi h >*to o. < i i 3 « 3 C CD i? " o" H IS < i 8 o (D 3 3 W N< _ < ? a> Is co cu O O w N ČT 3 NUO co ro CD O O Cfl 881 mm? H H sejo sveta povedal, da je županstvo v nekaterih primerih najemnikom občinskih stanovanj vroČalo sklepe o prodaji stanovanj z oboroženim varnostnikom in da je v enem primeru prišlo celo do groženj s fizičnim nasiljem. "Klicalo me je več najemnikov, češ da so v denarni stiski, da stanovanj ne bodo moçli odkupiti, da za prodajo niso vedeli, da tudi niso vedeli, da po zakonu lahko dobijo drugo enakovredno stanovanje. S prošnjo županu nisem nameraval nikogar žaliti, njegov odgovor meni pa je žaljiv. Ne toliko do mene, ker sem pač vajen takega odnosa občinskih uslužbencev, kot do prizadetih stanovalcev. Predlagam sklep, da občina stanovanj ne sme prodati brez soglasja sedanjih najemnikov." Iskra Emeco ne zahteva kupnine Z Grimsem se je strinjal tudi svetnik Nikolaj Bevk, sicer direktor podjetja Iskra Emeco (prej Števci). "V last občine smo prenesli 20 naših stanovanj. Po sklepu o prodaji teh stanovanj so najemniki, zvečine naši delavci, pritisnili na firmo. Preverili smo razmere in ugotovili, da bi lahko uradno zaznamovali, povedala je, da naj bi ji to rekel župan Gros. Predlagam, naj se prodajo samo tista stanovanja, ki jih najemniki lahko kupijo in so jih voljni kupiti." Gros je zanikal, da bi na sestanku vodij svetniških skupin dejal, da so varnostniki spremljali vročanje sklepov o prodaji stanovanj. "Vsakemu sem razložil, da lastnik, torej občina, lahko pride v stanovanja, to smo storili in še delamo. V občinskih stanovanjih • ne govorim samo za teh 27, ampak na splošno • se dogaja marsikaj: nekatera so prazna, druga opustošena, v nekaterih bivajo povsem drugi ljudje. Najemnike smo prosili, naj se v 60 dneh izjasnijo, ali bodo stanovanja odkupili ali ne. Če Peter Orehar se ni strinjal s tem, | bi pri odkupu odločala tudi volj* želja najemnikov. Občina je dolfljfj zagotavljati in širiti stanovanj^ fond. Po njegovem je treba opre^' liti stanovanjsko politiko v občjj^ socialna in neprofitna stanovanja ^ tedaj naj bi se sklep o prodaji vsehi *J stanovanj zadržal. Tudi Aleksand^ Ravnikar se je zavzel za zadržan)] sklepa, medtem naj bi mestna upA' va, stanovanjski odbor ter staturarfl^ pravna komisija pripravili akt * ravnanju z občinskimi stanovanji; i katerim bi se ognili morebitni111 podobnim nepravilnostim. Občinski svetniki so torej svoj" nepozornost (sklep o prodaji stan"j vanj so 3. aprila sprejeli enoglasni za socialna stanovanja označili deset , stanovanj, štirinajst najemnikov pa je Zmaga socialnega CUta socialno ogroženih. Stanovanj niso mogli odkupiti niti s "popustom", niti jih ne bodo mogli zdaj, ko je cena nekajkrat višja. V Iskri smo za to, da stanovanja ostanejo v občinski lasti, zanikam pa govorice, češ da mora občina stanovanja prodati, ker Iskra Emeco zanje zahteva denar. To ni res! Izjavo ene od najemnic smo novinarji ne bi naredili šare, ne bi priznali, saj so očitno spregledali. <* bilo problema. Bevkov predlog je v 27 stanovanjih bivajo tudi social11 sprejemljiv, predlagam celo, da se 30- ogroženi ljudje. Na problem tudi ni* odstotna začetna kupnina zniža. Kar bili opozorjeni, nekateri so menili..'' naj bi rekel eni od najemnic glede so bili celo zavedeni, saj naj bi f župan zagotovil, da je stvar tudi r formalno-pravni plati povsem v redV! Ne nazadnje se je treba vprašat'j kakšen smisel bi bilo seliti najeli niker ki sedanjih stanovanj ne y mogli kupiti, v druga enakovredt1 občinska stanovanja. Sama kot dežurni krivec za vse i šečnosti, pa sem po sredini seji kranjs». I Predsednik stanovanjskega odboia ga občinskega sveta vendarle bolj °P občinskega sveta Marjan Gantar je mistična. Čeprav sem pri županu Gr<^ svetnikom prenesel stališče odbora Vo Poj blo «ai las ki vst *gc sta za nie I doi doi sta: Prc kin var obi Pot Poi na vil« d0. gra var zahteve Iskre po kupnini, ni res. Z možem je bila pri meni na pogovoru, lahko me ie narobe razumela. Huda kri je bila sprovocirana s strani novinarjev. Po izjavah nekaterih najemnikov lahko rečem, da so jih celo nagovarjali k revoltu." do tega vprašanja. Tudi odbor meni, naj stanovanja pač odkupijo tisti, ki jih zmorejo in hočejo, za socialno ogrožene pa naj bi poiskali model, kako ohraniti njihovo pravico do stanovanja. dobila še eno veliko črno piko, ^ vesela, ker bodo socialno šibki najemi^ očitno lahko še naprej živeli v "svoji", stanovanjih. Vesela sem tudi, da je v t« čudnih časih kranjskega Županske« liberalizma večina svetnikov le ohrafl" socialni čut. • H. JelovČan 3-S h P TJ is- 3. S S I Mil 8 o? » s £1 i'l ti i|It c/> F - čT ČD O 2 j2 9-"2 ^ a w's a 3 <£. jf II 7T O O < 3 o Si O ČD S. 5. E Z 2, o' a(Q CD 3 sel S • JJ*tS I 3 a (D 0> < 3 O CD 3/ 3 B" ^ g 3 O) CU* 3 O < S 3 3 N- § 9 n>- 3 0) Q 5 n 9 za niihove pripombe brezpredmetne, na '^jo tudi stanovalci iz roaaonrave, Krajam uc« - , B^«nje. Ko so pred devetimi leti .ačeli so med drugim zapisali da ***** "J^ove Jf^^S%2 itfWv.ii Poddobravo (zdaj ie tam v njihovo ««af0V0^^tS nove blokih in _______i-i-ïu L:s™k ca npïna nnzadevania za ureditev i - in v stanovanjskih hišah 58 Jtanovam), so načrtovali, da bodo do "j"'"'"-------- pesna prizadevanja za ureditev nove dostopne poti do Poddobrave in novogradnja, ki jo razumejo kot posmeh dosedanjim prizadevanjem. Nova stanovanja bodo ob vaški cesti, ki je tako ozka, da je staro""'.*""■■««» a* -„.„«... po njej možen le enosmerni promet, pri- sreč -Jedro po poli' W Je Preozka ključek na regionalno cesto pa je nepre-"•erni *v?nievavtoimoDi,ov in ima nepri- gleden. Po tej cesti hodijo v šolo otroci, Kn pnWJu*ek na regionalno cesto. starši vozijo otroke v vrtec. Krajanom ni ja zgradili tudi novo dostopno pot, J1 »aj bi jo speljali med Elanom in ;stopom v Begunje. To se, žal, ni godilo, promet še zdaj poteka skozi ^uijenja (izdala ju je upravna enota) v larem delu Begunj začel dograjevati oz. Feurejevati starejšo kmetijo z gospodars-J'm poslopjem v objekt z osmimi strano-*nJi, katerih stanovalci bodo še dodatno "remenili toW, nmuo^ nhrpme.nieno ~ je pred nedavnim radovljiški Alp- jasno, kako je »^^^^f^lS? ^ na osnovi lokacijskega in gradbenega pridobil soglasje ^nJdju&tev naseda £ J™™^ • bl Ma ^ ugotavl. ,°voljenja (izdala ju je upravna enota) v Poddobravai naregona no ce to m kako gradnia spi pridobivanja ministrstvu za okolje in prostor, kamor so vložili zahtevek za preverbo lokacijskega dovoljenja, pa so jih "potolažili", da je pred njihovo še 1.800 nerešenih vlog. Ob začetku gradnje pa sta reagirala mejaša, lastnica sosednje stavbe in Župnijski urad Begunje, ki sta inšpekciji za prostor predlagala ustavitev gradnje, radovljiško upravno enoto pa sta zaprosila za obnovo postopka izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Ob tem, ko poudarjata, da brez njunega soglasja - t.: Vil---.mntoul. ga je tokrat, ko v vaškem jedru gradi stavbo z osmimi stanovanji. Radi bi tudi zvedeli, kako bo uredil kanalizacijo, ko pa v Begunjah ni urejene kanalizacije, imajo Katerih stanovalci bodo še dodatno v dckuwm m ui^m. ■' "T^nirp menili že tako preveč obremenjeno le lokalne pomkovalnice in greznice J?> Üh je v delu Begunj očitno minila Krajani so z domnevnimi nepravilno^-Potr na r vilo dovoljenja - ie v delu Beguni očitno minila ^rpežljivost. Osemindvaset krajanov je mi pri gradnji ^d°br^te.s^ ^^g^^-SSUS^, nista , ministrstvo za okolje in prostor našlo- vanjskc stavbe v ^"»Jl*^^^ fSmoSi za morebitno pritožbo, zahtevek za preverbo lokacijskega tudi urad varuha človekovih Pjavicing k^MCMMD z dJne jame ■ za otfekt, za zaustavitev ^£g^j^JE& SzVtda groza urnost sosedne niso več stranka v postopku in da so stavbe. • C. Zaplotnik jata, da sta bila v postopku pridobivanja soglasij in dovoljenj pomanjkljivo obveščena, bržkone zato, da bi prikrili resnične podatke o velikosti stavbe ter njenem vplivu na okolje in da bi lahko čimprej začeli z gradnjo. Ker ju na lokacijsko obravnavo niso povabili niti ne seznanili s ^adnje in za rešitev dostopa do stanovskega naselja Poddobrava. V zahtevek v Muzeju v Železnikih odprli zbirko NOB Zbirka rešila dokumente, da niso končali v smeteh £° 15 letih od ideje za zbirko o NOB so v Muzeju v Železnikih v dveh letih to le uspeli urediti. ^elezniki, 20. maja - Vse """- ■■■■'^ememmÈÈmíism^ iu ie priskočila na pomo da je prav neposredna ^varnost, da dokumenti *°nčajo v smeteh, po 15 Se T . ureditev . NOB, čeprav čas urejanju take zbirke ni posebno naklonjen. Odziv ljudi pri zbiranju* dokumentov in na sami otvoritvi, je potrdili, da vložena prizadevanja niso b>la zaman. "Po osamosvojitvi Slovenije povezani s političnimi spremembami je nastopil čas, ko so se začeli razni eksponati ter dokumenti iz Časa NOB, ki so bili razstavljeni na različnih mestih - od zbirke v osnovni 4oli, ki se je nekoč imenovala "Osnovna šola Prešernove brigade", pa Milè tli! te* ju je priskočila na pomoč Občina Železniki ter krajevni odbori NOB, ocenjujejo pa, da je bilo skupno potrebno nekaj nad pol milijona tolarjev. Cilj zbirke je prikazati narodnoosvobodilni boj v Selški dolini, ki je bila zibelka partizanstva, po dveh letih vojne pa se je prav na tem območju oblikoval oblastni in oskrbovalni center skupaj s tehnikami, šolami, bolnicami itd. Na panojih je prikazan nastanek partizanskih enot na Selškem ter organizacij OF, AFŽ, Pionirjev, v posebni vitrini pa so prikazana odlikovanja, ki so jih dobili ljudje iz teh krajev. Otvoritev zbirke pred desetimi dnevi je bila posvečena Dnevu zmage in povezana s -----------r»UicU Ma Preš7rnovrbrigadT,Vpa člani krajevne organizacije tor so bila mnenja o tem ali ^a?noraznih arhivov (KS, Združenja borcev NOV. V ga kaže nameniti medvojne- ^0 ZB Nrv\A "«ncnravlia 10 letih oo pobudi se v tej mu času, vendar so se zanj ie ^----------0----r r\w«\, li" in m.SdL^S1 v merihi $£53 napravilo odločili in imenovali poseben ^-prg^Ote "neti. Končno so s? 1 našli ničesar, kò pa so borci opazili, odbor za postavitev predsta- več kot 150 hud, ki so lahko »J^jc. ki so me poklicali na kakšna usoda je namenjena vitve dokumentov iz NOB. ft^ffJlfi Posodim, ali = dokumentom o NOB, so se le zganili. V Muzeju se je začel nabirati material in vedno bolj se je postavljalo vprašanje, kje vse to predstaviti. Ko so ob 25. obletnici Muzeja nanovo uredili zbirko čipk (oktobra 1994), se je .„ ni morda kaj od tega zgodovinske vrednosti, m na tak način se je postopoma *ačel nabirati material za zbirko za čas druge svetovne vojne", nam je uvodoma pojasnil kustos Muzeja v Železnikih Jurii Reiec. V ko wp* V"*lüUia * 'i« a na pogovor z učenci. V prihodnjem Uradnem no namreč objavljeno šest pravilnikov, ki urejajo nekatere uce 0Se v š°li> med njimi tudi Pravilnik o pravicah in dolžnostih lan* V *er Pfavilnik o ocenjevanju, ministra pa je tokrat jast,nia'p mnenje "prizadete strani". Po obrazih mladih "g .°Pnikov šolske skupnosti sodeč, so imeli ministru skem redu", kot ie nrvi nravilnik minister uvodoi Š.Ž. Ribiško tekmovanje - Ribiška družina Bistrica Domžale pododbor Pšata je v soboto dopoldne pri ribniku v Lahovčah za člane organiziral tekmovanje v ulovu najtežje ribe. V ulovu se je preizkusilo 26 članov. Zmagal je Matjaž Grošelj iz Pozenika, drugi je bil Boštjan Zupan iz Zaloga pri Cerkljah, flcev t»r P«.„: tretji Pa Klemen Zorman iz Cešnjevka, ki si je delil uvrstitev s *a«imalo 1 • uk 0 ocenJevanJu» ministra pa je tokrat Stojanom Korošcem iz Komende, ki je bil po žrebu četrti. Sicer i prizadete strani". Po obrazih mladih pa ulov ni bil ravno uspešen. Zato ni čudno, da se je gospodar v te skupnosti sodeč, so imeli ministru o pododboru Darko Česen po končanem tekmovanju nasmihal, ^koliko «éi" ' kot Je Ç'T1 Pravi,mk minister uvodoma kot da bi že vnaprej vedel, da bo kar vsem tekmovalcem ta dan «o trdo poimenoval, kar precej povedati. • S. Ž. še najbolj prav prišla "žajfa". • A. Ž. Seja blejskega sveta O prostorskih vprašanjih - in o lisicah Bled - Blejski občinski svet bo v dosedanjem mandatu v četrtek "sejal" Že na svoji tretji lokaciji - po hotelih Park in Golf tokrat še v seminarski dvorani hotela Jelovica. Na dnevnem redu so predvsem prostorska vprašanja: spremembe prostorsko ureditvenih pogojev za Bled, dopolnitev odloka o začasni prepovedi izvajanja zazidalnega načrta za osrednje turistično območje Bleda, program priprave ureditvenega načrta za Zgornje Gorje in zazidalnega načrta Mlino I na območju med Savsko cestop in Cesto Gorenjskega odreda ter sklepanje o načrtovanih posegih v osrednjem delu Bleda (Union, Mežakla in stari del hotela Jelovica na Bledu). Svet bo sklepal tudi o razglasitvi vile Ciklamen za kulturni spomenik, o spremembah poletnega prometnega režima in obalnega reda v občini in o pravilniku o postopku priklenitve nepravilno parkiranih vozil s t.i. lisicami, o programu porabe turistične takse ter o medobčinskem sofinanciranju dežurne zdravstvene službe. • CZ. Seja radovljiškega sveta Proračun - bolje maja kot nikoli! Radovljica - Če se na jutrišnji seji občinskega sveta le ne bo kaj zapletlo, bo občina Radovljica (kot zadnja med naslednicami "velike" Radovljica) le sprejela proračun. Na dnevnem redu seje bo tudi novo poročilo o dosedanjih postopkih za pridobitev lokacije deponije za potrebe radovljiške, blejske in bohinjske občine ter aktualna problematika odlaganja odpadkov po 31. maju, ko poteče veljavnost pogodbe za odlaganje na Črnivcu. Občinski svet bo razpravljal in sklepal tudi o spremembah zazidalnih načrtov za osrednje območje Radovljice in za Lesce - center, d programu izgradnje osrednje čistilne naprave v Radovljici in o vlogi Združenja borcev in udeležencev NOB območja Radovljica, ki prosi občino za 300 tisoč tolarjev denarne pomoči pri organiziranju slovesnosti na Vodiški planini. Slovesnost bo posvečena občinskemu prazniku (5. avgustu) ter 55-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona in Osvobodilne fronte slovenskega naroda. • C.Z. Nove maloobmejne prepustnice Jesenice, 20. maja - Ž letošnjim L majem so začele veljati nekatere novosti glede stalnih obmejnih prepustnic in obmejnih izkaznic za Republiko Avstrijo. Po sporazumu med Slovenijo in Avstrijo o obmejnem prometu je podaljšana veljavnost stalnih obmejnih prepustnic in obmejnih izkaznic, na pet dni je podaljšana dolžina bivanja v sosednji državi, z novo obliko pa so prepustnice usklajene s podobo slovenskih Hotnih »stin. Odpravljeno je tudi vidiranje listin, kar pomeni, da iz ene v drugo državo ni treba več pošiljati podatkov o prosilcu in čakati na prepustnico dalj časa. Za novo stalno obmejno prepustnico lahko zaprosijo državljani jeseniške in kranjskogorske občine na Upravni enoti Jesenice, dosedanje stalne obmejne prepustnice in obmejne izkaznice pa veljajo do preteka njihove veljavnosti. Zahtevek lahko občani obeh občin vložijo tudi na krajevnih skupnostih Mojstrana, Kranjska Gora in Žirovnica. * D.S. Zbornik ob 95-letnici mature Kranj, 21, maja - Vse tiste, ki so mat urirali na Gimnaziji Kranj, bo zagotovo zanimalo, da je šola ob 95-letnici mature izdala poseben zbornik. Maturantje, sedanji in nekdanji, pa tudi drugi, ki jih zbornik zanima, ga lahko dobijo na kranjski gimnaziji. Poleg siceršnje vsebine obsega tudi spisek zadnjih enajstih letnikov maturantov, kar pomeni več kot 2500 imen. • D.Ž. Veliko meddruštveno tekmovanje Koseze, 20. maja - Prostovoljno gasilsko društvo Sinkov Turn bo v soboto, 25. maja, že petnajstič prireditelj velikega meddruštvenega tekmovanja za pokal krajevne skupnosti Bukovica-Sinkov Turn. Prireditelji na tekmovanju, kjer bo pokrovitelj tudi Gorenjski glas, pričakujejo najmanj toliko ekip kot prejšnja leta, ko se jih je prijavilo 60 do 70. Prijave pa bodo sprejemali tudi pred tekmovanjem in med njim. Letos bo udeležba najbrž še večja, ker bo tekmovanje podobno kot na državnem prvenstvu 1. junija in bo zato v kosezah zaradi enakega tekmovalnega programa neke vrste generalka za prihodnjo soboto. Društvo z najboljšo moško in žensko ekipo bo dobilo pokal KS, najboljše moške in ženske ekipe pa pokale in medalje. Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri in bo trajalo vse popoldne. Zvečer pa bo pred gasilskim domom v Kosezah vrtna veselica, kjer bo igral ansambel Petra Finka iz Dolenjskih Toplic. Poleg Gorenjskega glasa so pokrovitelji letošnjega 15. meddruštvenega tekmovanja, kjer pričakujejo gasilske ekipe iz vse Slovenije, še Trgovina z živilskimi proizvodi, prodajo barv in lakov Milada Brank iz Vojskega, KGM Janez Kalan iz Zapog, Gitas Kranj, Kubu klub Vodice, As Merx iz Ljubljane s prodajo gasilske opreme in Trgovina Kudrovc iz Smartna pod Šmarno goro. • A. Ž. V podružnični šoli na Podblici Srečali se bodo učenci in učitelji iz podružničnih šol Podblica, 21. maja - V petek in soboto, 24. in 25. maja, se bodo na podružnični Šoli na Podblici, ki sodi k osnovni Šoli Lucijan Seljak v Stražišču, srečali učenci in učitelji podružničnih šol s kombiniranim poukom. Srečanje pod imenom Podružnica podružnicam je že šesto po vrsti. Dvodnevno srečanje bo delovno. Med drugim naj bi se učenci (letos bodo sodelovali s podružničnih šol Ribno, Podljubelj, Sorica in Podblica) učili družabnega plesa, postavili razstavo, izdelali Časopis. Za okroglo mizo naj bi tekla beseda o ljudskem izročili na podeželju. Drugi dan srečanja bodo gostje in gostitelji preživeli na JoŠtu, kjer bodo ob 11. uri dopoldne na razstavi tudi predstavili rezultate srečanja. • D.Ž. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled razstava slik s Risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran V avli občine Kranj je na ogled foto razstava avtorja dr. Jurija Kurilla. V galeriji Pungert je na ogled likovna razstava ob tednu mladih. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Slovenija in Dunaj. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del • belo vezenje- Članic krožka Svobode Tone Čufar. VRBA - Prešernova hiša je odprta od torka do petka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Božiča Radinovič. BREZJE - V samostanski galeriji Sončna pesem je odprta razstava brezjanskih votivov. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled instalacija z naslovom "Mesečnik. Tretji človek." slikar Alen Ožbolt. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava stripov Iztoka Sitarja. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so spet odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja fotografije Peter Pokorn st. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja akad. slikar Valentin Oman. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava likovnih del učencev OŠ Marije Vere z naslovom Kamnik je tudi naše mesto. LJUBLJANA - V zgornjih prostorih Moderne galerije je na ogled razstava Občutek za red. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na ogled razstava Zapis in podoba. Razstavo je ob 40-letnici slovenske restavratorske delavnice za papir in perga-ment pripravil Arhiv Republike Slovenije. Nova muzika TISOČ PRISTOPOV NA TEMO "Izšla je nova plošča razvpitega godalnega tria AH Capone Štrajh Trio. Ko je violinist Bojan Cvetreznik lani v bifeju v Zgornji Kungoti vpil, so "štrajh trio" razglasili za razvpit...," je mogoče razbrati iz spremnega materiala k novi plošči "1 tema 1000 pristopov". In "štrajhi" so prav to, združek glasbe, užitka in humorja. Njihova glasba tako kljub godalni zasedbi ni klasika in je prav zaradi godal drugačna kot so moderne popularne oblike glasbenega izražanja. Ali Capone Štrajh Trio je gravzaprav ekskluzivna zasedba komponista Gregorja trniše, saj "godci" igrajo izključno njegove skladbe. V dosedanjih "štrajh" zasedbah, skupina deluje štiri leta, so se izmenjali mnogi odlični godalci. Ploščo so tako posneli Bojan Cvetreznik (viola), Mirko Vičentič Polič (violina), Ivan Šoštarič (čelo), pri projektu pa sta sodelovala še Milko Lazar (tenor saksofon) in Gojmir Lešnjak - Gojc (petje), k najnovejši sestavi pa sta pristopila Igor Mitrovič (čelo) in Wassily Melnikoff (violina). Največji delež na plošči je tako imenovana Pristop Music Suite, sestavljena iz šestih stavkov (tema, waltz, tango, slow, marš in bossa), ki so pravzaprav različice osnovne teme. Sledijo skladbe Adam-sovi v Sloveniji, Roll over Elise in "elvisštrajhovska" Love Me Tender. Zaključek je napoved nove plošče, presenečenje Gojmirja Lešnjaka - Gojca. • Igor K. VTMDAKTrV ZALOŽBA DIDAKTA PREDSTAVLJA ETIKA IN ODGOVORNOST V GORAH Tone Strojln Ta knjižica nima namena nasprotovati pogumu v gorah, toda želi biti svarilo pred nepremišljenostjo v gorah, posebej v tistem delu, ki obravnava odgovornost v gorah. Največja nevarnost v gorah je človek sam sebil Naj gre za neprevidnost ali korajžnost, nepoučenost ali subjektivno nevarnost. Tudi objektivna nevarnost nikoli ni izključena. Spraševati se o etiki in odgovornosti v gorništvu in v gorah, predvsem pa jo človeško razumeti In občutiti, pomeni biti sam kdaj v takih okoliščinah, biti kdaj "človeško slab", na etični preizkušnji ali celo kriv za kak spodrsljaj, pri katerem je k sreči kot posledica ostala le slaba volja ali negodovanje drugih. Brez takega pristopa k obravnavanju te teme ali brez moralnega vrednotenja lastnih ravnanj ni etične drže gornika. Knjiga noče biit moralka, niti lekcija ne, želi biti naslednja stran pravil častnega kodeksa slovenskih planincev. Cena knjižice je le 1.890,00 SIT in jo lahko naročite na naslov: DIDAKTA d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 RADOVLJICA ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. Gledališka sezona gre h kraju PREDSTAVA ZA PREDSTAVO Kranj - Za Prešernovo gledališče Kranj se končuje še ena uspešna gledališka sezona, za katero je bila poleg domačih predse' l k značilna tudi cela vrsta predstav iz drugih slovenskih gledališč. Seveda pa se zavesa na odru še ni dokončno spustila, saj ho* na odrske luči svetile še tja v junij. Za delo v gledališču je seveda nekaj povsem običajnega, da se istočasno, ko se na odru vrstijo predstave iz iztekajoče se sezone - ta konec tedna bodo s Hiengovim Izgubljenim sinom sicer gostovali v ljubljanski Drami, Drama pa s Cehovimi Tremi sestrami v Kranju - že pripravlja tudi nova predstava. Predstava za otroke Norčije v gledališču Leopolda Suhadolčana v režiji Sama Strelca bo doživela predpre-miero že sredi junija, redne predstave pa bodo stekle kasneje v septembru, to je z začetkom nove gledališke sezone. Ni pa manjkalo tudi gostovanj drugih gledališč od Mestnega gledališča ljubljanskega, ljubljanske Drame in Primorskega dramskega gledališča, Zijan Sokolovic je imel šest predstav, Gojmir Lešnjak tri predstave itd. In seveda enajst predstav v okviru Tedna slovenske drame. "Sezona, ki se prav zdaj končuje, je bila za našo gledališko hišo ena najbolj živahnih. Od oktobra lani pa do danes smo imeli več kot dvesto predstav in drugih dogodkov, kar pomeni, da je bila v gledališču vsak dan najmanj ena predstava na dan. Samo predstav Prešernovega gledališča bo z iztekom sezone okoli 140. Od šestih naših predstav je največ Çonovitev doživela komedija b imamo v družini - šestdeset, sledi ji otroška predstava Rdeča kapica, žaba in..., Prevara, Izgubljeni sin, ponavljali pa smo - na gostovanju v Trstu, Gorici in Novi Gorici Dom Bernarde Alba iz prejšnje sezone. Uspešnico Zbeži od žene, po kateri je še vedno veliko povpraševanja, pa smo uspeli ponoviti le enkrat in še to le na gostovanju v Žalcu," je zado- V Prešernovem gledališču še igrajo Hiengovega Izgubljenega sina - ta konec tedna tudi v ljubljanski Drami. Foto: D. Svarc voljen s sezono povedal direktor Milan Marinič. V novi sezoni 1996797 bodo v Prešernovem gledališču poleg otroške predstave Norčije v gledališču občinstvu v prvi polovici sezone ponudili še komedijo Evalda Flisarja Jutri bo lepše in dramsko Jeana Geneta Služkinji. Četrta premiera sezone pa bo znova komedija in sicer Važno je imenovati se Ernest Oscarja VVildea. Mimogrede - kranjsko občinstvo bo videlo ie tretjo različno uprizoritev imenitne Flisarjeve komedije • po predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega in gostovanju Mama Production Companv iz Londona bo seveda zanimivo videti še kranjsko različico. Čeprav so v Prešernovem gledališču kot v vseh ostalih že stekle priprave na novo gledališko sezono, pa je zaključek V LOKI SE NIČ NE DOGAJA Lije. Pametne gospodinje obešajo perilo - kajti za dežjem pride sonce. Nedelja zvečer je. Priprava za delovni teden. Res? V Loki se nič ne dogaja... Na GRADU ob 20. uri začne koroški "Teater brez." (avtor Fèlix Mitterer - sodobni avstrijski pisec, ki ga največ igrajo) z misterijsko igro "ZDRAHE V BOŽJI HIŠI"... Razposlanih je bilo 200 vabil, obešanih 30 plakatov - gledalcev pa je 20. V Loki se nič ne dogaja... Pustite nas v miru! V miru - pri čem? Jedi, spanju... je še kaj? TV morda... Pravite, da je kriv dež za tako maloštevilen obisk? Najbrž je vzrok naslov igre: ni sodoben. Božja hiša v predstavah verjetno ni zanimiva... zdrah imamo pa tako doma in pri sosedih dovolj. Že zaključek igre "Sodni dan je preložen na jutri" bi bil vabljivejši; ali če prilagodimo naslov kraju "Satan pred loškim mostom". No, mostov je šest tako rekoč v mestu... in kdo stoji onstran mostu. Kljub pravkar minulemu slavju ob obletnici Cankarjevega rojstva lahko trdimo, da je Cankarjev čas minil: ne učiteljic ne kaplanov ni bilo na predstavi - zdravniki (ce) in policaji pa menda niso dolžni... Če trdimo, da je predstava bila odrešujoče čudovita (saj je sodni dan predstavljen na jutri), pač trdimo to gledalci. Ko jo boste tudi vi videli, upamo, da boste pritrdili. Slovenski časnik (časnik dne 13. V.) o predstavi v Prevaljah pa piše takole: "Delo, v katerem se božje osebe predstavljajo v človeški podobi, postavlja ogledalo človeku - njegovemu nasilništvu in razčlovečenju... Ta misterijska igra daje gledalcem veliko snovi za razmislek o sebi, o človeštvu in o krščanstvu. Res pa je, da so tudi Ločani ustvarjeni po božji podobi - in imajo zato svobodno voljo. Če je predstava še tako vsebinsko polna in dovršeno odigrana • kdo bi to vedel vnaprej? Ker se pa skušnjav tiče (tudi o teh je govora v igri), pač ne moremo soditi, katere so bile tiste, ki so Ločane - žal - zadržale doma. Morda bo prihodnja predstava z naslovom: "Nikoli v nedeljo" ali "V Loki se nič ne dogaja". Na gledališkem listu: Fèlix Mitterer - prevod: Tanja Viher - misterijska igra "ZDRAHE V BOŽJI HIŠI". Izvedba: "Teatr brez..." Produ-cent: Slovenska prosvetna zveza. Režija: Marjan Bevk. Nastopajo: Bog (Štefan Merkač), Sin (Martin Moschitz), Sveti duh (Aleksander Tolmaier), Mati božja (Magda Kropiunig), satan (Mihi Seher). Pianist je Tonč Feinig; za osvetlitev je skrbel Niko Krištof. Na hrbtni strani gledališkega lista pa so izčrpni podatki o avtorju, režiserju kot tudi o delu9 N.M. sedanje vendarle tudi priložnost, ko ustanova ugotavlja uspehe in neuspehe tako po umetniški ustvarjalni plati kot po ekonomski. Slednja je za eno najmanjših slovenskih poklicnih gledališč seveda še posebej pomembna. Navsezadnje je za napol državno, napol občinsko gledališko ustanovo (glede na financiranje) nadvse pomembno, ali si zna tudi z deležem lastnih dohodkov ustvariti primerno osnovo za nov gledališki ciklus in pa izboljšave na odru in za odrom. Medtem ko bodo še letos lahko dopolnili akustično opremo na odru in tudi preselili tonsko kabino, pa je večja investicija, kot je nujno potrebna popolna zamenjava električnih "vlakov" nad odrom, predvidena v prihodnjem letu. To pa bi bilo tudi vsa posodobitev, ki si jo gledališče ob soinvestitorjih •republiškem in občinskem proračunu ter lastnih sredstvih, lahko dovoli. Prav bolj ali manj racionalna oziroma boli ali manj razkošna oblika predstave pa lahko v mnogočem vpliva na uspeh celotne gledališke sezone. "Seveda si želimo, da bi bi predstave ne le na kvalitet^ umetniški ravni, pač pa, da tudi vse ostalo, kar je potrebi za gledališko predstavo, lah"' na ustrezni ravni ponudili o^ činstvu. Le-to pač lahko n8* predstave primerja s predstav« mi v drugih gledališčih in to K bil tudi eden od razlogov, da T bil vložek v predstavo vedfl primerno velik. Če nam je' doslej še uspevalo," meni ektor Marinič, "pa v nasledi sezoni s tem nikakor ne naf^ ravamo pretiravati. Pri ^ . seveda umetniška plat p'{1 dstave nikakor ne bo prizaijy ta, pač pa naj bi predst^ nastajala v okvirih, ki pre0^, devajo racionalno uporabo p^ dvidenih sredstev." Če se seveda govori o rjfl nalizaciji, to še zdaleč ne pomeniti, da bi si Prešerno^ gledališče, ki se je uspelo, trdim delom dvigniti na kv*! tetno z drugimi, tudi najbolj'-mi slovenskimi gledali' primerljivo gledališko rave£ zdaj iskalo sodelavce za Pr dstave med kadrom na slove" ki gledališki margini. Sploh■ J ob enaki igralski zasedbi, gledališki družini - petih igr^{ cih - bodo gledališče predsta še naprej nastajale z uspešnlIP gostujočimi igralci, režiserji, ^ ostalimi potrebnimi sodelavC!* katerimi Prešernovo gledala čej dn I nu V( m< ko Ce b zir tin jul ko pač ne razpolaga; nima delavnice kostumov, del scei* sicer izdelajo v domači mizar* delavnici, del zahtevnej5.1 postavitev pa naročajo Pri tem pa že nekaj sezÇ» zapored ugotavljajo, da je hova gledališka dejavnost miva tudi za sponzorje. Seveda so vse te objekti^ danosti že doslej v veliki fj* krojile tudi repertoar kranjs^ ga gledališča - na srečo IjjvL teljev Talije še v veli harmoniji z gledališko umet,,£ kimi ambicijami. Upati je> 5 bo tako tudi v naslednj1^ gledaliških sezonah, ki naj , tudi prinesle odgovor, kak* j bo dolgoročna usmeritev » šernovega gledališča. d Lea Mencing" ni« Folklorna skupina TRIGLAV odhaja v ZEXA, S FOLKLORO MED ROJAKE Jesenice • Čez slab mesec, 17. junija, šestindvajsetčlansl^ Folklorna skupina TRIGLAV DPD Javornik - Koroška n^ odhaja na štirinajstdnevno turnejo po ameriški zvezni dri* Ohio in Kanadi. Vodi jih mentor Bojan Knific, ki je n* \ učitelj plesov, temveč tudi zbiralec in raziskovalec gradiv0 ljudskem izročilu, šegah, izvirnih plesov in izdelovalec ljudskih noš. Lani je dobil najvišjo državno nagrado folkloro - zlato Maroltovo značko. v --T ji Skupina je bila ustanovljena pred devetnajstimi leti & J začetku je dvanajst plesalcev predstavljalo program, ki je zaj^ gorenjske plese v gorenjski noši. Plesali so ob sprem')^ harmonike in kitare, kasneje pa so vključili tudi belokranK plese in noše ter plese v nošah, ki so pripadale bogatejšemu $'0J alpskega dela Slovenije. V skupini sedaj pleše šestindvajset plesalcev, od sedemnajsti tnih dijakov do upokojencev. Skupina je obogatena glasbeno spremljavo, z dvema harmonikama, kitaro, violin0 -j, basom. V zadnjem času si prizadevajo v svojih nastoL predstaviti oblačilni videz ljudi na Gorenjskem, Beli kraj pred sto in več leti. Skupina ima mnogo nastopov po Sloveniji, Italiji in Avstriji;.^ uspešno delo je bila nagrajena s Čufarjevim priznanjem Jesenice, na občinskem srečanju folklornih skupin pa je že dfWj leto zapored izbrana za najboljšo skupino. V Ameriko odhaja) $ svojim bogatim celovečernim programom, sestavljenimi iz plesnih točk, ki ga bo povezovala Alenka Bole - Vrabec. ^cf'M so jih nekoč plesali Gorenjci od Rateč do Bohinja in Škofje L0.^ - kmečkega in meščanskega sloja, pa Prekmurci in BelokrafJ y bo folklorna skupina Triglav še pred odhodom - 12. jun,J gledališču Tone Čufar - predstavila tudi domačemu občinstva < Kot je povedal predsednik folklorne skupine Triglav M1^ Možina, so ob pomoči številnih sponzorjev že zbrali 1 * potrebnih 2,5 milijona tolarjev za odhod v Ameriko. M.A« Poskusimo Krompir je treba porabiti Krompirjeva juha , s hrenovko W]1 kg krompirja, 6 dag na kocke M narezane slanine, 1 dl olja, 1 1 *«ca sesekljane čebule, 1 strok tesna, J hrenovka, narezan bobnjak, sol. Krompir olupimo, nareže-mo na kocke in ga skuhamo . v osoljeni vodi. Na olju praži-ik" U10 slanino, dodamo čebulo in ob *o postekleni, dodamo še strt $ Jesen in s tem zabelimo i krompir. Zamešamo na re->j! zine narezano hrenovko pus-1 Urno vreti 5 minut in nazadnje 1(0 Juho potresemo z drobnja-toi kom. ni1 Krompirjevi cmoki s skuto dag krompirja, 7 dag masla, y da8 pretlačene skute, 2 jajci, «5 dag ostre moke, sol. Krompir olupimo, narežemo, skuhamo in pretlačimo. . med vroč krompir zameša-I mo maslo, da krompir ne I °trdi. Ohladimo, zamešamo I nu0' sol» iaJci in moko-i oblikujemo cmoke in jih lH kuhamo 7 do 10 minut. S H P^novko jih poberemo na íij krožnik in postrežemo z gola-» zem. Sladica za danes Prav je, da vemo Med pomaga očem Če imamo vnete, slabe oči, svež pelinov sok pomešamo z ú medom in si premažemo oči. 1 Pomaga tudi, če v žlici tople e|vode raztopimo nekaj kapljic A medu in kanemo 4 do 5-krat || na dan, zlasti pa zečer pred i' spanjem, 3 do 4 kapljice ! medene vode v okol. Zdravl-f jerne ponavljamo nekaj dni. (i Trudne oči okrepimo s po-I novnimi obkladki iz mešanice j, janeževega čaja in medu. Oči I se okrepijo tudi z obkladki z j, izopovim ali pelinovim ali , rožmarinovim čajem, ki mu \ Je greimešan med. Turjaški krompirjev zvitek Krompirjevo testo: 1 kg krompirja, 1 dl tople smetane ali 5 dag masla, 2 jajci, 35 dag moke, sol; nadev: 1/4 l kisle smetane, 12 dag sesekljane šunke ali pečenke, sesekljan petršilj, 1 žlica drobtin. Krompirjevo testo: Krom- Eir skuhamo z olupkom ali rez, še vročega pretlačimo in z vročo zabelo takoj zabelimo, da ostane mehak. Premešamo, osolimo in med ohlajen krompirjev pire zamešamo jajca in moko. Gnetemo samo toliko, da postane testo gladko. (Bolj ko testo gnetemo, bolj postaja vodeno. Najtrše testo moramo pripraviti za kuhanje, malo manj moke pa zamešamo za pečene ali ocvrte krompirjeve jedi.) Testo za zvitek zvaljamo kar najbolj na tenko, namaže-mo s smetano, pomešano s šunko ali pečenko in potresemo s peteršiljem. Zavijemo in zvitek položimo na vlažen, z drobtinami potresen prtič. Kuhamo v sopari, se pravi na mrežici ali gazi nad vrelo vodo ali pa v vodi tako, da četrtina zvitka gleda iz vode. Kuhamo 45 minut v sopari, v vodi pa malo manj. Dober krompirjev narastek Krompir skuhamo, olupimo, pretlačimo, posolimo in oda-mo vse druge sestavine. Na koncu primešamo še sneg 4 beljakov. Maso damo v po-maščen pekač in pečemo 40 minut pn 200 stopinjah C. 10 minut prej, preden je narastek spečen, potresemo po površini koščke masla. Pudingova krema 6 dl mleka, 15 dag sladkorja, 2 vanilijeva pudinga, 2 jajci, vanilija, 2 Žlici ruma, 30 dag masla. 4 dl mleka sladkamo in zavremo, v preostalo mleko pa vtepemo oba pudinga in jajci. Pudingov podmet med hitrim mešanjem vlivamo v vrelo mleko. Ko se puding zgosti, ga odstavimo in ohladimo v mrzli vodi. Medtem ga večkrat premešamo, da se ne naredi kožica. Zamešamo vanilijo in rum. Maslo penasto umešamo in nato po žlicah med mešanjem dodamo ohlajen puding. (Ni za tiste, ki imajo previsok holesterol ali za one, ki hujšajo!) OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE V Jf% Çk Tomiičeva 16, Kranj JL/X JLlLCL (stari del mestnega jedra) V NAŠI SPECIALIZIRANI TRGOVINI Z OBLAČILI ZA ŽENSKE Z MOČNEJŠO POSTAVO VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO POMLADNO-POLETNIH OBLAČIL od št. 44 - 54: • jakne • kostime • krila • hlače • bluze • pletenine OBLAČILA SO IZDELKI ZNANIH IN KVALITETNIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. Ugodni plačilni pogoji. ZELO UGODNA PONUDBA KOPALK! Ta mesec na vrtu Maja sadimo za mraz občutl-jie zelenjavnice (paradižnik, kumare, bučke). Prav tako sadimo za mraz občutljive enoletnice in zadnji čas je, da posadimo okrasne trajnice, iglavce, breze, gabre, bukve in drugo drevnino. Tudi sejemo za mraz občutljive zelenjavnice (fižol, buče, kumare) in pozno zelenjavo. Zalivamo Vse na novo posajeno je treba zalivati, če ni dovolj deževnih dni. oleti zalivamo praviloma samo zvečer, zgodaj spomladi in jeseni pa je najprimernejši čas za zalivanje zjutraj. Voda za zalivanje naj bo kolikor mogoče postana. Še posebej so občutljive za toploto bolj zahtevne rastline, kot so kumare, fižol, paradižnik in še nekatere druge. Zaradi tega je najbolje, če zalivamo z vodo iz soda in če se le da tako, da rastlin samih ne zmočimo. f\ .---""""I W1CU. Dra .lIïamo krmežljave oči, si Y. av tako pomagamo po gornja navodilih. 80 dag krompirja, 3 dag moke, 3 dl mleka, 4 jajca, 25 dag naribanega sira, sol, muškatov orešek. In še droben nasvet se Ko kuhamo zelje, njegov duh Širi po vsej kuhinji in sili tudi na stopnišče. Da bi se temu izognili, položimo med pokrov in roo posode gazo, ki smo JO n»mrvXT , . m r0D POS- zelie a a v klsu- pomaga tudi, če vodi, v kateri kuhamo Ke'do.damo žlico mlekl. pomae>i tin^° ribe> nam roke neprijetno zaudarjajo. Z olivnim10v1 tako'da roke takoJ P° ilšcenJu riD namažemo Kava *Jei™ in ^»Jemo s toplo vodo in milom. Čajno írííJ allm,eko se hitreje ohladi, Če v skodelico damo ki naJ Ne le zaradi mešanja, predvsem zaradi kovine, _ c potegne vročino, se bo tekočina hitreje ohladila. cyLaau BQUT3QUE (J V buüku Cherry Lady boste lahko izbrale med romantičnimi oblačili za najlepše trenutke in nepozabne večere. Utrinki italijanske mode Posebna ponudba za maturantke! NOVO*NOVO*NOVO KRANJ, Tomšičeva 16 Zastiramo Ob hudi in dolgotrajni suši zemljo okrog rastlin zastiramo. Za zastirko lahko uporabimo pokošeno travo, slamo, listje, izruvan plevel, včasih Domači Z ™edon} A \ zdravnik na® pomladno r -utrujenost Med je naravno živilo z obilico preprostih sladkorjev, ki jih ^ganizem vsrka neposredno, brez predhodnega prebavljanja. Jt(J gramov medu ima energijsko vrednost 1300 KJ, dvakrat iS •kor meso in trikrat več kakor mleko. Zato najnepos-edneje poteši energijske potrebe organizma. Med dovaja organizmu bistvena hranila, ki jih včasih rado Primanjkuje, pomaga okrepiti nekatere oslabele funkcije, °bnavlja harmonično presnovo in fiziološko izboljša splošno življenjsko energijo. naJbohiV SV0Jih splošnih lastnosti organizem ohranja pri Je j/rij mo^n» ^e Pa oboli, mu pomaga pri njegovi obnovi. 0(Wn učinkovit° telesno gorivo, ki povečuje splošno Pa tud°Sltel^Sa-* olajša in pospešuje prebavo ter blago odvaja, Prenan P* izločanje vode. Znižuje temperaturo in mir ^du v HŽ1Vce' ToreJ' Ce se le spomnite, dajte v usta žlico srno iiu x no b° dobro dela, vam dala novih moči. Spomladi 10 J»n še kako potrebni. ZDRAVNIK SVETUJE Cl*) Piše: dr. Iztok Tomazin, specialist splošne medicine v Zdravstvenem domu Tržič. DEPRESIJA III. Kako pomagamo zdravniki Večino bolnikov z depresijo naj bi zdravil osebni zdravnik, težji primeri pa zahtevajo sodelovanje psihiatra. Žal se v praksi preobremenjenih splošnih in družinskih zdravnikov pogosto zgodi, da bolniki z depresijo niso pravočasno odkriti, ali pa so odpravljeni bolj "na hitro", z nekaj nasveti in zdravili za pomiritev. Obravnava depresivnega bolnika zahteva veliko časa, potrpežljivosti in razumevanja, česar veleumni snovalci zdravstvene politike v svojih storitveno obarvanih normativih zaenkrat ne upoštevajo. Pri večini ljudi je depresijo mogoče zdraviti ambulantno, le redko je potreben sprejem v bolnišnico. Temelj zdravljenja so različna zdravila in psihoterapija. Nekaterim bolj pomagajo zdravila, drugim psihoterapija, večinoma pa je najbolj uspešna kombinacija obojega. Zdravila omilijo ali odpravijo bolezenske znake, psihoterapija pa bolnika podpre pri reševanju življenjskih problemov. PSIHOTERAPIJA: pri lažjih oblikah depresije lahko uporabimo samo to metodo. Terapevt med pogovorom poskuša s sodelovanjem bolnika najti bolj zadovoljivo reševanje življenjs- kih problemov. Pacient potrebuje veliko razumevanja in podpore. Pri resnih, globokih depresijah pa so vedno potrebna tudi zdravila. ZDRAVILA: uporabljamo različne vrste tako imenovanih antidepresivov. Včasih moramo zamenjati nekaj različnih zdravil, da najdemo za posameznika najučinkovitejše. Pomembno je vedeti, da večina med njimi učinkuje šele po desetih ali dvajsetih dneh zdravljenja, za premostitev tega obdobja pa na začetku včasih dodamo tudi pomirjevala. Kot vsako zdravilo imajo lahko tudi antidepresivi neprijetne stranske učinke, a v večini primerov so blagi in prehodni. O njih poročajte zdravniku, ki bo svetoval, kako jih ublažiti. Le redko je zaradi stranskih učinkov potrebno zdravilo zamenjati. Pomembno je tudi, da zdravil ne prenehate jemati prezgodaj. Običajno jih je potrebno jemati še nekaj časa po izboljšanju počutja. Alkohol zmanjšuje učinek antidepresivov in zvečuje verjetnost nezaželenih stranskih učinkov. V splošnem velja tako kot pri zdravljenju drugih bolezni - potrebno se je ravnati po navodilih zdravnika in hoditi na kontrolne preglede tudi natrgan papri, zelo dobro pa se obnese tudi grob, še ne predelan kompost, tisto, kar vam ostane, ko ste presejali kompostni kup. Vsekakor pazimo, da zemlja nikjer ne bo gola. Izparevanje iz tal najbolj preprečujemo z večkratnim okopavanjem, zlasti pa z oko-pavanjem po dežju ali izdatnem zalivanju. In kaj delamo na vrtu te dni 22. maja dopoldne sadimo in presajamo rože, popoldne pa bo čas za talne listne rastline, kot so solata, zelje, ohrovt, cvetača," špinača in podobno. 23. je ves dan čas za talne listne rastline, prav tako 24. dopoldne, popoldne pa je čas za zelenjavo z nadtalnimi plodovi, kot so paradižnik, paprika, grah in podobno. 25. in 26. so na vrsti še vedno nadtalni plodovi, 27., 28. in 29. pa je po ves dan čas za korenaste rastline, kot so kornje, redkvice, pesa, Čebula, česen in podobno. 30. je dopoldne še čas za korenaste rastline, popoldne pa bodo spet na vrsti rože in tudi ves dan 31. maja. 1. junija bo čas za talne listne rastline, 2., 3. in 4. junija pa bodo neugodni dnevi za sajenje, sejanje in presajanje česarkoli. radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.:715-265 vabi k vpisu v Visoko upravno šolo Informacije: 715 265 TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Tel.:(064) 222-268 d.o.o., TRŽIČ DELOVNI ČAS od 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure AKCIJSKA PRODAJA SEDEŽNIH GARNITUR UMETNO USNJE *°™v z lež.ščem 110.364,-IHIRNA FLOCK TKANINE „ M 127.133,- Količine so omejene. Nudimo vam: POPUSTI DO 35% KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, JEDILNICE, SPALNICE.., - STROKOVNA POSTREŽBA (skiciranje, projektiranje...) - BREZPLAČNI OGLEDI NA VAŠEM DOMU - BREZPLAČNA DOSTAVA PO GORENJSKI IN LJUBLJANI - MOŽNOST MONTAŽE PO DOGOVORU. KREDIT BREZ POLOGA! T+7% UGODNE CENE! V okviru tekmovanja MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN CISTA, ki poteka pod okriljem podjetja BRAMAC, d.o.o., je Občina Kranjska Gora prejela nagrado 200 m2 BRAMAC strešnikom z vsemi dodatnimi elementi zato objavljam naslednji RAZPIS 1. Občina Kranjska Gora poziva lastnike hiš in objektov, ki so potrebni obnove strehe in so locirani na izpostavljenih lokacijah, ki pomembno oblikujejo podobo kraja, • da kot interesenti vložijo vlogo za pridobitev nagrade do 3. 6. 1996, na naslov Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1/a, 4280 Kranjska Gora. 2. Vloga mora vsebovati: • točen naslov vlagatelja • dokazilo o lastništvu objekta • lokacija objekta • opis namembnosti objekta • razlogi za zamenjavo kritine 3. Lastnika objekta, ki prejme nagrado, bo izbrala komisija v sestavi: • predstavnik občine • predstavnik krajevne skupnosti • predstavnik turističnega društva • predstavnik firme BRAMAC, d.o.o. 4. Komisija mora izbrati objekt do 15. 6. 1996. Vlagatelji za pridobitev nagrade bodo obveščeni o izidu razpisa v 5 dneh po odločitvi komisije. Datum: 16. 5. 1996 Štev.: 333/8-2/96-JB ŽUPAN Jože KOTNIK MURKA, Trgovina na drobno in debelo, p.o., Lesce* Alpska cesta 62 na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja razpisuje JAVNO DRAŽBO Na dražbi prodajamo: 1. del objekta poslovne stavbe v Radovljici, Gorenjska cesta 2. na pare. št. 122 (trgovina Moda) in sicer poslovne prostore v P nadstropju, podstrešju in delno v kleti v izmeri 380 m2. Objekt je v solastnini z bivšimi lastniki, zato je kupec dolžan soinvestirati izdelavo ločenih vhodov v objekt. Izklicna cena je 300.000 DEM, plačljiva v tolarski protivrednost' po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2. Trgovino s pripadajočo opremo in dvoriščem v Campu šob# površine 323 m2. Izklicna cena je 331.000 DEM, plačljiva* tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije r* dan plačila. Javna dražba za nepremičnine pod tč. 1 bo dne 6. 6. 1996 o& 10. uri, za nepremičnine pod tč. 2 pa istega dne ob 12. uri. , Dražitelji morajo najkasneje do začetka javne dražbe vplač^1 varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun št. 51540-601' 16247. Varščino bomo izbranemu ponudniku vračunali v kupnin^ drugim pa vrnili v 5 dneh po končani dražbi v nominalne^ znesku, brez obresti. Kupoprodajno pogodbo mora usp0' dražitelj skleniti v 8 dneh po končani javni dražbi. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti potrdilo 0 državljanstvu, pooblaščenci pravnih oseb pa izpisek iz sodne9* registra, iz katerega je razvidno, da ima pravna oseba sedež Sloveniji. Za prodajo nepremičnine bo morala dati soglasje Agencija RSZ' prestrukturiranje gospodarstva in privatizacijo. Davek na promet nepremičnin in vse druge dajatve, vezane i prenos nepremičnine ter stroške zemljiškoknjižnega vpisa pla" kupec. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru z gospo Jere" telefon 064/718-200. 064/22-11-33 N SAVNA • S0LARII •(/> KONCERN »ki lip bled doc €!jf lesna industrija 4260 bled, ljubljanska c. 32 r j DAEWOO AVTOSERVIS BOGATAJ ZVIRČE 30a, tel.: 58-850, 57-208 DNEVI ODPRTIH TRAT v petek, 24. 5., do 13. do 18. ure, v soboto, 25. 5., od 9. do 18. ure in v nedeljo, 26. 5. 1996, od 9. do 13. ure • predstavitev novih modelov DAEWOO • NEXIA že za 17.499 DEM (garancija 100.000 km) • testne vožnje posebni popusti + darilo za vsakega kupca v vrednosti 300 DEM presenečenje za vsakega obiskovalca KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, PredilniSka 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-283, fax:064/81-283 GRADNJE, UPRAMJAINJE IN VZDRŽEVANJE VEČSTANOVAP^JSKJjH HIŠ DOBRI GOSPODARI! SO - ZAUPAJTE JIM TUPi Vi. MAJSKI SCJCM Bled, 21. do 25. moj 1996 v Q o* lip trgovina bled d.o.o. 4260 bled, ljubljanska c. 32 tatoton h. C. (064) 7940 domači trg (064)706-226 maloprodaj« (064) /96-230 letate (064) 741-675 PAN0RAMA NOVO NOVO I Urjenje mUtUt podjetij podjetij » Higl..»ken, n.rodnen, P'*» Zakon ie ■ ali so tudi se certifikati Bohinjci (in ostali) še dovolj certifikatov. Ribčev Laz - Čez nekaj dni bo začel veljati zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (z družbenim kapitalom), ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Na Gorenjskem bo vplival predvsem na lastninjenje bohinjskih podjetij, ki se ukvarjajo z gostinstvom, s turizmom, z žičničarsko dejavnostjo ter ostalimi turističnimi storitvami. Zakon deli podjetja v tri skupine in za vsako skupino posebej določa način lastninjenja. V prvo skupino sodijo podjetja, ki imajo sedež zunaj parka, njihovo nepremično družbeno premoženje v parku pa ne predstavlja sklenjene delovne celote. Ta podjetja bodo vse nepremičnine v parku (z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov) v 90 dneh po uveljavitvi zakona brezplačno prenesla na novoustanovljeni Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega nar- , . odnega parka, preostali družbeni kapital . . r„Hi»iiti na dve delniški lastninila tako kot ostala, razliKa do ie v pa bodo olastninila po splošnem zakonu "S^^SSt?1^^odgovor- tem, da bodo 20 odstotkov delnic o lastninjenju podjetij. Drugo skupino družbi oz. družb1 z omejen 00^° družbenega kapitala namesto na razvo-predstavíjajo podaji, ki imajo tudi nostjo, n0™>^ ni sklad prenesla na Sklad za spodbu- sedež zunaj parka, njihove nepremič- Pa*VlsJ^ janje razvoja TNP in da bodo pn interni nine na območju parka pa predstavljajo modelu ki^f^3^ Razdelitvi ín notranjem odkupu poleg sklenjeno delovno celoti. Ta podjetja se za podjetja, ki se v celo i nanaj j ,enih biv§ih zaposlenih in upoko- bodo morala v treh mesecih po uvelja- območju parka. Ta podjetja se booo zaposi^^ lahko sodelovah {udi ostali državljani. Delnice, ki bodo po prenosu na sklade ter po interni razdelitvi in notranjem odkupu ostale bodo lahko ponudila v javni prodaji a i jih bodo prenesla na Sklad za spodbu-anje razvoja TNP. Program lastninskega preoblikovanja bodo morala sprejeti in ga predložiti agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi zakona. Ce se ne bodo olastninila po sprejetem programu in če v enem letu ne bodo vložila prijave za vpis v sodni register, bodo v celoti prešla v last in upravljanje sklada. Po zakonu noben tujec ah podjetje, ki je posredno ali neposredno v lasti tujcev ne more dobiti lastninske pravice nad premoženjem v TNP. Slovenska vlada bo določila tudi seznam opuščenih državnih objektov in funkcionalnih zemljišč v parku, ki jih bo prenesla na Sklad za spodbujanje razvoja TNr. • Zaplotnik Revizija lastninjenja v MIC-u J tí, . x Prehodne in končne določbe zakona določajo, da bo Mladinski izobraževalni center MIC Bohinj z uveljavitvijo zakona postal državna last in se preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo, ki se bo ukvarjala s šolsko in obšolsko dejavnostjo za učence, vajence, dijake in študente. Dejavnost bo lahko spremenila ali razširila le s soglasjem vlade. Agencija bo v petnajstih dneh po uveljavitvi zakona morala začeti revizijski postopek lastninjenja v MIC-u v času od L decembra 1990 do danes. Delničarji sklada bodo lahko tudi državljani Sklad za spodbujanje razvoja TNP s sedežem v Trenti (Bohinjci soje nad tem zelo pritoževali) bo upravljal, posloval in razpolagal z nepremičninami, vrednostnimi papirji in drugim, kar bo pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Edini ustanovitelj sklada bo država, ki bo zadržala v**;».-l,: ri J . ï^lAémé» Vrt hrt 'niiivt'C) 2S odstOtkOV Merkur je lani uspešno posloval Polovico dobička delničarjem? Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi nekaj več kot polovico lanskega dobička izplačali delničarjem. Kranj - V delniški družbi Merkur so lani obseg prodaje povečali za osem odstotkov in (brez upoštevanja vmesnega izplačila udeležbe na dobičku) ustvarili 633 milijonov tolarjev čistega dobička ali 44 odstotkov več kot predlani. V Merkurju ugotavljajo, da so na lanski poslovni rezultat močno vplivali plačilna nesposobnost velikega števila kupcev, povečanje števila prisilnih poravnav in stečajev podjetij, s katerimi sodelujejo, in počasnost lastninjenja podjetij. Ker velik del kupcev ob zapadlosti terjatev ni poravnal svojih obveznosti, so bili primorani najemati posojila, ki so že cenejša, a še vedno neugodna. Prodajo so povečali predvsem zaradi bogate izbire blaga, odnosa do kupcev, spoštovanja dogovorjenega in spodbujanja zaposlenih. Pri plačah so nadoknadili predlanski zaostanek, povprečna čista mesečna plača je bila 80.168 tolarjev in je bila 26 odstotkov večja kot predlani in 12 odstotkov višja od lanskega slovenskega povprečja. Ob koncu leta so zaposlovali 1.336 delavcev, kar je 49 več kot leto prej. Za naložbe so namenili 739 milijonov tolarjev ali skoraj devet milijonov mark. Kupili so zemljišče v Mariboru, obnovili in preuredili prodajalne Gradbinka, M-šport in Blagovnica ter kočo na Krvavcu. Že med letom so po sklepu skupščine v obliki vmesne udeležbe na dobičku namenili 442 milijonov tolarjev za nakup delnic v notranjem odkupu. Ob tem, ko je 124.378 delnic še predvidenih za nadaljnji notranji odkup, imajo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci 46,4-odstotni delež v podjetju, pokojninski in odškodninski sklad po 11,5 odstotka, Nacionalna finančna družba 16,2, Atena dva 8,3 in denacionalizacijski upravičenci 6,1 odstotka. Uprava predlaga, da bi nekaj več kot polovico lanskega čistega dobička, to je 331 milijonov tolarjev, izplačali delničarjem kot dividendo na dobiček v višini 500 tolarjev na delnico. Nadzorni svet, ki mu predseduje Janez Bohorič, v njem pa je tudi priznani strokovnjak dr. Jože Mencinger, upravo podpira, dokončen predlog o delitvi dobička za sklepanje na skupščini, ki bo predvidoma v začetku julija, pa bo pripravil na seji ob koncu maja. Nadzorni svet tudi podpira predlog, da bi Merkur dal delnice na trg vrednostnih papirjev po končanem notranjem odkupu, le ob morebitnih ugodnih okoliščinah pa že prej. Merkur v gospodarskem načrtu za letos predvideva 734 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je domala 16 odstotkov več kot lani. iv posamezno dobile največ s-odstotnl delež, državljani pa največ 0,2-odstotnega. Sklad bo sredstva (z izjemo dela dobička za delničarje) namenil za varovanje narave, naravne in kulturne dediščine, ekološko sanacijo parka, spodbujanje sonaravnega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči In gozdovi ter za pospeševanje razvoja in za promocijo parka. Kakovost in ekologija sta glavni vrednoti Medvoški Color se je izvlekel ____w ... . v v__•____^nk:i«nn • rf . ... - . .. , . . - "Se naorei bo naša težnja weavode, 20. maja - Zadnjih nekaj let i» Hii m...knai . je bil medvolki Color v resnih težavah. Nekateri so celo napovedovali, da se stvari ne bodo dobro končale. Kaže, da tisti, najbolj črnogledi, niso imeli prav. Tako pravi direktor mt»g. Bojan Dolar, ki podjetje vodi od začetka 1994. leta. "Color je ta trenutek mnogo bolj trdna in urejena firma kot -. ..uuu m uicjdia nima mji nedolgo nazaj. Prepričani smo, da je bilo lani zaustavljeno štiriletno nazadovanje poslovne uspešnosti in učinkovitosti. Našli smo izhod iz krize. Lani se je obseg prodaje povečal za 11 milijonov mark v primerjavi z letom 1994, ko je znašal 50 milijonov DEM. Od avgusta pa poslujemo z dobičkom. Razpoloženje med 482 zaposlenimi je tako bistve- sintetično bofiše, kot je bilo. Naročil dlag in pn PWtmu sintètic je več, kot jih zmoremo tren- nih smol. KuP( Zato bomo tudi v prihodnje načrtno in aktivno delovali na razvijanju in proizvodnji okolju in ljudem prijaznih izdelkov. Imamo že celo vrsto tako imenovanih zelenomodrih izdelkov, kot so vodotopni premazi, premazi z veliko suhe snovi, izdelki brez težkih kovin in kloriranih ogljikovodikov ter z malo stirena. Zdravo, varno in prijazno upoštevamo kot načelo v proizvodnji in razvoju in pri investicijskih projektih. Poleg kakovosti je pri nas tudi ekologija vrednota in sestavni del poslovne politike." Ostajate pri poznanem pro- Mag. Bojan Dolar vodi Color dajno-proizvodnem progra- od začetka leta 1994. mu? "Ostajamo pri programu sam. Sintetične smole so premaznih sredstev za zaščito namenjene kemijski in čevl-lesa, kovin in mineralnih po- jarski industriji, proizvodnjam —----------- — *~*-X ~-~A Jc vec, Kot jih zmoremo tren- nin smui. ivuptc imamo v utno uresničiti. Ozko grlo sta kovinski, lesni, avtomobilski. Plačilna sposobnost in pomanj- ladjedelniški, elektro in drugi kanje delavcev." Pro ladjedelniški, elektro in drugi industriji. Razvili smo nove Program Colorja je precej premaze za gradbeništvo in "S^^fe^i! ekološko naravnan. za označevanje cest. Poznani Bukoht, Syn^Colomin, L "V Colorju se zavedamo so naši izdelki za široko po vodnih in zračnih plovil, gradbenih elementov... Imamo nekaj nad 4.000 izdelkov, povečini razvitih v naših razvojnih enotah. To so na primer blagovne znamke Acjuales, Bukolit, Syntol, Colomin, Le sol, Korvin, Colpoly itd." ogroženosti našega okolja, trošnjo pod imenom Naredi si Kaj pa načrti. Še naprej bo naša težnja reševanje najzahtevnejših problemov s področja zaščite in izgleda izdelkov, predmetov in objektov. Opredeljujemo se na trg bivše Jugoslavije, srednja oziroma vzhodna Evropa, pa Višegrajska skupina in tudi Zahod, kamor se zadnje čase skušamo prebiti tudi s premazi. Letos želimo utrditi položaj podjetja, potem pa začeti nov investicijski cikel ob preoblikovanju sredrljeročne razvojne strategije. Letošnja prodaja naj bi znašala 70 milijonov DEM, dobiček pa 5 milijonov DEM." In lastninjenje? "Znano je, da je bilo v Colorju glede tega precej težav. Revizija je ugotovila oš-kodovanje družbenega premoženja v višini 9 milijonov DEM od 1990 do 1992. Komaj smo se izognili prenosu firme na Sklad. Notranji odkup in razdelitev sta opravljena. Čakamo na soglasje za organiziranje javne prodaje. Predvidoma julija in avgusta bo na voljo 8 milijonov DEM družbenega kapitala. Color pa bo delniška družba." • A. Žalar Zbor delničarjev Gorenjske banke Umaknili delnice in poplačali delničarje Podvojitev vrednosti delnic je enaka pet- do desetletni dividendi. Kranj - Z umikom lastnih delnic, ki jih je Gorenjska banka v "osamosvajanju" odkupila od Nove Ljubljanske banke, se je vrednost ostalih delnic z že znanim lastnikom več kot podvojila. Delničarji, ki si doslej niso delili dobička, ampak so ga namenjali za rezerve, bodo s tem dobro poplačani tudi za nazaj, saj je tolikšno povečanje vrednosti delnic enako pet- do desetletni dividendi. Kot je na novinarski konferenci po četrtkovem zboru delničarjev povedal direktor banke Zlatko Kavčič, so bili v banki po lanskem neuspelem poskusu SKB banke o prevzemu delnic v dilemi, ali bi jih prodali ali umaknili. Ker je med delničarji prevladala želja, da se lastništvo banke ne bi spreminjalo, za sedanje delničarje pa bi bil odkup delnic v vrednosti 30 milijonov mark tudi velik finančni zalogaj, so se odločili za drugo možnost, ki so jo na četrtkovem zboru soglasno podprli tudi delničarji. Gorenjska banka je lani uspešno poslovala. Bilančno vsoto je povečala za 21 odstotkov, na 65,9 milijarde tolarjev, ali realno za 12 odstotkov. Skoraj 45 odstotkov te vsote so predstavljala sredstva občanov, katerih vrednost je ob koncu minulega leta znašala 29,5 milijarde tolarjev. Vrednost posojil občanov se je povečala za 85 odstotkov, kar je po eni strani dokaz konkurenčnosti banke, po drugi strani pa izraz potrošniške usmerjenosti prebivalstva. Banka je bila lani po bilančni vsoti sedma v Sloveniji, po obsegu kapitala celo tretja. Ustvarila je 718 milijonov tolarjev čistega dobička. Večina bo ostala nerazporejenega, del (180 milijonov tolarjev) pa ga bo namenila za udeležbo delavcev na dobičku. Ker je denar občanov najpomembnejši vir sredstev Gorenjske banke, vodstvo še posebno pozornost posveča poslovanju s prebivalstvom. Konec minulega leta je s kartico Activa poslovalo že več kot 16 tisoč lastnikov tekočih računov Gorenjske banke, med njimi je bilo tudi 1.800 imetnikov kartice Activa-Eurocard-Mastercard. Banka bo letos ponudbo dopolnila še s poslovno kartico, ki bo namenjena vodilnim v podjetjih ter samostojnim podjetnikom za plačilo potovalnih, reprezentančnih in ostalih izdatkov. Bančno mrežo bo razširila zunaj Gorenjske (poslovalnico bo odprla v Ljubljani), v Kranjski Gori in na Bledu bo delovni čas prilagodila turističnim potrebam, devize bo kmalu spet prodajala v vseh 25 ekspoziturah (zdaj jih le v desetih), razširila bo mrežo bankomatov, zanima pa se tudi za nakup delnic banke Noricum v Ljubljani. Letos načrtuje še večji obseg poslovanja kot lani, 5-odstotno realno povečanje bilančne vsote in 800 milijonov tolarjev dobička. Štirimesečni rezultati kažejo, da bo načrte tudi uresničila. • CZ. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Slovenski avtomobilski trg Rekordno prvo četrtletje Spiski čakajočih na posamezne avtomobile so samo še dodatno potrdilo rekordne prodaje na slovenskem avtomobilskem trgu v letošnjem prvem četrtletju. Nekaterim uradnim zastopnikom posameznih avtomobilskih tovarn se namreč v zadnjem času pogosto dogaja, da so količine posameznih avtomobilov razgrabl-jene še pred uradnim začetkom prodaje, uradni zastopniki pa skupaj s pooblaščenimi prodajalci prav zato težko načrtujejo potrebne Količine. Tako so se že prejšnji mesec pri novomeškem Revozu opekli z najcenejšim renaultom meganom RL z nekaj dodane opreme, vendar pa so po zadnjih podatkih te avtomobile začeli dobavljati in odpravljati čakalno dobo. Skoraj podobno se ie zgodilo z novim cliom, ki so ga v prodajno servisno mrežo vpeljali nekoliko hitreje, kot je bilo predvideno, vendar čakanja zdaj ni. In kako je z nekaterimi drugimi najbolje prodajanimi avtomobili na slovenskem trgu? Pri Summit Motorsu so začeli pospešeno dobavljati vse izvedenke nove fieste in če bo šlo po načrtih, se bo z njimi ta mesec zapeljalo 800 kupcev, medtem ko so jih nekaj več kot 460 že dobavili. Ostali od skupno več kot 2.000 naročnikov bodo na ta avtomobil morali počakati nekako do poletja. Najbolj iskana: renault meganc in volkswagen polo. Ljubljanski Avtoimpex, je uspel dobiti zadostno količino skoraj vseh izvedenk škode felicie z 1,3-litrskim motorjem, močnejši 1,6-litrski volkswagnov motor pa je trenutno na voljo samo z nairazkošnejšim paketom opreme. Evropski avto (oziroma avtomobila) leta 1996, fiat bravo in brava sta v vseh osnovnih različicah dobavljiva takoj, trdijo pri uradnem zastopniku AC Avto Triglav, čakanje ie potrebno samo za avtomobile s posebno opremo, predvsem s klimatsko napravo. Podobno je tudi s slovenskim avtom leta, volkswagnom polom, ki ga imajo pri Porsche Slovenija oziroma pri njihovi pooblaščeni prodajni mreži v zalogi, če pa avtomobila po meri kupca ni, je potrebno počakati do osem tednov. • M.G. Marketinški maraton bo pojutrišnjem Ljubljana, 21. maja - Pojutrišnjem, v četrtek, 23. maja, bo v Cankarjevem domu ves dan potekal "Marketinški maraton", vsakoletno srečanje oglaševalcev, oglaševalskih agencij in medijev. Predstavljeno bo evropsko oglaševanje, podeljena priznanja Epice in Zlatega MM. Kreativni direktor najboljše slovenske oglaševalske akcije v letu 1995 bo nagrajen z zlato uro. Na market-inškem maratonu bo časopisno in založniško podjetje DELO obeležilo petnajsto obletnico revije MM - Marketing magazin; Jure Apih, glavni urednik MM, pa predstavil knjižno novost "Oglašanja v A-duru". "Privatizacijska luknja" bo zakrpana Portorož, 21. maja - Danes, v torek, poteka v Portorožu zadnji dan tridnevne konference Ljubljanske borze, d.d. Tovrstne oblike izobraževanja pripravlja edina slovenska borza vsako leto dvakrat, letošnja konferenca je že trinajsta zapored. Minister Tone Rop je predstavil reformo pokojninskega sistema, državni sekretar za privatizacijo dr. Edo Pirkmaier pa aktualno dogajanje pri lastninskem preoblikovanju podjetij. Dr. Pirkmajer je napovedal, da bodo do 30. junija 1997 izdana še preostala soglasja Agencije za privatizacijo k programom lastninjenja. Po oceni državnega sekretarja bržčas ni verjetno, da bi bil po 30. septembru letos še enkrat podaljšan rok za vlaganje certifikatov, obenem pa v imenu vlade podal trdno zagotovilo, da bodo pravočasno določeni viri državnega premoženja, za katere bo možno uporabiti certtifikate in s katerim po država pokrila "privatizacijsko luknjo". O tem, kako zmanjšati presežek izdanih certifikatov v primerjavi z vrednostjo družbenega premoženja, ki ga lastninimo, bo po zaključku borzne konference zanesljivo še nekaj časa močno odmevala pobuda mag. Jovana Lukovca, da bi PID-i, privatizacijski investicijski skladi, s certifikati odkupovali slabe terjatve podjetij, ki so zdaj prenesene na Agencijo za sanacijo bank in bremenijo javni dolg. Ker je v zaključni fazi sprejemanja v državnem zboru Zakon o prevzemih podjetij, je bila ena od tem na portoroški borzni konferenci tudi zakonska regulativa o združitvah delniških družb, ki jo je predstavil dr. Marijan Kocbek. Na tokratni konferenci Ljubljanske borze so prvič podelili priznanja za dobro obveščanje delničarjev in javnosti. Prejeli so jih Kolinska, d.d. Ljubljana, Poslovni sistem Mercator, d.d. Ljubljana in Droga, d.d. Portorož. Direktor Droge Matjaž Čačovič je hkrati napovedal, da bo predvidoma že naslednji mesec Drogina privatizacijska delnica iz javnega odkupa, kot drugi tovrstni vrednostni papir, začela z redno kotacijo B na Ljubljanski borzi in izrazil pričakovanje, da bo tako uspešna kot delnica Kolinske. MESETAR —■ Na borzni konferenci je sta Ljubljanska borza in Agencija za privatizacijo, ustanovitelja Združenja za stike z delničarji Delničar, g.i.z- Ljubljana, skupaj s ČZP Delo predstavila nulto številko novega slovenskega časopisa "Slovenski delničar". Časopis bo mesečnik, junija bo izšla prva redna številka v izjemni nakladi 640 000 izvodov, prejela g<£ bodo vsa gospodinjstva. Sodobni stroji za delo v gozdovih Gozdarski inženir Rok Gašperšič iz Mišač, zastopnik Waldcommerc* AG v Sloveniji, ie v sredo v sodelovanju z Združenjem gozdarstv* Slovenije v gozdnem revirju Ravnik v bližini Logatca predstav« delovanje procesorja in transporterja, to je sodobnih strojev za post» drevja, obžagovanje vej, krojenje in beljenje gozdnih sortimentov, # vzpostavitev gozdnega reda in za spravilo lesa iz gozda. Za oba stroj* je značilno, da se zelo dobro prilagajata terenu, tudi strminam, in da s* lahko vozita tudi po brezpotjih. V gozdarsko razvitih državah vse bol) izpodrivata klasično gozdarsko mehanizacijo, medtem ko ju pri fl*? doslej še niso začeli uporabljati. En razlog je cena (procesor stane o» 500.000 do 700.000 mark, transporter okofi 200.000 mark), drug razloi so predpisi, ki so za delo s tovrstnimi stroji še precej togi, tretji ]c nezaupanje, kakršno je bilo značilno tudi za Avstrijo in ostale držav*' Rok Gašperšič meni, da se bodo tovrstni, računalniško vodeni stroft uveljavili tudi pri delu v slovenskih gozdovih, med gozdarskimi podjel1 in podjetniki pa je zdaj več zanimanja za nakup transporterjev. Seminar o negi mladega gozda Tržiška krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije prireja danes, torek, in jutri, v sredo, seminar za lastnike gozdov o negi mladeg gozda. Seminar se bo začel danes ob 8. uri s predavanjem v dvor*1* krajevne skupnosti Lom pod Storžičem in se nadaljeval s praktik, nego gošče. Jutri si bodo udeleženci najprej ogledali že negovani g°z*j nato pa bodo delali še v letvenjaku. Gozdarji pozivajo lastnike, da?1 zaradi pomembnosti vzamejo čas za seminar m da s sabo prinesejo tU" orodje za nego gošče (sekiro, krivač). Ocenjevanje vin in alkoholnih pijač Včeraj se je na sejmišču v Ljubljani pod pokroviteljstvom Medn^ odnega urada za trto in vino v Parizu O.I.V. začelo 42, mednarod0 ocenjevanje vin. Vinarji iz 25 držav so na ocenjevanje poslali več »i 1.300 najboljših vin. Največ, kar 626, jih je od slovenskih vinarjev, j'' vinskih vzorcev je prispelo iz Avstrije, 112 iz Švice, 21 iz Jiiznoafn»* Republike, dvajset z Japonske, enajst iz Urugvaja, sedemnajst Brazilije - in tako dalje. Vina ocenjuje 36 degustatorjev iz osemnajst držav, ocenjevanje vodita predsednika prezidija dr. Dušan Terčelj i«? * Julij Nemanič, predsedniki štirih komisij pa so Marjan Kveder, Vodopivec, Anton Vodovnik in Janez Istenič. Ljubljansko ocenjevanj1 ki je eno izmed sedmih največjih in najbolj uveljavljenih na syív poteka po novem strožjem pravilniku, po katerem je lahko nagraje" največ 30 odstotkov ocenjenih vin. Degustatorji bodo izbrali prv^\ držav in prvake Slovenije po posameznih kategorijah, slavnosf, razglasitev rezultatov pa bo 3. junija v Cankarjevem domu na priredi1 Vinski oskarji. * V četrtek je bilo v Ljubljani tudi mednarodno ocenjevanje alkohol1^ pijač. Šestčlanska komisija je ocenila 39 vzorcev alkoholnih pija*j Avstrije, Francije, s Hrvaške, iz Italije, Slovenije in Turčije, 'aS{\, naziv šampiona pa je podelila ajdovskemu Fructalu za viljamov* | naravno žganje iz hrušk viljamovk in francoskemu izdelovalcu LejJ Lagoute S.A. iz Dijona za Cassis "Le moine legendaire" D° „j Creme. Podelila je še 21 zlatih medalj, deset srebrnih in štiri pis^ priznanja, dva vzorca pa je izločila. KO PRESTEJEM DO H PRIPELJITE SVOJO STARO KATRO, FlCOTA, JUGOTA, STOENKO ALI KARKOLI DRUGEGA NA ŠTIRIH KOLESIH V NAJBLIŽJI PRODAJNI ' CENTER RENAULT.0ČE JE AVTO VREDEN MED 2.000 IN 5.000 DEM, VAM GA BODO Q VZELI V CENO IN UPOŠTEVALI KOT POLOG ZA PRIDOBITEV H UGODNEGA KREDITA, S KATERIM... BOSTE KUPILI NOVI RENAULT 5! RENAULT AVTO *v tolarski protivrednosti pri ocenjeni vrednosti starega avtomobila 3.500 DEM, ŽIVLJENJA Avto m EESBI Predilniška 16, Tržič tel.: 53 334 Ko se odprejo vrata..« ...je običajno dan odprtih vrat. Točno. In prav to se bo zgodilo ob koncu tega tedna v podjetju AVTO - M v Tržiču. Če jih boste od petka pa vse do nedelje obiskali v njihovih poslovnih prostorih v konpleksiJ tržiške predilnice, boste lahko z novo fiesto, escortom ali mondeom odpeljaj' na preizkusno vožnjo. Pa to še ni vse. 0° začetka tedna imajo v AVTU - M dneV0 MOBIL motornih olj. Vsak kupec, ki & odloči za nakup štirih litrov motorneg3 olja Mobil dobi peti liter zastonj. Če bi s? želeli popeljati s testnimi vozili, kupi*! motorno olje ali pa se le pozanimati, W\ vse v AVTU - M lahko storijo za vaš avM se od 25. pa do 27. maja le oglasite Prl njih. Če že ne boste kupili novegl^ avtomobila pa boste zagotovo dobi" dobrega partnerja na vaših vsakodne^' nih vožnjah. Ford fiesta že nestrpno čaka da jo preiskusite Uradni prodajalec in serviser vozil FORD, zastopnik za motorna olja MOBIL, vulkanizerstvo, trgovina z avtodeli, avtopralnica, avtoakustika ^ggj Avto M i^n^fl VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo pretežno sončno z občasno oblačnostjo, med katero so možne tudi posamezne plohe. Jutri bo vreme spremenljivo, Pnw tako lahko pričakujemo posamezne plohe, 2a četrtek pa nam vremenoslovci napovedujejo pretežno jasno (mogoče celo brez padavin). LUNINE SPREMEMBE 17■ "lajaje mlaj nastopil ob 13.46, topa d° naslednje spremembe položaja lune (v soboto, 25. maja, bo prvi krajec nastopu ob 16.13) P° Herschlovem vremenskem ključu pomeni veliko dežja. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA pripravljata Uroš Špehar in Drago Papler Glasbeniki meseca maja - ansambel Vita ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE . prejšnjikrat smo tule objavili starejšo razglednico, na katen je D|la slika hotela Jezero v Bohinju, ki stoji blizu cerkvice sv. Janeza J značilnega mostu, ob jezeru in ob cesti, ki pelje proti Zlatorogu. Danes je hotel obnovljen in ima tudi bazen. Večjih preglavic vam T°Kratna uganka ni delala, saj smo prejeli cel kup vaših Odgovorov, žreb pa je nagrade namenil naslednjim reševalcem: i. Cilka Sorč, Triglavska 19, Boh. Bistrica; 2. Kristina Mencinger, Cesta na Ravne, Boh. Bistrica; 3. Alojz Repinc, Kamnje 15, Boh Bistrica; 4. Ivanka Šuštar, Tavčarjeva 17, Jesenice; 5. Albin Um Jelovška 10, Boh. Bistrica. Čestitamo! À . . Za današnjo razglednico verjetno ne bo težko ugotoviti, Kaj Predstavlja. Poleg tega vas tokrat sprašujemo, od kdaj se tu vsako leto odvija neka prireditev značilna za mesec maj. Odgovore pošljite do petka, 24. maja, na naš naslov Gorenjski 9'as, Zoisova 1,4000 Kranj. Pet izžrebancev bo prejelo nagrade v rednosti po 1.000 tolarjev. Ansambel Vita je v štirih letih imel več kot 350 nastopov na več kot 90 različnih krajih po Sloveniji in avstrijskem Koroškem. Po televizijskih sodelovanjih na TV Slovenija, TV 3, POP TV in Gorenjski televiziji TELE-TV Kranj smo postali še bolj znani, zato pričakujejo še več povabil na igranja. Njihov repertoar je zelo širok, igrajo na različnih prireditvah, narodne pesmi, priredbe, zabavno glasbo, komercialno in klasično glasbo, svoje melodije, podajo pa se tudi v rock n'roll vode z rock skladbami, lotimo pa se tudi čisto vokalne interpretacije a capella. "Mislim da je repertoar zelo širok, le-ta pa se nam je zelo spremenil pri narodnozabavni glasbi, odkar smo dobili v ansambel AJeksandra Primca s citrami. Ansambel Mihe Dovžana ne obstaja več, ob Dovžanovih ci-trah prepeva le še Jožica Kališ-nik, ansambel Slovenija in mi. Po zvoku se med seboj zelo razlikujemo. Igramo glasbo za vse okuse, tudi za mlade. Smo pa odprti za razne sodelavce, ki jih vabimo in z njimi sodelujemo. Z nami prepevata gorenjski duo Alenka in Monika, ki imata v programu precej skladb od M 4 M. Do potankosti imata naštudir-ano njuno koreografijo, vendar se dekleti ob zgledu, precej lotevata lastnih zamisli. Z nami prepevata tudi svoje skladbe, najbolj znana je Mama podaj mi roko... Neka- teri mislijo, da sta sestri, vendar sta iz različnih koncev, Alenka Resman je iz Smokuča, Monika Frčej je iz Gorij. Smo edini ansambel, ki mladim talentom do 14 leta, starosti vsaj v tem ožjem delu Gorenjske, nudi to možnost, da se predstavi v živo, pri tem pa jim svetujemo izbor Eesmi, " je povedal Marsel Gom-oc, član ansambla Vita zadolžen za stike z javnostjo. Udeležujejo se evergreen večerov. Še posebno na Hrušici pri Jesenicah so znani večeri zimzelenih melodij, kjer so redni gostje. Tisti, ki pridejo na njihov nastop, res ne bi smeli biti razočarani, ker poskušamo najti za vsakogar nekaj... V tujini igrajo predvsem po avstrijskem Koroškem, v zadnjem času je teh nastopov manj kot pred leti, za letno sezono je prostih še nekaj terminov. Za organizatorje prilagamo naslov: Ansambel Vita, Aljaževa 3, 4281 Mojstrana, telefon: 891-265 (Marsel Gomboc) ali 872-508 (Bogdan Čufer). Tudi vas vabimo k sodelovanju, da izpolnite kupon v okviru akcije "Glasbeniki meseca" Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Kranj. Odgovore bomo objavili v torek, 29. maja, v petek, 24. maja pa v prilogi AS Gorenjskega glasa predstavili člane ansambla. Televizijska reportaža Gorenjske televizije TELE-TV Kranj bo na sporedu v petek, 24. maja, ob 22.40. V nedeljo pri Ivanu Ruparju nad Škof j o Loko Kosci, metle in Gorenjci meseca Svetujemo vam, da se pravočasno odpravite na prireditev T'k bo flet'n na Andreju nad Škofjo Loko. Andrej nad Škofjo Loko, 20. maja - Ivan Rupar, ki ima na Andreju nad Škofjo Loko gostilno in kjer bo v nedeljo, 26. maja, ze drugič prireditev pod naslovom Tk bo flet'n, nam je povedal, da je praktično že vse nared, da se boste vsi, ki boste prišli na srečanje, dobro počutili. Malo pa nas je vendarle presenetila napovedana zapora ceste skozi dolino Hrastnice zaradi kolesarske tekme Kronometer Hrastnica. Svetujemo vam, da se pravočasno odpravite od doma, saj bo popolna zapora ceste od 11. ure do 12.30. Lahko pa se tudi odločite, da boste odšli od doma kasneje. Prireditev z opravili koscev (klepanje in nasajanje kose) ter tekmovanjem v košnji se bo namreč začelo ob 15. uri. Vmes, med delom in tekmovanjem - kakšnih deset prijav Ivan že ima - bo Rudi Bonča delal tudi brezove metle. Po tekmovanju, ko bo najboljši dobil za na frado vožnjo z letalom čez riglav (darilo ALC Lesce in Ivan Rupar), drugi pa vožnjo s helikopterjem Franca Liko-viča iz Zirov, tretjega pa bo obdaril Union, bomo predstavili tudi povabljene Gorenjce meseca, za prijetno razpoloženje pa bo skrbel ansambel Poljanšek. Da bo vse potekalo po programu bomo skrbeli Saša Pivk in Roman Fortuna ter Glasovci, Ivan Rupar pa da ne bo nihče žejen in lačen. Poleg Gorenjskega glasa in Radia Žiri bo glavni pokrovitelj letošnjega drugega srečanja na Andreju Kmetijska trgovina Cegnar iz Virmaš. Ne glede na napovedano zaporo ceste od 11. do 12.30 velja, da lahko avto pustite v dolini (ne ob cesti iz doline na Andreja). Dovolj parkirnih mest pa bo tudi pri cerkvi na Andreju nad Škofjo Loko. • A. Žalar GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBEMKi MESECA - KI PO\ Vprašanje za člane ansambla Vita: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Kupon pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Dežela na sončni strani Alp je bila vsaj zadnje tri dni, ko jo je obiskal papež, sončna, vedra, mirna in- spokojna. Nobenih strankarskih demantijev in depeš ob petkih popoldne in Zvečer ali celo ob sobotah, nQhe.nih konferenc, čeprav so ob padcu zunanjega ministra naše bojevite stranke vse prej kot spokojne in mirne. Kakšen dober vikend! Zamislite si, da pribliino takega doiivljajo v utečenih demokratičnih dr lavah, ki jih sem in tja na kakšno sredo morda le pretrese kakšna politična frka ali zabavajo parlamentarne klofute, drugače pa življenje normalno teče dalje. Vsaj tako normalno, *» Politiki ob sobotah kosijo travo na domačem vrtu in si na rai.nju spečejo kakšen komad m«o, politiko pa so si rezervirat za delavni ponedeljek. Za tri polne dni smo bili torej obvarovani izjav in sporočil, kaj da si trenutno o neki Politični situaciji misli ali kaj se )* zjutraj sanjalo temu ali onemu strankarskemu prvaku. A nič ne bo tako kot je minilu tri dni bilo ■ spet bomo zar-ohneli in spet bo od vsepovsod odmevalo, kaj pa zdaj, ko nam h v trenutkih resnega približevanja Evropi v parlamentu Padel sam zunanji minister. Karkoli si o njem ie kdo misli, recimo, odločno premlad za izkušene sive diplomatske glave svojih evropskih kolegov, taktične napake in diplomatski spodrsljaji in tako dalje, zanimivo je, kako so podrpli interpelacijo ali po domače, kako so ga poslanci - vrgli. Človek skorajda ne more verjeti, če ne bi prebral poročilo verodostojnega in objektivnega novinarja, ki je sedel v dvorani in spremljal dogajanje od A do Z. Pronicljivi komentator je bil opazil, kako resnično ignorantsko in pišmeuharsko so poslanci, Ze zuuvttaj fftvj uUíuL·t.iu, KuKu bodo glasovali, poslušali obram- ali samo svoj jezik. Pa saj niti ni važno, dejstvo pač je, da je kot otrok v vrtcu svojemu zunanjemu ministru v parlamentu kazal - jezik. Včasih vidimo, kako se v kakšnem zahodnoevropskem parlamentu razvnamejo strasti Nabunkajo. To je tisto pravo! Tema tedna Glosa Poslanec moj mu osle kaže Nekateri naši poslanci so v parlamentu prišli že malo naprej: od banan, zmerjanja in ostrih besed si zdaj že kažejo jezike! Stegnejo jezik in dvignejo roke v oslovski pozdrav... bo zunanjega ministra. Zdolgočaseno so prebirali časopise, hodili ven kadit ali kar tako se sprehajat na hodnike, vneto med seboj debatirali o čemerkoli, v nekem trenutku govora tedaj še zunanjega ministra pa je neki poslanec ministru enostavno pokazal - jezik! Poročilo ne govori, kako je to storil - ali pokazal prave osle Pesti in brce pa kakšen pliunec, iz oči v oči in s pestmi nad pesti. Do zdaj mi še ni bilo opaziti, da bi iz poslanskih klopi stegovali jezik, kadar govornika ne razumejo ali se z njim ne strinjajo. Od vseh lepih besed, kako da so in morajo biti poslanci državotvorni, še posebej v trenutku, ko se državi, ki ji služijo in ki jih za to tudi mastno plačuje in podkupuje z nezaslišanimi privilegiji, ostane samo - osle kazat. Ma-donca, kam smo prišli! Da so pa nekateri med poslanci takih primitivnih namer in navad, se mi pa res še sanjalo ne bi. Ne - ni fletno in ni smešno! vleče mesečno najmanj cirka 4 tisoč mark, zraven pa se s 50. leti starosti spravlja v penzijon, se v parlamentu na vse to še spakuje kot kakšen predmestni ulični pobalin. Niti toliko ga ni v hlačah, da bi se vzdignil, odšel za govorniški pult in nasul Thalerju, kar mu gre! Ne. V klopi se dolgočasi, ne posluša, nič ne kapira in kot tak pač kaže - osle. Kar se osel nauči, to osel -zna! Če bi malo bolj konkretno potipali dotičnega poslanca, od kod mu take čudne navade, bi se verjetno izmazal z izgovorom, da si takšen zunanji minister pač drugega na zasluži. Morda je res prav mladost zunanjega ministra tisti povod, ko malo starejši poslanec brez vseh zadržkov stegne jezik in zavihti roke v miganje iz ušes. Takšnega primitvnega počenja kakšen sivolasi zunanji minister najbrž ne bi doživel - že iz spoštovanja do njegovih let. Ali pač? Pri nas in pri takih poslancih je pač vse mogoče. Kranjec moj mu osle kaže -on živi, umrje brez dnarja, je pel pesnik. Največji slovenski pesnik. In četudi največji slovenski pesnik, ni treba, da bi ga Že vsak poslanec jemal skrajno dobesedno in sredi bele Ljubljane in vsem na očeh udejanjal njegove metafore.. • D. Sedej Saj se spomnite Ivana Ruparja in njegove Hribovske mornarice? No, v nedeljo, 26. maja, popoldne bo pri njemu na Andreju nad Škofjo Loko veselo. Na Ermanovcu 9. junija Sedemanjst citrarjev bodo na 6. srečanju citrarjev na Ermanovcu predstavili izbrani s treh srečanj. Vsem bomo seveda Še pisali in jih povabili na srečanje na Ermanovec 9. junija popoldne. Tokrat pa vseeno objavljamo tudi imena vseh tistih, ki so bili na treh srečanjih v Cerknem, na Križu in v Begunjah izbrani za srečan je, ki se bo pri Domu na Ermanovcu začelo ob 14. uri. K domu Planinskega društva na Ermanovec so povabljeni Dejan in Urška Praprotnik s Posavca, Sonja Jelovčan z Loga pri Škofi i Loki, Tanja in Katja Kokalj z Ovsiš pri Podnartu, Blaž Kladnik iz Kamnika, Polona VreČek iz Šenčurja, Barbara Žunič z Luž pri Visokem, Nataša Čelik iz Vrhpolja pri Kamniku, Maruša Oseli in Karmen Bonča iz Šenčurja, Maja Stupica iz Suhadol pri Komendi, Špela, Darja, Aleš in Primož Uranič z Golnika, Nuša Cvenkel iz Otoč, Boštjan Sušnik z Bohinjske Bela, Marjan Beton z Rupe pri Kranju in Maja Božičkovič iz Orehovelj pri Kranju. • A. Ž. 5. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev Njegov tisoči iiaatup bo v Resnici Tržič, 20. maja - Letošnje 5. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki v Besnici bo svojevrsten jubilej tudi za Andreja Pivka iz Tržiča. Štirideset let že igra na frajtonarico, za katero ga je v mladih letih navdušil oče. V Besnici pa bo imel Andrej letos svoj okrogli tisoči nastop. "Frajtonarica je bila nekdaj doma priljubljen inštrument," se spominja Andrej Pivk. "Ze 40 let jo igram in najraje imam Avsenikove melodije. Tudi v Avstriji, Italiji in Nemčiji sem v zadnjih petnajstih letih precej igral. Ob koncu leta sem običajno vedno v Ratečah. Frajtonarica me praktično spremlja povsod in na neki način mi je našla tudi ženo. Igral bom, dokler bom zmogel, dokler me bodo prsti ubogali." Odkar so tekmovanja harmonikarjev v Besnici, prihaja Andrej tudi v Besnico. Ze trikrat je bil najboljši v svoji starostni skupini. Tudi letos bo v Besnici. "Sem se že prijavil. Tekmovanje mi je všeč, čeprav, odkrito povedano, ne prihajam v Besnico zaradi tekmovanja. Besnica je zame zanimiva, ker je vsako več mladih, ki s frajtonarico prinašajo nekaj novega. Mislim, da je prav to, predstavitev frajtonarice z različnimi melodijami, največja dragocenost Besnice. Besnica je frajtonar-ici na neki način vrnila ime že nekdaj zelo popularnega ljudskega instrumenta pri nas." Sicer pa v Besnici priprave na letošnje 5. Gorenjsko prvenstvo potekajo po programu. Čeprav je za prijavo še čas do konca prihodnjega tedna (31. maj), je že do srede tega tedna prišlo kar precej prijav. • A. Žalar Andrej Pivk: "Besnica je fraj-tonarici vrnila nekdanjo razširjenost in spomnila na peri-ljubljensot ljudskih godcev. leto SREDA, 22. MAJA 1996 TVS 1 10.30 Videostrani 10.45 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 2/7 del 11.00 Hov! 11.25 Roka ročka, ponovitev 12.15 National geographic, ameriška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 14.05 videostrani 14.50pian v dlani 15.05 Dosje, ponovitev 15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.20 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 FaHerjevi, nemška nadaljevanka 18.30 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Gospod Bean, angleška hu- moristična nanizanka 20.35 Film tedna: Aya, avstralski barvni film 22.20 Dnevnik 3 22.50 Severna obzorja, 5/22 del ameriške nanizanke 23.35 Wimbledonski zastrupijo valeč, angleška nadaljevanka 0.25 Poročila 0.30 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 11.45 Bajke na Slovenskem, ponovitev slovenske dokumentarne serije 12.10 V žarišču 12.40 Oči kritike, ponovitev 13.30 Stoletje filma: Britanski film, ponovitev an- Žleske dokumentarne oddaje 14.25 latama, ponovitev ameriško-ltali-janskega barvnega filma 15.55 Gospod Bean, ponovitev 16.20 Severna obzorja, ponovitev ameriške nanizanke 17.10 Pesek čas, ameriška nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.45 Iz deževnega tropskega gozda, slovenska dokumentarna serija 19.15 V vrtincu 20.05 Kolesarska dirka Giro d'Italija, posnetek 20.20 Finale pokala prvakov v nogometu: Juventus - Ajax, prenos Iz Rima 22.20 Sakralni koncert APZ Tone Tomšič 23.25 Koncert kvarteta Tarti-ni z gostjo Mario Graf 0.25 Kolesarska dirka Giro d'italija, posnetek KANAL A 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 Video strani 13.25 S pot tedna 13.30 TV prodaja 13.50 Jeleni z zahoda, ameriška nanizanka 14.40 Sirene, ameriška nanizanka 15.30 Tropska vročica, ponovitev 21. dela ameriške nanizanke 16.20 Karma, ponovitev 17.30 Risanka 20.00 Hondo, ameriška nanizanka 21.00 Apokalipsa po pomoti, angleški barvni film 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.00 Uboga mala bogatašinja, ponovitev amenške nadaljevanke 0.00 TV prodaja 0.25 Spot tedna 0.30 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Z mislijo na petek, ponovitev r. una oml.w.v ------ zanke 14.30 Chicago, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke 15.30 Avto-drom. ponovitev 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, ameriška nanizanka 18.30 Krila, humoristična nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Morana, slovenski barvni film 22.00 M A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum, amer-iir.a nanizanka 0.00 Tito in jaz, 3. del jugoslovanske nadaljevanke 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev 1.00 Videostrani TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program 10.30 TV prodaja 10.50 Pot v Avonlea, ponovitev 11.50 Avtomobilistična oddaja: Avto 3 12.30 Družinski studio, izbor 13.30 Z glasbo v srcu, ponovitev 15.00 TV prodaja, ponovitev 15.30 Dobro jutro, Slovenija 16.30 Otroški program 17.00 Vdihni globoko 18.00 Feniks, nadaljevanka 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 S palico po glavi, film 21.45 Dom in svet 22.15 Pot v Avonleo, ameriška nanizanka 23.15 TV prodaja 23.35 Feniks, ponovitev avstralske nadaljevanke HTV 1 11.30 Ko odrastem 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Dva filma za en groš, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.35 Otroški program: Pomembno in nepomembno, nanizanka 14.50 Ljubim svoje mesto 15.05 Poročila 15.10 Portreti hrvaških skladateljev 15.40 Hrvaški likovni ustvarjalci 16.15 Otroški program: Ko odrastem 16.45 Hrvaška danes 17.45 Domače videosmešnice 18.15 Kolo sreče 18.50 V obnovi Hrvaške 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Kulturna krajina 21.45 Jaz sem pesem, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Vse ima svoj namen 23.55 Poročila HTV 2 14.35 Video strani 14.50 TV koledar 15.00 Hrvaški operni pevci, ponovitev 15.30 Gledališče na vodi, ponovitev filma 17.15 Razprava, ponovitev 18.00 Arktika - Antarktika, dokumentarna serija 18.30 Izobraževalna oddaja 19.00 Hugo, igrica 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.30 Nogometna liga prvakov, prenos 22.20 Walker, Teksas ranger, ameriška nanizanka 23.05 Stik, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne, ponovitev 6.25 Otroški program 9.05 Alf 9.30 Kdo je šef? 9.55 Polna hiša 10.40 A-Tem, ponovitev 11.25 Pustolovščine družine Robinson v divjini, ponovitev ameriškega pustolovskega filma 13.00 Šport: Tenis 15.40 Babilon 5 16.25 A-team 17.10 Katts & Dog 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne, serija 19.30 čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Nogomet 22.30 Kraj zločina: Voznikov pobeg, nemška TV kriminalka 23.40 Čas v sliki 23.45 Police Python 357, francosko-nemška kriminalka 1.45 Čas v sliki, ponovitev 2.15 Schiejok, ponovitev 3.15 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.05 Polna hiša, ponovitev 5.30 Katts & Dog, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala 11.05 Zvezna dežela zdaj 12.00 Čas v sliki lit. IV UMIVOliUMi. I lovuji rtvjwrn >_ ognja, ponovitev dokumentarca 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Umor je napisala 14.25 Santa Barbara, serija 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji Í9.00 Zvezna dežela danes 19.30 as v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Baby-fon, nemška srhljivka 21.50 Pogledi od strani - moda 22.00 Čas v sliki 22.30 Ljubezen na prvi pogled, VASOVANJE S PODOKNICARJEM NA RADIU KRANJ 97,3 FM 1 VILI RESNIK - KER VEŠ, DA TE LJUBIM 2. LOJZE SLAK - LUNCA 3 NOCOJ SPET MISLI TAVAJO - PTUJSKIH 5 4 MLINARÇA - PRIFARSKI MUZIKANTJE f>. KNJIGA ŽIVLJENJA - GAŠPERJI 6 SRCE TI SVOJE DAM - SLAPOVI 7 VROČE HLAČKE - KORADO IN BRENDI 8. SREČEN PAR - IGOR IN ZLATI ZVOKI 9 ONA PRAVI NE - OLIVER ANTAUER 10 SREČA - VIHARNIK 11. VRTNAR - SASHA 12. V MAJU - KARLI GRADIŠNIK 13 ČAKALA BOM - JOŽICA KALIŠNIK 14 ZA JUBILANTA - MLADI PRIJATELJI 15. ŠALEŠKI ODMEV - DOMOTOŽJE Oddaja je bila na sporedu 24. 6. 1996 v nočnem programu Radia Kranj. Nagrajenci dobijo nagrade: »■.«_, , Rozka Osolnik, Moste 19, Komenda; Milena Hacin, Cešnjevek 21, Cerklje, Ana Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, Kranj. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1. 4000 Kranj -Vasovanje s Podokničarjem, do 30, 5. Izžrebali bomo lepe nagrade Oddaja bo na sporedu prihodnji petek, 31. maja, ob 19.30 uri. KUPON - VASOVANJE S PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: dokumentarni film 23.40 Rosen-crantz in Guildenstern, angleški film 1.20 Pogledi od strani 1.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan, ponovitev 2.05 Kultura 2.45 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 227. 19.25 Iz arhiva otroškega programa: Veslei Kekčev dan 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Bornovi v Puterhofu 20.34 Župan z vami: Občina Bled - G. Gole, voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 227. 21.25 Epp blok - 3 21.30 alpetour Remont Labore predstavlja Megane -1. del 21.38 Halo, halo... - kontaktna oddaja zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Martina Vidali) 22.45 Poročila 227. 23.00 Z vami smo bili., nasvidenje 23.01 Odpovendi spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Vi-d ©o st rs ni SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ura do 19. ura ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 In 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Kronika tedna, ponovitev 18.26 Vse o srcu (ponovitev) 18.56 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Večer z bio Hironom, oddaja o medicini -kontaktna oddaja 22.00 Telemarket 22.05 Dih nove dobe - izobraževalna oddaja, avtor dr. France Susman 23.00 Telemarket 23.05 Napoved sporeda za četrtek 23.10 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Amnestv internacional Slovenije 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kozmetični nasveti 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.10 Štiri tačke 16.20 Kozmetični nasveti Zdenke Kahne 16.50 EPP 17.00 Gremo v Life 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.20 Skrito geslo 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Napoved večernega programa 19.50 EPP 20.00 Parnas 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča In 95 Mhz iz Kovorja.Sreda bo potekala v znamenju zanimivih rubrik in dobre, raznovrstne glasbe. Najprej se bomo pogovarjali s predstavniki Gorenjke o čokoladi, pobrsali za drugimi zanimivimi informacijami, nato spremljali in komentirali. S knjižnjega trga smo tudi tokrat izbrali nekaj zanimivih naslovov, oddaja bo na sporedu ob 17.30. Uro prej se bomo napotili v kino. V spored uvrščamo še druge prispevke, od obvestil do zanimivih informacij in novosit iz sveta glasbe, kjer bomo pozornost namenili skupini ET. Pri- KINO pravili smo tudi radijski Juke box, ne bomo pa zanemarili Euro songa. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo. porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Kočija formula 1 (stari hiti) 10.30 Novice 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.15 Nace Kavec - športnik, glasbenik 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik - OBČINA JESENICE 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Elanov športni semafor 18.00 Voščila 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC, poročila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa, servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC novice 12.30 Škofejloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Velike radosit življenja - Alenka Sivka 24.00 New age glasba 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5 30 Nočni glasbeni program Koncert East 17 v Ljubljani I fitnsnin,Í7rfirlnr> hnnatn sezono koncertov svetovno znanih glasbenih skupin pri nas bo te dni dopolnil nastop skupine East 17. Tri, oziroma štiri plošče so pravzaprav vse polne uspešnic, ki jih bodo seveda zaigrali tudi v torek, 28. maja, v Ljubljani. Njihov nastop v okviru turneje Insomniax bodo kot predskupina podkrepile punce iz Power Dancers. Vstopnice seveda dobite pri Aligatorju, in kaj je boljša predpriprava za prihajajoč koncert Caught In The Act kot pa East 17. • I.K. brati, berem CENTER amer. kom. DR JEKYLL IN GOSPODIČNA HYDE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. west. HITRI IN MRTVI ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. akcij, film SMRTONOSNA BITKA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer avant. kom. JUMANJI ob 18.30 in 20.30 uri ČETRTEK, 23. MAJA 1996 TVS 1 11.30 Videostrani 11.45 Pekarna Miš maš, televizijska slikanica po knjigi Svetlane Makaro-vič 12.05 Batman, ameriška nanizanka 12.30 Skrivnosti Ostrižnikov, poljudnoznanstvena oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 15.00 Tibetanske zgodbe, ponovitev zadnjega dela 15.30 Parlamentarna križpotja, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Živ žav 18.00 FaHerjevi, nemška nadaljevanka 18.30 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Tednik 21.25 Dotik zvezd, slovenski dokumentarni film 22.15 Nikar! 22.55 Poslovna borza 23.10 Severna obzorja, ameriška nanizanka 0.00 Poročila 0.05 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 11.25 Iz deževnega tropskega gozda, ponovitev dokumentarne oddaje 11.55 V žarišču, ponovitev 12.10 Shadipur, švedska dokumentarna oddaja 12.40 Finale pokala prvakov, Juventus - Ajax, ponovitev 14.20 Moški, ki je ljubil rdečelaske, angleški barvni film 15.45 Seinfeld, ameriška nadaljevanka 16.10 Severna obzorja, ponovitev ameriške nanizanke 17.00 Pekovski mojstri, francoska nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poslujemo -Ali poznate svoj trg?, poslovna oddaja 19.15 Tok, tok 20.05 V žarišču 20.35 Vsemu navklju, avstralska nadaljevanka 21.20 Umetniški večer: Retrospektiva videa: Srečo Dragan 22.10 Iz jazz kluba Gajo 22.50 Kolesarska dirka Giro d'italija, posnetek 23.15 Euronews KANALA 8.00 TV prodaja 8.30 Risanka, ponovitev 9.00 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitve izdelkov 10.45 Video strani 14.15 Spot tedna 14.20 TV prodaja 16.10 Hondo, ponovitev nanizanke 17.00 Dance session, ponovitev 17.30 Risanka 18.00 Uboga mala bogatašinja, ameriška nadaljevanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod, ameriška nadaljevanka 23.00 Uboga mala bogatašinja, ameriška nadaljevanka 0.250.00 TV prodaja Spot tedna 0.30 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Edera, italijanska nadaljevanka 14.00 Morana, ponovitev slovenskega barvnega filma filma 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 nadaljevanka 22.00 M.A.S.H, ameriška nanizanka 22.30 Tri dni s Papežem 23.00 Magnum, ameriška nanizanka 23.30 Tito in jaz, 4. del jugoslovanske nadaljevake 0.00 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev 11.50Družinski studio, ponovitev W' ma 12.30 Zdrava video glava, ponO" vitev filma 13.30 S palico po glaV. ponovitev filma 15.30 Dobro jutro. Slovenija 16.30 Otroški program: '• nora leta 18.00 Feniks, 24. dJ avstralske nanizanke 19.00 Dnevih 20.00 TV tribuna 21.45 Poročila 22.0" Pot v Avonleo, 35. del nanizank« 23.20 Feniks, ponovitev 23. deli avstralske nanizanke HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.3* Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.0» Poročila 10.05 Tistega leta .... zapis» zgodovine 10.25 Avstralija 11.00 PajJ: dokumentarna oddaja 11.30 Otrosi0 program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljub* zen, nadaljevanka 12.45 Dobra drV" žina, ponovitev ameriškega fil'*; 14.40 Mladi Robin Hood, oirošV nanizanka 15.05 Poročila 15.10 W stralija, ponovitev 15.40 Pag, doW mentarna oddaja 16.15 OUoi* program 16.45 Hrvaška danes 17.* Domače videosmešnice 18.15 Ko^ sreče 18.50 Moč denarja 19.05 KluÇ D.D. 19.30 Poročila 20.10 ČloveSJ* žival, dokumentarna serija 21^* Željka Ogresta in gostje 22.15 Dne? nik 22.35 Slika na sliko 23.05 Trllč* 0.05 Poročila HTV 2 16.35 Videostrani 16.50 TV Koled* 17.00 Kulturna krajina, ponovit«' 18.00 Razpotja federacije 18.30 & pest dolarjev, ponovitev 19.00 Hiff 19.30 Dnevnik 20.15 Izenačeval««' nanizanka 22.00 Od 16 do 24, odd«J» o filmu 22.30 2001 - vesolji"' Odiseja, angleški barvni film AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne, ponovitev Mj Otroški program, ponovitev 9.00 r*< ponovitev 9.25 Kdo je šef? 9.50 £ team 10.35 Babilon 5 11.20 PUJS lovščina družine Robinson v d'jLj ameriški pustolovski film 13'Jjj šport: Tenis, Grand prix turnir, i* *V Polina 15.40 Babylon 5. Predsedn' kov zdravnik 16.25 A-team, Malo• ve* časa 17.10 Katts & Dog 17.40 Kd°K šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 1*1 Kuharski mojstri 19.05 Roseann* 19.30 čas v sliki 19.53 Šport 2Q-£ Stockinger, avstrijska kriminalna ?*V ija 21.05 Na jug! 21.50 Red P0?* West, ameriška srhljivka 23.20 cas ' sliki 23.25 Partygirl - Dekle iz P°5 zemlja, ameriška kriminalna melodij ma 1.05 Čas v sliki 2, ponovitev j-fl Schiejok, ponovitev 2.35 Dobrod% v Avstriji 4.20 Na svetih tleh, amens* vestem AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00^» v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev Vreme 10.15 Umor, je napis*'* ponovitev 11.05 Zvezna dez« danes 11.35 Zvezna dežela dan 12.00 Čas v sliki 13.10 Ozrl se F£ deželi, ponovitev 13.40 Umor. r napisala 14.25 Santa Barbar«.. Kalifornijski klan 15.10 Bogat' ' slavni 16.00 Vsak dan s Schiejo*0 17.00 Čas v sliki 17.05 DobrodoS'L, Avstriji 18.50 Mojstrski kuharji 1»-,, ImJR^^Weme gledi od strani 20.15 Ko fljjK zaigra, zabavno-glasbena oy0 j 21.05 Vera, TV klepet 22.00 C& sliki 22.30 Šiling, gospodarski m89 l zin 23.00 Nightwatch: Zen vozWL motornim kolesom, dokumenta. film 0.00 Podmornice, dokume^gj na serija 0.45 Šport, tenis Pogledi od strani, ponovitev i* Santa Barbara - Kalifornijski Jjj 1.50 Modern Times, ponovitev *• Kultura 3.05 Videonoč TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program, ponovitev 11.00 Pot v Avonlea, nanizanka TUDI DRUGJE JE LEPO j vsak četrtek na RADIU TRŽIČ - VODITELJICA Janja Budil In vsak V* v Gorenjskem glasu . ^ Tokrat se bomo odpravili pod Golico, kjer se odpira izlet in pogled na p°" narcis in bo v nedeljo, 26. maja, "izbor" miss narcis. 0t Na tesnem prostoru, v objemu M c takle (1179 m) so Jesenice, mesto povelj j lelezarstvom od leta 1929. Raztezajo se od Koroške Bele do Hruiice. M**1 prekrasno izhodišče za izlet na Golico. Z gorenjske strani se nam v P°'ftg}j mesecih kaie kot zeleno travnata gora z dvema vrhovoma, Visoka Golica ('S m in vzhodno od nje malo nitje Krvavka (1784 m). Golica je znana v p° ^ pomladnih dneh kot priljubljena točka zaradi poljan narcis. Na sam vf .,l selejo, prav tako jih ni na koroški strani, ker so pobočja strma.Odpravimo >j lastno votnjo ali avtobusom z Jesenic do Planine pod Golico (Sv. Krit) olJ^H do zdravstvenega doma, kjer zavijemo desno na označeno pol za Planino- Ç u se kar hitro vzpenja mimo gostišča Erlah, kjer je odcep v naselje Plovšk' :( Malo dlje imate motnost sarnopostreinega studenca. Tudi sence ne primat%*h Skozi vas Prihodi smo na Planini, tu se odpre pogled na prelepo Golico, Z" n 01 Julice s Triglavom. Na blitnjem Španovem vrhu najprej cvetijo narcise, naf ji Planine po markirani poti gremo po gozdni poli do prve Savske jame (P^Ú do l. 1907 obratuje telezov rudnik). Od tu v dveh urah do Koče na Golici W |j minut kasneje se zopet odpre pogled na kmetijo Betela in doma Tabornike uri). Pol lahko začnemo tudi pri gostišču Fernic nato proti Savskim Íarfljií Torej poti je veliko Planina pod Golico v Savske jame, Kočna (1560 m), (1439 m), v Golico (1834 m). Vse poti nas vodijo naprej skozi srnre 0i(, gozdove, ki pozneje proti gozdni meji pridejo v bukovne Vzpon zahteva &'.( vendar končni cilj nas obdaja z lepoto, in nam ostane v spomin celo Hv'Je ' KINO BLED amer. kom. JUMANJI ob 20. url ŠKOFJA LOKA amer. film 12 OP$ ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. avant. kom. JUMANJI ob 18 30 in 20.3° v TELE-TV KRANJ -videostrani 18.45 Test slika 18.55 b|n.naP°vednik TELE-TV 19.00 EPP oioK -1 19_05 Glasbeni spot 19.08 TV Mih'Dot 9.10 Poročila 228. 19.25 rZ?* avliha (otoška oddaja, v živo, nS„ Clte po telefonu: 33 11 56) 19.55 h|!Ves na videostraneh 20.00 EPP kA^'.2^20-05 T°P spot 20.08 TV «2ipot 20.10 Papež Janez Pavle II. Znn„°reniskem in v Sloveniji 20.40 Dak !• !n "eznani obrazi: Jožica EPP ^ 21-10 Poročila 228. 21.25 Lati ok - 3 21.30 Alpetour Remont 21 3R6 Predstavlja Megane - 2. del miš*! • re1, 9lasbena oddaja za Filin t ,n mlade PO srcu, voditelj: teiSr, oc,,anfiiC Poroc"a cíeniaMí? Z vami smo Dili-- nasvi" TPi c tV, Odpovedi spot programa Sorici ..Krani 23.02 Videostrani DaITu^16 v kontaktnih OD-Črrc SJELE-TV KRANJ - POKLICE POTELFrnMii- 33 11 561 LOKATV 20 <5 NaP°vednik 20.01 Spot tedna SSnE^ blok 20.10 Oddaja o oanozabavni 8'asbi... Videostrani TV ŽELEZNIKI CoKíÇANI TV Železniki preko Qla!EU7ER 06 17- do ™- M« ob K8rnLÇJÏd,·?· *Rad,a žlri-Vc?tIR^NI TV Železniki preko 19on ^l8- 19-15 21. ori. lESLEfiSfiL oddaJa učencev OŠ SeH1^ T0'00 Otvoritev zbirke NOB SKe dollr»e v muzeju Železniki ATM TV KR. GORA Nao^ !rani 1808 Test 1815 I830 fe PP"ov'tev 18.38 EPP blok novitev ft°i°.Šk,0 drustvo RD°. P°-tran av J*« Risanke 19.15 Videos-Deut^1-00 Satelitski program eUtscne Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA eda 20ÏÏT 19'50 NaP°ved sporne mè^nl!emarket 20 05 Prenos PrenaT^ ega,sveta MOL- se)e a« v celom - Telemarket ... napoved sporeda ... Videostrani RA KRANJ 8-30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Preqled dnevnega tiska 7.50 EPp 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, oanes 9.50 EPP 10.20 Dober dan, revščina 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kdo bo koga 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13-00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek '3.50 EPP 14.00 Gorenjska danes H.30 Planinsko športni kotiček 14.50 |PP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 ^EPP '8.20 S^veTovanje iz "energetske pisarne 16.50 EPP 17.20 Novinarski Prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri In poročila Radia Deutsche Welle 18.20 Music ma-chine 18.50 EPP 19.30 Večerni Program 24.00 Zaključek programa "adia Kranj R TRŽIČ Podajamo od 13.30 do 19. ure na "KV stereo 88,9 MHz Iz Trtica in 95 Mh* k Kovorja. Pozdravu iz studia ob 13.30 sleid oddaja Izbrali smo za vas, govorili bomo o poklicih. Ob 14.40 bomo ugotavljali, da je tudi drugje lepo, tokrat v Bohinju. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih popoldne izpolnjevanje glasbenih želja poslušalcev. Od 17.30 naprej bodo na svoj račun prišli ljubitelji narodnózabavne glasbe in šal v oddaji Pod kozolcem. Tudi na nagrado smo mislili, pripseval pa jo bo pokrovitelj. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasbena rubrika 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik - Radovljica 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (oddaja o kulturi) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenije 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 18.00 Od svečke do volana 18.30 Predstavljamo narodnózabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz • LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne v živo 8.16 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.25 Kuharske dobrote rgl 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.45 Avtomarket svetuje 16.00 črna kronika 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.15 Aktualni intervju 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik Žneva 15.00 Pop. inf oddaja 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom i?asnAmVrike"le.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program GORENJSKA TELEVIZIJA -TV Kranj VMk dan od 19.00 do 23.00 ure ob nedeljah od 9.00 do 14.00 ure Kolovrat domačih vsako nedeljo ob 14.30 na Radiu Tržič Vs«k torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah: 95.0 FM in 88.9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje dne 19. 5. 1996 PNEUMÀTIC SERVIS - Stranska pot 1, Šenčur (v prostorih AMD), tel.: 064/ 41-879. Vulkanizerstvo, menjava, centriranje, popravilo in prodaja 9um. Izredno hitre storitve, predvsem pa prijaznost m ugodne -konkurenčne cene Delovni čas: vsak dan od 8. do 13. ure in od 14- do 18. ure, sobota od 8. do 12. ue. Dobrodošli! Nagradno vPrašanje: Naštejte vsaj enega proizvajalca gum, katere lahko "abavite pri pokrovitelju. KUPON Odgovor: Naslov: §2j°y°re pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290, za Kolovrat mačih. Dve lepi nagradi čakata! Srečno in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje: Marijan Murko TVS 1 10.00 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.15 Denis Pokora, ameriška nanizanka 10.35 Portret slovenskega glasbenika: Primož Ramovš 11.35 Nasprotni spol, ponovitev ameriškega filma 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 15.50 Dotik zvezd, ponovitev dokumentarnega filma o delu arhitekta Plečnika na praški grad 17.30 TV dnevnik 1 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 FaHerjevi, nempka nanizanka 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.40 Poglej in zadeni 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.45 Šport 22.55 Ljubica, avstralski film 0.30 Poročila 0.35 TV jutri, video strani TVS 2 9.00 Euronews 11.45 Poslujemo - ali poznate svoj trg? 12.15 V žarišču 12.45 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 13.10 Umetniški večer - retrospektiva vi-dea: Srečo Dragan 14.10 Iz jazz kluba Gajo: Dupko Gojkovič Trum-pet Summit, 1. del 14.50 Aya, avstralski film 16.25 Sorodne duše, angleška nanizanka 16.55 Drevesni duhovi: Pasjeglavci v Bornea, japonska poljudnoznanstvena oddaja oddaja 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 18. oddaja 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me! 16.25 Denis pokora, ameriška nanizanka 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 Kolesarska dirka Giro d'italija, posnetek 20.55 Ciudad Real: EP v rokometu (m), Rusija - Slovenija, prenos 22.30 Pesek časa, ameriška nadaljevanka 23.20 10.000 obratov 0.10 Alica, evropski kulturni magazin KANALA 8.00 TV prodaja 8.30 Risanka, ponovitev 9.00 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 Videostrani 16.15 Spot tedna 18.20 TV prodaja 16.40 Pot flamin- ?ov, ponovitev 6. dela 17.30 Risanka 8.00 Uboga mala bogatašinja, 5. del nadaljevanke 16.00 CNN poroča 19.30 Poslovna tveganja, dokumentarna serija 20.00 Imperij, 2. del nanizanke 20.30 Brez najmanjšega dokaza, ameirški film 22.15 čikaške zgodbe, 1. del nanizanke 23.25 Uboga mala bogatašinja, ponovitev 5. dela 0.15 TV prodaja 0.35 Spot tedna 0.40 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje maMgrlk^ome^ira.liïm 16.o6>OP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Srce na nitki, nanizanka 18.00 Brisco County ml., nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Dosjeji X, nanizanka 21.00 Highlan-der, nanizanka 22.00 Srečni Luka, nadaljevanka 23.00 Moj oče je volkodlak, film 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 6.00 Otroški in mladinski program: Vdihni globoko, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Pot v Avonleo, ponovitev 35. dela 11.50 Zdravje na tri, ponovitev 12.50 Družinski studio - izbor 13.30 TV tribuna, ponovitev 15.00 TV prodaja 15.30 Dobro jutro, Slovenija, izbor 16.00 Otroški in mladinski program 18.00 Feniks 19.00 Dnevnik 19.30 Tv prodaja 20.00 Pet dni v juniju, film 21.45 Dom in svet 22.15 Pot v Avonleo, 36. del 23.35 Feniks, ponovitev 25. dela HTV 1 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.45 General, ameriški film 14.05 Dodatek 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 16.15 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Aplavz, prosim, glasbena oddaja 21.45 So to drugi ljudje?, dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Vrhunski posnetki, dokumentarna senja 23.55 Poročila HTV 2 14.40 Triler 15.40 Turbo limach show 16.55 Rokomet: Hrvaška - Madžarska 18.30 Besede, besede, besede 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.15 Korak za korakom, humoristična serija 20.45 V tujčevih rokah, ameriški film 22.20 Latinica: Zloraba otrok 23.35 Rečni zaliv, ameriški film AVSTRIJA 1 7.00 Artefix 7.10 Perrine 7.35 Arn, dam, des 8.00 David 8.35 Anima-niaks 9.10 Alf 9.35 Kdo je tukaj gospodar? 10.00 A-team 10.45 Ba- Eilon 5 11.30 Policaj iz Tolza 13.00 port 15.40 Babilon 5 16.25 A-Team 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je tukaj gospodar? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Gulliverjeva potovanja, ameriški film 21.45 Nepristranski pogledi 21.15 Ordinacija v Bulowbognu 22.05 Scarlett, ameriški film 23.35 čas v sliki 23.55 Sladek umor, ameriška kriminalka 1.25 Čas v sliki 1.50 Schiejok vsak dan 2.50 Dobrodošla, Avstrija! AVSTRIJA 2 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Umor, je napisala 11.05 Avstrija danes 12.00 čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Alpe - Donava -Jadran 13.40 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Primer za dva 21.15 Pot navzgor 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 Gospa Pepi in fantički 23.30 Boston in Wasgington 0.25 Lokomotiva - kako je želeleznica spremenila svet 1.10 Kratko srečanje, britanski film 2.30 Nepristranski pogledi 2.35 Kalifornijski klan 3.20 Čas za kulturo TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 229. 19.25 Iz arhiva: Vrtec v Minimundusu 19.46 Pozdrav pomladi 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditeljica: Jure Šink, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Slikar Klavdij Mulič 20.35 Moje telo - lepo in zdravo; tema: Spomladansko hujšanje - oblikovanje telesa (sodeluje: Studio MA - kozmetičarka Mojca Zaplotnik, voditeljica: Mateja Praprotnik Nadi-žar; v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.35 Poročila 229. 21.50 EPP blok - 3 21.55 Tema: Volilna zakonodaja in njene spremembe (ponovitev) 22.40 Glasbeniki meseca: Ansambel Vita (akcija GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ in GORENJSKEGA GLASA) 23.10 Večer z dr. Susma-novm: Pšenično meso 00.10 Poročila 229. 00.25 Z vami smo bili... nasvidenje 00.26 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.27 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Seja občinskega sveta, posnetek ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.17 Pokal Vitranc 96 18.49 EPP blok 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presene- GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 27. 5. 1996 RADIO mj *|W <«ii OGNJIŠČI 1,1 III II li lu III H ti Popevk*: 1. NAPRAVIL BOM ROBOTA - MLADEN RODELLA 2. DAN NESKONČNIH SANJ - VLADO KRESLIN 3. RIME - DAMJANA Nz-viže: 1. VSI NA PLES - ansambel FRANCA MIHEUČA 2. PESEM GORA - ansambel AS 3. BELI CVET - ansambel FRANCA POTOČARJA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. DAL TI BOM VSE - JAN PLESTENJAK 2. DOBRODOŠLICA - MESEČNIKI VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna vlža: Ime in priimek: Naslov: Poeta: čenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche Welle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP ia00 Gorenjska danes, jutri in Radia Deutsche Welle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Lili Kalan 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 90,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHzO.OO Jutranji program 6.15 Novice 7.00 Servisne informacije 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. program 15.15 RGL komentira In obvešča 16.00 Črna kronika 16.15 Evropa v enem tednu 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 19.25 Novice 20.00 Arturjev ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R TRŽIČ R OGNJIŠČE Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz Iz Tržiča in 95 Mhz Iz Kovorja. Študentske informacije uvrščamo v program ob 14.00. Pol ure kasneje bomo izbirali recept tedna z Vilo Bistrica, ki bo prispevala tudi nagrado. Nekaj pred četrto n~r-'J>"> Ki i«kiw yidsovanje za Gorenjca meseca Lahko boste sodelovali v mini kino kvizu, se srečali z novostmi na štirih kolesih, intenzivno uporabili možganske zavoje v kvizu TRŠ in prisluhnili oddaji Kulturni Babilon. Pa ne pozabite: ob 13.40 bo na sporedu ponovitev 6. lekcije tečaja nemščine. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednlk-obči-na Bled 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Merkurejva športna stavnica 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karltas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 1«nK CeatitKe |n poi.aia«i poslušalcev i/.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutrnaja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa KINO Šukarji 1 na zbor ciganov Skupina Šukar, ena izmed redkih slovenskih skupin, ki igra cigansko glasbo se te dni spet odpravlja v Francijo, kamor odhajajo na povabilo njihovih tamkajšnjih ciganskih prijateljev. Tudi letos se bodo tako udeležili največjega tradicionalnega ciganskega romanja v Franciji. S svojo glasbo bodo sodelovali .na njihvoih obredih, plesih in zabavah, spremljali pa bodo tudi procesijo svete Sare, zaščitnice ciganov. Letos so s seboj povabili tudi prijatelja Zorana Predina, v sodelovanju s studiom VPK pa bodo v Franciji posneti tudi nov video-spot. Izreden uspeh pa že doživlja videospot za komad "Keme merav" prvo uspešnico z njihove odlične zadnje plošče Amaro dive. kar v prevodu pomeni naš dan. • I.K. BLED amer. hum. melodr NE IMEJTE ME ZA NORCA ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer film JUMANJI ob 18.30 In 20.30 uri ŽIRI amer. akcij. SMRTONOSNI SPOPAD ob 20.30 uri PAGLAVCI IN FRČAFELE Maja Fuerst Res da je Maja šele sedmo-šolka in v primerjavi z mnogimi "bivšimi" paglavci in frčafelami za seboj še nima tako dolgega življenja, to ne pomeni, da se ji je dogodilo malo zanimivih reči. Celo obratno. V petnajstih letih življenja je doživela že toliko razbruljivih in za navadne smrtnike neobičajnih reči, kolikor se jih marsikomu od nas ne pripeti vse življenje. Res je tudi, da je že začela zgodaj. Tale zgodbica je iz tistih časov, ko Maja še ni hodila v šolo. Takrat se je večina njenih vrstnikov še igrala v varstvu babic ali v vrtcih, v najboljšem primeru jim je dan popestril pretep ali prepir z mlajšim bratom ali sestro. Ne boste verjeli, ampak Maja je že takrat nastopala. Prvič v dvorani gledališča Tone Čufar na Jesenicah. Dekletce je kljub komaj šestim letom na pamet zaigralo deset skladbic, nič je ni bilo strah, nič treme ni imela, le s koncertnim redom je še nihče ni seznanil. Zato je, potem ko je odigrala tisto, kar se je namenila, pridno in tiho obsedela za klavirjem pred polno dvorano, in čakala, da ji kdo sporoči, kaj naprej. K sreči so navdušeni poslušalci ugotovili Majino zadrego, in ji prijazno prišepnili, naj se prikloni in odkoraka nazaj za oder. Lekcija je bila uspešna, tako da Maja še sedaj, ko je že resna pianistka, nima težav z nastopanjem, s prihodi na oder in odhodi z njega pa tudi ne. REKLI SO REKLI SO REKLI Teden mladih 96 Kranj, 17. maja - Klub študentov Kranj je letos že drugič organiziral Teden mladih. Od 10. do 18. maja so središče Kranja preplavljale športne, glasbene in kulturne prireditve, tako je lahko vsakdo našel nekaj zanimivega zase. Kljub pestrosti prireditve, udeležbe ni bilo tolikšne, kot bi pričakovali. David Bukovec, Kranj, dijak • "V Tednu mladih si nisem ogledal prav nič. Prvič nisem imel časa in tudi, če bi ga imel, ne bi šel. Nič ni bilo tako zelo zanimivega." Uroš Pipan, Šenčur, zaposlen - "Prireditev se nisem udeležil, opazil sem pa volila plakatov. Eden izmed razlogov je, da sem ves dan v siuit.;, Po jz Kranja nisem. Ne vem, koliko mladih prihaja na te prireditve, je pa ideja dobra, se vsaj nekaj dogaja." Boštjan Šijanec, Planina, dijak • "V tem tednu sem si ogledal košarko. Sprva sem jo mislil celo igrati, pa sem se prepozno odločil. Mislil sem iti tudi na tarok, pa ni bilo časa. Kolikor sem opazil, je na teh prireditvah kar nekaj mladih. Pomembno je, da se dogaja nekaj zanimivega." Andreja Baranja, Kranj, študentka - "Bila sem na koncertih, igrala sem pikado, tudi na lončarski delavnici in samo gledala košarko, vse mi je bilo zelo všeč. Po moje je bilo največ mladih na koncertih, na ostalih prireditvah pa bolj malo." • M. K., foto: T. Doki LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisalu Mateja Pintar, Nina Bogataj, Nika Šajn, Nina Obia\ Aleš Kancilija, Jerneja Bogataj, Sandra Ciča, Lea Jerala, Borbam Mesec, Bernarda Tušek, Dijana Babic, Nina Jan, Andrej Oman. Z teletom tokrat nagrajujemo Anžeta Ogrinca. AnŽe je zadnji nagrajenec v tej "sezoni", saj gremo naslednji torek ze na potep. Prijatelji Lepo nam je, kadar smo prijatelji skupaj, odkrivamo skrivnosti življenja in si delimo različna mnenja. Izmenjujemo si različne želje in se veselimo, da nas to daleč pripelje. Lepo nam je, ker smo prijatelji lahko skupaj, tudi kot odrasli se bomo sliajali tukaj. Pomenjkovanj ne bo nikoli dovolj in vsi skupaj bomo kot velik trden pomol. • Nika Šajn, 5. a r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka Ko je gospodinjil oče Bilo je takrat, ko sem bil še zelo majhen. Če sem bolj natančen: star sem bil štiri leta. Mamici ie po dolgi in naporni poti štorklja prinesla težko pričakovanega dojenčka, čeprav je pred tem mamica dobila velik trebuh in je morala oditi, kakor so mi rekli, v porodnišnico. Takrat sva z očetom zavladala vsej hiši. Oče se je znašel pri zajtrku, tudi pri večerji je še šlo, pri kosilu pa je do skrajnosti napel svoje sive celice, saj je hotel narediti nekaj čimbolj preprostega. Ni se preveč izkazal, kajti če se spomnim tistega glavnega obroka v dnevu, se v mojih očeh prikaže dim in grozen smrad po vsej hiši. Umazano perilo se je nabiralo in kopičilo, nakar se je oče spomnil, da ga je treba zložiti v pralni stroj, pritisniti na nekaj gumbov in po končanem pranju obesiti na drog, ki je vodil v vse smeri. Glede likanja pa je bilo vse v najlepšem reau in nad tem sem bil izredno presenečen. Tiste dni je bil oče verjetno utrujen za dva, kajti garal in nadomeščal je mamico in vodil še svoje življenje. Zato sem vesel, da je naša štiričlanska družina razporejena enakomerno, brez posebnega mučenja kateregakoli od nas. Moram pa priznati, da sem vedno ramtišhal, kako je gnspo- ko Se vam je, drage mlade bralke in bralci v rosnih letih, minulo soboto dopoldan zdelo, da nekaj manjka? Seveda, v običajnem programskem pasu od 5.00 do 9.30 ure na I. programu Radia Slovenija ni bilo priljubljene Sobotne raglje. Od petka do nedelje smo Slovenke in Slovenci gostili papeža Janeza Pavla II. in spoštovanemu gostuje tudi Sobotna raglja z veseljem in ponosom odstopila svojih 90 običajnih minut. Nase akcije tečejo naprej. Izmed predlagateljev v rubriki "Dolga pot v šolo" je urednica Tanja Pirš izbrala štiri in danes jim bomo poslali povabilo na imeniten izlet prihodnji torek, 25. maja, v Dolenjske Toplice. Imena boste lahko slišali to soboto v Raglji. Tokrat pa novost v priljubljeni Ragljini rubriki "Ko bom velik...". Napišite, kateri poklic vas zanima; če poznate koga, ki tak poklic opravlja In bi ga predstava v Gorenjskem glasu ter v 5obotni raglji; če bi radi prišli v Ragljin studio in se "v živo" pomenili z gostom oddaje. Zelo veseli bomo tudi vaših vprašanj, ki naj bi jih zastavili gostu v rubriki Xo bom velik...", kjer predstavljamo najrazličnejše poklice. NAGRADNI KUPON: Kupon poSIIJam (Ime, priimek In naelov): Izpolnjen kupon in tvoj predlog za rubriko "KO &0M VELIK" pošlji čimprej na RADIO SLOVENIJA - S0&0TNA RAGLJA, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Izmed prispelih predlogov, obvezno opremljenih s kuponom, bo urednica oddaje Tanja Pirš v&aklo soboto določila enega nagrajenca, ki bo ... )e mene dinjil oče takrat, prinesla štorklja. • Anže Ogrinc, 6. c r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor Mesec maj Maj je zopet k nam prišel, je prišel, /e prišel, spat pa je april odšel, je odšel, je odšel Junij komaj čakam jaz, čakam jaz, Čakam jaz, da odpeljem se v vas, se v vas, se v vas. • Nina Obid, 4. c r. OŠ Toneta Cufarja, Jesenice NAJBOLJŠI UČENCI Tenis zdaj ni več hobi Matej Sironič iz Utika je eden tistih mladih potencialov, ki veliko obetajo. Ljudje ga sicer poznajo tudi kot pridnega učenca, predvsem pa kot odličnega štirinajstletnega tenisaca-Zdaj je že četrto leto član teniškega kluba Univerzale * Domžalah, začel pa je pred sedmimi leti v Benč špoH Ljubljana. Kasneje je treniral tudi pri Olimpiji. "Za tenis me je navdušil oče, ki tudi sam igra. Šport mi je postal takoj všeč," se spominja Matej. Oče je bil njegov prvi učitelj in ga poskušal naučiti vsega, kar je znal. Danes je zadeva obrnjena; Matej uči svojega očeta, saj ga že dve leti z lahkoto premaga. Za dosego takega teniškega znanja mora veliko trenirati m se tudi marsičemu odreči. V klubu Univerzale trenira vsak dan - uro in pol tenisa, uro in Çol kondicijskih vaj in fitnessa. ekmuje pa od desetega leta dalje. Lansko leto so na teniškem prvenstvu do 14. leta starosti člani kluba Univerzale ekipno osvojili naslov naslov državnega prvaka, v polfinalah državnega prvenstva v dvojicah pa so zasedli tretje in četrto mesto. Matej se na lestvici uvrstitve Teniške zveze Slovenije lahko pohvali z dobro uvrstitvijo: na lestvici do 16. leta starosti je na 24. mestu in v svojem letniku na 9. mestu. Ob pripovedovanju se je Matej kar malo razžalostil, kajti pred časom si je pri telovadbi v šoli zlomil levico in zato tenisa ne bo mogel igrati kar šest tednov. "Že iM. ga pogrešam. Tenis mi pomefl1 vedno več in ne gre več sarflO za hobi," ugotavlja Matej. J tenisu vidi Matej svojo prihod' nost, odskočno desko za pesno življenje. Trenutno 51 Želi nastopiti na kakšne^ mednarodnem turnirju. In ker nam v življenju & nikoli nič podarjenega, *c mora Matej veliko truditi. *° osnovni šoli namerava oa gimnazijo v Šentvid, tenis P* bo ostal še vedno najpomenw' nejši. • M Kubelj mm FILMSKA NAGRADNA UGANKA FILMSKA Sabrina Moderna verzija Wilderjevega filma iz leta 1954, v katerem so nastopili Audrey Hepburn, Humprey Bogart in William Holden, prinaša z ležernim humorjem in na trenutke skorajda samoironičnim občutkom lahkotno, preprosto ljubezensko zgodbo. Harrison Ford je verodostojno nadomestil Humpreyja Bogarta, Julia Ormond pa je verjetno edina iz generacije igralk tega časa, ki lahko seva podoben žar naivnosti, kot ga je imela nekoč Audrey Hepburn. Sabrina ta teden prihaja v dvorano kranjskega kino podjetja (v drugi bodo vrteli odlično komedijo Stare sablje 2 z Jackom Lemmonom, Waiicij*.» m«u thaujem, Ann Margeret in So-phio Loren). Nagradno vprašanje: po katerem filmu je mlada igralka Julia Ormond zaslovela po vsem sve- tu? Odgovore pošljite do konca todn* mrn innn Kranj Zoisova 1 - Filmska uganka. Komedija Dr. Jekyll in gospa Hyde se simpatično ponorčuje iz slavne grozljivke Dr. Jekyll in Mr. Hyde. Brezplačne kino vstopnice prejmejo naslednji & sevalci: Luka Stiglic, 4000 Kranj/ Koroška c. iu, iviaieja jeiaid, Mavčiče, Breg ob Savi 90, Metka Zavrl, 4000 Kranj, Planina 1, jj1 Franc Mihelčič, 4000 Kranj, UL * avgusta 3. Čestitamo. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA Strah pred maturo Živjo! Redno berem vaše odgovore, rubrika mi je zelo všeč, vidim pa, da vam v glavnem pišejo mlajši. Jaz sem že pri devetnajstih, v zadnjem letniku srednje šole, pa vendar bi rada tudi vaš nasvet. Napopisno me je strah mature. Nisem slaba dijakinja, ne tudi blesteča, nekako povprečna. Najbolj me muči matematika. Bojim se, da bom padla ali zbrala premalo točk za fakulteto, na katero želim. Vem, da se v naprej ni pametno sekirati, a se nikakor ne morem otresti strahu; kaj, če mi spodleti? Lepo vas prosim za kakšno toplo besedo tolažbe in nasvet, kaj naj storim, če... • Monika Miha, 12 let: Tisti če... na koncu tvojega pisma je popolnoma odveč. Zapomni si: skupaj s samozavestjo pridejo točke, skupaj s točkami pa uspeh. Matura ni bavbav, je samo preverjanje srednješolskega znanja in če ga vzameš resno, boš brez težav prišla na fakulteto, ki si si jo izbrala. Pa veliko sreče! Sergeja, 13 let: Nauči se do fulla, pa bo. Ne boš padla, ampak preskočila "jamo". Marko, 16 let: Ni razloga, da bi te bilo strah, če si povprečna učenka. Za matematiko si preskrbi inštruktorja, da ti bo vse razložil, potem boš maturo z lahkoto naredila. Želim I veliko uspeha in dovolj točk za fakulteto. Marjeta, 20 let: Ker maturo jemlješ resno, J nikakor ne more spodleteli. In kaj potem, m ti? Matematika ni edina pomembna stvar m svetu, da bi se morala ravno zaradi n)i obremenjevali. Če ti bo ravno letos spodleti lo, lahko poskusiš naslednje leto in *e naslednje. Fakultete ti bodo takrat še vedn° odprte, samo dovolj vztrajna in ambicioZm moraš biti. Klemen, 23 let: Sploh se ne sekiraj zara<*[ tega, če misliš, da nič ne znaš. Tik pred vrdf1 učilnice, v kateri boš delala maturo li določenega predmeta, pa sploh ne boš niCesQj vedela. Zaradi živčnosti. Ko pa boš videla pred seboj vprašanja oziroma naloge, se ti §1 odprlo, spomin se bo vrnil in če boš zamižala se ti bo zdelo, kot da ti vse piše in se ti vrti fim pred očmi. Brez skrbi in srečno. Če imate težave doma, v šoli, ljubezni družbi, pa sami ne najdete prave poti ti njih, pišite našim porotnikom, saj ve* glav več ve. Naslov poznate: Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - z* Mladinsko poroto. BORZA// GRAFIKONI Kadar vrednost delnic pada, so mnenja o vzrokih za taka gibanja različna; kadar vrednost delnic raste, takrat je večina borznih posrednikov mnenja, da ni pravih razlogov za rast. Torej, ključno vprašanje preteklega tedna ostaja še naprej aktualno: je prišlo do teiko pričakovanega preobrata? . SKUPEN PROMET Z DELNICAMI IN OBVEZNICAMI Z BORZNE KOTACIJE A IN B V TISOČIH TOLARJIH POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Foto sejem 45MMM) 40MMMI 354MHMI 3IHMMMI 254KNW 2IHMMHI KHMMMI 50000 II 7.5.% 9.5.96 10.5.96 13.5.96 14.5.96 15.5.96 16.5.96 17.5.96 SLOVENSKI BORZNI INDEKS, VREDNOST 17. MAJA 1996 = 1085,28 109« I OHO 1070 1060 1050 1040 1030 1020 1010 1000 SBI 1040.47 ld43 2 1US5.2X r 105H.37 1034.21 1019.25 1030.13 1000 I0I4.5X 16 7.5.96 8.5.96 9.5.96 10.5.96 13.5.96 14.5.96 15.5.96 16.5.96 17.5.96 Kranj, 20. maja - Na Gorenjskemsejmu letos ni bilo tradicionalnega sejma malega gospodarstva. Zaradi premajhnega zanimanja so ga odpovedali in niso hoteli organizirati prireditve, ki bi bila podobna običajni "vaški razstavi". Zato pa so organizirali razstavo Narava, divjad, lovstvo in podprli spcializirano prireditev, ki jo je od 15. do 17. maja organiziral Euro foto kontakt. Na foto sejmu, kot so po končani prireditvi sporočili v informaciji, je bilo okrog 600 izdelkov poznanih firm Nikon, Leica, Sony, Praktica, Olympus, Kodak, Samsung, Yashica, Canon, Minolta, Polaroid, Bowens, Cambo, Linhof in Hasseblatt. • A. Ž. Gorenjska banka Vmesno izplačilo obresti Kranj - V Gorenjski banki so doslej pri dolgoročnem tolarskem in deviznem varčevanju izplačevali obresti le ob koncu dobe vezave, pred kratkim pa so uvedli novost, ki omogoča že vmesno izplačilo. Varčevalec se že ob sklenitvi depozita lahko odloči, ali želi, da mu banka izplača obresti mesečno, trimesečno, polletno, ob koncu pogodbenega leta ali ob koncu vezave. Edina omejitev je najmanjši znesek vezave, in sicer pri tolarskem varčevanju najmanj 100.000 tolarjev, pri deviznem pa najmanj 2.000 mark oz. enaka vrednost v drugi valuti. Pri kratkoročnem tolarskem varčevanju banka ponovno uvaja možnost avtomatskega podaljševanja, in sicer neomejeno do preklica. Če varčevalec želi prekiniti podaljševanje pogodbe, mora svojo zahtevo pisno sporočiti banki vsaj tri delovne dni pred ponovnim podaljšanjem depozita. NOVI Voyager KOLIKO JE WEDEN TOLAR borzni posredniki na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so v Ponedeljek sklepali številne aplikacije, katerih posledica je bila zvišanje tečajev najprometnejših delnic. V ponedeljek so borzni Posredniki zadnjič trgovlai z delnicami banke SKB s kuponom za [Zplačilo dividende za leto 1995, v višini 1.100 tolarjev. Na izvenborznem trgu C je bila sklenjena z delnicami Mercatorja dobra polovica vseh poslov. Tudi v torek se je nadaljevalo prijavljanje aplikacij z delnicami, vendar tokrat po precej nitjih cenah od ponedeljkovih. Omembe vredno pozitivno rast so dosegle le delnice BTC-ja. V sredo je bilo trgovanje z delnicami in obveznicami zelo skromno. Število rednih delnic Term Čatel, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, se je v sredo povečalo za delnice iz lastninjenja in iz povečanja kapitala. Omenjene delnice so se pocenile za 10 odstotkov. V četrtek so borzni posredniki sklenili, največ poslov z delnicami, uvrščenimi v borzni kotaciji A in B. Tečaji domala vseh delnic so porasli. Še najbolj so se podražile delnice Finmedie, za 13 odstotkov, sledile so jim delnice Dolenjske banke, prednostne delnice Primofina, redne delnice Dadasa in Term Catet Na izvenborznem trgu C so podpovprečno trgovali z delnicami Mercatorja, katerih tečaj je padel za 1,7 odstotka, sklenjenih pa je bilo za dobrih 36 milijonov tolarjev poslov. V Petek se je pozitivno poslovanje Ljubljanske borze nadaljevalo. SBI se je okrepil za 26,91 indeksne točke. R. S. Nagrade Janeza Bleiweisa Kranj, 20. maja - Nagrade in priznanja Janeza Bleiweisa -kranjskega pospeševalca kmetijstva bodo na predlog organiza-CiJskega odbora kmetijskega sejma podelili prvič prihodnje leto na tem sejmu. Dovoljenje za podelitev takšnih priznanj jagrad sta odbor in PPC gorenjski sejem že dobil Mrokovna služb in la. -------- u.u^a v ministrstvu bo do konca leta pri Pravila tudi podrobnejša strokovna merila s področja kmetijstva, poljedelstva in gozdarstva. • A Ž. 090/41-29 090/42-38 dve zračni blazini (US full size) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 110.000 km sedem let garancije na karoserijo Pooblaščeni prodajalec: AVTOHISA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica tel. 064/ 715 015, faks 064/ 715 01 S ' (lnd.it tu oprema V tem razkošju ni nič potratnega KIA SEPHIA Razkošen, družinski avto lahko dobite že od skromnih 19.990 DEM naprej! A: Električni pomik vseh stekel B: Centralno zaklepanje C: Klimatska naprava D: Servo volan ; Airbag (zračna vreča) za voznika in sopotnika ; ABS zavorni sistem in zadnje disk zavore O: Prostoren prtljažnik Garancija: 3 leta ali 100 000 km in 5 let proti prerjavenju Končno ima vsakdo lahko dober avto! MENJALNICA 100 1TL 1 DEM I 1ATS A BANKA (Kranjjrzlc) 87.80 AVAL Mod 81,20 AVAL Krenjaka gora 88.00 BAJKA CRÈDITAMSALT d.d. L| 88,20 EROS (Stori Itayr), Kranj 88.50 qéjbjm Medvodt BB SB (MREMJSKA BANKA (vaa enote) 87^10 HRANHLraCA LON, d.d.Kran| 88,50 HKSVIgradltodvod« 88,10 HBM*2nlcaLjuM}ana 88.55 HRANROŽKXI4«n0t4 88,50 BJHBCA Jooonlco 88,00 UVEST Škot)« Loka 88.40 LEMA Kranj 88.40 MKa SMUKO 88,40 MEPOS (Skorja Lok*, Trata) 88,50 89,80 88.90 88,90 89.20 88,90 88.90 89,70 89.10 89,50 88.80 88,90 89.40 88.80 88.90 88.26 88.80 89.70 88.90 89,05 88.90 90.20 NOVALB Kaaada, Madwde, Bk, Laka 88,00 PBS d.d. (na veeh poétah) 88,80 R0BSON Mongol 88,40 SHP-SJov. hran. In pot. Kranj 88,50 SKB (Kranj, Radovljica, šk. Loka) 88,00 SLOVEMJATUnST Boh. Bletrica 87,10 • BLOVENUATURCT Jaoonlea 88,00 89,40 SZKBŽlrl U|48 89'60 SUMKranl 8f(S0 M|90 TALON ÍM. posta* TMaJklofci, ZgJknJt 88,80 88,90 TEKTOURS Domžale gg.zg gg^O TROPICALKamnik-Bakovnlk ggjgg gggs UBK d.d. Šk. Loka 88,00 ggjgg \MLFAN Kranj gg'4g ejgg fflLFAN Redovfj le«, (kajaki dvor MSg 89 00 WILFANTrflc 88.70 86\90 POVPREČNI TEČAJ 88,19 88,15 Pri šparovcu v Avstriji )• ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev Podatka za tečajnico nam eporocalo menjalnica, M al pridrzujajo pravico dnevnih epwmomb rrwnkalniakti tečajev giode na ponudbo in povpfaeavanje po tujih valutah 12,34 12.48 12,45 12,40 12.47 12.52 12.13 12.50 12.40 12.50 12.52 12.40 12.BB 12.50 12.51 12.51 12.38 11,4B 12.50 12,50 12.45 12,13 12.37 12,15 12.52 12.54 12,50 12,50 12,40 12,53 12,50 12,53 12,41 12.73 12,85 12.15 12.80 12,80 12,59 12.75 12,80 12.7B 12,57 12.82 12,85 12,58 12,59 12.87 12,55 12.87 12,50 12.85 12.80 12.B3 12,88 12.73 12,59 12.82 12.7B 12.59 12.75 12,58 12,58 12,57 12.65 8,40 9,05 8,50 8.80 8.6B 8.90 8,50 9,00 8.60 8,80 8.65 8.80 S.42 B.2B 8,70 8.85 B.5S 8.90 B.7B 8.80 8.6B 8.77 8.66 9.00 B.6S 8,80 B.6B 8.80 B.6B 8.86 8.7B 8.80 8,59 B.24 8.00 8,80 B.65 8,80 8.6B 8.80 8,66 6.42 8,56 8.60 8.65 8.78 8.50 8,67 8,55 8,67 8,65 8,76 8,58 9.60 9.66 8,90 8.80 8.79 8.90 8.79 9,00 8.80 8.80 8.80 8.89 kraMGLAS Cenjene stranke OBVEŠČAMO, (Ja poslovalnica PREDDVOR od poNEdEijkA, 20. 5. '96 dAlJE postuJEZ NAslEdNJiM dEloVNÍM ČASOM: pONEdElJEK, TOREK, ČETRTEk.......................9.'I J. URE SREdA, p t Tik...............I 2.'1 6. URE Banka * po.tlitbom K«* « ,.„.. Novo roeslo. 068 342 444 . AVT0-R Cven doc, Ljutomer 069 81 988 J AVTOCAPR.dc-ffi^SSS^SSS I A^lïïïï g«** s p Trbov.* 060, 27 829 • AVT0CEN1ER T0MSE s_p -^^^^^^^^^^^^1^.^^ Sobota 069 2 , 238 • CREŠNIK d o o , Medvode, 061 061 123 1141. AVT0SAL0N PRIMSH0P, Nove Gorica, 065 28 337 • AVT0SAL0N ^ORJANEC ^*!'*v9^ . Menoei 06, 72? 509 . MULLER d o o Črnomelj. 068 b, 059 • NASMEH d o o., Kranj, ^3 85^^^^ PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA ŽELIMO VAS SEZNANITI: Oda lahko ponovno vezete kratkoročni tolarski depozit s podaljšanjem do preklica. To pomeni, da vam ob zapadlosti depozita banka le-tega ponovno veže, ne da bi vam bilo treba obiskati banko. Ohranili pa smo tudi možnost sklenitve depozita brez podaljšanja. ©da vam lahko izplačujemo pri dolgoročnem tolarskem ali deviznem depozitu obresti tudi v krajših časovnih obdobjih, to je mesečno, trimesečno, polletno ali konec pogodbenega leta in ne samo konec dobe vezave. Pričakujemo vas v eni od 25 ekspozitur po vsej Gorenjski! Oglasite se in z veseljem vam bomo posredovali še dodatne informacije! Gorenjska^ Banka Banka d poAultom KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Organizirani prirejevalci mesa Konec tedna so se v Pirničah na ustanovnem zboru društva govedorejcev sestali prirejevalci mesa za Medvode. Pirniče, 20. maja - Prvo društvo pri Govedorejski zvezi Slovenije za prirejo mesa na področju Medvod so konec tedna ustanovili rejci oziroma prirejevalci mesa. Od 15 rejcev na območju občine Medvode in deloma tudi občine Vodice se je setanka udeležilo 10 rejcev, od gostov pa so bili strokovnjaki z Biotehniške fakultete in predstavnik kmečkega sindikata. Najbolj presenetljiva in hkrati podpkrepljena z ustanovitvijo društva je bila strokovna ugotovitev predstavnika fakultete dr. Slavka Cepina, da je Slovenija še pred petimi leti sama pridelala dovolj govejega mesa za lastno preskrbo. Celo za izvoz ga je imela. Danes z lastno proizvodnjo pokrijemo le 70 odstotkov potreb. Rejce je ob nikakršnem spodbujanju države tudi zelo prizadel pojav norih krav. Proda govejega oziroma povpra-Ševnaje po govejem mesu sta namreč upadla. Država bi zato prav v tem trenutku morala pomagati kmetijstvu in še posebej prirejevalcem s subvencionirajem nabave krmil in Žit, spodbujala naj bi stalež telet, z odkupom mesa za blagovne rezerve v Sloveniji naj bi zavrla staranje govedi, zavrla pa naj bi tudi uvoz tujega mesa. Na ustanovnem zboru so med glavne naloge zapisali: zaščita rejcev, govedoreja oziroma slovensko goveje meso naj se prodaja pod slovensko blagovno znamko, društvo pa bo skrbelo tudi za izmenjavo izkušenj in strokovnih dognanj na področju prireje oziroma govedoreje. Za predsednika društva govedorejcev so izvolili na sestanku Štefana Čebaška, za podpredsednika Janeza Podgorška iz občine Vodice in za tajnika Primoža Ločniš-karja. • A. Žalar Minister dr. Osterc v preddvorski občini Preddvor - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov bo v četrtek popoldne gostil strankarskega kolega, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Osterca. Ministra bo najprej sprejel preddvorski župan Miran Zadnikar, nato pa bo obiskal Suhadolnikovo kmetijo v Kokri (na približno tisoč metrih nadmorske višine), kjer se bo pogovarjal z domačini o tem, kako ohraniti hribovske kmetije. Ob 17. uri bo na turistični kmetiji Pri Španu na Bregu še pogovor s kmeti o prihodnosti slovenskih kmetij. • C.Ž. Občni zbor agrarne skupnosti Dovje Traktorska vlaka na Vrtaško planino Dovje, 20. maja - Minulo soboto je bil na Dovjem občni zbor agrarne skupnosti Dovje - Mojstrana, ki šteje 112 upravičencev in ki je bila marca letos vpisana v register agrarnih skupnosti. Agrarna skupnost Dovje - Mojstrana vzdržuje več pašnikov na Belem polju, na Rožci, pašnik Rebro in Vrtaško planino. Na pašnikih, ki jih večinoma nič več ne gojijo z umetnimi gnojili, se je paslo 198 glav živine. Na Rožci so imeli nekaj let težave z vodo, zato so postavili cisterno za pitno vodo, prav tako so na Rožci obnovili hlev. Tako so prvič po štiridesetih letih imeli možnost organizirane paše. Ta in ostala dela so delno financirali iz poseka lesa, delno pa iz republiških premij za visokogorske pašnike. Pašni red na Belem polju so deloma spremenili, radi pa bi uredili hlev na Belem polju, saj je uporabnega samo še polovica. Pašnika na Rebru in v Kamnah sta deloma zaraščena, poseben problem pa je Vrtaška planina oziroma dostopna pot, ki je strma in izjemno nevarna. Za ureditev dostopa na Vrtaško planino ozrioma traktorske vlake bi potreoovali kar 25 milijonov tolarjev. Brez pomoči občine in države ne bo šlo, na Vrtaški planini pa predvidevajo tudi obnovo hleva in koče. Za žago na Belci je agrarna skupnost iztržila vrednost 130 tisoč nemških mark vrednosti delnic LIP-a Bled. Agrarna skupnost tudi želi, da se zadružni dom Dovje čimprej vrne v lastništvo kraja in krajanov. Zdaj, ko je agrarna skupnost registrirana, bodo začeli tudi postopek za vračilo gozdov in zemljišč, ki so denacionalizirana. • D.S. Druga gorenjska razstava koz in kozlov Ko se koza "na ogled" postavi... Rejci iz gorenjskega kozjerejskega društva bodo na razstavi predstavili petdeset koz in kozlov. Valburga - Društvo kozjerejcev Gorenjske, ki združuje rejce gorenjske pokrajine in širšega ljubljanskega območja, bo ob koncu tedna pripravilo v bližini Kanu cluba v Valburgi drugo gorenjsko razstavo koz in kozlov. Kot je povedala predsednica društva in kozierejka Marija Podvez z Verja pri Medvodah, se bo predstavilo petdeset koz in kozlov sanske in srnaste pasme. Razstavo bodo odprli v soboto opoldne, uro kasneje bo ocenjevanje in zvečer prva molža. V nedeljo zjutraj bo še druga molža, ob enajstih razglasitev rezultatov ocenjevanja in podelitev priznanj, popoldne ob 15. uri pa bodo še kozje dirke. Ocenjevalna komisija, v kateri bodo strokovnjaki Biotehniške fakultete, bo med razstavljenimi živalmi izbrala najboljše (najlepše) koze in kozle sanske in srnaste pasme, ki se bodo septembra udeležili tudi državne razstave na Ptuju. Kozjerejci bodo prireditev popestrili še s srečelovom ter s ponudbo izdelkov iz kozjega mleka in kozjih jedil (golaž, kozličje meso na žaru). Za odrasle bo vstopnina 400 tolarjev, za otroke pa 200. • CZ. Novi pravilnik za gostinske obrate - in tudi za turistične kmetije Na kmetijah brez značilne gostilniške opreme Gostinski lokali morajo po novem pravilniku imeti za vsako mizo s štirimi stoli eno parkirno mesto. Kranj - Minister za gospodarske dejavnosti je v soglasju z ministroma za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal pravilnik s precej zapletenim imenom: pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave, ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznmih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah. Pravilnik je začel veljati sredi tega meseca. Obstoječi gostinski obrati, sobodajalci in turistične kmetije se bodo glede minimalnih storitev in predmeta poslovanja morali z njim uskladiti v enem letu, za gradbeno tehnične preureditve poslovnih prostorov pa je rok tri leta. Gostinski obrat, ki je dosegljiv z motornimi vozili, mora imeti za goste urejene parkirne površine, in sicer najmanj eno parkirno mesto za vsako mizo s štirimi stoli. (Izjema so gostinski obrati v naseljih, kjer so parkirišča zagotovljena v okviru javnih parkirnih [>ovršin.) Sestavljala pravilnika so mis-ili tudi na invalide in so določili, da mora biti na parkirišču najmanj eno parkirno mesto široko 3,2 metra in rezervirano za invalide, dostop do vhoda za goste pa mora biti grajen brez funkcionalnih ovir. Da ne bi imeli konzerv in sardinic Da gostinski obrati ne bi bili konzerve, gostje pa sardinice, pravilnik podrobno določa velikost sob za prenočevanje in tudi vse ostalo. Enoposteljna soba mora imeti najmanj osem kvadratnih metov površine, dvoposteljna najmanj 12 kvadratnih metrov, poleg tega pa tudi najmanj 90 centimetrov Široko in 190 centimetrov dolgo posteljo (pri francoskih posteljah 135 x 190), zavese za popolno zatemnitev sobe, protihrupno zaščito, cenik storitev, ki se nudijo v sobi, in še marsikaj drugega. Kako veliko in urejeno mora biti stranišče za goste? Če je v prostoru za strežbo jedi in pijač do 40 sedežev, mora imeti eno stranišče za ženske ter en pisoar in eno stranišče za moške, restavracija s 40 do 80 sedeži dve ženski stranišči ter dva pisoarja in eno stranišče za moške - in tako dalje. Gostilniški "šank" dva metra od prvih miz Pravilnik natančno določa minimalne storitve v nastanitvenih in prehrambenih gostinskih obratih. Hoteli, penzioni, počitniške hiše in apartmaji, planinski domovi, kampi in vsi, ki se ukvarjajo s prenočevanjem gostov, morajo imeti tudi javni telefon za zunanje klice in skupni dnevni prostor s televizorjem in dnevnimi časopisi. Restavracija mora imeti ločen prostor (jedilnico) za nekadilce, kavarna posebno udobne sedeže in živo glasbo oddaljeno od sedežev najmanj en meter, kamp posebna mesta za ognjišča in povprečno 65 kvadratnih metrov velik prostor za postavitev šotora ali počitniške prikolice, gostilniška jedilnica kvadratni meter površine na vsak sedež in točilno mizo, ki je od miz za goste oddaljena najmanj dva metra... Sobe na turističnih kmetijah • kot hotelske sobe Pravilnik določa tudi pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti na kmetijah - to je na kmetijah, ki sprejemajo goste na prenočevanje, na izletniških kmetijah oz. kmetijah odprtih vrat ter v vinotočih in osmicah. Gostom lahko nudijo hrano, pijače in prenočišča le kot dopolnilno dejavnost in če imajo organizirano lastno kmetijsko pridelavo. Zunanja ureditev, prostor in oprema kmetije morajo biti prilagojeni krajevnim arhitekturnih značilnostim in prvobitnemu okolju. V prostorih, kjer strežejo jedi in pijače, ne sme biti značilne gostilniške opreme. Kmetije, ki prenočujejo goste, morajo sobe in kopalnice ter apartmaje urediti tako, kot to določa pravilnik za ostale gostinske obrate, imeti pa morajo tudi posebno stranišče za goste. y prostoru, v katerem strežejo jedi in pijače, mora biti najmanj toliko sedežev, kot je ležišč, oz. najmanj toliko miz. kot je na kmetiji sob. Ce ima turistična kmetija tudi kamp, veljajo zanj enake zahteve kot za vse druge kampe; Dodatna zahteva je le ta, da sanitarni prostori (umivalnica, stranišče), ki $° urejeni v hiši, ne smejo biti oddaljeni od kampa več kot dvesto metrov. Brez piva na izletniških kmetijah Izletniška kmetija oz. kmetija odprtih je odprta le ob koncu tedna (pete* popoldan, sobota, nedelja) in med prazniki, po dogovoru pa tudi med tednom, vendar le, če se skupine prej najavijo. Izletnikom nudi lastne jedi, od pijač pa le vino, mošt, sadni sok, žganje in mineralno vodo. Če ima v prostoru za strežbo jedi in pijač več kot petdeset sedežev, mora minimalne tehničfle pogoje prilagoditi določbam pravilnih o urejenosti kuhinje, skladišča za shranjevanje živil in jedilnice. Imeti mora tudi posebno stranišče za goste. Vinotoč in osmica sta obliki strežbe in prodaje lastnega vina in ostalih dorna pridelanih alkoholnih in brezalkoholnih pijač na kmetiji oz. v vinski kleti. * vinotoču prodajajo in strežejo vse leto« dokler imajo lastno pijačo, v osmici pa največkrat dvakrat na leto do deset dni-Vinotoč ponuja vino in ostale alkoholne in brezalkoholne pijače, hladne r»af' ezke, domač kruh m potico ter krajeV' no značilne enolončnice (bogra^ klobasa z zeljem, jota, štruklji itd.) C. Zaplotnik Mednarodna razstava mačk na Bledu Plavajoče in brezrepe mačke Najlepši je bil rdečekožuhasti perzijski maček, last Giannmichela Romana iz Italije. Bled - Felinološko društvo Kamnik, ki združuje lastnike in ljubitelje pasemskih in ostalih mack z Gorenjskega, Notranjskega, Primorskega in Obale, je v soboto pripravilo v športni dvorani na Bledu drugo mednarodno razstavo pasemskih mačk. Čeprav so se nekateri tuji razstavljala zaradi obiska papeža v Sloveniji ustrašili gneče na cestah, je bila udeležba kar dobra. 115 razstavljalcev iz Avstrije, Italije. Nemčije, Hrvaške, Češke, Švice in Slovenije je predstavilo 179 mačk devetnajstih različnih pasem in še pet navadnih domačih mačk. Med dolgodlakimi so bile perzijske in eksotične mačke, med srednjedolgodla-kimi ameriške in norveške gozdne mačke, svete birmanske mačke, turške angora in van mačke, med kratkodlakimi abesinke, britanke, bur-manke, kartuzijke ter evropske, devon rex in ruske morde mačke, med siamskimi in orientalskimi pasmami pa Japonska bobteil mačka njena lastnica. siamske mačke, balijke, ja-vanke in orientalke. Posebno pozornost je vzbujala v Sloveniji prvič predstavljena japonska bobteil mačka, za katero je značilno, da se že rodi brez repa. Gledalci so si z zanimanjem ogledovali tudi turške van mačke, ki bi 70 odstotkov življenja preživele v vodi, če jim človek ne bi življenja uredil drugače; še vedno pa mačka, ki se že rodi brez repa, in se zelo rade kopajo... Razstavljene mačke so bile lepe, vredne, prisrčne, a še vedno samo mačke, ki imajo tudi ostre kremplje. Ko je eden od "stewardov" nesel mačko na ocenjevanje k enemu od petih sodnikov (med njimi je bila tudi Vanja Knez iz Slovenije), ga je mačka zelo popraskala. Na tekmovanju za najlepšo mačko razstave je bilo vsaj 25 Tomaž Ferjuc - predse*1- j kamniškega felinoloŠk" društva in vodja razstave« kandidatov, sodniki iz Nizozemske, Češke, AvsJJj in Slovenije pa so las naziv podelili rdečekožuha?, mu perzijskemu mačku, »j skupaj z lastnikom Gterjj chelom Romanom iz Ital'rj' dan po razstavi "prazno^, četrti rojstni dan. Med slo^ kimi rejci se je najbolj iz*^ Simon Jelenko iz Maribor^ je bil z rusko modrim ma^(f, tretji med mački, starimi o*V do šest mesecev, in z & J modro kastratko četrti /V^i kastrati. Med gorenjsK ^ mačkami, ki so sodeloval*5 ^ razstavi, je bila najboljša *6J osemmesečna norveška $°? na mačka, last Mojce LukiP Škofje Loke. • C. Z. I KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema Rollerji ROCES, BAUER, ULTRA-WHEELS - ščitniki in ostala oprema VALY-2AGAR, Botonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik Na umetni steni v škofjeloški dvorani Poden je bila prva letošnja tekma športnih plezalcev za državno prvenstvo A MARTINA DVAKRAT DO VRHA V soboto se je za naše športne plezalce začela nova sezona, katere vrhunec bo tekma za svetovni pokal, ki bo novembra v Kranju________ ïa^^iTÏÏ^^l^iSS I Mojstrančanka Martina čufar, najboljša v ško^i Loki v^fZSÜ^ltt'ü^iZZ LETOS PRVIČ S TRENERJEM Mojstrančanka Martina Čufar, kije tako v predtekmo vanju kot v M^^rW-uniin. ki ie lani dosegala vehi Rnalu dvakrat preplezala smer do vrha. V moški konkurenci pa je b" v Skotji Loki najboljši Aljoša Grom z Vrhike, ki je zmagal v P'edtekmovanju in nato preplezal najvišje še v finalu movanja je najbolje kazalo Aljoši Gromu, ki je imel višino 20 +, svojo dobro pripravljenost Pri dekletih so se v novi sezoni predstavile predvsem mlade tekmovalke, saj je bila edina "prava" članica Trbovelj-Čanka Metka Lukančič, vse ostale tekmovalke pa so še mladinke. Med njimi je tudi tekmi so si M« naša najboljša športna plezalka tekmovalci precej Martina Čufar iz Mojstrane, ki komur pa n» ""^ ,e za ie obakrat zanesljivo preplezala plezati do vrha.^Najmanj J< smeri -uspelo pa je dokazal še v superfinalu, kjer je bil z 20, 20 - spet najvišje na steni. V zanimivi finalni tekmi so si bili sicer najboljši \ izenačeni, ni-pa ni uspelo smeri pre-do . do vrha. In ker' je to zmagovalcem Gromom prvič edino njej, je postala tudi zanesljiva zmagovalka Prve letošnje tekme za državno Prvenstvo. Za njo se je uvrstila Maja Šuštar (AO Ljubljana Matica), tretja je bila Metka Lukančič (AO Trbovlje), četrta Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), peta Saša Truden, šesta Lenča Gradišar (obe ŠPO Tržič) in sedma Blaža Klemenčič (PK Skofja Loka). Vse te tekmovalke, razen Lukančičeve, so bile najboljše tudi v razvrstitvi v posebni mladinski kategoriji. Medtem ko je bilo pri dekletih v konkurenci le dvanajst tekmovalk, pa je bila večja konkurenca pri fantih, kjer je nastopilo osemindvajset tekmovalcev. Že po prvem delu tek- zaostal Matej Mejovšek (Šaleški AO), vendar pa sta bila v super finalu od njega za + boljša Franci Jensterle (AO Žiri) in Jure Golob (AO Rašica). Na koncu se je Franci uvrstil na drugo mesto, Jure je bil tretji, Matej pa četrti. Odličen peti je bil domačin Aleš Strojan (PK Škofja Loka), ki je na koncu zmagal v mladinski konkurenci. Sesti ie bil Marko Lukič (AO Kozjak), sedmi David Stepanjan (AO Kranj), osmi Urh Čehovin (AO Ljubljana - Matica), deveti Peter Bračič (Šaleški AO) in deseti Matej Sova (ŠPO Tržič). David Stepanjanje bil tudi drugi med mladinci, tretji pa je bil Urh Čehovin. V. Stanovnik NASTOPILI SO TUDI MLADI Po sobotni tekmi za starejše kategorije so se v nedeljo na umetni steni v dvorani Poden v Skorji Loki pomerili vseh srednjih in mlajših kategorij. Rezultati: cicibanke: L Polona Santelj (Pc Pivka), 2. Monika Potočnik (AO Impol), 3. Urša Vlahušič (Posavski AK); cicibani: 1. Nejc Česen (PK Škofja Loka); 2. Jure Mohor, 3. Miha Škof (oba AO Lj-Matica); mlajše deklice: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 2. Špela Suhač (AO Kranj), 3 (SPO Tržič),4 Spela Legat (ŠPO Radovljica), 5. Nina Hl< Jesenice); mlajši dečki: 1. Blaž Rant, 2. Anže Stremfe.j * ~ Skofja Loka), 3. Jernej Rabzelj (AO Li-Matica); starejše deklice: 1. Saša Truden, 2. Nastja Guzzi (Obe SPO Tržič), 3. Spela Sehga (Šaleški AO), 5. Špela Žula (SPO Radovljica); starejši dečki: 1. Tomaž Valjavec, 2. Klemen Bečan (oba SPO Tržič), 3. Boštjan Potočnik (AO Impol) in Blaž Rant (PK Škofja Loka), 5. Anže Štremfelj (PK Škofja Loka); kadetinje: 1. Eva Tušar (PK Škofja Loka), 2. Alenka Krejan (Posavski AK), 3. Mojca Oman, 4. Lara Zazvonil (obe AO Kranj); kadeti: 1. Aleš Strojan (PK Škofja Loka), 2. Matjaž Jeran (AO Lj-Matica), 3. Tomaž Jevšnik (Šaleški AO), 4 Aleš Pelko (AO Kranj), 5. Sašo Koželj (PK Škofja Loka). A.S. Devetnajstletna Mojstrančanka, ki je lani dosegala velike uspehe tako na domačih tekmovanjih kot na največjih tekmah svetovnega pokala, je bila v soboto v Škoffi Loki ponovno nepremagljiva. Z njo smo se pogovarjali po končanem tekmovanju. Med lansko in novo sezono si imela dobre tri mesece časa. Kako si ga izkoristila za treninge? "Od konca evropskega prvenstva v januarju sem kar veliko trenirala. Ker sem bila prej tudi bolna, so bili treningi kar naporni, vendar pa je bil učinek in napredek velik. V tem času sem tudi uradno dobila trenerja. To je Tomo Česen, ki je strokovnjak in z načrtnimi treningi. Pri njem vidim, da se moja forma ves čas vzpenja in upam, da bo šlo tako tudi , naprej." Prej si za treninge večinoma skrbela sama. Kakšna razlika pa je med treningi sedaj in prej? "Da imam trenerja, je dobro predvsem zato, ker se on za treninge spomni določene smeri in pri tem upošteva tisto, za kar ve, da jaz ne maram preveč. Določi mi, kdaj bom plezala kratke smeri, kdaj vzdržljivostne. Sestavlja mi smeri, ki so včasih zelo težke in moraš dati v petih, šestih gibih, "vse od sebe". Večinoma treniramo pri njem doma v stenci, pa tudi na drugih stenah." Zmaga tukaj v Škof j i Loki je bila gotovo načrtovana? "Res sem pričakovala to zmago, saj se trenutno zelo dobro počutim. Sicer ne podcenjujem svojih tekmic, saj vem, da gre nekaterim zelo dobro, naprimer Katarini, s katero skupaj trenirava. Lahko pa rečem, da na tekmah ni moj edini cilj zmaga, boljje cilj, da preplezam do vrha smeri. Ravno to pa mi je danes v Skofji Loki dvakrat tudi uspelo." Po treh domačih tekmah te čakajo tudi mednarodni nastopi in tekme svetovnega pokala. "Svetovni pokal se začenja jeseni, do takrat pa me čaka nekaj pomembnih tekem. Prva taka bo konec junija Master v Ameriki, kamor so med drugimi tekmovalkami povabili tudi mene in Metko Lukančič. To so tako imenovane Extreme fames. Nato bom nastopala na podobni tekmi v Franciji in taliji, kamor povabijo le najboljše tekmovalke. O rezultatih pa težko govorim, saj ne vem, koliko trenirajo moje tekmice. Upam, da mi bo kdaj uspelo priti med prvih pet." Lani si začela s študijem na Fakulteti za šport. Ostane dosti časa za treninge? "Res imam trenutno kar malce problemov s časom, saj če hočem opraviti vse vaje na fakulteti, pogosto čutim, da sem f>reveč utrujena za trening. Najbrž bo treba kaj pustiti za drugo eto. Sicer pa z učenjem nimam težav, imam sobo v Ljubljani in tako tudi ni predolge poti do Mojstrane in do treningov v Kranju." • V. Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Lefence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 SYSTEMS -oc Slovenske kegljavke so ekipne svetovne prvakinje -Minuli četrtek so v gostilni Benedik v Stražišču kranjski kegljavci in kegljavke proslavili uspešno sezono. Sekretar Kegljaške zveze Bojan Dremelj je najboljšemu kegljaškemu paru v Sloveniji, ki ga sestavljata člana Iskreemeco Albin Juvančič in Boris Urbane predal pokal za naslov prvakov, prav tako pa sta pokal za tretje mesto dobila par Zdravko Štrukelj in Vane Omen. Pri ženskah sta se na odlično drugo mesto uvrstili Silva Fleischman in Andreja Ribič. Juvančič, Urbane, Štrukelj, Oman in reprezen-tantka Ribičeva so naslednji dan že odpotovali na 21. svetovno kegljaško prvenstvo v Prago. Tam so naše kegljavke v nedeljo že osvojile naslov ekipnih prvakinj sveta, rezultatov včerajšnjega ekipnega nastopa moških pa do zaključka naše redakcije še nismo prejeli. • V. Stanovnik, foto: J.Furlan NAMIZNI TINI KRIŽANI V L, LOČANIV 2.LIGI Križe, Škofja Loka, 19. maja - Obe gorenjski ekipi, ki sta se minuli petek borili za vstop v višji kvalitetni razred igranja v novi namiznoteniški sezoni, sta uspeli. Tako je ekipa NTK Križe na drugi kvalifikacijski tekmi še enkrat premagala Kajuh Slovan, Ločani pa še enkrat ekipo Krškega. V novi sezoni bo tako Gorenjska imela v najmočnejših ligah spet več zastopnikov, saj bo pri moških v elitni ligi nastopal NTK Križe, pri ženskah pa prvoligašice ostajajo namiznoteni-sačice Markurja. Ekipe Kranja, Škofje Loke in Jesenic bodo v novi sezoni drugoligaši. • V.S. Blejsko igrišče za golf in naše golfarje sta obiskala najboljša strokovnjaka za pravila golfa na svetu KAJ ČE ŽOGICO UJAME KROKODIL? NAŠI ZNOVA V VRHU Bled, 20. maja - Konec tedna je bila v Duisburgu močna veslaška regata, na kateri so uspešno nastopili tudi naši reprezentantje in potrdili dobro pripravljenost pred luzernsko regato in letošnjimi olimpijskimi igrami. Tako je v prvem tekmovalnem dnevu, v soboto, v finale uspelo priti svetovnemu prvaku skifistu Iztoku Čopu in četvercu brez krmarja v postavi Denis Žvegelj, Jani Klemenčič, Milan Janša in Sadik Mujkič. Čop je sicer veslal zelo dobro, vendar pa je vse najboljše presenetil Kanadčan Porter, ki je začel silovito in ni popustil do konca. Čop je zasedel četrto mesto. Odlično pa je šlo četvercu, ki je zasluženo zmagal. V nedeljo je bil nato Čop drugi za Švicarjem Muellerjem, četverec pa je zasedel tretje mesto. • V.S. KOLESAHSTV Bled, 21. maja - Prav zanimiv, za slovenske golfarje pa zanesljivo zelo poučen, ie bil obisk dveh najbolj znanih strokovnjakov s področja pravil v golfu, Davida Papperja, predsednika komiteja za golf pravila pri The Royal and Ancient Golf Çlubu of St. Andrews na Škotskem in Davida Rickma-aa, sekretarja komiteja, ki sta minuli konec tedna prišla na obisk v Slovenijo. Po svetu mani avtoriteti za golf pravila so na obisk povabili člani Slovenske golf zveze, ki je zadnja leta vse bolj delovna, saj je v Sloveniji že okoli tisoč igralcev golfa. Številka o slovenskih igralcih golfa je proti angleškim ali ameriškim pač zanemarljiva, m knjižico s pravili igranja Pa zanemarljivo dejstvo, da je P™ pravila te igre so namreč Zofki Klemen - Krek pred -^gačna kot pn drugih štirimi leti uspelo v slovenski f"^0™* ;e igrišče navadno lezik prevesti in nato tudi izdati športih, saj je igr veliko, lahko je v puščavi, ob morju, v gozdnatem področju, ob rekah in jezerih, v skalovju -skratka, tako kot so različna igrišča so različne tudi situacije, v katerih se lahko znajdejo golfa rji - od začetnikov, pa vse do vrhunskih igralcev. Na širnih poljanah se lahko srečajo z živalmi, ki odnašajo žogice, žogice lahko padajo v vodo, v morje, lahko jih živali celo požro, lahko jih nihče ne najde... vendar pa splošna pravila za golf obstajajo in ta pravila so do sedaj prevedena v 22 jezikov, tudi v slovenskega, kjer golf v zadnjih letih vendarle postaja šport za mnoge in ne le za elito. Če za primerjavo povemo, da je knjižica pravil igranja golfa, ki jo je izdal Royal Ancient Golf Club of St. Andrews izšla v angleškem jeziku v štirih milijonih naklade, slovenska izdaja pa v nekaj več kot 300 izvodih, potem je jasno, da za svetovni strokovanjaki za golf Slovenije na štejejo v golfarsko velesilo. "Prvič sva pri vas, všeč nama je Slovenija, Bled in posebno golf igrišče na Bledu, zato misliva, da ima ta šport pri vas lepo grihodnost," sta ob obisku na >ledu zatrjevala ugledna svetovna strokovnjaka, ki sta v zadnjih letih obiskala že številne države in golfarje poučevala pravil igre in ravnanja v določenih situacijah. V.Stanovnik PAG0N TRETJI NA KROŽNI DIRKI Kranj, 21. maja - V nedeljo pozno popoldne so se domov v Kranj vrnili kolesarji kranjske Save, ki so uspešno nastopili na enodnevni krožni dirki v Gleisdorfu v Avstriji, ki je štela tudi za avstrijski pokal. Trener Savčanov Marko Polanc je bil zadovoljen z nastopi Tadeja Križnarja, Sandija Šmerca, Klemna Tuska in Uroša Gnezde, saj so na cilj prišli z glavnino kolesarjev z minuto zaostanka, zlasti pa sta se izkazala Kranjčan Aleš Pagon (ki vozi z dvojno licenco tudi za avstrijskki Bosch) in Rajko Petek (Sava). Aleš je v cilj pripeljal kot tretji z 20 sekund zaostanka za zmagovalcem Petrom Lutenberçerjem, Avstrijcem iz profesionalne italijanske ekipe Carrera. Z istim časom je v cilj pripeljal tudi Rai ko Petek, ki je bil šesti. Aleš Pagon je tako trenutno prvi v skupnem seštevku tekmovanja za avstrijski pokal. Člani ekipe Save bodo to soboto nastopili na kriteriju v Mariboru, v nedeljo pa še na 160-kilometrski cestni dirki okoli Pohorja, ki šteje za slovenski pokal in zlato kolo. • V.S. DNEVI ITALIJANSKE KUHINJE od 20. do 27. maja 1996 Vsak dan od 12. do 22. ure Priporočamo rezervacije po NOGOMET PRIČAKOVAN PORAZ NAKLA V tretji ligi je Triglav Creina zmagala v Ljubljani, Visoko pa igralo neodločeno z Brdi. Kranj, 21. maja • Tekma drugoligašev oziroma nekdanjih prvoligašev iz Ljubljane in Naklega se je končala po pričakovanju. Železničar Ljubljana je premagal Naklo z 2 : 0, Eo priložnostih pa bi bil lahko izid v korist vodilnih jubljančanov še višji. Naklanci po tem porazu ne morejo biti brezbrižni. V nedeljo morajo v tekmi z Ero Šmartno, ki je premagala drugouvrščeno Nafto, zmagati, če želijo v miru počakati konec prvenstva. Tretjeligaša sta bila zelo uspešna. Kranjčani so v gosteh z 1 : 0 premagali Slovana, Visočani pa so gostovali v Brdih in igrali neodločeno 0 : 0. Visočanom se maščujejo po nepotrebnem zgubljene točke doma, ki bi jim zagotovile obstanek v ligi. • J.K. MALI NOGOMET FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V KRANJU Kranj, 21. maia -Jutri, 22. maja, z začetkom ob 10. uri, bo v dvorani na Planini zaključni turnir v malem nogometu za starejše dečke. Nanj so se uvrstile štiri najboljše osnovnošolske ekipe iz vse Slovenije, med njimi tudi ekipa OŠ Jakoba Aljaža, ki je organizator finalnega turnirja. Poleg tekmovalnega dela sporeda bo v dvorani na Planini potekala tudi predstavitev šolskih športnih dejavnosti, med odmori pa se bodo predstavile posmezne šole, udeleženke turnirja. Zaključek je predviden nekaj po 14. uri. • V.S. TURNIR V ŽELEZNIKIH Železniki, 20. maja - KMN Pik klub Železniki bo to nedeljo, 26. maja, organizator sedmega tradicionalnega turnirja v malem nogometu, ki bo potekal na igrišču v Dašnici. Zanj se je moč prijaviti do četrtka, 23. maja, do 20.30 ure, ko bo v gostilni pri Zalogarju v Dolenji vasi žrebanje. Prijave po telefonu 66-012 int. 31 do 14. ure vsak dan sprejema Dominik Benedičič, popoldne pa se je moč prijaviti po telefonu 66 - 663. Prijavnina za ekipo je 8 tisoč SIT. Turnir šteje tudi za točke medobčinskega prvenstva. • V.S. ALPSKO SMUČANJE Zaključek tekmovalne sezone za mlade NAJBOLJŠI JE ASK KRANJSKA GORA Tekmovalni skupnosti zahodne regije, ki organizira tekmovanja otrok za Pokal Zavarovalnice Triglav, je uspelo v letošnji zimi skoraj v celoti izpeljati program predvidenih tekem. Izvedena je bila večina tekmovanj, od tega vsa previdena v kategoriji cicibank in cicibanov, ter nekaj manj v kategorijah mlajših in starejših deklic ter mlajših in starejših dečkov. Že tretje leto je bil pokrovitelj letošnjih tekmovanj Zavarovalnica Triglav, območni enoti Kranj in Nova Gorica, ki sta za vsa tekmovanja prispevali priznanja za najboljše. Zaključna prireditev letošnjih tekmovanj s podelitvijo priznanj je bila v petek, 17. maja, v Kranjski Gori. Vrstni red tekmovalcev v zahodni regiji se določa na osnovi točkovanja. Na vsaki tekmi 25 najboljših dobi točke od 50 do 1, za skupni vrstni red pa štejejo polovica rezultatov od števila izvedenih tekem. Tako so v letošnji sezoni za končni vrstni red šteli 2 veleslaloma, 1 superveleslalom in 1 slalom pri cicibanih ter po 2 veleslaloma in 1 slalom pri dečkih in deklicah. Končni vrstni red Pokal Zavarovalnice Triglav za sezono 1995/96: V kategoriji cicibank in cicibanov, letnikov 1985, 1986 in 1987 je na 4 veleslalomih, 3 slalomi in 2 superveleslalomih tekmovalo 76 cicibank in 117 cicibanov. Cicibanke: 1. Urša Rabič (Kranjska Gora) 200 točk, 2. Ana Šmit (Bled) 167 točk, 3. Andreja Završnik (Bled) 166 točk, 4. Polona Jakelj (Kranjska Gora) 156 točk, 5. Urška Polanc (Kranjska Gora\ 126 točk, 6 Meta Lavrič (Bled) 119 točk. Cicibani: 1. Jan Skofic (Didakta Radovljica) 195 točk, 2. Aleš Omerzel (Blejska Dobrava) 185 točk, 3. Andrej Fiorelli (Gorica) 162 točk, 4. Andraž Grohar (Kranjska Gora) 151 točk, 5. Matic Debeljak (Domel Železniki) 150 točk, 6. Nejc Tepina (Triglav) 128 točk. Pri mlajšh deklicah in dečkih, letniki 1983 in 1984, je v 4. veleslalomih in 3. slalomih nastopalo 33 deklic in 50 dečkov. Mlajše deklice: 1. Ana Kobla (Blejska Dobrava) 150 točk, 2. Mojca Ferk (Blejska Dobrava) 135 točk, 3. Kaja Devetak (Gorica) 132 točk, 4. Petra Robnik (Blejska Dobrava) 130 točk, 5. Špela Rovšček (Matajur Tolmin) 117 točk, 6. Mateja Skok (Kanin Bovec) 117 točk. Mlajši dečki: 1. Žiga Puc (Blejska Dobrava) 150 točk, 2. Matija Grašič (Tržič) 140 točk, 3. Matej Bradaškja (Kanin Bovec) 122 točk, 4. Jure Lenarčič (Matajur Tolmin) 121 točk, 5. Klemen Pukl (Blejska Dobrava) 100 točk, 6. Boštjan Birsa (Gorica) 91 točk. Na 4 veleslalomih in 3 slalomih v kategoriji starejših, letniki 1981 in 1982, je nastopalo 26 starejših deklic in 30 dečkov. Starejše deklice: 1. Lea Dabič (Bled) 136 točk, 2. Tanja Žerjav (Kranjska Gorica) 135 točk, 3. Nina Mulej (Didakta Radovljica) 132 točk, 4. Darka Puc (Blejska Dobrava) 131 točk, 5. Jana Konstantin (Alpetour Škofja Loka) 113 točk, 6. Katarina Štravs (Kranjska Gora) 112 točk. Starejši dečki: 1. Tomaž Potočnik (Didakta Radovljica) 145 točk, 2. Jure Pogačar (Triglav Kanj) 140 točk, 3. Andrej Šporn (Kranjska Gora) 135 točk, 4. Matej Lesar (Tržič) 125 točk, 5. Jernej Ribnikar (Tržič) 121 točk, 6. Marko Žnidaršič (Alpetour Škofja Loka) 113 točk. V letošnji sezoni je bilo že tretjič izvedeno tudi ekipno tekmovanje klubov, kjer so se seštele vse osvojene točke vseh tekmovalcev, ki so nastopali v tekmovanjih zahodne regije. Vrstni red klubov: 1. ASK Kranjska Gora 2960 točk, 2. SK Bled 2885 točk, 3. SD Blejska Dobrava 2227 točk, 4. SK Tržič 1938 točk, 5. SKS Didakta Radovljica 1676 točk, 6. SK Matajur Tolmin 1510 točk, 7. SK Alpetour Skofja Loka 1489 točk, 8. SK Goricas 1127 točk, 9. SD Domel Železniki 1029 točk, 10. SK Triglav Kranj 910 točk, 11. SK Kanin Bovec 907 točk, 12. SD Rudar Idrija 404 točke, 13. SK Jesenice 293 točk, 14. SK Jezersko 108 točk, 15. SK Izola 67 točk, 16. SK Bohinj 51 točk, 17. SD Vipa Predmeja 0 točk. J. Šolar ROKOMET OŠ I. GROHAR DRŽAVNI PRVAK Učenke OŠ I. Grohar iz Škofje Loke so letošnje državne prvakinje v rokometu. V domači dvorani so najprej v poflinalu premagale vrstnice iz Ajdovščine, v razburljivem finalu pa še Sevničanke. Najkvalitetnejši je bil finalni obračun. Gostje iz Sevnice so večji del tekme vodile, tudi s tremi goli razlike, v zadnjih šestih minutah pa popustile, zaigrale nezbrano in izgubile tekmo. Takrat so imele prednost trez zadetkov in sedemmetrovko. Domača vratarka je ubranila strel in potem dobesedno zaklenila vrata. 45 sekund pred koncem je bil izid 12-11 za Ločane, gostje pa so imele spet kazenski strel. Darja Rajšič je prvi strel, čeprav sodnik še ni dal znaka za izvajanje, branila, bila uspešna, potem še pri drugem izvajanju, odbito žogo pa so Sevničanke spravile v mrežo in izenačile. V zadnjem napadu so nasprotnice napravile prekršek in dosojena je bila 7-metrovka. Uspešna izvajalka je bila Katarina Pinterič. Zadetek je pomenil zmago in naslov, kajti nasprotnicam je zmanjkalo časa za zadetek. Tako kot teden dni prej košarkarski finale je imel tudi rokometni svoj drugi del. Med odmori so se predstavili učenci nastopajočih šol, ki so polni loški dvorani pokazali del svoje dejavnosti. Tako smo videli nastop akrobatske skupine iz Limbuša, karateiste iz Sevnice, državna prvaka v plesu iz Ajdovščine, navijaško skupino iz Žirov, te so letošnje prvakinje Slovenije med skupinami, navdušila pa sta tudi mlada loška plesalca. Skratka finalni turnir je bil praznik rokometa, za katerega imajo veliko zaslug tudi organizatorji. Rezultati: polfinale: OŠ Rado Robič (Limbuš) - OS Savo Doki (Sevnica) 8-21, OŠ Ivan Grohar - OŠ Ajdovščina 15-9; za tretje mesto: Limbuš - Ajdovščina 7-23; za prvo mesto: I. Grohar - Sevnica 13-12. Ločanke so igrale v postavi: Darja Rajšič, Elena Mirčevski, Mateja Koblar, Petra Debeljak, Maja Breznik, Ana Kosec, Amra Crnačič, Enisa Nikočevič, Vesna Zupanek, Mojca Perko, Katja Pinterič, Živa Kalan, Urša Ažman, Mojca Bizjak, trenen Marko Berce in vodja ekipe: Mara Peternelj. Za najboljšo vratarko so izbrali Darjo Rajšič (I. Grohar), igralko: Danijela Brestovac (Sevnica), najboljša strelka pa je bila Katja Pinterič (I. Grohar). • Martin Dolanc ŠEŠIRJU NI USPELO Rokometašem Šeširja ni uspela vrnitev med prvoligaše. V tretji finalni tekmi končnice so jih še drugič premagali rokometasi Delmarja, ki so tako ob Sevnici postali novi prvoligaš. Tokrat je bil za poraz odločilen prvi del, ki so ga klobučniki izgubili s tremi goli razlike. V nadaljevanju so sicer igrali bolje, vendar so bili ribiči enostavno boljši. V tretji ligi so igrali zadnji krog, ki pa ni odločal o ničemer več. Drugi Krim je v Preddvoru doživel pravo katastrofo zaradi neresnega in nešportnega pristopa tekmi. Zato ni veliko manjkalo, da bi sodnika tekmo končala prej. Zanimiv je bil tudi obračun drugih ekip Besnice in Šeširja, ki se je končal brez zmagovalca. Vse bolje igrajo tudi Duplje, ki so spet zmagale. Sava in Jezersko sta igrala že med tednom. Zmagali so prvaki, ki so potem skupaj z Jezerjani proslavili naslov. Rezultati zadnjega kroga: Duplje -DOM Žabnica 25-23, Besnica "B" - Šešir "B" 15 - 15, Preddvor Gorjanc - Krim 44-15, Jezersko - Sava 24-31, Radovljica Špecerija Bled -Kamnik 25-28. Prvak je Sava, ki bo naslednjo sezono igrala v drugi ligi. • Martin Dolanc ROKOMETASI SAVE V 2. LIGI Stražišče, lè. maja - Z zmago proti ekipi Jezerskega so rokometasi Save minuli četrtek le še potrdili uvrstitev v v 2. rokometno ligo. "Ob 40-letnici našega rokometnega kluba smo dosegli želeni cilj, to je uvrstitev moške ekipe v višji rang tekmovanja. Ob veselju pa imamo že nove skrbi, to pa so pogoji tekmovanja, saj po pravilh Rokometne zveze moramo tekme igrati v zaprtem športnem objektu. Zato bo kljub neugodnim časom, treba misliti na igradnjo pokritega športnega objekta, ki bi ga mladi še kako potrebovali," razmišlja predsednik RK Sava Janez Perčič. zavarovalnica triglav Kljub tem pomislekom pa je bilo v četrtek v Stražišču veselo, saj so rokometasi Save iz rok delegata Rokometne zveze g. Vebra prejeli pokal za prvo mesto v ligi. Ekipo Save pa so letos sestavljali: (stojijo z leve proti desni) trener Igor Stupnišek, Brane Leskovec, Borut Kavčič, Zlatko Dželič, Aleš Mesec, Andrej Završnik, Boštjan Konjar, Rado Kejžar, Lojze Primožič in vodja ekipe Franc Bašar, (čepijo z leve proti desni) Janez Čampa, Andrej Tadina, Boštjan Ogris, Aleš Bašar, David Leskovec in Rok Ahačič. • V. Stanovnik ŠAH ZMAGOVALCA DEŽELJAK IN RAVNIK Pod pokroviteljstvom delovne organizacije "MAJ", d.o.o., trgovina in gostinstvo Kranj je končan II. šahovski turnir "STARI M AYR" Kranj, na katerem je sodelovalo 18 šahistov. Prvo mesto v A skupini je osvojil Brane Deželjak z 8 točkami, 2. Dušan Štagar 6., 3. MK Boris Ciglič 5, 5. 4. Stanko Atanasov 4, 5. Alenka Čebela 3. V B skupini je zmagal mladi GREGOR RAVNIK s 6 točkami. Sledili so mu: Lasica Vladimir 4, 5. Almin Karovič 4. Milan Ačimovič, ki je edini premagal mladega Grega. Desimir Bukovac X v TENIS USPEŠEN ZAČETEK ZA GORENJCE Začela se je letošnja teniška liga. V prvi ligi pri moških imam0 Gorenjci dva predstavnika: lanskega prvaka Triglav in novinca šenčurski Merkur - Protenex, ki se je v ligo uvrstil po sklepu TZS, ker ima tako kvalitetno ekipo in bilo nesmiselno, da začenja t igranjem v tretji ligi. Oba sta štartala uspešno. Kranjčani so najprej gostovali v Mariboru pr' obeh mariborskih ligaših Domov se vračajo s polovičnim uspehom. Premagali so ŽTK, izgubili pa 1 enim od favoritov letošnjega ekipnega prvenstva, Branikom. Senčurjani s° najprej gostili ljubljansko Sočo, ki je ob Branrku eden od favoritov m naslov. Novinci so igra)1 po napovedih in zanesljivo zmagali in dokazali, d8 lahko, vsaj po imenih, dosežejo kaj več ko' načrtovano uvrstitev v končnico. Na drugei" nastopu v Velenju ?° zmagali še prepričljivejc proti Braniku in imajo p° dveh krogih poln izkupi' ček in vodijo na lestvici. Rezultati: ŽTK Mart' bor - Triglav 4-5, Brani* - Triglav 7-2, Merkur ' Protenex ŠTK VE-SoC* (U) 6-3, Merkur - Protf nex ŠTK VE - Branik 8* Mariborčani so proti Merkurjemcev sicer igrali brez Iztok8 Božiča, kar pa ne zmanjšuje uspeh Merkurja - Protenex ŠTK-ej8 in je verjetno najhujši poraz Mariborčanov, odkar se igra prva lig8. Naslednji krog se igra jutri. Triglav igra s Slovanom, Senčurjani P8 potujejo v Medvode. • Martin Dolanc, foto: V. Stanovnik Borut Urh v akciji BALINANJE BERČIČ IN SOFRONIEVSKI NAJBOLJ NATANČNA Kranj, 19. maja - V soboto so balinarji v vseh slovenskih lig3*1 odigrali drugi krog. V super ligi je ekipa Trate gostovala \ Postojni pri ekipi Soviča in jo visoko premagala 4:18. P" Iračanih sta bila zlasti razpoložena Bojan Berač In Da*?}**} | Sofronievski, ki sta v natančnem izbijanju dosegla izvrstnih 47 f oz. 42. točk, Sofronievski pa se je z vrhunskim rezultatom izkazal tudi v igri v krog, kjer je dosegel 36 točk. Tračani so z novo visoko zmago v gosteh na prvem mestl) superligaške lestvice, prav tako dve zmagi pa ima tudi ekipa Polj8' Sicer pa so si Tračani zmago v Postojni zagotovili z rezultati: Sovi : Trata 4:18 - trojka -: Klančar, Koušca, (Ferjančič), Kragelj: Esi"; Štancar, Čauševič 5:13, - dvojica - Podboj (Hrvatic), Borovina: Bence, Berčič 8:7,- posamezno klasično - Klančar : Sofronievs^ 7:13, Koren : Vehar 9 : 12, - hitrostno zbijanje - Klančar : Veh*" 26:33,- natančno zbijanje - Borovina : Berčič 27 : 43, Koren ; Sofronievski 27:43, - igra v krog - Kragelj : Vehar 14:22, Koušca; Bence 24:17, Klančar - Janežič 14 : 21, Borovina : Sofronievski 23; 36. Ekipa Trate v soboto, 25. maja, na domačem balinišču g°s? ekipo Lesonita. Tekma na traškem balinišču se bo začela ob uri. ' V I. ligi je ekipa Jesenic na gostovanju pri Planine TopolcU Ilirski Bistrici zmagala 6:16, ekipa Huj pa jedoma gostila Jadr8^ H.K. in zmagala 12:10. Ekipa Alpetour Radovljice je gostovala T Sitograf Slogi v Ljubljani in izgubila 17:5. Po dveh krogih & lestvici vodita neporaženi ekipi Sitografa Sloge in Jesenic. soboto bo v 1. ligi gorenjski derbi med ekipama Jesenic in P Alpetour Radovljica pa bo doma gostila ekipo Planine - Top°'c' Vse tekme se bodo začele ob 9.uri. V II. ligi vzhod je v Trži' Bistrica igrala z Bičevjem izenačeno 8:8, prav takšen rezultat pa J dosegla ekipa Tržiča, ki je gostovala pri Zarji. Na Trati je ekip Trata mladi izgubila s Primskovim 5:11. Na lestvici vod.1' Plešivica in RLV s po šestimi točkami. V soboto ekipa Bistri^ gostuje v Trbovljah, Trata mladi pa v Polhovem Grade"' Primskovo doma gosti RLV, Tržič pa Plešivico. Tekme se bod začele ob 9. uri. • V.S. HOKEJ NA ROLERJIH JESENIČANI NAJBOLJŠI TUDI V CELJU Bled, 21. maja - Minulo soboto je bil v Celju drugi letošnji turnir za državno prvenstvo v in line hokeju, bolj znanemu kot hokeju na rolerjih. Na njem je, tako kot na prve01 turnirju v Ljubljani, zmagala ekipa Bauerja Acronij3 Jesenic. V Celju je nastopilo kar 26 ekip, Jeseničani so v finalu premagali Olimpijo Starš z rezultatom 2:1. Zanimivo je bilo tudi v konkurenci do 15 let, kjer je po kazenski" strelih zmagala ekipa Hudičev pred moštvom Roces Asa i* Nakla. Ta konec tedna, v soboto, 25. maja, pa bo organiziran prvi turnir na Gorenjskem. "Za turnir na Bledu je do dane« prijavljenih že petnajst ekip v obeh konkurencah, za turnir pa se je moč prijaviti (tel/fax 216 - 533) še do četrtka, ko p° žrebanje," je povedal Brane Terglav, ki skrbi za organizacijo turnirja na Bledu. Sicer pa je pokrovitelj blejskega turnir]* podjetje ITECH, ki bo poskrbelo tudi za lepe nagrad« najboljšim. Štartnina za nastop na turnirju je 10 tisoč tolarjev« vstop v dvorano pa bo za gledalce brezplačen. "Ker je prijav veliko, bodo ekipe začele z igranjem že ob 7. uri ziutraj« finalne tekme pa bodo po pričakovanjih pozno popoldne, pravi Brane Terglav. • V. Stanovnik Odprava gorenjskih alpinistov v Severno Ameriko NA SMUČEH IN DESKI Z NAJVIŠJEGA VRHA Podvig na 6193 metrov visoki gori Mount Mc Kinley načrtujeta Iztok Tomazin iz Tržiča in Marko Čar iz Žirov. Tržič, 21. maja ■ V mali odpravi, ki odhaja proti Severni Ameriki danes dopoldan, sodeluje tudi žirovska alpinist-ka Urška Poljanšek. Alpinista »z Tržiča in Zirov, ki sta lani opravila doslej najtežji spust na smučeh in snežni deski na himalajski gori Gašerbrum 1, načrtujeta po vzponu na Mount Mc Kinley smučanje v zahodnem osteniu, najverjetneje po Mcssnerjevi smeri. To naj bi uresničila med 5. in 15. junijem 1996. Najvišja gora Severne Amerike, 6193 metrov visoki Mount Mc Kinley oziroma Denali z izvirnim imenom, leži na Alas-ki. Tja se danes odpravlja mala slovenska alpinistično-smučars-ka odprava, v kateri sodelujejo Iztok Tomazin, Marko Car in Urška Poljanšek. "Čeprav je bila pot na Alasko še pred nedavnim vprašljiva zaradi moje infekcijske bolezni, po teh zapletih in problemih z opremo in s financami vendarle hitimo proti novemu cilju. Nekaj Slovencev se je v preteklosti že vzpelo na Denali, a to so storili po normalnem pristopu. Mi imamo v načrtu vzpon po približno 1800 metrov visoki ledni smeri, po kateri se je vzpel na vrh R. Messner. Če bodo razmere dopuščale, bi z Markom rada smučala z vrha po isti smeri, sicer pa nekje v zahodnem ostènju. On bo za spust uporabljal snežno desko, jaz pa alpske smuči. Po normalni smeri so že smučali z vrha, po Messnerjevi smeri pa je švicarski alpinist smučal le z roba stene. Zato bi šlo v primeru uspeha za nov vrhunski dosežek slovenskega alpinizma in ek-stremnega smučanja. Lanski spust na smučeh in deski z Gašerbruma je bil gotovo najtežji doslej, vendar so razmere na Alaski zaradi hudega mraza in viharjev težje kot v Himalaji, gora pa se zdi vsaj tisoč metrov višja tudi zaradi specifičnih razmer v polarnem krogu. Žal imamo slabe vesti o poledene-losti gore, kar bi edino lahko preprečilo smučanje z vrha," je pred odhodom povedal za Gorenjski glas Iztok Tomazin. Odprava bo po prihodu na Alasko z letalom poletela na ledenik pod najvišjo goro Severne Amerike. V dveh dneh, predvidoma 26. maja, bo v baznem taboru okrog 4300 metrov visoko. Po aklimatiza-cijskih vzponih načrtuje vzpon na vrh v enem zamahu, kar naj bi se zgodilo med 5. in 15. junijem. Vzpon in smučanje bo trajalo od 20 do 30 ur. Dogodek bo skušala dokumentirati Urška Poljanšek, več pa bodo povedali člani odprave po vrnitvi v domovino predvidoma 23. junija. • S. Saje ALPINIZEM HUMAR DOBIL VRH IN SINA Kamnik, 20. maja - Kamniški alpinist Tomaž Humar se je skupaj z novomeškim alpinistom Vanjo Furlanom 4. maja 1996 povzpel po Prvenstveni smeri prek severozahodne stene 6 828 metrov visoke gore Ama Dablam. To se je zgodilo po skoraj letu dni, ko je kot član slovenske odprave na Anapurno uspel stopiti na vrh zadnjega osemtisočaka za Slovence. Žepna odprava, v kateri je sodeloval tudi Zvonko Požgaj, je odpotovala iz domovine hkrati z našo alpinistično-smučarsko odpravo na Everest. V 1.600 metrov visoki steni Ama Dablama, kjer je že prej zaman poskušalo z vzponom več močnih odprav iz raznih držav, je naši odpravi uspelo vzpon v drugem poskusu. Vzpon v alpskem slogu je v skali in ledu potekal Eet dni, na eni najlepših gora v Himalaji pa je ila največja ovira ogromna količina snega. Prvenstveno smer so posvetili spominu znanega slovenskega alpinista Staneta Belaka - Sraufa. Prvi član odprave, Kamničan Humar, se je konec prejšnjega tedna že vrnil domov zaradi rojstva sina Tomažka, Furlan in Požgaj pa bosta verjetno prispela v domovino 28. maja. S. Saje Andreja se mora tudi dobro spočiti - Vpetek dopoldne so v prostore prodajalne Bombalne predilnice in tkalnice Trtic na Deteljici povabili našo najboljšo biatlonko Andrejo Grašič iz Kriiev. "Vašo športno pot spremljamo ie vsa leta, ponosni smo na vas in vaše odlične rezultate in še naprej bomo stiskali pesti za uspešne nastope, " je v pogovoru dejal generalni direktor BPT Tržič Jano Maček, kije Andreji Grašič izročil darilo tovarne in ji zaželel, da bi se po napornih treningih in tekmovanjih doma v družbi njihovih izdelkov dobro spočila. Andreja pa je povedala, da se je že začela pripravljati na novo sezono, saj se zaveda, da je dobre rezultate lažje doseči, kot pa se potem vedno znova dokazovati. • V. Stanovnik, foto: J. Furlan AVTOMOBILIZEM GORENJCI PONOVNO ODLIČNI Druga dirka za prvenstvo Slovenije v motociklizmu je bila na dirkališču G robnik pri Reki. Ob izredno slabem vremenu, saj je ves dan močno deževalo, tako da so imeli tekmovalci velike težave, se ie vse srečno izteklo. Gorenjski tekmovalci so se ponovno odlično odrezali. V razredu do 125 cem GP je zmagal Miha Zupan iz Struževega pri Kranju, član AVTO-MOTO RACING CLUB A KRANJ. Njegov klubski kolega Milan Špendal iz Orehka pri Kranju pa je kljub padcu v zadnjem krogu dirke, kjer se je boril za tretje mesto uspel osvojilti 4. mesto. Oba sta vozila na motorjih znamke Honda. Dirka je štela tudi za pokal Alpe-Jadran, kjer je jonovno 1. mesto osvojil Miha Zupan in 4. mesto Milan »pendal. V razredu do 250 cem GP je ponovno premočno zmagal Albin Štern iz Čirč pn Kranju, član INOTHERM RACING TEAM Ribnica, na 3. mesto pa se je uvrstil Miran Hudovernik ravno tako iz Čirč pri Kranju in član AMD Domžale. Oba tekmujeta na motorjih Yamaha. Tudi ta dirka je štela za pokal Alpe - Jadran in ponovno je 1. mesti osvojil Albin Štern, Miran Hudovernik pa je dirko končal na 5. mestu. Edinega predstavnika z Gorenjskega pa smo imeli v kat. SUPER BIKE. Darko Katrašnik iz Radovljice član AMD Žiri je na motorju znamke Suzuki osvojil 4. mesto za prvenstvo Slovenije in 13. mesto za pokal Alpe - Jadran. Naslednja dirka bo čez mesec dni na istem dirkališču, tekmovalcem pa želimo ponovitev dobrih rezultatov. • Matevž Jenkole ROZMAN ODLIČEN Na lemberški progi za motokros blizu Rogaške Slatine so se motokrosisti pomenu na tretji dirki za državno prvenstvo Slovenije. Tekmovalci so imeli izjemno težke tekmovalne pogoje, saj je dan pred dirko dež močno namočil progo. V razredu do 125 cem je nastopil 15-letni Aleš Rozman iz Tržiča, član HUSKI MOTO PARK LEMBERG. Dirko je končal na odličnem 4. mestu. Tudi v skupni razvrstitvi po treh dirkah je na 4. mestu. Tekmuje na motorju Husqvarna, da pa lahko nastopa na tekmovanjih, se mora zahvaliti pokrovitelju firmi Zupin Moto Šport. M J. VETERANI NA ŠMARJETNO GORO Kranj, 20. maja -Avto-moto racing klub Kranj bo 8. in 9. junija organizator tekmovanja veteranov na Šmarjetno goro. Na njem se bodo pomerili vozniki predvojnih motorjev, motorji do letnika 1968 v različnih kategorijah, motorji s prikolico in avtomobili. Trening se bo začel v soboto, 8. junija, s svečano parado skozi stari del mesta Kranj, tekmovanje od Stražišča do Šmarje t ne gore pa bo potekalo v nedeljo, 9. junija. Vozniki se morajo organizatorjem, Avto-moto racing klubu Kranj, Pot za krajem 9, Kranj (tel. 332-718) prijaviti najmanj 14 dni pred tekmovan- iem (kar pomeni do te nedelje, 26. maja!), prijavnina za :ategorijo znaša 4 tisoč tolarjev, v primeru da voznik sodeluje v več kategorijah pa za vsako nadaljnjo po 1500 tolarjev. Za avtomobiliste in prikoličarje znaša prijavnina 5 tisoč tolarjev. Prijave bodo možne še v soboto, 8. junija, (od 17. do 20. ure) in na dan tekmovanja od 8. do 10. ure, vendar v tem primeru tekmovalci ne bodo vpisani na štartno listo. Za dodatne informacije lahko udeleženci pokličete po telefonu 401- 280 ali 311 - 736. • V.S. Kot kolesar tekmovalec, ki ste tekmovali 13 let, niste bili nikoli na olimpiadi. Kako to? "Kot tekmovalec nisem bil nikoli na olimpijskih igrah. Leta 1968 sem imel vse pogoje za Mehiko, vendar nisem šel, čeprav sem bil takrat dober in sem bil zelo razočaran. Tistega leta sem bil državni prvak in drugi na zelo močni dirki po Hrvaški in Sloveniji. Takrat sem sklenil, da bom čim več skušal doseči kot trener in vesel sem, da mi je to uspelo." Kot trener pa ste verjetno med slovenskimi trenerji in funkcionarji rekorder po udeležbah na olimpijskih igrah. Katere od štirih so vam najbolj pri srcu? "Prednost dajem Moskvi, ki ie bila prva, in Los Angelesu, ki je bila najbolje organizirana od vseh. Obe sta nekaj posebnega. Takrat je bil SVet razdeljen na dva bloka, na vzhodnega in zahodnega, in temu primerna so bila tudi združevanja in gibanja v športu. Tako v Moskvi kot tudi v Los Angelesu ni bilo vseh üriav. Oba mesta pa sta nudila športnikom Maksimalne pogoje bivanja in tekmovanja. Na splošno pa so vtisi z vseh olimpiad izredni. Olimpiada je nekaj posebnega in olimpijska Zfnaga še vedno največ velja, čeprav drži tudi Coubertenovo geslo, da je važno sodelovati in ne zmagovati. Vendar smo športniki taki, da želimo vedno doseči največ." Katera olimpiada pa je bila tekmovalno za vas najuspešnejša? "Ponovno Moskva in Los Angeles. V Moskvi smo bili z Ropretom, Udovičem, Buličem in Polončičem ekipno osmi in to je bila prava senzacija. Prej jugoslovanski kolesarji sploh opazni nismo bili. V Los Angelesu pa smo bili ekipno deveti, Bojan Ropret pa je s sedmim mestom dosegel doslej najboljšo kolesarsko olimpijsko uvrstitev. V Los Angelesu so tekmovali Robret, Cuderman, Lampič, Pavlic in Bulic. Potem sem zaradi različnih razlogov, osebnih in drugih, leta 1978 odšel za štiri leta za trenerja avstrijske državne reprezentance. Ze leta in leta so mu ponujali sodelovanje, takrat sem se pa odločil. Na olimpijske igre v Seul sem Peljal avstrijske kolesarje, ki ekipno niso bili posebej uspešni, posamično pa so bili 21., 27. in GORENJCI NA OLIMPIJSKIH IGRAH PIŠE: JOŽE KOŠNJEK FRANC HVASTI, kolesar in trener (Moskva 1980, Los Angeles 1984, Seul 1988 in Barcelona 1992) Štiri olimpiade pod tremi zastavami Na tokratno julijsko olimpiado v Atlanto Franci Hvasti ne bo odšel, čeprav bi bila lahko že njegova peta v skoraj 40-letnem udejstvovanju v športu. Franci pa je v nečem posebnost: na olimpiadah je sodeloval pod jugoslovansko, avstrijsko in nazadnje slovensko zastavo. 32. To je bilo zelo dobro. V času barcelonske olimpiade sem bil spet doma in tja sva odšla z Bončo. Takrat smo bili mlada država in tudi zaradi tega priprave niso bile take, kot bi morale biti. Vseeno je bil nastop Bonče blesteč. Do zadnjega kroga je bil v vodilni skupini, v zadnjem krogu pa ni skočil za ubežniki in požrla ga je glavnina. Ko te skupina požre, je konec. Takšno je pravilo kolesarstva." Bliža se Atlanto. Bo to že vaša peta olimpiada? Katere kolesarje boste odpeljali tja? "Najprej moram povedati, da mene ne bo v Atlanti. Kot direktor kolesarskih reprezentanc in koordinator oziroma odgovorni za sodelovanje z Olimpijskim komitejem bom opravil vse delo doma in se potrudil, da bi odšlo v Atlanto čim več kolesarjev, potem pa bom ostal doma. Bolje da gre s kolesarji še en pomočnik oziroma mehanik. Z udeležbo kolesarjev pa je ta trenutek takole. Normo sta že potrdila Ravbar iz novomeške Krke in Pintarič iz ljubljanskega Roga. Zelo blizu pa so naš oziroma savski Hvastija in Štangel, Hauptman ter Premužič. Kar nekaj je tudi mladih. Skupno 12 kolesarjev gre sedaj na dve močni dirki na Bavarsko in v Italijo. Do 7. junija je zadnji rok za izpolnitev olimpijske norme. Na dirki gredo Hauptman, Klemenčič, Kranjec, Bergant, Hvastija. Fink, Muren, Bonča, Premužič, Pinterič, Štangel, Melanšek in Mugerli. Če nam bo uspelo, bomo lahko sestavili ustrezno ekupo za olimpijsko progo, ki je pretežno ravninska in na kateri bodo v prednosti šprinterji. Imatei moramo dvq do tri pomagače in dva ali tri, ki bi šli na rezultat. Na osnovi take koncepcije bo sestavljena reprezentanca." Trenerji oziroma člani vodstev reprezentanc doživljate olimpiade drugače kot tekmovalci, športniki Kje je razlika? "Vzdušje, zastave, občinstvo, medije in druge elemente tako velike prireditve del tekmovalcev prenaša dobro, jim pomeni spodbudo, za del pa je to okolje vzrok dodatne treme in nervoze. Veliko je res odvisno od značaja posameznika, od telesne in duševne pripravljenosti, vendar je vzdušje na olimpiadah le drugačno kot na drugih prireditvah. Jaz jih rangiram: olimpiade, svetovna prvenstva in šele nato velike etapne ali enodnevne dirke. Razlike so še drugje. Na svetovnih prvenstvih se običajno zbere nekaj sto ali kvečjemu tisoč tekmovalcev, na olimpiadah pa tudi 12.000 in od 7 do 8000 spremljevalcev. Načeloma je na olimpiadah za vse poskrbljeno, vendar moraš vse poiskati sam. Skratka, moraš se znajti. Vsak vodja ali trener mora biti zato, kot pravimo, v štosu. Dogajalo se je, da sem s taksijem ali kolesom letal iz kraja v kraj in iskal razne informacije, startne številke, licence in podobno. Seul je bil nekaj posebnega. Sedem milijonov ljudi živi na dobrih 40 kvadratnih kilometrih in neki vojak, ki sem ga imel za vodiča, ni vedel več, kje sva. Kolesarji so šli s treninga, po več ur oddaljenega od olimpijske vasi v Seulu, z avtobusom, jaz pa z avtom. Fant je začel jokati Pomiril sem ga. Jaz sem si zapomnil smer. Vedel sem, da moram priti do reke in do rdečega mostu preko nje. Po nekaj urah vožnje sva ga z vojakom našla in domov sem prišel po štirih urah tavanja. Dogaja se tudi, da pozabiš pred tekmo doma startne številke. Tuai to se nam je že dogajalo." Sedaj ste nekaj časa spet glavni v kranjskem kolesarskem klubu Sava, Kakšno je stanje v klubu? "Klub Sava je zelo dobro organiziran. Leta 1991, ko sem se vrnil v klub, je bila sanacija gospodarskega in organizacijskega položaja glavna naloga. Uredili smo klubske prostore, opremili vozni park in spet začeli organizirati dirke, lani jih je bilo ob osrednji, ki spet postaja najmočnejša v državi, še 13. Če ni dirk, je delo zaman. Uspevamo pri dečkih in mladincih, vzgojili smo Tadeja Valjavca, vrha pri članih pa še ni. Ker med najboljšimi amaterji in profesionalci ni več razlike in skupaj nastopajo v elitni skupini, smo skupaj z Italijani ustanovili profesionalno ekipo Sava profi, v kateri je 17 italijanskih kolesarjev." Papeževe pridige in sporočila A-ZVía/co Jerišterlc, z.itnciriji sodelavec Padec zunanje i ga ministra Jljjj B Zora/za Thalerja ima bolj od praktičnega simbolni pomen. Praktično se z njegovim odhodom veliko ne more spremeniti, saj bo Thaler verjetno še nekaj časa poslovodeči v slovenskem zunanjem ministrstvu. Procedura izbire in ustoličenja novega ministra je mukotrpen in dokaj dolgotrajen proces, še posebej pa v sedanjih razmerah, ko so volitve pred vrati. Pomislimo samo na to, koliko hrupa je bilo pred meseci mogoče slišati okrog neuspele Peterletove kandidature za predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, danes pa so ie vsi pozabili, da to pomembno področje še vedno vodi nekakšen vršilec doltnosti. Precej velika verjetnost je torej, da bo podobno na zunanjem ministrstvu, saj mora sedanji minister nalogo opravljati do zamenjave, če bo do nje pred volitvami res prišlo, pa je še vprašanje. Pomembnejša je torej simbolna plat dejanja. Opoziciji in ob njej krščanski demokraciji je uspelo navečji slovenski stranki LDS v izredno občutljivem trenutku zadati hud udarec, predvsem pa premieru dr. Drnovšku, ki se mora zdaj odločiti, kaj bo storil s koalicijsko partnerico SKD. Zoran Thaler je v parlamet-nu nezaupnico dobil tik pred papeievim obiskom in simbolno se je njegov padec videl tudi v tem, da Thalerja ni bilo med člani vlade, ki so papeia pozdravili na Brdu. Nadomeščal ga je driavm sekretar Ignac Golob, kar je v luči omenjenih dogodkov spet zanimivo, če vemo, da sta na zunanjem ministrstvu dva državna sekretarja, in da je drugi dr. Peter Vencelj član SKD, ki bi mu zato verjetno stisk papeteve roke pomenil veliko več, kot Ignacu Golobu. Papetev obisk je Slovence opozoril na nekaj stvari iz vsakdanjega tivljenja. Pozornemu gledalcu in poslušalcu ni mogla uiti njegova kritika liberalizma, ki jo je stranka LDS vsekakor morala slišati v veliko zadovoljstvo njenih nasprotnikov. Toda papet je hkrati s tem posredno okrcal tudi mnotico svojih vernikov. Ko so mu zbrani v Postojni za rojstni dan mnoiično zapeli Happy Birthday To You jih je povprašal, če so Slovenci ali Američani. Prvi človek Vatikana se je namreč potrudil in Slovencem ves čas govoril v njihovem jeziku, ti pa so mu vrnili z najbolj banalnim primerom amerikanizacije in nespošto-vanja lastnega jezika. Ta neprijetnost je toliko večja, ker imajo ravno stranke slovenske desnice, kot tudi Cerkev sama v svojih programih skrb za slovensko identiteto na prvem mestu. Zdaj pa se je pokazalo, da med verniki vlada pravi "jezikovni razvrat". Če imajo ie oni tak odnos do lastnega jezika in kulture, kakšno mora biti šele stanje na strani ateistov, potomcev tiste ideologije, ki je pred nacionalnost postavljala internacionalizem. Slovenske nacionalne stranke bodo imele v prihodnjih dneh dovolj časa za razmislek o vsem tem. Papeiev obisk je bil velik izziv za slovensko politiko, saj je šlo za prefinjeno mešanico pastoralnega in političnega dejanja. Vatikanski predstavniki so Še nekaj dni pred prihodom Slovenijo opozarjali, da gre samo za pastoralni in ne državniški obisk, zaradi česar naj bi predsednik vlade dr. Drnovšek nekaj časa celo razmišljal, da ne bi prišel na brniško letališče. Cerkev ima s sedanjo vlado vrsto nerazčiščenih stvari in prihod njenega poglavarja je vsekakor idealna prilotnost, da na področju politike pridobi nekaj dragocenih točk in manevrskega prostora. Toda tudi oblast je hotela dogodek izkoristiti v svoje namene, predvsem v tem, da si papeiev obisk pripiše na svoj račun. Papei pa je dovolj samostojna oseba, ki kot vrhovni cerkveni poglavar ne skrbi le za duše svojih vernikov, ampak hkrati še za vest vseh ateistov. Očitno pa se mu zdi, da so še posebne pozornosti potrebni novodobni kapitalisti, ki v liberalistični obleki vse bolj delijo svet na bogate in revne. Papežu, ki je tako kot slovenski predsednik Milan Kučan neprestano uporabljal besedo sprava je jasno, da lahko takšna delitev povzroči nekaj, česar se cerkev še posebej boji. Ne gre namreč toliko za strah pred bogatimi, kot pred mnoii-co revnih, ki lahko (tako kot so nekoč v zgodovini ie naredili) svoje duše v hipu zaupajo neki skrajno levi ideologiji, ki ve, da ljudi na robu iivljenjskega minimuma ni treba dolgo prepričevati za juriš na bogataše in njihov kapital. Pred zlatarno Atcig. Hlctž JKiijuticlžič Velikemu Poljaku smo tudi Slovenci ipokazali svoj del svetovne zlatarne življenja. Še posebej všeč nam je bilo, ker se papež ni obnašal, kot da bi bil na tujem. Veliki Poljak je brez prevajalcev razumel povedano. Govoril je spoštovanja vredno slovenščino s slovanskim naglasom. Konec koncev je bil res skoraj doma, med svojimi. Med nami, njim in Poljsko je, seveda poleg verske, še cela vrsta podobnosti. Stoletja smo bili ukleščeni med nemški in ostali slovanski svet. Pot iz brezpotnih razmer v prvi polovici tega stoletja smo iskali na podoben način. Tudi pred nekaj leti, ko smo se zopet znašli na brezpotju, smo oboji odšli v isto smer. Odločili smo se za zahodno demokracijo in neodvisnost od velikih centrov. Podobnost je toliko bolj očitna, ker se vsi primerljivi narodi in države niso odločili tako. Podobnost nas je oboje na koncu pripeljala v Cefto, v srednjeevropski skupni trg. Ta je za obe državi trenutno najtesnejša oblika mednarodnega povezovanja. Hkrati je tudi dolgoročno najperspektivnejša, če hočemo pri tesnejšem povezovanju vztrajati na kriterijih podobnosti in enakopravnosti. Med nami, papežem iz Poljske in Poljsko je tudi cela vrsta razlik. Veliki Poljak veliko kleči, miži in molči. V resnici stoji pokončno, vidi in vsi razumejo njegovo sporočilo. Ko se je prvič zaobljubil svoji ljubezni, mu je ta nataknila prstan iz krakonske zlatarne, srednjeevropske zlatarne. Ni imel veliko karatov. liana, Tereza, Štefan, Andrej, M are k in drugi, ki so kupovali tam, niso bili posebno imoviti. Prstanova preprosta vrednost je bila v tem, da je z nakupom izgubil ceno. Ni bil več naprodaj. Ko je Poljakova ljubezen drugič izbirala prstan, je bilo to v vatikanski zlatarni, zahodnoevropski zlatarni. Izbira je bila tokrat težja. Ni šlo več za prstan, ampak komu ga dati. Kandidate si je lahko dolgo in v miru ogledovala. Že od nekdaj so bili tukaj, na svetu, v Evropi. Najprej sploh niso bili kandidati, potem so postali kandidati, pa pridruženi kandidati. Izpolnili so vse pogoje, odgovorili na vse pridružitvene vprašalnike. Večini kandidatov so se na prstih svetili visokokaratni prstani. Morda so celo še imeli ceno in bi lahko bih naprodaj. Kandidati so prihajali iz okolij, ki jim je bila izbranost vnaprej pripisana. Čakanja na izbor so bili že rahlo naveličani. Njihovo kle-čanje ni bilo več pokončno. Sem in tja so mežikaje pogledali na uro. Tišina je postajala nervozna. Poljak se je med njimi zazdel še bolj drugačen. Ni prihajal iz Zahoda, ni se trudil biti podoben Zahodu ■ in Zahod ga je izbral. Tudi Poljaki nasploh imajo vrsto svojeglavih značilnosti. Stoletno vztrajanje med nemškim kladivom in ruskim nakovalom naj bi jih bilo naredilo za prilagodljivce. V tem stoletju so to vedno znova zanikovali. Niti Vzhodu niti Zahodu ne dovolijo, da bi jim določal, kako naj živijo in kdo naj bodo njihovi voditelji. Če bodo Zahod oni hoteli, jih bo nekoč Zahod take lahko izbral. Slovenci se pri Poljakih torej lahko marsičesa naučimo. Če hočemo, da bomo Z0> Zahodno Evropo sprejemljivi, nam ni treba oz. sploh nC smemo klečeplaziti pred njo-Bolj ko bomo pokončni, bolj bomo sprejemljivi za Evropo pokončnih. Saj drugačna nas menda sploh ne zanima, ne! Manj ko bomo široko gledali, pa hkrati nič videli, bolj bonio sprejemljivi za Evropo razglg' danih. Manj ko se bomo gostobesedno in poniževalno zaklinjali na našo evropskost, bolj bomo sprejemljivi Z& Evropo dostojanstveno molčečih. Kaj pa Gorenjci? Do Slo-, venije in v Sloveniji bomo takt kot želimo, da bi bila Slovenija do Evrope in v Evropi' Zlatarna je tukaj. V Krako-wu, v Sloveniji, na Gorenjskem. (pisec besedila je član Zveze za Gorenjsko) mmmmmmmm 69 mBmmmmimmmmm Raf Večkrat sem že rekla, da je malo stvari, ki bi me še lahko presenetile. Pa sem se spet (kot ponavadi) morala ugrizniti v jezik. Kajti... Nekoč, ko sem ravno hitela s pripravljanjem kosila, me je presenetil telefonski klic. Raf sem, je reklo na drugi strani in med vljudnostnimi začetnimi besedami, sem se jezila, ker mi je šlo pripravljanje solate tako počasi od rok. Trdno sem držala slušalko med ramo in brado, da ne bi preslišala, kaj mi sogovornik na drugi strani pripoveduje. Nenadoma me vpraša, ali bi bila zato, da mi "demonstrira" tisto, s čimer se ukvarja. Pristala sem. Zakaj pa ne!? In potem se nenadoma zavem, da mi na uho udarjajo stokajoči glasovi, pomešani s podrobnimi opisi posameznih kočljivih delov telesa, opisi gibov in reakcij... Hej, sem zavpila, in bila sem v strašni zadregi. Raf je pri priči utihnil in njegov glas je spet postal normalen. "Sem tudi ljubiteljski seksualni telefonski terapevt za ženske?", je navrgel med smehom, in očitno se je strašno zabaval ob moji zadregi. "Zdaj pa imaš hudiča!" sem obupano pomislila, vendar mi radovednost ni dala miru. Kaj, za božjo voljo pa pomeni biti tak in tak, kako je že rekel, terapevt!? Toda preden sva o tem nadaljevala s pogovorom, sem ga milo prosila, naj mi prizanese s prakso in naj se oprimeva le "teorije". In ker sva se držala "pravil", je nastala tudi ta "usoda". Malce drugačna in nenavadna, toda prav tako pretresljiva in nepozabna. Morda tudi zato, ker sem prepričana, da se v vsakem človeku skrivajo vzroki za njegova "drugačna" dejanja, ki ostale zaradi "drugačnosti" sprva odbijajo in odvračajo. Toda če smo pripravljeni prisluhniti, potem ponavadi spoznamo, da so bolečine, razočaranja in trpljenje ponavadi naslikana le v mavričnih barvah, jedro pa ostaja zmeraj enako: trpko in boleče. Raf je doma iz Preddvora. Če ne bi bilo tistega usodnega če-ja, bi bil le eden izmed USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ tistih, malce neugnanih fantov, ki s svojimi vragolijami znajo popestriti življenje sebi in drugim. "Kot otrok sem bil "priden fantek". V šoli sem bil odličen in prav dober učenec. Rad sem igral nogomet in na igrišču sem preživel vsak prosti trenutek. Spominjam se, da sem se nekoč po igrišču prebijal za žogo, kar me nekdo s pestjo zadene v sence. Pred očmi se mi je stemnilo in v trenutku sem se znašel na tleh. Nezavesten. Kot v nekakšnem filmu se spominjam, da so mi kričali, naj vstanem, jaz pa sem v duhu stal nedaleč stran, in se opazoval. Ko so prijatelji videli, da je nekaj narobe, so, vsi prestrašeni, pritekli bliže in mi pomagali na noge. Bil sem ves omotičen in vrtoglav. Takrat sem mi je zgodilo prvič, da sem prestopil mejo zavesti." Toda Raf ne bi bil Raf, če ne bi bil ob vsaki priložnosti pri volji tudi kakšno ušpičiti. Tako so nekoč fantje izrezali bučo, vtaknili vanjo svečo in jo postavili, potem ko se je znočilo, na ovinek v njihovi vasi. Seveda so se sami poskrili in iz varne razdalje premeteno in s smehom opazovali, kako so mimoidoči reagirali. "Še potem ko sem začel obiskovati srednjo šolo, je bil nogomet glavno središče mojega vsakdana. Toda nekega lepega dne me je zagrabilo. Puberteta me je pričakala za prvim ovinkom in me zagrabila za vrat. Pošteno me je začelo razganjati. Začele so se vrstiti žurke. Moj sloves "pridnega fantka" se je počasi izgubljal sredi vseh neumnosti, ki sem jih počel. No, lotil sem se tudi šoferskega izpita. Saj veš, noben pravi frajer ni brez njega! Za mesec dni sem šel garat na Brnike, kjer sem potnikom pomagal pri prtljagi. Zaslužil sem toliko, da sem lahko od strica kupil starega fička. Mega življenje se je v z vsem bleskom nanovo začelo! Popolnoma se mi je utrgalo!" Tistega aprilskega dne, ko se je vse skupaj končalo ali če hočete, začelo na novo, so mladi organizirali mladinski ples v sosednji vasi. Bila je sončna sobota in Raf je odšel od doma že navsezgodaj. S prijatelji je nameraval spraviti v red prostor, kjer je po celonočni zabavi vladal pravi kaos. Vse dopoldne so pospravljali in čistili in se zabavali. Toda Raf je vedel, da mora biti ob dvanajstih doma, ker je tako naročila mama. Takrat ponavadi postavi na mizo kosilo in bognedaj, da bi kdo zamudil. Raf se usede v fička in odbrzi proti domu. "Bil sem še zmeraj neizkušen voznik. Mudilo se mi je, zato sem "dal gas". Malo pred domom, kakih petsto metrov, na nekem klancu, se je zgodilo. Zaradi prevelike hitrosti sem izgubil oblast nad vozilom. Prevrnil sem se na streho, zletel s ceste in treščil v drevo. Če ne bi bilo tega drevesa, bi podrl dekle, ki je prihajalo nasproti in na vesti bi lahko imel še njeno življenje. Nesrečo so videli električarji, ki so delali nedaleč stran. Prihiteli so bliže in preko svoje radijske postaje poklicali rešilni avto. Ko so prihiteli gasilci in me poskušali izvleči iz pločevine, so zmajevali z glavami. Nihče ni verjel, da bi lahko v tistem ostal še živ..." Rafa sem povprašala, ali se še česarkoli spominja. Pa je zanikal. Ničesar ne ve več. Spomni se le, da so mu pozneje pravili, da ni bilo nikjer opaziti niti sledu zaviranja. In to pomeni, da Rafu ni niti na kraj pameti padlo, kaj ga v naslednjem trenutku čaka! "Najbrž je krivo to, ker sem še zmeraj imel mačka. Noč, ki je bila za menoj, je bila zelo divja in veliko smo ga pili... Bil sem še mlad in alkohol je naredil svoje... Vem pa, da sem takrat, ko sem se prebudil, najprej pomisil, da sem nekje drugje. Pred leti sem že doživel nekaj podobnega. Bil sem na zadnjem sedežu, ko smo imeli prometno nesrečo. Takrat sem nepoškodovan zlezel iz avta in stekel na pomoč do najbližje hiše. Prepričan sem bil, da doživljam nadaljevanje tistega dogodka..." Rafa so prepeljali v Klinični center, kjer je več kot dva meseca preležal v globoki nezavesti. Starši so tepetali za njegovo življenje, zdravniki pa so upali, da se bo fant zaradi svoje mladosti in irdoživosti le izvlekel. Raf je imel dekle, s katero sta se poznala le bore tri mesece. Zelo jo je prizadelo, ko je izvedela za njegovo nesrečo. Velikokrat ga je obiskala in zaradi skrbi zanj je popustila v šoli ter potem celo ponavljala razred. Toda nesreča je pri Rafa izbrisala tudi spomine na njune skupne trenutke. Potem ko je že bil v Soči, so se nekega dne njune poti povsem spontano in naravno razšle. Ker enostavno med njima ni bilo več tistega ognja, ki druži zaljubljene ljudi. "Imel sem počeno lobanjsko dno in natrgan živec na srčni strani. Shujšal sem na 50 kilogramov. Dr. Dolenc je takrat, ko sem se prebudil iz nezavesti, ugotovil, da bi bilo najbolje, če me premestijo na Jesenice, kjer so ravno v tistem času odpirali nov C1T oddelek. Tam me je "po vezah" sprejel dr Čebokli, ki mi je takoj dal transfuzijo in umetno hrano. Ko sem se po dveh mesecih prebudil, sem imel v grlu cevke. Bal sem se, da bi se zadušil, zato tudi nisem mogel govoriti. Nič kaj rad pa se ne spomnim let po nesreči, ko sem imel kopico težav z nerazločnim govorjenjem. O tem, da se nisem mogel normalno zasmejati, raje ne govorim-Še zmeraj me zaboli, ko pomislim na čuden smeh tistih, ki so me slišali! Ko bi le vedeli, kako srčno sem si želel, da bi tudi moj smeh zvenel sproščeno, prijetno in normalno! Manjvrednostnega kompleksa se še leto nisem mogel znebiti. Pogreznil sem se vase, čeprav se tudi sam s seboj nisem mogel in znal kaj dosti "pogovarjati". Svoje misli sem lahko le zapisal. Prve take besede so bile: oblečen sem le v "človeško banano"... kajti ves čas po nesreči sem bil zavit le v rjuhe in nepukreten... ter prepuščen na milost m nemilost dobrim ljudem v belem... in to jaz, ki sem mislil, da se mi ne more nikoli nit hudega zgoditi... ki sem želel poleteti, čim hitreje in čim više... da bi v enem samem trenutku ujel vse sladkosti tega sveta... Potem pa pride sekunda, ko se sanje spremenijo V moro in zarišejo mojemu življenju povsem novo, drugačno... trnovo pot... (nadaljevanje prihodnjič) PREJEU SMO Odg< Kranj s svojimi predlogi in pobudami ne uspemo zato, ker niso na oblasti predstavniki vladajoče koalicije. Mestna občina Kranj Prestojnica oddelka za družbene dejavnosti po pooblastilu VESNA PALJK Le duše sodi naj... V vašem cenjenem časopisu smo iz ust dipl. psih. g. Aleksandra Stojanoviča zasledili oceno stanja v kranjskem nogometu. Ker smo ustanovitelji Športne zveze Kranj in je torej g. Stojanovič nam podrejen kot "zaposlen" v "naši" strokovni sluibi, ugotavljamo: - g. Stojanovič vse svoje delo opravlja nezakonito, saj je v.d. vodje strokovne službe postal na nezakonit način - g. Stojanovič se ni držal sklepa predsedstva in nam ni omogočil vpogleda v finančno poslovanje ŠZ in Šport-commerca (by-pass podjetje ŠZ) - g. Stojanovič je nezakonito po Zakonu o društvih in Pravilih Športne zveze Kranj izničil Trajni domicilni dogovor NK Triglav - Creina - g. Stojanovič kot odgovorna oseba nezakonito oddaja površine na kranjskem mestnem stadionu drugim uporabnikom, z neznanimi profiti - g. Stojanovič je s takim načinom povzročil škodo na glavnem igrišču mestnega stadiona v Kranju - g. Stojanovič kot v.d. našemu klub izstavlja nezakonite račune za "usluge", pri tem pa naš vložek v objekte na stadionu zaman skušamo izterjati, saj je ŠZ Kranj dobivala v preteklosti vsa sredstva za vzdrževanje objektov, ki smo jih (garderobe, pisarne) nato vzdrževali klubi iz svojih sredstev • g. Stojanovič in tisti, ki so (za njim, nad njim ali z njim) odgovorni za ta dogajanja, bodo imeli priložnost svoje ravnanje opredeliti na skupš- \ovor na članek V vašem časopisu je bilo v torek, 23. aprila 1996, objavljeno javno vprašanje kranjskemu županu g. Vitomirju Grosu, dipl. inž- Vprašanje se nanaša na ustanavljanje višjih strokovnih šol v letošnjem letu. Glede na navedeno Prosimo, da objavite naslednji odgovor: Pravna podlaga za usta-navijanje višjih strokovnih šol in sprejem njihovih izobraževalnih programov je dana s sprejemom nove eolske zakonodaje v letu 1996, čeprav so se priprave Za ustanovitev šol začele že mnogo prej. V Oddelku za druibene dejavnosti je bila tako že v letu 1994 pripravljena analiza srednjega šolstva, v *ateri je bila nakazana tudi Potreba po ustanovitvi višjih tol. Analiza bi bila dobro lzhodišče za potrebne aktivnosti tako v tedanji občini Kranj, kot tudi na Ministrstvu za šolstvo in Šport. Obravnaval jo je tudi Izvršni svet Skupščine občine Kranj, *j pa razen tega, da je sprejel lnformacijo, ni storil ničesar. Tako smo z vsemi potrebnimi aktivnostmi za pridobitev viš-lešolskih programov v Mestni občini Kranj začeli šele v letu |P°5, to pa je mnogo kasneje, kot so to storile druge občine, kler)e že pred letom 1995 bil velik interes za pridobitev novih šolskih programov. Obvestili smo Ministrstvo za šolstvo in šport, da bi v Kranju lahko ustanovili višje soje za programe elektrotehnike, strojništva, tekstila in obutve trgovske in ekonomske ter kmetijske smeri. Dana je bila tudi pobuda na svet županov gorenjskih občin za skupne aktivnosti na tem področju. Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Kranj je pripravila razgovor o potrebah in možnostih izvajanja višješolskega poklicnega oziroma "»bprtLavnikespodroija %g£ gospodarstva, sindikatov, države Slovenije države, lokalne skupnosti in - g. Stojanovič in vsi ostali, ki javnih zavodov kot nosilcev s premoženjem bZ zdaj ust-mteresa. Srednja elektro in varjajo profile na različne strojna šola v Kranju se je načine, bodo klubom in Prijavila v sklopu projekta društvom morali pojasniti, Phare za pripravo višješols- kam se stekajo vsi ti profiti kega študija za poklic (Pokljuka, bifeji, finančne "Obratni inženir elektroteh- usluge itd).V se, kar počnejo, nike" in bila tudi izbrana v počnejo s premoženjem klubov, društev itd. Stanje v kranjskem športu Projekt priprave izvajanja višješolskega študija. Ustanovljena je bila tudi Kuriku- pa beležimo takole: tarna komisija za pripravo - izginotje rokometnega višješolskega programa. V košarkarskega kluba žensk začetnem obdobju uvajanja in tudi moških (Stražišče) s vÜiih strokovnih šol pa je slovenske scene, padec KK telo pomemben tudi realen Triglav v 2. ligo tudi zato, interes gospodarstva in lo- ker so tujci v dvorani v kotne skupnosti. Na Mestni Kranju, kjer "cvete le bife, °.bei«» Kranj smo Srednji ki ga oddaja SZ! elektro in strojni šoli nudili vso podporo in pomoč pri Pripravi programa, med dru-S*m smo organizirali tudi sestanek s predstavniki gospodarstva, ki naj bi zagotovili tzvedbo praktičnega usposabljanja. Kljub predhodnemu pismenemu vabilu '" O-----J---- - izginotje kakovostnega plavanja s prestopom v druge klube, težave v PK Triglav Kranj, ki zdaj ima bazen in pogoje - a mu manjka marsikaj drugega - odliv kakovostnih športnikov (svetovni as v balinanju Novak, košarkarji Milic, P^Knilu, zakaj je potrebno Horvat in zdaj Hafnar itd., fflotoviti tudi interes gospo- "nakupi" teniških igralcev, P° Se ie samo nekaj nogometašev...) v eastavnikov kranjskih pod- - popolna nemoč v alpskem i/#2# udeleiil° sestanka. Ne smučanju, težave v srn. teku no- "j 10 ie bil° PriPravlJe- in zaostanek kranjskih kole- om odposlano gradivo, kije sarjev za vrhom v državi zadostilo vsem zahtevam Ministrstva za šolstvo in Port. Zakaj Mestna občina *ranj ni bila izbrana v začetnem obdobju ne vemo, ker na ? lZ Ljubljane ni odgovora, opravičeno pa domnevamo, plačujemo "davek" neak-llvnosti iz preteklih let, kot udt to, da v Mestni občini G. Stojanovič, morda ne veste, da sinovi in hčere naših asov - na primer • plezajo za AO Škofja Loka (Štremfelj, Česen)?! G. Stojanovič, zdaj pa še o nogometu. Tragikomično je za vas (a nismo bili začudeni), da smo vas po dveh mesecih "šefovanja" morali dobesedno za roko peljati pokazat, v kakšni mizeriji vadimo, žal namreč niste vedeli niti, kje so naše garderobe!? Še bolj ste nas presenetili s "poznavanjem nogometa", ko se vam ni niti sanjalo, da so naši mladinci in kadeti edini PRVOLIGAŠI V NOGOMETU NA GORENJSKEM?! Res, bili pa smo ganjeni ob tem, da ste nam zaupali, da ste tudi vi "nekoč igrali za Željezni-iar..." Zatorej: NK Triglav - Creina je od Ministrstva za šport dobil status DRŽAVNE NOGOMETNE ŠOLE (štiri so v Sloveniji) za svoj Center TRIGLAV 96, ki vključuje v sedmih ekipah 300 nogometašev, od tega je SEDEM ČLANOV DRŽAVNIH REPREZENTANC OD 15 DO 21 LET! Naši mladinci in kadeti so pri vrhu 1. državne lige, naši člani pa morda tonejo le v vaših željah in so v vrhu tretje lige. Z eno pripombo: starost ekipe je pri dvajsetih, domala prav vsi fantje pa so vzgojeni v našem klubu. Vzgojili smo 12 trenerjev, pomagali pri šolanju štirih višjih trenerjev itd. G. Stojanovič, morda so vas kolesarski mehaniki že naučili "športnega biznisa" in vrtenja pedal, morda boste v vseh teh bitkah celo zmagali in natrosili res dovolj laži, da se bo za to dimno zaveso skrilo vse nakopičeno v dolgih letih vladanja športne oligarhije v MESTU ŠPORTA - KRANJU! Zagotovo pa niste poklicani, da sodite o športu in klubu, ki ste ga ob 75-letnici obstoja skušali nagnati z njegovega stadiona! Smešno in žalostno obenem pa je, da nas skušate v svoje spopade z Mestno občino potegniti, čeprav smo enkrat za vselej in jasno povedali: NIČ NIMAMO PROTI IZUMIRAJOČI VRSTI ŠPORTNIH BIROKRATOV IN PROFITARJEV - LE PODPIRALI VAS NE BOMO, KAJ ŠELE PLAČEVALI! Kajti pozabili ste, da so klubi in društva temelj vsega, kar naj bi Športna zveza Kranj bila! Kajti vam je šport deveta skrb, drugače ne bi s štadiona podili vse, ki se vam ne poklonijo, kot se je bilo njega dni treba klanjati vašim predhodnikom (od tenisa od nogometa). Vam gre samo in zgolj še za dve stvari: čim dlje časa izkoriščati položaje, dobrine in profile brez nadzora vaših ustanoviteljev, čim več nagrabiti v "lastninskem boju", da bodo cveteli še novi ''komerci" in bo "crknil" * šport. S tem pojasnilom zaključujemo sleherno polemiko z vami in želimo, da svoje delo še dolgo časa opravljate skupaj z "marionetnim režimom" vaših gospodarjev in prisklednikov! Le tako se bo jasno ločilo, kdo se UKVARJA S ŠPORTOM in kdo želi UPRAVLJATI S ŠPORTOM! NK Triglav - Creina Kranj Direktor kluba: Miran Šubic no, vendar nekako malo pre- JZn]rn AphiiP več senzacionalistično, opisal MVUKU UCIUJC požar nad Mačami. Predvsem elfiVPtl^ha pa bi rad protestiral nad pravna država: pretencioznim opisom "vrlih vikendašev" v "poštirkanih vikendih". Tiste nedelje popoldne je v Preddvoru zatulila gasilska sirena. Iz vrta vikenda v Bašlju, približno 1 km stran od požara in 1,5 km od Mač, je bilo moč videti dim v bližini cerkvice sv. Miklavža. Vreme je bilo zelo suho in V slovenskem prostoru je od nekdaj prisoten čut za pravno urejanje zadev in od nekdaj so Slovenci zaupali sodni ji in sodnikom. Prav zato je bilo v Sloveniji vedno zelo pomembno zbujati in graditi vsaj podobo legalnosti in legitimnosti oblasti, če ta oblast v resnici ni bila niti vicrr^ j* «.— . Qbiast v resnici m c pihal je topel popoldanski , niti legalna. veter, kar pa bi utegnilo tudi ^ pravnega prevar- majhen požar hitro razplam- ants(va .£ w/ doselen v času teti v neobvladljiv inferno. -------*- Ker sem enkrat že, z dojenčk- samoupravnega socializma, om v roki in z vsem, kar smo ko Je, Je na Slovenskem vrednega posedovali, name- razbohotilo najprej revolucio-tanega v avtomobilu, čakal narno, pozneje pa navidezno pred hišnimi vrati v pričako- pravo. Prav zato so vse vanju, da bodo hišo pogoltnili politične stranke ves čas plameni (v znamenitem po- trdlle in še trdiJ°> da z~eliJ° Žaru v Santa Barbari, v preseči to stanje in vzpostaviti Kaliforniji leta 1990), sem se resnično pravno državo kaj hitro napotil pogledat v Ob vseh velikih besedah in „ dobrih namenih pa smo zdaj hrib na mesto požara^ Kot se drugemu vrhu pravnega je izkazalo, sem bil med FDrevar*a. Tokrat sicer ne je izkazalo, sem oh mcu • arantstva. Tokrat sicer ne prvimi, ogenj pa se je zaradi J zfl revolucionarno ali močnega vetra zelo hitrošml *mvidezno y ampak gre po pobočju navzgor. Pograbil , £ nQ drlavo> z Ugotavljamo, da ob tem Kranj izgublja mesta tudi v drugih športih (namizni tenis, strelstvo, alpinizem), kjer je bila preteklost bolj uspešna, atletika kot temeljni šport zaostaja za kakovostnim vrhom v državi, Kranj gimnastike v športnem smislu sploh nima! Vroča nedelja nad Mačami in "Vrli poštirkani vikendaši" Spoštovani gospod urednik! G. Slavko Prezelj je v torek, 30. aprila, zelo nazor- f" r----1------ sem manjšo smreko in tekel v klanec teptat ogenj. Kmalu za tem so prišli gasilci z opremo in nekako tako, kot je opisal gospod Prezelj, smo s skupnimi napori gasilcev, domačinov, helikopterja slovenske vojske pa (očitno) tudi vikendašev nekaj ur po tem pogasili požar. Verjemite, v dimu in plamenih ni bilo moč presoditi, kdo je domačin, kdo pa vikendaš. Sam pa vsekakor nisem nosil ne poštirkane srajce in ne značke z napisom "Vikendaš", po katerem bi bil razpoznaven. Mislim, da ne kaže posploševati. Sam pa lahko rečem, da sem šel stran zadovoljen, ker sem lahko prispeval k skupnosti. Lep pozdrav! doc dr. Dragan D. Mihailovič Bašelj 45 (ob vikendih) Gospodu Petru Čolnarju Čudim se vašemu načinu pisanja in izražanja, kadar kritizirate g. Grosa. Glede na to, da ste bili novinar Dnevnika in direktor Radia Kranj, si ne bi smeli dovoliti pisati na takšen način. Morali bi poznati osnovno novinarsko etiko. S tem vašim pisanjem žalite tudi volivce. Mislim, da si mestna občina Kranj ne more želeti boljšega Župana, kot je g. Gros. Kateri župan bi se tako energično zavzel za dobrobit Kranja in se v ta namen izpostavljal. Kar poglejva naslednje primere: dogodki na pokopališču, dogodki ob izkopu kabelskega jarka v Kranju, dogodki na kokrškem mostu v Kranju, dogodki z upravo enoto v Kranju. Ali se ni g. Gros v vseh primerih izkazal kot dober gospodar. Do težav pri upravljanju županskih poslov ne prihaja zaradi njegove nesposobnosti, ampak zaradi nepripravljenosti nekaterih svetnikov, da bi z njim konstruktivno sodelovali. V mislih imam g. Kleca, Ore-haria, Ravnikarja,... Kakšna bi bila šele vaša reakcija, če bi zaključek poslovanja pokazal primanjkljaj za leto 1995. Tako pa lahko le ugotovite, da dobro gospodari. Vaše blatenje g. Grosa me spominja na metode, ki jih je Íyartija uporabljala v povojnih etih. Kadar je hotela koga odstraniti, ga je pred ljudmi najprej osramotila. Potem so sledila dejanja. Kljub vašim napadalnim člankom pa bo g. ■ Gros županova! še naprej, pa naj vam bo prav ali ne. Cerklje, 22. 4.1996 Ivan Mlakar lažnim pravom in lažnimi pravnimi ustanovami, kar vse lahko označimo za režimsko pravo. Sedanji režim namreč svojega lažnega prava niti ne skuša več opravičevati z velikimi besedami o revoluciji ali ideologiji, ampak kar naravnost pove, da se zdaj pač "vlada tako in nič drugače!" Kako je mogoče drugače tolmačiti dejstvo, da je npr. sistem državnega tožilstva podrejen vladi, da ombuds-man zahteva posamična pooblastila prizadetih za svoje sistemsko delovanje, da ne obstaja sistem nadzorstvene pravice v upravnih postopkih, da niso jasno razmejene pristojnosti posameznih pravosodnih institucij, da se mora celo Ustavno sodišče uklanjati realnim interesom vsakodnevne politike, da vodilna opozicijska stranka načenja erozijo veljavne ustave, da se uvajaja in sankcionira neobstoječi pojem poizvedovalnega referenduma, da ni jasen sistem odškodninske odgovornosti države za počasno in nepravilno delovanje njenih institucij in tako dalje, in tako dalie... Ob vsem tem je razumljivo, da pada zaupanje ljudi v pravno varnost in pravno državo, da ljudje vedno bolj jemljejo pravico v svoje roke, nekateri posamezniki pa v tej stiski celo bežijo ali pa so pahnjeni v skrajna dejanja. Žalostno je, da se na takšno stanje ne odzivajo ključne ustanove, še posebej pa je pri tem klavrno obnašanje ljubljanske pravne fakultete, ki prav z ničimer ne prispeva k preseganju opisanega stanja, ampak se žal še vedno ukvarja sama s seboj v slonokoščenem stolpu izobraŽevanja mladih ljudi za pravni poklic, ki ga bodo morali žal opravljati po načelih lažnega prava, v lažni pravni državi in ob lažnih pravnih prerokih. Liberalna stranka pričakuje, da bo Državni zbor čimprej eno svojih sej posvetil delovanju slovenske pravne države, da bi jo morda vendarle kdaj dobili, če je zdaj Žal še vedno nimamo. 1.IB h KALINA STRANKA predsednik: Vitomir Gros, dipl. inž., glavni tajnik: Danijel Malenšek, dipl pravnik Lepo pozdravljeni Zasledujem razne ženitne agencije, ki normalne ljudi bolj odbijajo kot privlačijo. Posebej z oglaševanjem vročih linij, kjer Telecom veliko zasluži, hkrati pa se zgraža nad ljudmi, kako zelo pokvarjeni so. Mislim, da so ženitne posredovalnice zato, da pomagajo ljudem iz nesreče in ne zato, da jih v še hujšo nesrečo spravljajo. Zakaj posredovalnice objavljajo samo telefonske številke in ne polnega naslova? Bolj resnim ljudem gre beseda težko iz ust in bi mogoče predstavili svoje stanje pismeno. Nikar ne recite, da so vroče linije resna stvar. Dekleta postavljajo na popolnoma slab glas. V glavnem so tam le zato, da služijo svojim zvodnikom denar. Mislim, da bi imele agencije veliko večji promet, če ne bi dekleta namigovala le na spolne storitve. Le peščica moških rabi dekle za eno noč. Večina jih je resnih in hoče trajnejšo zvezo. "Vse bolj se mi dozdeva, da so ženitne agencije neodgovorna podjetja?" Stane Avsenek ARK MAJA Ob 5. obletnici poslovanja Vas prisrčno vabimo na koncert, ki bo v petek, 24. maja 1996 ob 19. uri v kulturnem domu v Ptedosljah. Nastopajo: PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE OKTET VRTNICA IZ NOVE CORICE Prog,ram bo povezovaI q. KoiNdi Ržorn | ){c 4^ 4^ ^í* ^í* ^í* 4^ 4^ ^í* 4^ 4^ ^ salon pohištva KRANJ - PREDOSUE. tei.:241-031 irezni in "totalke" ranj, 21. maja - Policisti so aprila odredili odvzem krvi za nalizo za devetnajst udeležencev, zvečine povzročiteljev, »rometnih nesreč. Rezultate analiz so v prometnem inšpektoratu UNZ •aanj prejeli pred dnevi. Tudi aprilski podatki kažejo na to, da za volani vozil sedijo bodisi trezni ali pa precej )kajeni vozniki. Od devetnajstih pregledanih vzorcev krvi je bilo negativnih šest, v treh je bilo od pol do enega grama alkohola na kilogram krvi, v sedmih od enega do dva grama in v treh več kot dva. Največ je imel voznik, ki so mu v krvi namerili 2,30 grama alkohola. Aprilsko povprečje je 1,02 grama alkohola, kar je letos sicer najmanj, Še vedno pa znatno preveč. • H. J. Pogajanja med Pernetom in Vodovodom Kftf M f iV/lL Domov sta se želela peljati Radovljica- V dneh pred koncem tedna so bili gorenjski policisti, okrepljeni s kolegi od drugod, sicer močno zaposleni s skrbjo za varnost papeža Janeza Pavla II., kljub temu pa so tudi v tem času morali preganjati drobne kriminalce. Tako sta v soboto ob pol enajstih zvečer osumljena Ljubljančana, 25-letni N. B. in 19-letni P. H., v Gradnikovem naselju v Radovljici vlomila v fička in ga poskušala vžgati, vendar iu je pri tem zalotila lastnikova hči. Fanta sta pobegnila, radovljiški policisti pa so ju hitro prijeli. V kazenski ovadbi ju bremenijo za kaznivo dejanje odvzem notornega vozila. Preiskava je pokazala, da sta N. B. in P. H. istega dne med pol deseto in deseto zvečer ukradla nezaklenjen moped tomos ATX, parkiran pred lokalom American bar na Jesenicah. Moped sta pustila pri Lescah, nasproti letališča, kjer so ga policisti tudi našli v travi. Tudi za to kaznivo dejanje ju bo zaslišal sodnik. Truplo v Sori Skofja Loka - V soboto so kriminalisti zvedeli, da na levem bregu Sore pod gostiščem Vigred v Retečah leži naplavljeno truplo. Komisija UKS je ugotovila, da gre za truplo 82-letne ženske z območja Hotavelj v Poljanski dolini, ki so jo pogrešili 4. maja. Na truplu niso opazili znakov nasilja. Ljubljančani v kranjskih garažah Kranj - V soboto ob pol enih zjutraj so kranjski policisti prijeli trojico Ljubljančanov; dva starejša mladoletnika in 19-letnega M. Ž. Vsi trije so se, dokazujejo možje postave, pripeljali v garažo A na Planini in vlomili v "petko". Iz nje so vzeli avtoradio in sončna očala. Ob pregledu izropanega avtomobila so policisti utemeljeno posumili, da je ista trojica vlamljala tudi v sosednji garaži. Falote so predali policistom iz Ljubljane Šiška, saj naj bi tam zagrešili še najmanj osem vlomov v osebna vozila. V plazu našli nahrbtnik Vršič - V nedeljo ob desetih dopoldne se je enemu od ljubljanskih gorskih reševalcev na plazu pod severno steno Male Mojstrovke vdrlo, pod nogami je začutil nekaj trdega. Predmet se je izkazal za nahrbtnik, last pogrešane 27-letne Jasne Bratinič.Jasna Bratinič je lanskega decembra skupaj s 55-letnim himalajcem, alpinistom ter gorskim vodnikom Stanetom Belakom Šraufom izginila v gorah. V začetku januarja ju je iskalo kar 220 reševalcev, vendar sledov za izginulima ni bilo. Ljubljanski reševalci so skupaj s tremi italijanskimi planinci po najdbi nahrbtnika pregledali še okolico. V akcijo so se v nedeljo vključili tudi kranjskogorski reševalci, ki so pregledali okoliški teren in sondirali vznožje plazu. Ob šestin popoldne so neuspešno iskanje prekinili, nadaljevali pa včeraj. Predvidoma bodo pogrešana alpinista iskali tudi danes. Česar se Janezek nauči.. Kranj - Kranjski policisti so pred dobrim tednom prijeli A. L. iz Strahinja ter ga s kazensko ovadbo, v kateri ga sumijo kaznivega dejanja izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kazniva dejanja, pospremili k preiskovalnemu sodniku. Ta je po zaslišanju odredil pripor. Pri A. L. so namreč dobili tri glavničke za odpiranje cilindričnih ključavnic in dele cilindričnih ključavnic. Glede na to, da je bil A. L. že obsojen za različna kazniva dejanja in je zanja tudi že odslužil zaporno kazen, očitno velja pregovor "Česar se Janezek nauči..." Ropar v Mercatorju Tržič - V torek so tržiški policisti obravnavali roparsko tatvino in hudo telesno poškodbo. Teh kaznivih dejanj je osumljen 19-letni S. B. iz Radeč v laški občini. S. B. je v torek okrog pol dveh popoldne prišel v Tržič in vstopil v Mercatorjevo trgovino. Pregledal je blago, potem pa izkoristil nepozornost prodajalk na oddelku tekstila, odprl registrsko blagajno in iz nje vzel denar. Prodajalka je tatica videla, klicala na pomoč, S. B. pa jo je namerno tako grobo odrinil od sebe, da si je pri padcu zlomila kolk in so jo morali odpeljati v Klinični center. Po petih minutah, v katerih sta se izkazala predvsem policisti v civilu in Tržičan, ki mu je odstopil svoj avto. je bil S. B. prijet. Pri njem so dobili 23.000 tolarjev, ki jih je izmaknil iz Mercatorjeve blagajne. Policisti ga bodo ovadili dveh ka/.nivih dejanj. Vijak v gumijasti zmesi Kranj - Prejšnji torek se je v obratu stare valjarne v kranjski tovarni Sava pokvaril pogonski valj dvovaljnika za predelavo gumijasti zmesi. Okvaro ie povzročil vijak v zmesi, škoda pa po nestrokovni oceni znaša najmanj 40 milijonov tolarjev. Kako in zakaj se je vijak znašel v masi, komisija urada kriminalistične službe še preiskuje. • H. J. Vodovod terja 70 tisoč mark Vodovod ni največji upnik podjetja Perne, d.o.o., vendar terja poplačilo dolga, saj bi sicer šlo za oškodovanje družbenega premoženja. Največji upniki so drugi, med drugim tudi država, ki je Pernetu dala denar za kar 90 novih delovnih mest. Jesenice, 20. maja - Na Jesenicah še naprej potekajo pogovori jeseniškega Vodovoda oziroma na novo nastalega 1'avnega podjetja JEKO - IN, v aterem je zdaj tudi Vodovod, s podjetjem Perne, d.o.o., o terjatvah, ki jih ima nekdanji Vodovod do podjetja Perne. Tako lastnik firme Perne, d.o.o., kot tudi JEKO - IN si želita, da bi prišlo do izvensodne poravnave. Nekdanji Vodovod je kot eden izmed upnikov - ni pa največji upnik firme Perne -predlagal stečaj za firmo. Na prvem naroku je sodišče sprejelo sklep, po katerem mora firma Perne v mesecu dni predložiti ustrezno dokumentacijo in dokazati, da stečaj ni potreben. Lastnik firme Perne, d.o.o, podjetnik Teos Perne, je tudi sam tožil nekdanji Vodovod. Na sodišču je tako Vodovo-dovih in Pernetovih pet tožb, vendar si obe firmi, če bo le mogoče, želita izvensodno poravnati. Nastopile so namreč povsem druge razmere: Vodovod je zdaj v novem komunalnem podjetju JEKO - IN, izvir vode Julijane pa po delitvi jeseniške občine med jeseniško in kranjskogorsko in po premoženjski delitveni bilanci, ki sta jo sprejela oba občinska sveta, pa ni več na Jesenicah. Izvir vode Julijane na karavanškem platoju je na zemljišču kranjskogorske občine. Tako se v primeru poravnave in morebitnega nadaljnjega obratovanja polnilnice vode Julijane na Jesenicah podjetje Perne, d.o.o., ali kdo drug ne more več pogovarjati o koncesiji z jeseniško, ampak izključno le s kranjskogorsko občino. Podjetje JEKO - IN pa mora zato, ker je javno podjetje, skrbeti za varovanje družbenega premoženja in ne sme dovoliti, da je družbeno premoženje oškodovano. Zato so pripravljeni na pogovore s Pernetom, ki jim je že pripravil osnutek pogodbe o izvensodni poravnavi, ki jo pregledujejo pravniki JEKO - INa. Pogodba predlaga način rešitve problema in poplačilo dolgov ter priznavanje nekaterih stroškov, ki jih je imela firma Perne, d.o.o. Frima Perne, d.o.o., naj bi imela kar 10 milijonov raznih dolgov, vendar nekdanji jeseniški Vodovod nikakor ni največji upnik. Firma Perne, d.o.o., je bila Vodovodu najprej dolžna okoli 70 tisoč nemških mark, zdaj se je dolg že zmanjšal. Pernetovi največji upniki so drugje: med drugim je tu predvsem država, saj je za predvidena nova delovna mesta v polnilnici namenila kar precej denarja. Tedaj je država Pernetu dala denar za 90 novih delovnih mest. Pri jeseniškem Vodovodu in JEKO -INu se dobro zavedajo, da noben podjetnik ne more poplačati dolgov, če mu proizvodnja stoji, zato so pripravljeni pomagati tako, da polnilnica vode Julijane čimprej zaživi in se Julijana prodaja na tržišču. Podjetnik Teos Perne ima še vedno veljavno Eogodbo z ameriškim kupcem, kamor i na leto lahko izvozil za okoli 100 milijonov dolarjev karavanške vode Julijane, ki pa zdaj že nekaj časa in že preveč dolgo odteka v Savo. D.Sedej Dvoje pobegov Kranj, 21. maja - Pretekli teden so bili v štirih prometnih nesrečah na Gorenjskem ranjeni štirje ljudje, vsi lažje. Dva trka policisti še raziskujejo, saj sta v obeh povzročitelja peljala naprej. Kdor bi o njih karkoli vedel, lahko sporoči v dežurstvo na št. 92 ali na tržiško oziroma kranjsko policijsko postajo. Prva nesreča s pobegom se je zgodila v petek, 17. maja, ob 7.10 na regionalni cesti Bistrica pri Tržiču-Begunje. Neznani voznik neznanega avtomobila (domnevno simce) ljubljanske registracije je vozil od Bistrice proti Begunjam. Med Brezjami in Hudim grabnom je skozi ovinek pripeljal po levi in po bočni strani oplazil golf, s katerim je vozila nasproti 21 letna Marija R. iz Hudega grabna. Ta se je sicer umaknila na bankino in zavirala, kljub temu pa se neljubemu snidenju ni uspela ogniti. Po nesreči je neznani voznik peljal naprej. Policisti so na kraju oplaženja našli drobce laka svetlo zelene barve in levega sprednjega smernika ter odpadlo bočno okrasno letev. Po teh sledeh bodo pobeglega voznika slejkoprej gotovo odkrili. Dan pozneje, torej v soboto, ob 14.10 pa je prišlo do nesreče v Zagrajškovi ulici na Kokrici. Neznani voznik mopeda avtomatik bele barve, star kakšnih petnajst let, je vozil po Benedičičevi ulici od Golniške proti Zagrajškovi. V t.i. T križišču je zavijal levo v ZagrajŠkovo in trčil v 42-letnega Draga B. iz Kranja, ki je pred hišo št. 21 ustavil svoj avto, približno pol metra na cesti, in stal ob zadnjem delu avtomobila. Mopedista je nekoliko zaneslo v desno, trčil v pešca, nato pa oddrvel naprej. Dobre pol ure kasneje je Drago B. v zdravstvenem domu v Kranju iskal pomoč, poškodovano ima desno zapestje. • 11. J. Pijan vozil otroka in nosečo ženo Radovljica - V soboto zvečer je patrulja z radovljiške policijske postaje ustavila voznika osebnega avtomobila, doma s Češnjice pri Podnartu. Alkotest je v voznikovi krvi pokazal kar 3,20 grama alkohola. Očitno ga ni spametovalo, da so mu istega dne zaradi pijanosti ie v Celju vzeli vozniško dovoljenje. Peljal je naprej, proti domu. V avtu sta bila tudi otrok in noseča lena in kaj lahko bi se zgodila nova družinska tragedija. Policisti so voznika pridržali, leno in otroka pa odpeljali domov. H. J. Višje sodišče je presodilo drugače Hedvika Oblak Grilc v zapor za sedem let Sodbo Tržičanki Karmen Noč za poskus umora sestre Blanke pa je drugostopno sodišče razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje okrožnemu sodišču v Kranju. Kranj, 21. maja - Višje sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno pred kratkim razsodilo v dveh sodbah okrožnega sodišča v Kranju, ki sta odmevali tudi v javnosti. V prvem primeru gre za sodbo 32-letni Hedviki Oblak Grilc iz Tenetiš, ki jo je veliki senat v začetku februarja letos za umor moža Vinka Oblaka obsodil na kazen pet let in pol zapora. Višje sodišče je kazen zvišalo za poldrugo leto, tako da obsojenko čaka sedemletna zaporna kazen. Umor se je zgodil 12. novembra zgodaj zjutraj v domači hiši, ko je Hedvika Oblak Grilc po prepiru s kuhinjskim nožem do smrti zabodla svojega moža. Pritožbeno sodišče v Ljubljani je pretreslo tudi sodbo 26-letni Karmen Noč iz Tržiča, ki jo je senat okrožnega sodišča v Kranju septembra lani spoznal za krivo poskusa umora svoje 28-letne sestre Blanke in jo obsodil na štiri leta in pol zapora. Ljubljansko sodišče je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo kranjskemu v ponovno sojenje. Na sojenju v Kranju je Karmen Noč vseskozi trdila, da je nedolžna, da sestri ni prizadejala smrtonosnih ran, rotila je sestro, naj vendarle pove resnico, vendar ta ni želela pričati. Grozljivka se je dogajala sredi junija v Blanki-nem stanovanju. Ta naj bi se z mlajšo Karmen dogovorila, da jo z gospodinjskim kladivom za meso poškoduje, kriv pa naj bi bil Blankin zunajzakonski partner, sicer policist, ki naj bi jo še tisto jutro pretepel. Vendar je dogovor, kot je presodilo sodišče, presegel meje. Blanka je imela namreč prerezan vrat, uhelj in več vbodnih ran, rešila jo je samo hitra zdravniška pomoč. Na domnevnega krivca v podobi sestre Karmen pa je navajalo s krvjo izpisano ime Karmen na hodniku stanovanjskega bloka, ime naj bi v agoniji izpisala Blanka. • H. J. ISDN digitalno omrežje z integriranimi storitvah Telekom Slovenija ISDN gradi mostove do vse^ obstoječih in bodočih omrež')-ISDN bo omogočal tudi p0' vezovanje s paketnim ornreŽ' jem Sipax. 25, z mobilnim tel6' fonskim omrežjem GSM ^ preko "informacijske supe1" avtoceste" z bodočim široki pasovnim omrežjem ATM. lE:TelekomV!) Slovenije >\ PE Kranj Ulica Mirka Vadnova 13 4000 Kranj aii po telefonu 080 8080 Torek, 21. maja 1996 HALO, GLASOV KAŽIPOT 27. STRAN • GORENJSKI GLAS a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 I GLASOV KAŽIPOT !oH Naroiilo za ob|avo »prejo mam o po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT ... za voznike VSEH KATEGORIJ MOTORNIH VOZIL Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 27. maja, dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 18. uri. Avtošola B in B TUDI ZA MOTORJE Bin b Radovljica, b in b kranj, tal.: 22-55-22 KJE? AVTOŠOLA B in B v KRANJU, na Begunjski 10, pri vodovodnem stolpu, telefon: 22-55-22. NAKUPOVALNI Palmanova 22.5., Madžarska Lenti 23.5., 25.5, 30.5., 1.6., Trst 4.6. IZLETI - GARDALAND Gardaland - Aqualand 25.5., 1.6., Rozman, tel.: 064/715-249 Gorenje maloprodaja VOYAGER 51TTX - ASCOM do o PRALN\ STROJ 906 X Krnni f d i -j »/» SUŠILEC PERILA 900 T i/r J' Puh<*rj" 10 ŠTEDILNIK E404-EL. leljfax: 064/325-257 Del. čas: od 9. -12. ure, in od 13. GOT. NAKUP 46.415 ali 10 x 5.800 GOT NAKUP 57.707 ali 10 x 6.780 GOT. NAKUP 36.158 ali 10 x 4.016 GOT. NAKUP 31.655 ali 10 x 4.870 19. ure, sobota 9.-12. ure. NAKUPOVALNI IZLET Madžarska - Lenti 25. 5., 15. 6.; tel.: 242-356, Konrad Morda občudujete naravne Vabljeni k tečaju osnov risanja. lepote in bi jih radi prenesli na papir? Pokličite: 715-265, z AVTOBUSOM NA IZLET NEMŠČINE ljudska univerza Radovljica organizira AVTO ŠOLA STOP OVINEK PRED DRUGIMI AVTO ŠOLA STOP OVINEK PRED DRUGIMI KNJIGOVODSKE STORITVE Ljudsko univerzo Radovljica. 1. 6. Lenti, 23. 5. Trst, 26. 5. kopalni izlet v Čatež. Drinovec, tel.: 731-050 za učence in dijake. Prof. Meta Konstantin, tel. 064/621-998, Podlubnik 253, Skofja Loka Tečaj za manekene. Tel.: 715-265 Vabljeni na avdicijo 17. 5. ob 17. uri. Po opravljenem tečaju delo zagotovljeno. Višina: dekleta 177 cm, fantje 186 cm. ŠE BOLJŠA AVTO ŠOLA, ZA VSE KATEGORIJE! KRANJ, KOLODVORSKA 6, (ŽEL. POSTAJA). Tel.: 221-131 ŠE BOLJŠA AVTOŠOLA, KATEGORIJE A, B, C, D, E. TRŽIČ, PARADIŽ 3. Tel.: 53-602 Opravljamo knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 064/323-909 AVTOŠOLA GOLF KRANJ KATEGORIJA A, B. C IN E * VSE PO UGODNIH CENAH! vozila: TEL 064/324-767 POLO, PUNTO, TWINGO, CLIO, R-5 ITD. motorno kolo Yamaha 125. in tovornjak MB 814 AVTOŠOLA GOLF ÏK ifiKA IZPIT ZA TOVORNJAK. PRIKOLICO, AVTOMOBIL ALI MOTOR? TEČAJ CPP TEL 064/62-44-52 VSAK PONEDELJEK POPOLDAN IN DOPOLDAN? Avto Sola GOLF - Ne samo boljše, ampak NAJBOLJŠE! Pomivalni stroj mod. C 7800 - 7 programov, 37 Dcb glasnosti, blokada proti izlivu vode - 10 x 10.305 ali 10 % popust na gotovino. (92.800); sušilec perila Gorenje na gotovino 37.990; pralni stroj 911 x -1.100 obr., 71.990 na gotovino ali 10 x 8.119 Domotehnika Kranj, tel.: 331-552 Trgovina VIDA v Šenčurju, PERILO in ŠIVILJSKI MATERIAL po ugodnih cenah - KOPALKE Kranjska 2, vam nudi enodelne 1.250 SIT, ženske sp. majice 800 SIT, PAJKICE, GUMBE! CANDY NA 10 MESECEV BREZ OBRESTI Maturantje, šole, društva, klubi... MAJICE potiskane po vaših željah, po ceni 690 SIT, AKCIJSKA PONUDBA. Tel.: 323-667 ali osebno v trgovini VIDA, Reševa 14, Kranj ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA vam nudi pestro izbiro oblačil za poletje: ž. bluze 3.900, ž. hlače 1.900 -"C VETKA " 3-900. *•m- T Shirt majice (tisk) 590 - 990, otroške T Shirt majice 490 TEL • 22 téi7 ' 790» *•,n m- bermuda 1.900 - 2.490, m. srajce 1.790. Možnost plačila s .. **J lO* 3 čekj Odprto; g _ 1g SQbota g . ^ VABLJEN|| fl!*/>n£?Í^0ZA7* 9Dvešča, da bo tečaj CPP za A in B kategorijo v KÍ°nZJl9 ^TRTEK« 235' 0b 17' Uri J c* iy MBT.: 0609/639-209 V7r?nwhtXOZNIK Obvešča, da bo tečaj CPP za A in B kategorijo 'nota BOHINJSKA BISTRICA MBT.^/6M-209 KNJIGOVODSKE STORITVE Strokovno vodimo poslovne knjige za d.o.o. Tel.: 064/331-206 - Janja, od 9. -11. ure L°Šinjski kulinarični teden 'Podjetje Jadranka d.d.' Mali LoilnJ bo predstavilo svoje vrhunske kuhane in ^gostilni "Pri Zeriavu" njihovo recepturo Primorsko - Loiinjske kuhinje v dneh od petka, 24. 5., do Rateie - Planica nede//e' Z 6-1996-v 9*6M 'Pri Žerjavu" Rateče ■ Planica. Vljudno vabljeni! S* HALO - HALO GORENJSKI GLAS S? TEL.: 064/223 111 GLAVNI TRG 6, KRANJ prx>daja vstopnic: gledališka blagajna je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure " ur° Pred začetkom vsake Predstave, tel.: 064/222-681 Rezervirane vstopnice je po-ZzSUS Povzeti pol ure pred «"cetkom predstav, sicer jih Posredujemo v redno prodajo. Predstave v Kranju: DANES, TOREK, 21. 5., ob 19. uri, Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN, za IZVEN in konto (Predvidoma zadnjič v tej sezoni.) ČETRTEK, 23. 5., ob 19.30 uri, Tennesay Williams: STEKLENA MENAŽERIJA, za IZVEN in konto, predstava Društva za cerebralno paralizo PETEK, 24. In SREDA, 29. 5., ob 20. uri, Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in konto (Predvidoma zadnji ponovitvi uspešnice v tej sezoni.) SOBOTA, 25. 5., ob 20. uri, Anton P. Čehov: TRI SESTRE, za IZVEN in konto, gostuje SNG Drama Ljubljana Razstave Bled - V OŠ prof. dr. Josipa Plemlja bodo v četrtek, 23. maja, ob 17. uri odprli fotogrtafsko razstavo Mladi slovenski fotografi se predstavljajo '96. Na prireditvi, ki jo organizirajo Fotografska zveza Slovenije, OŠ prof. dr. Josip Plemelj Bled in Fotografsko društvo Radovljica pod pokroviteljstvom župana občine Bled, bodo podelili nagrade najboljšim ter predvajali izbrane barvne diapozitive. Domače obrti na Slovenskem Kamnik - Danes bodo ob 17. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik odprli razstavo Domače obrti na Slovenskem. Učenci vzgojne skupine 7. a in 7. b razreda ZUIM Kamnik pod vodstvom vzgojiteljic Majde Za-letelj in Stanke Klepec bodo predstavili praznovanja, šege in običaji ter stari predmeti. Izleti Junija z DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane v mesecu juniju na naslednja izleta: 5. junija bodo organizirali izlet na Maltatal v Avstriji z ogledom naravnih lepot, znamenitosti, možnost pa boste imeli tudi Za nakupe; 12. junija pa vabijo v Planico na srečanje upokojencev, čimprej pokličite vaše poverjenike! V Izolo Tržič - Društvo upokojencev Tržič organizira za svoje člane od 31. maja do 2. junija dvodnevni izlet v Izolo. Prijavite se lahko v pisarni društva na Trgu svobode 18 v Tržiču in sicer med uradnimi urami, ki sp vsak ponedeljek, sredo in soboto od 8. do 11. ure. Na narcisne poljane Žabnica - Sekcija za pohod-ništvo pri Društvu upokojencev Žabnica vabi pohodnike na narcisne poljane na Planino pod Golico in sicer v četrtek, 23. maja. Odhod z rednim avtobusom iz Kranja na Jesenice bo ob 7.10 uri z avtobusne postaje. V primeru slabega vremena bo izlet prestavljen na naslednji dan. Prijave sprejema Mara Pečnik, Sp. Bitnje 38, tel.: 311-932. Okrog Slovenskih Goric Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge upokojence na avtobusni izlet okrog Slovenskih Goric. Izlet bo v sredo, 29. maja, z odhodom avtobusa ob 6. uri izpred pošte v Preddvoru. Prijave z vplačili bodo sprejemali jutri, v sredo, med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. Na Jezersko Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira lep planinski izlet na Jezersko z ogledom slapu čedca pod Makekovo Kočno. Odhod z rednim avtobusom bo v soboto, 25. maja, ob 8.25 uri z avtobusne postaje. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184. Gledališče M Steklena menažerija Kranj - V Prešernovem gledališču bodo v četrtek, 23. maja, ob 19.30 nastopila gledališka skupina Bleščečih 6 pri Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije. Mladi igralci Alenka, Ana, Andrej in Marijan se bodo predstavili z igro Tennesseja Williamsa Steklena menažerija. Čez hribček v vrtec Boh. Bistrica • V knjižnici A.T. Linharta-enota Boh. Bistrica v Domu Joža Ažmana bo v četrtek, 23. maja, ob 17. uri na sporedu otroška igrica Čez hribček v vrtec. Nastopata igralki Bernarda Gašperčič in Metka Dulmin. Steklena menažerija Kranj - Pri Zvezi društev za cerebralno paralizo deluje gledališka skupina, ki se je poimenovala Bleščečih 6. Lansko leto so pripravili predstavo Tennesseja Williamsa Steklena menažerija, s katero so nastopili tudi na prvem kulturnem festivalu različnih skupin invalidov - Festinval '95. Zdaj predstava prihaja tudi na Gorenjsko in sicer se bodo štirje mladi igralci, člani Gorenjskega društva za cerebralno paralizo oziroma društva Vita v četrtek ob 19.30 uri predstavili v Prešernovem gledališču v Kranju. Ta veseli kviz Radovljica - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 12. in 16. uri zabavna prireditev namenjena učencem 7. razredov osnovnih šol z naslovom Ta veseli kviz ali Tomaž Linhart in njegov čas. Pod Jenkovo lipo Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi kolesarje društev upokojencev Gorenjske regije na srečanje "Pod Jenkovo lipo" v Dvorjah pri Cerkljah. Srečanje bo v soboto, 25. maja, ob 10. uri. Po kulturnem programu bo piknik, poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. Za otroke Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bosta v četrtek, 23. maja, ob 17. uri igrici Medvedek gre v šolo in Lakota je najboljši kuhar. Igrici Jane Milčinški sta primerni za otroke od 4. leta starosti naprej. Nastopila bo otroška skupina KUD Bohinjska Bela z mentorico Natašo Klinar. Jesenice maja Jesenice - V okviru prireditev Jesenice maja bo v petek ob 20. uri v KD Hrušica predavanje Mirana Plohla Dornika Barva in človek (barvna analiza osebnosti). V soboto, 25. maja, pa bodo v Športnem parku pod Mežaklo ves dan potekale prireditve pod skupnim naslovom Dan mladih. Tako bo ob 8. uri otvoritev športnih igrišč in začetek tekmovanj: nogometni turnir, košarka - tekmovanje v metanju trojk, v okviru Dneva odprih vrat bodo tudi demonstracijske predstavitve športnih iger (odbojka, badminton, kegljanje na ledu, kegljanje, tenis). Ob 10. uri bo okrogla miza z naslovom Kam z mladimi Jeseničani, otvoritev razstave mladih ustvarjalcev, otroška matineja: lutkovna igra madžarska ljudska pravljica Zajčkov zvonček, grafitni zid + odprti mikrofon. Ob 16. uri bo začetek koncerta Hiša. Ob 17.30 uri bo projekcija produkcije filmov študentov AGRFT -video top, ob 18. uri finalna tekma nogometnega turnirja, ob 19. uri finale v metanju trojk v košarki. Ob 20. uri pa bo koncert skupin Zmelkoow, Interceptor, Kontrabant, Let 3 in pa Boštjana Sokliča. Vstop na vse prireditve je prost! AC/DC na Dunaju Highway To Hell... ... so v nedeljo v Wiener Stadthalle na Dunaju primerno zaključevali brata Angus in Malcolm Joung in kompanija (Brian Johnson, Cliff Williams in Phill Rudd), ki sicer slišijo na ime AC/DC. Avstralski vragi, ki so svojo glasbeno pot začeli konec sedemdesetih, v za zvrst glasbe, ki jo igrajo, zelo nehvaležnih časih, takrat so crkavali bandi sedemdesetih, veliki hardrockerski giganti, ki jih je sesuval punk, so navdušili dvanajst tisoč glavo množico, toliko folka pač sprejme dovrana, do delirija. Vsaka primerjava evfor-ičnosti s papeževim obiskom Sloveniji je seveda dovoljena. Več kot dve uri čiste energije v fenomenalnem nastopu z vsemi acdcjevs-kimi fetiši zvonom (Helis Bells), kroglo za rušenje (začetni Back in Black, Highway To Hell, Ballbreaker) in topovi ob zaključnem komadu For Those About to Ročk, ko so razjarjeno množico pozdravljale "We Salute You" topovske salve. Koncertni repertoar, podoben kot ga lahko poslušate na njihovi dvojni Live pološči, je vseboval tudi nekaj komadov z njihove zadnje plošče, je z nekajminutno solažo seveda začinil odlični Angus Joung. Skratka hardrockerski dogodek brez primere, žal za Slovenijo še vedno predrag. • Foto: Aligator, I.K. Miss narcis Prijave naj dekleta čimprej pošljejo na naslov: DESIGN, Titova 4, 4270 Jesenice, tel./fax: 064/862-522 PRIJAVNICA ZA "MISS NARCIS 96" Ime in priimek: Naslov:_ Telefon:_ Koncerti 9t Kranj - Mešani pevski zbor Živila Kranj pod vodstvom Vladi-mirja Brleka bo imel v petek, 24. maja, ob 19.30 letni koncert v veliki avli Zavarovalnice Triglav na Bleiweisovi 20 . Gost večera bo orkester Mandolina iz Ljubljane pod vodstvom Dušana Nedoviča. Program bo povezoval Tone Ftičar. Koncert v Puštalskem gradu škofja Loka - V kapeli Puš-talskega gradu bodo jutri, v sredo, ob 18. uri nastopili učenci Glasbene šole Škofja Loka, ki v tem šolskem letu zaključujejo pet, šest ali sedmletno šolanie. Kamniški koledniki Kamnik - V župnijski cerkvi v Komendi bo jutri, v sredo, ob 19.45, v četrtek, 23. maja, ob 19.45 pa v frančiškanski cerkvi v Kamniku Kamniški koledniki predstavili skladbe posvečene obisku svetega očeta v Sloveniji. Jazz nad kavarno Kamnik - V razstavišču Veronika bo jutri, v sredo, ob 20.30 koncert diplomantov jazzovske-ga oddelka Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. V kapeli Puštalskega gradu Škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu bo jutri, v sredo, ob 18. uri koncert učencev Glasbene šole Škofja Loka, v četrtek, 23. maja, pa se bo z začetkom koncerta ob 19. uri predstavila flavtistka Anja Bur-nik. ŽPZ OŠ Davorin Jenko Cerklje - V petek, 24. maja, bo imel ob 20. uri v prostorih OS Davorin Jenko v Cerkljah prvi samostojni koncert Ženski pevski zbor Osnovne šole Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom zborovodkinje Damjane Močnik. Program koncerta obsega slovenske ljudske pesmi in pesmi nekaterih slovenskih skladateljev. Program bo povezovala Tina Primožič. SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojenka TILKA KOBILICA Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kolektiv podjetja Iskra Instrumenti Otoče, d.o.o. Na podlagi 3. alinee 12. člena ter 3. alinee 16. člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. list RS št. 71/94) - dalje Zakon ter ponudbe Sklada z dne 6. 4. 1995, ORGAN UPRAVLJANJA TEKSTILNEGA PODJETJA SUKNO ZAPUŽE, D.O.O. ponuja vsem upravičencem ODKUP POSLOVNEGA DELEŽA DRUŽBE Z UPORABO NAČINA INTERNE RAZDELITVE IN NOTRANJEGA ODKUPA 1. Ponudba se nanaša na odkup dela poslovnega deleža Sklada v družbi Sukno Zapuže, d.o.o., in sicer: 1.1. 33,33 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 20 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve, 1.2. 66,67 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 40 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa. 2. Ponudba se nanaša izključno na upravičence, kot jih opredeljuje Zakon. 2.1. zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci Sukno Zapuže, d.o.o., 2.2. ožji družinski člani zaposlenih, vendar samo pod pogojem, da vrednost vplačil, s katerimi bodo upravičenci iz točke 2.1. te ponudbe sodelovali v interni razdelitvi, ne bo dosegla vrednosti poslovnega deleža namenjenega interni razdelitvi in zgolj za preostanek poslovnega deleža, do vrednosti poslovnega deleža namenjenega interni razdelitvi. 3. Odkup poslovnega deleža v okviru notranjega odkupa je možen le v primeru, če upravičenci sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. 4. Prodajna cena 33,33 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 20 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve in znaša 42.113.800 SIT. 5. Prodajna cena 66,67 % navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 40 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa, ob upoštevanju 50 % popusta, znaša 42.113.800 SIT. 6. Vplačilo kupnine v okviru interne razdelitve se opravi z izročitvijo lastninskih certifikatov iz 31. člena ZLPP, oziroma potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25.a člena ZLPP, pri čemer morajo upravičenci najprej uporabiti potrdila in šele nato lastninske certifikate. 7. Vplačilo kupnine v okviru notranjega odkupa se opravi v gotovini, z izročitvijo presežnih potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP, oziroma lastninskih certifikatov iz 31. člena ZLPP. 8. Organ upravljanja Sukno Zapuže, d.o.o., poziva vse upravičence, da mu v roku 15 dni od objave te ponudbe v Gorenjskem glasu in na oglasni deski družbe, pisno sporočijo svojo pripravljenost za sodelovanje v interni razdelitvi In notranjem odkupu. Na podlagi zbranih izjav upravičencev, bo organ upravljanja v skladu s 3. alineo 12. člena in 4. alineo 16. člena Zakona pisno obvestil Sklad Republike Slovenije za razvoj, d.d., o tem ali bodo upravičenci sodelovali v interni razdelitvi in notranjem odkupu po tej ponudbi. 9. Organ upravljanja Sukno Zapuže, d.o.o., poziva vse upravičence, da v roku 30 dni od objave te ponudbe v Gorenjskem glasu in na oglasni deski družbe, predložijo potrdila za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP oziroma lastninske certifikate tako, da izročijo izpolnjene lastninske nakaznice. 10. Upravičenci predložijo potrdila, oziroma certifikate na sedežu družbe Sukno Zapuže, d.o.o., Zapuže 10a, vsak delovni dan med 12. in 14. uro. 11. Organ upravljanja bo v roku iz točke 9 te objave zbral potrdila oziroma lastninske certifikate ter predložil Skladu potrdilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o dejansko razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih. 12. Če organ upravljanja v roku iz točke 9 te objave, ne bi predložil Skladu potrdila o razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih, lahko upravičeni v nadaljnjem roku 60 dni uveljavijo svoje pravice po Zakonu neposredno pri Skladu. V tem primeru morajo upravičenci pooblastiti skupnega zastopnika za sklenitev in izvedbo pogodbe v odkupu poslovnega deleža v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa. Obveznosti organa upravljanja o predložitvi potrdila o razknjiženih potrdilih, oziroma lastninskih certifikatih iz prejšnje točke te ponudbe, preidejo na skupnega zastopnika upravičencev. 13. Morebitna prodaja poslovnega deleža Sklada upravičencem po tej ponudbi, bo izvedena na podlagi sklepa o privatizaciji, sprejetega na Upravnem odboru Sklada in v obliki enotnega poslovnega deleža, ki bo na podlagi pogodbe pripadal skupnim lastnikom - upravičencčem po tej ponudbi in glede katerega bodo lastniki v pravni skupnosti. 14. To ponudbo organ upravljanja posreduje zaradi izvajanja svojih obveznosti po Zakonu, upravičencem pa je znano gospodarsko stanje družbe, oziroma so jim na sedežu družbe na razpolago vsi potrebni podatki in dokumentacija o tem, zato družba in Sklad izključujeta kakršnokoli jamčevanje za stvarne ali pravne napake na družbi, njenih sredstvih, pravicah ali obveznostih in/ali poslovnem deležu, ki je predmet te ponudbe. 15. Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri privatizaciji ponujenega poslovnega deleža na sedežu družbe pri ga. Zorica Gogala. ■pelo poceni, . najceneje z gotovino še od 5% do 7% ceneje H^452/VVELFO E \ ZAMRZOVALNA OMARA ZOS 310/MADŽ. E IJMRZOVALNASKBIN^ ^ 310/TUNIS. E __________ kovinotehna Instruiram matematiko in fiziko # n srednje in osonovne šole. 0326-16" s MALI OGLASI g? 223-444 APARATI STROJI PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. 0634-012_11799 MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256,064/218-317 15141 Prodam KOSILNICO Muta + 4 priključki. 064-015 16821 KOSILNICO BRITEV DISK 165 prodam. Rimahazi, Sp. Gorje 12, «725-656 18832 Pralni stroj Gorenje in kuppersbusch oba dobra, simbolična cena. 0422- 362 16836 Prodam malo rabljen SILOKOM-BAJN Vihar 80. 0681-392 18838 Ugodno prodam traktorsko kiper prikolico T. V. nosilnost 1500 kg.0621-410, po 20. uri 16874 Prodam STRUŽNI AVTOMAT ali menjam za STRUŽNICO.055-291 16895_ Prodam 10 LITERSKI PLINSKI BOJLER in 80 I ELEKTRIČNI BOJ-LER- Gorenje.057-987 18913 Prodam MLIN ZA MLETJE ŽIT Šrotar s trosilnim elektro motorjem 7.5 KW in tulcem za mletje koruznih storžev:0215-546 18914 Zelo ugodno prodam stroje za izdelovanje kuhalnic. S prodajo dober zaslužek. 0 64-256 leou Prodam KOSILNICO BCS 127 z motorjem ACMET, obračalanik. 0861-640 17031 Prodam obnovljen PRALNI STROJ Gorenje, cena 12.000 SIT. 058-224 17040 Prodam stroj za odstranjevanje koruznega zrnja od storžev in osovi-no za krožno žago. 0242-397 17052 Ugodno prodam GLASBENI STOLP Schneider daljinsko upravljanje. 0311-197 17054 GLASBILA BOBNE PAIESTE in HARMONIKO DALLAPE 120 basno prodam.0325- 815 15949 Prodam keramične ploščice bele 15 x 15. 0633-545 18826 GR. MATERIAL SNEGOLOVCE naročite na 0725-319, možna montaža. 15892 BOJLERJE kombinirane rostfrei iz nerjaveče pločevine, 80, 100 in 300 I, prodam. Garancija 3 leta. 0806-069, 0609/635-262_18683 Iščemo NAJUGODNEJŠEGA DOBAVITELJA MATERIJALA za gradbena, obrtniška in instalacijska dela.0801-460 in 801-107 16892 Ugodno prodam KLINKER PLOŠČICE A kvalitete in stopniščne elemente. 046-826, po 18. uri 17023 Prodam betonske plošče 40x40 cm, imitacija granita in vrtnega palčka. 0730-053 Prodam PAJKA VO 2.t 16938 f823-097 Za 3000 SIT prodam PRALNI STROJ, potreben manjšega popravi-la.0216-322 18942 Prodam BTV 55 TTX TOP LINE, pet let star, brezhiben. 0324-984 17024 Prodam 4 leta rabljeno PEČ za centralno kurjavo. 0736-609 17026 IZOBRAŽEVANJE Instruiram kemijo in matematiko. 0311-266 Petra 10373 Inštrukcije ANGLEŠČINE za otroke in odrasle, vseh stopenj.0221-013 16708 MATEMATIKO , FIZIKO uspešno instruiram.043-131 16791 Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 050-095, 225-467 Inštrukcije angleščine za vs« stopnje. 0222-561__vroao Instruiram kemijo v Tržiču in okolici' 057-513 Marko M% KUPIM LADA SAMARA RIVA karavan, ALEKO MOSKVIČ, kupim tr koj.0061-1263-400, 0609-614-484 12814_ ODKUPUJEMO VSE VRSTE KAP' . AMOBLIRANIH VOZIL. OGLED M°.' . ŽEN NA DOMU, PLAČILO TAKOJ' ^ Q633-534__is*l Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.naM. kovance, razglednice... Nudimo tudi fj kvalitetne RESTAVRATORSKE US-jH LUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjev« Is 7, Kranj, 0221-037, ali 0211-92'' Ç 047-534,_ Kupim osebni avto ŠKODA, letn* 91-92. 0 730-219, zvečer _^.|CD Kupim rabljeno otroško KOLO *>C let.^0327-040__^ Kupim oljni gorilec za peč od 30.0$ do 25.000 ck. 0 43-110 i«*". LOKALI Prodamo: na glavni ulici v mestnej jedru Kranja prodamo več kot W m2 poslovnega prostora. K3 KEfl^ 221-353 15 j ---fiC Najem: v Kranju nudimo najem "J | m2 v pritličju poslovne hiše f prometni točki. K 3 KERN, 221 -35J 14779 Prodamo v Kranju okrepčevalnico^ ; m2 v obratovanju, z vsem invent* jem. K 3 KERN, 221-353 Posredujemo pri nakupu, prop«fl ■ najemu, oddaji stanovanj, his j poslovnih prostorov. Mandat 9* \ 44-77__^2 Poslovne prostore lepo urejene v( j centru Kranja oddamo. Mano 022-44-77____ ODDAMO V NAJEM Sp. Bitnje 3gj m2 poslovnega proetora z lastn1 parkirnim prostorom, možnost pa nerstva, odlična lokacija. K 3 KEnn 221-353_ PRODAMO poslovno stanovanji objekt na Bledu, objekt je 9raK\ 1991, ima 300 m2 površine, Parce ' 560 m2. K 3 KERN, 221-353 15* PRODAMO večnamensko hišo Podnartu (pizzerija, fitnes,_ savn«; cena 195.000 DEM. K 3 KERN 353 Kranj center, Cankarjeva u'C oddamo v najem trgovski pos 10 prostor v izmeri 27 m2 v I. nadstropij poslovne zgradbe, najemnina DEM/m2 In večje prostore za p9^ niško ali podobno dejavnost v ^ zgradbi v II. nadstropju. MAKL BLED, d.o.o., 0 76-461, 77-026^, Bled, poslovni prostor ob fl^ prometni cesti v izmeri 60 jTL Urejena parkirišča. Dobra lokali urejena dokumentacija za friz*% salon, možne pa so vse trgovsko, podobne dejavnosti. 076-461. ' , °£!_ J> Najamem gostinski lokal. G^*«, Srečo, Pot na polje 30, 057-342 1> Prodamo GOSTILNO s 50 -letnim vrtom na Dolenjskem. B NIK.s.p., 332-061 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE pP telefonu ali osebno 0 9 0-4 1-43 156 SlT/rt"; Oddamo poslovne prostore, 8U íjj 60 m2, 40 m2, 70 m2, za £!" dejavnost. KOŠNIK.s.p., 332-061 18869 ___S Kranj - oddamo poslovne pr05^, UGODNO. POSING d.o.o., 224-'L, 222-076(9-18)___ Gorenjska najamemo TRGOVSKE GOSTINJSKE LOKALE, lahko nj,] premljene, pripravimo pogodbo, P^fj vizijo plača najemnik. AP"^ 0331-292,331-366 Kran| - okolica oddamo Pice.rjíjí obveznim odkupom invent»^ AGENT Kranj, 223-485 17032 ODDAMO PREDDVOR 50 m2 lokal. 1600 DEM/ mes. in odkup U 46000 DEM; KRANJcenter Gty TINSKI LOKAL v obratovanju. Je, m2 priti., 1. etaža, 1500dem/M^, ODKUP inventarja 40.000 Df^ Planina III, lokal 30 m2 primeren ^ trg. ali storitveno dejavnost. manjše skladišče ob KOroški ces,; cca 150 m2 pisarniških pr°st? & Stražišče obnovljeno pritličje a same, 68 m2, parkirni prostor, te* A 900 DEM/mes; Center 500+30%2 skladiščnih površin, 8 DEM' c. DOM NEPREMIČINE, KoroSK1» ,r 16, Kranj, 22-33-00 Di Torek, 21. maja 1996 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS m? ? • prodamo delavnico cca 300 Sor£?merno «yazlicne dejavnosti, v stan«,"101- pri škof)' Loki Poslovno cca M,ski komPleks na parceli cCt5°00m2. BAV.d.o.o., Koroška L!6' Trž'č, 52-233 17082 kolesa Jfodam APN 6 S.«323-355 16789 Ugodno prodam TOMOS AVTOMA-i,IK A 3 L, letnik 93, cena cca 350 UEM. «225-151 16W1 Prodam dobro ohranjeno KOLO na Pft prestav. Cena ugodna. «712- ]58 16820 Prodam "IS SLC ali menjam za ATX w APN 6. «738-876 16838 NEVESTE - obiščite butik VERITAS In si izposodite poročno obleko. Maistrov trg 11, «224-158 16377 Prodam novo satenasto obhajilno obleko št. 128. O50-057 ieen RIJA - izposojevalnica poročnih in obhajilnih oblek vas pričakuje vsak dan od 16-19. ure, «48-737 ieei5 Prodam OBHAJILNO OBLEKO -dekliško. Q 225-517 16933 mm £ T tt 6 0 » I H > J) PC kartice, raòunalnlWn tiskat osla« ratuna\nJ*W pribor.... Računalniki jAM5X86-133 128.900 •PENTIUM 100 151.200 •> PENTIUM 120 160.500 Ï ..... ~ KONFIGURACIJA VSEBUJE ! «MB RAM. 1 OBQB TRDI DISK. CJRAF KART J 1MB PCI. MONITOR PHILIPS 14' I TIPKOVNICA ZA WINDOWS 85. MIŠKA > TISKALNIKI EPSON LX-300 29 900 EPSON STYLUS 820 «2.500 • HEWLETT PACKARD 52.900 i DESKJET 600C (BARVNI) ) HP LASERJET 5L 95.500 SERVIS POPRAVILA IN DOGRADITVE PC-JEV IN MONITORJEV VSEH ZNAMK I In ostala računalniška oprema v trgovini MEGABIT na MOHORJEVEM KLANCU, Vodopivčeva 17, telefon 22 20 30 delovni čas: 900-13.00,15.00-18.30 sobota 9.30-12.00 Prodam BT 50,letnik 1988. «324-035, popoldan 16841 Prodam novo žensko KOLO na 18 prestav.© 57-962 taaoi Prodam motor JAWA, 49 cm3, 1.92, Prevoženih 1500 km ta 41-093 taaei Prodam fantovsko gorsko KOLO 20 col. ©633-742 OBVESTILA kÏÏJ0GUAR0 - nakupovalni izlet kombijem v Italijo. «49-442 •« JAKAPLATISA 13 KRANJ/Tel.:326-995 OTR. OPREMA Ugodno prodam OTROŠKI KOMBINIRANI VOZIČEK lnglesina.«223- 692 16940 Prodam otroški avtosedež Pegi, ugodno. «311-877 17025 Prodam kombiniran VOZIČEK Ingle-sina, kot nov. «725-363 17051 OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka. «731-208 15878 Sezonsko karto za letno kopačišče v Kropi za leto 1996, ugodno prodam. «736-234 16818 GAJBICE okovane za jabolka ali krompir - prodam. Tupaliče 59 16824 Prodam "kimpež". šmid, Otoki 12, Železniki 16828 ODPADNE PALETE lahko dobite BREZPLAČNO v Gorenjskem tisku, M. Vadnova 6 (Primskovo). 16863 Prodam BON za kasko zavarovanje osebnega ali tovornega avtomobila. «634-432 17033 PRIDELKI ROŽE - SADIKE za okna in vrt ter zelenjave dobite na Sp. Brnik 30, «422-666 15961 Prodam bel jedilni KROMPIR. «632-545 16547 KOKOŠJI GNOJ naravno dognojevanje vrtninam dobite po 16. uri v Srednji vasi 6. Gorice «4fi-nno SADIKE PARADIŽNIKA volovsko srce doibte po 16. uri v Srednji vasi 6, Gorice. «46-009_16635 Prodam GORENJSKE NAGELJNE (astre). «242-853_16807 Prodam krmilni KROMPIR. «326- 463 18837 Krompi, jedilni in krmni prodam. «061/612-253 Medvode 16853 Prodam domače žganje, slivovko in sadjovec. Sadje nespricano. «403-710, zvečer 16873 Prodam 1 ha STOJEČEGA SENA. Dvorje 77 a, Cerklje 16881 Veliko cvetni TAGETES, SALVtJE, BEGONIJCE, SIVO CINERARIJO, ugodno prodam.«45-532 16886 Prodam GORENJSKE NAGELJNE in ASTRE. « 242-853 16955 Prodam BRŠLINKE po samo 100 SIT. Sp. Besnica 63, «403-25216963 Prodam Pelargonije in bršljinke. Zupane, Gregoričeva 1 1702a, Mm*> 900 MHz brezvrvični telefoni 'ELEFAKSI - CENTRALE MONTAŽA - SERVIS Sk|nt^?lši^?del KX-F 700 BX/S ,Ci»-telefon-nož-glasovna pošta ATESTI BREZPLAČEN KLIC tel.: 080-1590 na naslov BREZPLAČNE INFORMACIJE Tftelef on trade Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:222-150 NAKUPOVALNI IZLET na Madžars-^^emjorek. četrtek, pete^ POSESTI oblačila ülnnll? ,dek|iško in fantovsko obha-j^noob|eko «422-575 17027 nulda,m obhajiino obleko št. 8 in Gon»ifiek' cena 7000 SIT. Sitar, ^ogalova 4. 17™ Prodamo v Kranju polovico hiše dvojček, 3 etaže po 50 m2, manjša parcela, cena 215.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14764 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 prodamo hišo 9x9 m in poleg nje samostojno delavnico v IV. gradbeni fazi, ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 Prodamo v Cerkljah novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14766 Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 14767 Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN, 221- 353 14768 -1--- Prodamo (Ziganja vas) starejšo kmečko hišo in 1600 m2 parcela, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 14770 Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2, svojo kotlovnic, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14771 Prodamo na Bledu večjo hišo na parceli 1000 m2, cena 330.000 DEM, v Lescah prodmao montažno hišo 8 x 8m, parcela je 700 m2. K 3 KERN, 221-353 14772 Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta in nedokončano atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353_14773 Prodamo v Škofji Loki primerno za poslovno-stanovanjsko dejavnost, cena 145.000 DEM (možno plačilo po obrokih, do dveh let); Šenčur, visokopritllčno enonadstropno hišo, cena 200.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353_14774 Prodamo v Tržiču meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353_14775 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN, 221-353_um V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo. K 3 KERN, 221-353 14782 V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353_14783 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2. K3 KERN, 221-353 14784 Podljubelj prodamo brunarico 5x7 m2 z ločenim garažnim objektom, parcela 1.400 m2, cena 150.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14786 TRGOVINA K3T7Q V ŠK LOKI NA ŠOLSKI UL.2 VAM V ČASU OD 17.5. -25.5. NUDI OD 15% DO 25% POPUST NA OKRASNI PORCELAN IN PAHLJAČE. NUDIMO VAM ŠE: * ZAVESE ZA VRATA (LIČJE, LES) * SREBRNE VERIŽICE * USNJENE DENARNICE, CEKARJE, ETUI ZA OČALA VABLJENI! 5QIBQTA mH & sH M ©DilMJJCES 24 UR DOBRE Ugodno AVTOPREVLEKE in AVTO-KOZMETIKA. RUBIN Kokrica, 225- 151 16806 Prodam evrokljuko za Golf JX. »421-063 16822 Prodam novo prikolico za osebni avto, dolžine 170, širine 130 cm. ffi 634-224 16956 talon... Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 i* ODKUP m PRODAJA m PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v Šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure ffi 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto škofja Loka. 5658 Odkup in prodaja rabljenih vozil in prenos lastništva. ffi325-981 12695 Prodam FORD ESCORT 1.8 I GHIA, letnik 1993, 20.000 DEM. ffi325-864 15885 Prodam Z 101, letnik 1989 december, prvi lastnik. 0631-520 16348 Prodam JEEP GRAND CHEROKEE, 1.93, črne barve, temna stekla.ffi064-891-061 zvečer 16440 Kupim R 4 ali JUGO od I. 88 dalje. Nudim plačilo v gotovini.041-893 16788 Prodam FIAT 126 P, 1.87, prevoženih 59 000 km, 2. Iastnica.ffi52-129 18793 Prodam starejšo R 4, dobro ohranjena, cena po dogovoru.ffi41-846 16795 Prodam R 5 CAMPUS, 11/92, črne metal barve, 5 v, tonirana stekla, ugodno, ffi 874-371 16796 Prodam FIAT UNO TURBO IE, I. 93, cena po dogovoru. «802-242 16798 FORD ESCORT 1,1 letnik 1985, prodam ali zamenjam. W225-151 18800 LADA RIVA 1,5 letnik 1988, prodam, prvi lastnik. MOBITEL 0609/642-225 16803 PASSAT KARAVAN 1,8, letnik 1992, prodam. RUBIN KOKRICA 225-151 16804 OPEL CALIBRA 2,0 16 V, I. 92, prodam. RUBIN Kokrica. 225-151 16805 Prodam R 5 CAMPUS, dec. 1988, metalno zelen. «85-236 lesoe Prodam R 4 GTL, I. 83/5, kovinsko rjav, garažiran, servisiran, lepo ohranjen. «66 052 16813 Prodam OPEL ASTRA 1,6 GL, I. 92. «66-270 16830 Prodam Z 750 v voznem stanju ter gumivoz. «46-160 16835 Prodam OPEL KADETT, ohranjen, cena 2900 DEM, reg. velja do 22.5.97.«51-783 16845 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO Portoguaro s kombljem. «49-442 16846_ NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko s kombije, torek, četrtek, pete, sobota. «49-442 16848 TOYOTA STARLET 1.3 I 90/12 kat. rdeča, radio, garažiran, prvi lastnik. «325-077 18856 Prodam Z 101 comfort, letnik 1981. «67-337 16858 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. «58- 822 16860 Ugodno prodam R 5 GTL, letnik 1987, reg. do 3/97, ohranjen, 5 v, brezhiben. «741-033, popoldan 18861 Prodam R 19, letnik 3/93, prevoženih 32000 km. «215-858 18870 Prodam FIAT 126 P, letnik 1986. «733-356 ali 324-291 16871 GOLF JXD, letnik 7/88, odlično ohranjen, 4 nove gume, 9300 DEM, prodam. «53-947 lesso Prodam ROSBIL COUPE(avto domače izdelave), nedokončan.9622-235 po 14 h 16885 CITROEN AX 1.1, I.92, R 5 FIVE 1.4, 1.94, prodam. O 41 -860 16890 R 4 GTL, 1.91, pravkar reg., vzdrževan, ugodno prodam.»621-686 Prodam R 4 GTL, barve. »46-561 .90, rdeče 16894 ROVER 214 SI, 16 V, 1. reg. 2/94, servo volan, el. streha, centralno zaklepanje, metalik siva barva, garažiran, prodam.»331-634 16898 Prodam MOTOR BT 50 S, I.89, Z«J° dobro ohranjen.Vilfan, Zg. Bitnje 4* 16899 ___ Prodam MARUTI 800, I.94. 90$ km »730-688__]*; GOLF GTD, letnik 1985, rdeijj barve, ohranjen, temna stekla, cen 6.700 DEM. » 326-094, popoldan 16916 _ __, OPEL CALIBRA 2.0 i, letnik 9/90j rdeča, klima, električna stekla v ogledala, ABS, alu platišča. Cen' 19.000 DEM. O 733-071. 060» 622-254 69* Prodam JUGO KORAL 5, 1.88, reg do 7/96, poškodovan blatnik, cen« 2000 DEM.»41-246__j^, AVTOINTEX proda več vozil: F0J& ESCORT karavan, letnik 199279* OPEL ASTRA karavan, letnik 199*: OPEL VECTRA 1.8, letnik 1991. AL^ ROME075, letnik 1986, CITflO^ AX, letnik 1990, 1992, BX W TURBO, letnik 1991. GOLFI, letni? 1982, 1986, 1987, ŠKODA FAvOP' letnik 1990. 1991, SEAT IBIZA Ji SXI. letnik 1990, JETTA 1.6, Kf, 1986, PEUGEOT 309, letnik 198°:: 128, letnik 1989, Z 101, letnik 198> ZASTAVA POLY, letnik 1989, ^ TRANSPORTER 253, letnik 198*' AUSTIN MINI (MORIS), letnik 19'* Možna menjava staro za staro, naK* na kredit. Odkupimo LADE od letn^ 1980 do 1992. » 224-029 ^ YUGO KORAL 45, letnik 1990, 2/97, prodam za 2.800 DEM. ffi ^ 858___> Prodam R 5 CAMPUS, 3 V. 11/1$ 53.000 km, redno servisiran, ffi , 727___ Prodam NISSAN MICRA, letnik 1^ in YUGO 55 AX. letnik 12/1987 ' 633-317 1~[ sawai OPEL POSTOJNA, TRŽAŠKA & TBUfax: 067/25-444 od8.da12.in 13. do 17. v9 CORSA ASTRA TIGRA VECTRA FRONTERA OMEGA NAJUGODNEJE; CENE V SLOVENIJI POSEBNA PONUDBA NOVA OPEL ASTRA 1« GLS EDITION 5vrat 821*9 MODEL IN LETNIK 199«' POPOLNA OPREMA centralno zaklepanje, električni pomik stekel, serv° volan, meglenke, barvni odbijači, airbag, temna stak|a' obratomer, deljiva klop-+ klima + metal barva 2A SAMO 27.500 DEM DO REGISTRACIJE NUDIMO POSEBNEO UGOD^ TOVARNIŠKE CENE ZA e I INVALIDE npr. ASTRA 1.41 W\ EDITION 82KS, 5vrat + klim« metal barva - 6 ZA SAMO 19.500 DEM 0° REGISTRACIJE RABLJENA VOZlI^1 ZNIŽANE CENE! jj ZASTAVA YUGO 1.1 GX I.87 J YUGO KORAL 55 I. 88/91 YUGO KORAL 55 I. 88 FIAT UNO I.85 AX1.1 TREI.87 ŠKODA FAVORIT 1.91 ŠKODA FAVORIT I.92 KADETT 1.6D 4v I.87 CORSA 1.2i SWING 1.89 R-5 CAMPUS 5v 1.91 ŠKODA FORMAN I.93 ESCORT 1.31.90 AX1.4D CABAN 5v I.92 GOLF 1.3 JX 5v 1.91 AUDI 100DI.88 CORSA 1.2i I.94/95 PUNTO 55 S I.95 VOLVO 460 TURBO I.90 CORSA SWING 5v I.95 VECTRA 1.8i GLS I.92 GOLF 1.8i GTi 5v 1.91 ASTRA 1.4i 82KS 5v I.94 BMW 520i I.88/89 XANTIA 1.8i I.93 AUDI 100 2.0i E I.92 TERRANO 3.0i V6 I.93 MAZDA MX-6 2.5 I.93/94 FRONTERA 2.21 5v 1.96 OMEGA 3.0i V6 1.94/95 i i i í STARO - STARO ^ VSE CENE SO V D^i V ZALOGI VEČ KOT 50 Prodam VW HROŠČ 1200, I.74, ohranjen, 1. lastnik. Štular. Betono-19, Kokrica _16962 , Prodam HYUNDAI PONY 1500 limuzina, 1.11/90, 1. LASTNIK, GARAŽIRAN, lepo ohranjen, cena 9500 «632-338 16964 Prodam GOLF, letnik 1982, reg. do konca marca 97, lepo ohranjen. «214-859 16983 Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. 1/97. «719-525 16993 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LS, "teč, 1991, registriran 4/97. «620-225. po 18. uri 16998 GOLF 1,6 bencinar letnik 1991, Prevoženih 85.000 km, reg. eno teto, možen kredit. «725-055, 0609/643-054 16999 Prodam R 4 GTL, I.86, reg. 4/97, ohranjen. «631-162 irooo Prodam JUGO 45 ohranjen, registriran do 14.12. 96 za 1200 DEM. »685-409 U001 GOLF JXD, I. 86, rdeč, 6700 DEM, GOLF JXD, I. 87, bel, 8600 DEM. AVTO LESCE 719-118_17022 Prodam Z 128, I. 85, cena po dogovoru. «633 525, po 15. uri TIPO 1.6 DGT.I. 91, bel, 11800 DEM, R 5 CAMPUS, I. 92, 7800 DEM. AVTO LESCE 719-118 17041 NIVA 1600, I.84, zelena, 3000 DEM, GOLF JGL, I. 82, reg. 3/97, 3500 DEM. AVTO LESCE 719-118 17042 Z 128, I.88, rdeč, 2500 DEM, JUGO 45, I. 88, bel, 2400 DEM. AVTO LESCE 719-118_17043 TOLEDO 1.9 TURBO diesel, I. 93, veliko opreme. 18400 DEM. AVTO LESCE 719-118_itois FIESTA 1.1 C, I.90, rdeča 9500 DEM, GOLF JXB, I. 88, bel.8200 DEM. AVTO LESCE 719-118_17016 JUGO 55, I. 91, rdeč, reg. 1/97, ohranjen, 4900 DEM. AVTO LESCE 719-118 17017 ^^^^ Če podarjate dolgodlakega mladega MUCKA, pokličite «713-305 16842 KRANJ, Šiiceva 27 ^ tel.:242l 21 BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI, CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, ISDN Iščemo potnike za prodajo medicinskega aparata. «58-764, od 8-10. ure, od 15-21. ure na «53-136 13597 Dodatno honorarno delo dobi komunikativna oseba (ni akviziterstvo). «0609/618-714, 061/13-22-001 1436S Iščemo akviziterje za prodajo medicinskih naprav. «55-446 in 802-274 14452 Delo dobi prodajalka z ustrezno izobrazbo in najmanj 3 leti delovnih izkušenj živilski trgovini. «312-274 Sprejmem enostavno delo na dom. Šifra: UPOKOJENKA_16965 Zaposlimo 2 delavca orodjarske ali kovinarske stroke za delo v livarstvu in plastiki. Za dobro delo, dobro plačilo. Vloge oddati v Kovino Plastika d.o.o., Virmaše 124, Škofja Loka ŽIVALI R 5 CAMPUS. I. 89, zelen, 7200 Sgj. 126 PGL, I. 90, rdeč, 1800 ^EM. AVTO LESCE 719-118 17002 EXCORT 1.8 I ELEGANCE, I. 92, met. črn. 16500 DEM. AVTO LESCE 719-118 17003 KADETT 1.6 S. letnik 1987, šibedah. 8500 DEM. VECTRA 2.0 I GL. I. 90. 14800 DEM. avto lesce 719-118 17QQ4 RENAULT 11 GTL, letnik 1987, nekaramboliran, lepo ohranjen, prodma. «324-968 17006 Prodam LADO SAM ARO 1300, trojna vrata, letnik 1989. reg. do 31.1.97, dobro ohranjena, cena po dogovoru. «861-370 iroo7 Prodam ALFA ROMEO 75 1.6, letnik 1986, kovinske barve, z veliko dodatne opreme. «310-537 uooe R 21 NEVADA 1.8 I, I.89, ALU, bela, ohranjena, 10400 DEM. AVTO LESCE 719-118 "009 FIESTA 1.0 letnik 1979. reg. 4/97. 1700 DEM, GOLF JXB, 1.90, bel, 10-900 DEM. AVTO LESCE 719-118 Z 101 letnik 1984, bela, 950 DEM, TALBOT SOLARA 1.3 I. 82. 2000 DEM. AVTO LESCE 719-118 17011 JUGO 45, I. 89, bol. reg. 4/97, 3000 DEM, GOLF JGL. I. 81. reg. 4/97. 3000 DEM. AVTO LESCE 719-118 17Q12 JUGO 55. I. 88, rdeč. 2900 DEM, JUGO 55, I. 86, rdeč, 1500 DEM. AVTO LESCE 719-118 uou GOLF JXB, I. 89. bel, 8700 DEM, TIPO 1.7 D. I. 91. bel, 11600 DEM. AVTO LESCE 719-118 17014 GOLF GTD.I. 86, ALU 7700 DEM. JUGO 45 CORAL.I. 91,3500 DEM. AVTO LESCE 719-118_ito« ^yUNDAi. poNY 1.5 GLS, avto- TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 4000 Kranj tel.: 064/22 11 03, 22 11 39 vabi k sodelovanju ŠTUDENTA ali ŠTUDENTKO za delovno pomoč v času poletnih mesecev. Zaželeno je poznavanje dela v turistični agenciji. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na zgoraj omenjeni naslov, najkasneje do 24. 5. 1996. ALFA 33 1.8 TDI, I. 91/92, rdeča oprema, 11500 DEM. AVTO LESCE 719-118_17019 ASTRA 1.6 I, I. 92, vsa oprema, 17400 DEM, VECTRA 1.6 I, I. 89, 13300 DEM. AVTO LESCE 719-118 17021 KADETT 1.4 S, I.90, met. siv, 10800 DEM, SUBARU JUSTY 1.0 I.90, 7700 DEM. AVTO LESCE 719-118 17044 R 4 GTL, I.87, modra, 1500 DEM, R 5 FIVE, I. 94, bela 11300 DEM. AVTO LESCE 719-118 17045 FSGfiNTfiR WL£j Bratov Praprotnik 10. KAKL0 Telefon;!ax: 064-47-035 PRODAJA _ /TU_ IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV Prodam R 4 TL, 1.78, vijolične barve, R 4 I. 78 rdeče barve. «685-186 17057 Prodam LADO SAMARO 1.3, 5 vrat, prevoženih 26000 km, reg. do 5/97, prvi lastnik, cena po dogovoru. «67-002 17083 ZAPOSLITVE Sire'?!nik^ M00 DEM' AVTO Bistr0 DAMA- Nikola Tesla 1. Kranj g8** 719.11*' UU UtM- AVT£ zaposli DEKLE ZA DELO V STREŽBI.Informacije osebno ali na telefonu 331-206 15033 Za zastopniško prodajo ekskluziv-nega medicinskega artikla iščemo več zastopnikov. Vse informacije v sredo od 16-17. ure 15359 ohrra°ndam R 4 GTL. '• 89, dobro ^ranjen. «325-667 i7oss r£k£Ü 316, '• 86- o«1"6™ ohranjen. nc^,a-mboliran· Prodam za 9000 DEM. »312-273 „056 DEVIC ítMEl IZREDNO LEP OBESEK, PRIMEREN TUDI KOT mc5il0 08 PRVEM OBHAJILU ALI BIRMI. MED TOPLIMI BARVAMI SE POJAVLJA IN IZGINJA MARIJINA PODOBA. Naročniki obeska bodo kot naše darilo prejeli V VSAK KAMEN JE VDELANA SUKA DEVICE MARIJE, OBESEK PA JE POZLAČEN S 14 KARATNIM ZLATOM Naročilnica Nepreklicao^ia^ ™DK MARIJE po ceni 2.160 SIT + stroški poštnine (cca 180 Sil). Ime in priimek:............................ Ulica in hišna St............................... Kraj in poštna št......................... Založba MAVRICA, Gallusova 2, 3000 Celje, TelJFff. 063/27-734 Zaposlimo izkušeno šiviljo ali krojačico. Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni na naslov: BOLERO OBLAK, d.o.o. Zasavska cesta 60/a 4000 Kranj Lepega, najlepšega mačjega mladiča oddam.»211-373 14877 PURANI 3-4 kg po 1200 KG/kom, prodam. Suhadole 12, Komenda, »061/841-375 16662 PURICE široko prsate pasme zelo lepe, ugodno prodam. »241-189 16701 Ugodno prodam in pripeljem domov različno težke PRAŠIČE - tudi odojke. »46-589 167W Prodam BIKCE simentalce težke od 200 do 400 kg. »45-457 16812 Kupim dva bikca simetalca, stara 10-14 dni. »731-035_ibbu Prodam mlade ZAJCE za krzno, pasme REX, stare 3 mesece. »421-282 16816 Prodam mlado kravo, 9. mes. brejo, drugo tele. Nasovče 15 16829 Enoletne kokoši nesnice prodam. Rimahazi, Sp. Gorje 12, »725-656 Prodam KRAVO po izbiri. »721-318 16851 Kupim 3 tedne starega bikca simentalca. »731-395 16852 TELIČKKO simentalko, staro 7 dni prodam. Praše 14, Mavčiče 16875 LABRADOR MLADIČI, črni. odličnih staršev na prodaj.O76-673 16882 KUNCE Francoske ovnače, samce, stare 4 mesece, ugodno prodam.»45-532, pop. 16887 KRAVO simentalko, tik pred telitvijo prodam, menjam za žrebico ali kobilo.OPaplar. Žirovnica 52, »802-725 16906 Sprejemam naročila za domače piščance.Šimenc, Olševek 7, «43- 491 16907 Oddamo dva MUCKA, črna, stara 2 meseca «422-434 i69oe Kupim 10 dni starega TELETA simentalca. «47-183 16909 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. »874-332 16912 Prodam KRAVO s teletom in 350 kg telico, Grad 43, Cerklje 16922 Prodam TELIČKO simentalko, stara 3 tedne, A kontrola. Hafner, Žabnica 14, « 312-461 16935 Prodam KRAVO FRIZIJKO, brejo, dobra mlekarica.0725-313 16948 Prodam BIKCA križanca 110 kg. « 421-467 16958 Prodam BIKCA simentalca.Zalog 19, Cerklje.« 421 -024 16980 Prodam PUJSKE 20-25 kg in TELIČKO 120 kg. «620-582 17005 PURANE širkokoprsate pasme za rejo ugodno prodmao. «217-128 17018 Prodam TEleta simentalca 120 kg težkega. «421-062 17030 Prodam črno belega TELETA, starega 10 dni. Gasilska c. 19, Šenčur, «41-007 17039 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. «731-261 17049 Prodam TELETA 14 dni starega simentalca. «721-690 17068 MARTINO NAPOLITANO edino leglo v Sloveniji, zelo lepe rodovniške mjoadiče, prodam. «061/647-694 Prodam en teden staro TELICO simentalko. Zalog 38 17061 OPRAVIČILO Pri zahvali za pokojno MARICO DRAKSLAR je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi roj. Markovič z Labor. Za napako se opravičujemo. OPRAVIČILO Pri zahvali za pokojno CECILIJO NAGODE je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Zahvaljujemo se sodelavcem iz Kroja Škofja Loka in Alpine Žiri. Za napako se opravičujemo. Zaposlimo KOMERCIALISTA za trženje sanitetnega materiala in delovne zaščite na območju Kamnika do Domžal. Pismene prošnje sprejemamo na naslov: Hladnik, d.o.o., Škofja Loka, Stara cesta 17. Redno ali honorarno zaposlitev na področju zastopništva DZS. Delo poteka v prijetni skupini ljudi. Izkušnje niso potrebne. «53-434 15733 2000 DEM redno ali honorarno z DZS.«53-410 ali 0609-634-58415752 Prevzamemo vsa GRADBENA DELA, ugodno. «214-224, 0609/ 623-869 15792 Redno zaposlitev nudimo za terensko delo. «57-792, v sredo 15875 Trgovsko podjetje nudi stimulativen zaslužek osebam, ki so pripravljene delati. Vse inforamacije ob razgovoru vsak delavni dan od 7-14. ure «57- 033_15900 Iščemo zidarska dela in delamo poceni. «43-143, po 15. uri 16140 Iščemo potnike za zdravstveni artikel. «215-041, zvečer 16410 Redno ali honorarno zaposlimo DEKLE ali FANTA za delo v gostilni.«222-233 16758 Takoj zaposlimo KV ali PKV MIZAR-JA. «213-558_16797 Želite delati zase? neomejeno plači-lo^rekrasne nagrade. «695-031 Zaposlim samostojnega PEČARJA do 25 let. «242-515_16823 Iščemo NAJUGODNEJŠEGA IZVAJALCA ZA GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA ali posebej.«801-460 in 801-107 16891 Za vpeljano delo iščemo terenske pomočnike za območje Kranj -Gorenjska. Ni prodaja. Pogoj telefon In avto. Informacije 062/631-164 po 16. Ull 16923 VABIMO K SODELOVANJU elegantne, komunikativne osebe, stare nad 30 let ali mlajše upokojence za predstavitev in prodajo v svetu že znanega medicinskega pripomočka. Edino mi ga imamo.Žagotovljen dober zaslužek.Informacije na telefon 064-221-669 in mobitel 0609-642- 686 16939 Iščem dekle za delo v strežbi, hrana in stanovanje v hiši. « 312-06316953 ŠOFERJA komercialista za ambulantno prodajo na terenu, zaposlimo. Izpit C kategorije. «223-360, od 7.-15. ure 17059 Delo na dom, različne dejavnosti, ugodni delovni pogoji. «213-114 Redno zaposlimo KV ali PU zidarje. STRATOS.d.o.o.. 736-435, po 18. uri ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil ata in stari ata ANTON KAPUS po domače Lenčkov Tonej, z Zg. Otoka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, darovali za cerkev ter nam izrekli sožalje. Hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, g. župniku za lep pogrebni obred, g. Sitarju za govor in pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat HVALA. Vsi njegovi OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla ANICA GRZETIČ upokojenka iz Stare Loke Pogreb bo jutri, v sredo, 22. maja 1996, ob 16. uri v Stari Loki. Žara bo na dan pogreba v mrliški vežici ne mestnem pokopališču v Škofji Loki. Žalujoči: sin Peter z družino ter ostalo sorodstvo Stara Loka, 20. maja 1996 ZAHVALA Ob izgubi očeta SIMONA MIHELIČA-KOŽELJA se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujem Dializnem centru bolnišnice Jesenice, dr. Resmanu, dr. Jovanu na internem oddelu bolnišnice Jesenice, vsem, ki so v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici ves čas nesebično pomagali, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem ter pogrebni službi. Hvala vsem, ki sta ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Sin Bojan z ženo V SPOMIN V naših srcih še naprej živiš, čeprav med nami nisi, pot nas vodi tja, kjer v tišini zdaj si ti doma. 21. maja mineva leto dni, odkar nas je tragično zapustil ANDREJ JARC z Okroglega Za vse besede spodbude, za vsako misel v njegov spomin in vsak korak k preranemu grobu, iskrena hvala. VSI NJEGOVI POSTELJNINA, jPjRlTTJ^ • • • PRODAJA IZDELKOV IZ OPUŠČENIH PROGRAMOV. ZNIŽANO DO: 60% Trgovina BPT Bombažna predilnica in tkalnica Tržič na Deteljici -Bistrica pri Tržiču in Tekstilni diskont v trgovskem centru BPT Tržič OD 22.5. DO 22. 6.1996 Otroci vabijo na prireditev Tudi iz vrtcev za Mitjo Kranj, 21. maja - Otroci iz skrajšanih vzgojnih programov Vzgojnovarstvenega zavoda Kranj vabijo v petek, 24. maja, ob 17. uri, v Zadružni dom na Primskovo na prireditev, ki so jo poimenovali Srečen sem. Pesmi, plese, deklamacije, lutkovne igrice in podobno bodo prikazali predšolski otroci iz Preddvora, zaloga pri Cerkljah, Kokrice, Orehka, nakla, Predoselj, Besnice, Šenčurja in Primskovega. Vstopnice po 200 tolarjev so naprodaj pri vzgojiteljicah, uro pred prireditvijo pa jih dobite v zadružnem domu na Primskovem. "Delček sreče želimo pokloniti tudi Mitju, njegovi mamici in očku," so zapisali v vabilo. Denar od prodanih vstopnic bodo namreč namenili za nakup stopniščnega transporterja, ki ga potrebuje 12-letni Mitja Čuden. • D.Ž. Pomagajmo dečku na invalidskem vozičku Kranj, 21. maja - Počasi bomo zaokrožili dobrodelno akcijo, namenjeno nakupu scalamobila, stopniščnega transporterja za 12-letnega Mitjo Čudna iz Kranja. Na računu Zavoda za humanitarne dejavnosti Vid Kranj se je nabralo že precej denarja, tudi pripomoček je že naročen, tako da bo dečkovim staršem kmalu olajšano vsakodnevno prevažanje po stopnicah v bloku. Denar so te dni nakazali še: kolektiv SGP Gradbinec Kranj (250.000), Anja Osterman in starši 7. b OŠ Matija Čop Kranj (31.000), N.M. Prebačevo (5000), Sandra Djuran Kranj (5000) in Miluška Kokalj, Kranj (4000). In še pojasnilo. Pri objavi zneska, ki ga je nakazala Daniela Budinar z Rateč ( 20.000 tolarjev) je pomotoma izpadla ničla, tako da je bil znesek videti veliko manjši. Darovalki se za napako opravičujemo.Naj povemo, da podatke o darovanih zneskih dobimo od Humanitarnega zavoda Vid, ta pa od agencije za plačilni promet. Kljub skrbnemu preverjanju na tej poti večkrat pride do napak, zato vse bralce in darovalce prosimo za razumevanje. Kdor dela, pač tudi greši. • D.Ž. G.G Nogomet in številke Jutri, v sredo, 22. maja, se bosta v finalu pokala evropskih prvakov v nogometu pomerili enajsterici Juventusa in Ajaxa. Dogodek številka ena letošnje nogometne pomladi bo jutri zvečer na stadionu v Rimu. Organizatorji imajo hude težave: kakorkoli štetejo, stadion ima vsega 65 tisoč sedežev, povpraševanje po vstopnicah za jutrišnjo tekmo pa je že zdavnaj preseglo številko 350 tisoč! Oziroma najmanj petkrat več zelo dragih vstopnic bi nemudoma prodali za med. V prvi slovenski državni ligi so do konca prvenstva 95/96 le še trije krogi. Odkar so nogometaši NK Živila Naklo žal izpadli iz tega tekmovanja in so gorenjski nogometni spopadi drugoligaškega rang a, se je krepko osulo tudi število gledalcev. Na vseh ligaških tekmah gorenjskih nogometašev v eni sezoni se, če bi sešteli, zbere precej manj ljubiteljev okroglega usnja, kot jih bo jutri zvečer bodrilo Juventusove ali Ajaxove milijonarje v Rimu. In v tem začaranem krogu številk - pa še česa zraven! - je še krepko oddaljen trenutek, ko se bo gorenjski nogomet vrnil v prvo ligo (ali morda celo stopil na mednarodno sceno). Terme Snovik v Tuhinjski dolini Prvi zunanji pokrit bazen že letos? Pobuda, da bi vodo ujeli v terme zori že dobrega četrt stoletja. Kamnik, 20. maja - Če bo ureditveni načrt, ki so ga z urbanistično-arhitektonsko zasnovo bodočih term Snovik izdelali strokovnjaki fakultet za arhitekturo in šport, sprejet do polletja, potem bi terme začeli graditi že prihodnje leto. Prvi zunanji delno pokrit bazen v izmerah 12-krat 25 metrov pa bi lahko zgradili že to jesen. S sprejetjem ureditvenega načrta pa bi takoj ustanovili družbo Terme Snovik, v kateri bo Zarja Kovis le eden od naložbenikov. Delničarji bodo tudi lastniki zemljišč, v projekt pa bosta vključena vsa Tuhinjska dolina in Kamnik z okolico. Po pripravljenih računih naj bi se vloženi deleži naložbe vlagateljem povrnili v osmih do dvanajstih letih. Sicer pa je gradnja predvidena v štirih zaokroženih etapah, pravi direktor Zarje Kovis, d.d., Ivan Hribar. Na kraju, kjer naj bi zgradili prvi delno pokrit bazen, so pred dvema letoma zgradili V Tuhinjski dolini naj bi kmalu imeli zdraviliški turizem. pilotskega. Sicer pa doc. dr. Boris Leskovec, odgovorni vodja in avtor projekta pojasnjuje, da bodo terme zrasle Za Zaloko pri naselju Snovik. To je območje, ki je po dolgoročnih načrtih kamniške občine opredeljeno za turizem. Osnutek načrta sledi predvsem sožitju toplic s čimmanj okrnjeno naravo, predvideva pa ekskluziven zdraviliško-rekreacijski kompleks z notranjimi in zunanjimi bazeni. Spalni del osrednjega objekta naj bi imel okrog 300 ležišč in naselje štirih apartmajskih objektov še kakšnih dodatnih sto. V osrednjem delu bodo prostori za medicinsko 'D splošno rekreacijo ter gostinski in prostori za kongresno dejavnost. Prav slednje tudiv občini Kamnik zelo pogrešajo Osrednji objekt bo deloma vkopan in bo v kleti im6' predvidoma od 84 do Ml garažnih boksov. V prosto' toplic pa sodijo še prostor fl piknike, teniški park, dv* paviljona za opazovanje na'' ave ter številne sprehajalne & gozdne poti. Terme Snovik bi lahko ?° sedanji zasnovi gostile okroi 600 gostov na dan. Nekaj b° namreč nastanjenih tudi fjjj bližnjih kmetijah. Poleg njj naj bi v toplicah bili tu«j dnevni kopalci. Kopališki o6 bi namreč lahko sprejel okro? tisoč kopalcev. Kaj več pa * bilo že prevelika obremenil za naravo in za zdaj načrto"! vane posege vanjo. Vendar f prav slednje in precejšnj? "utesnjenost" dajejo sluti11' da bodo načrtovalci teŽK zdržali brez kasnejših p0*6' gov vanjo in s tem za mof' ebitno širitev. • A. Žalar Jeseni v novi šoli Šmartno, 20. maia - V Šmartnem v občini Kamnik bodo 1. septembra odprli novo osnovno šolo za nekaj manj kot 300 učencev. Šola, ki je grajena za 400 učencev, bo imela sodobno telovadnico, vendar do jeseni še ne bo popolnoma opremljena. Sicer pa bo celotna šola opremljena na podlagi posebne barvne študije. Posebnost šole v Šmartnem bo tudi ogrevanje na plin. Težave, ki jih imajo v občini zaradi gradnje te sicer potrebne šole, pa so predvsem denarne. Ob tem, ko s težavo v proračunu zagotavljajo potrebni občinski delež, se je zdaj pojavila kot dodatni strošek še izgradnja čistilne naprave. Druga težava, ki jo bodo, kot je izjavil vodja oddelka za družbene dejavnosti, rešili, pa je sorazmerno kratek rok za opremo. Vendar za zdaj kaže, da bodo učenci z novim šolskim letom jeseni že v novi šoli v Šmartnem. • A. Ž. Prvega junija bomo spet rajlaii po deželi jeztf nas že pričakuje Prisrčno Vas vabimo na prvega od štirih poletnih Glasovih izletov na avstrijsko Koroško, deželo jezer- v programu celodnevnega izleta je sprehod po Celovcu, koroški prestolnici; obisk Minimundusa; plovba p6 Vrbskem jezeru; in še kaj. Prvič letos bomo rajžali "-Pf Koroškem, po Kranjskem..." v soboto, I. junija , ko bo praznično, saj je letos že peto leto odličnega tovrstne^ sodelovanja med mestom Celovec in Gorenjskim glasofU Zjutraj bodo Glasovi avtobusi odpeljali iz Škofje Lokd Kamnika, Tržiča in z Jesenic, z nami bo Pihalni orkester Tržič. Udeležencem izleta bomo ustavili na vseh motf**y vmesnih postajališčih od štirih začetnih postaj do Kranja & naprej do državne meje na Jezerskem - ravno tako bo f*8 povratku, da bo možno izstopiti čimbližje domu. Na izleH se bo možno odloČiti za organiziran turistični og[e RÍÍ3Ï01 \91.3 FH ISTERC« OD PONEDELJKA DO SOBOTE OB 9., 14. IN 18. URI tj. j,.