231
Narodno-gospodarske stvari.
Kaj so akcije ali delnice.
Ker je med ljudstvom našim se premalo znanja o tem , kaj je akcija ali delnica, ne bode odveč, ako „Novice" to reč na drobno razlože po spisu gosp. Ferd. Kocevarja v 26. zvezku ;,Slovenskih večernic".
Akcija, po slovensko delnica, je tisto vrednostno pismo , ki spričuje, da ima lastnik tega pisma neki stanoviti del v kakem vkupnem kapitalnem zakladu vložen.
Lastnik akcije se imenuje akcij ona r, ali po slovenski deležnik ali delničar.
Sledeči primer bo najlože razjasnil, na kak način so akcije postale, in kaj  pomenijo.
Blizo neke vasi se je našla na občinskem zemljišču premogova žila. Prvo vrtanje je pokazalo, da je premog izvrstne sorte, in ker je več plavšev blizo, ki vsi mnogo kurjave potrebujejo, in tudi železniška postaja ni daleč, vse na to kaže, da bi se premog prav lahko prodajal in v denar spravljal. Iz te premogove žile bi se tedaj veliko denarja in bogastva izkopati dalo! — Pa kdo ga bo kopal? — Občina, na katere zemljišču se je žila našla, je siromašna, ona nima tolikih denarnih moči, da bi se tega podvzetja lotiti mogla, vaščani pa še manje, kajti premog kopati stane posebno iz začetka mnogo denarja. Da je najdena premogova žila, razglasilo se je v kratkem času daleč na okoli, in koj se je nekoliko denarnih mož med seboj dogovorilo, da hote premogovo žilo od občine kupiti, ter vkup premog kopati in prodajati. Ker pa tudi oni nimajo za to podvzetje zadostnega kapitala, vstanovijo se kot akcij ino društvo. — Za celo podvzetje je treba, kakor so preračunili, 20.000 gold. Da se ta znesek skupaj spravi, izda to društvo 200 akcij, od katerih vsaka na 100 gold. glasi, ter jih na denarni sejm na prodaj postavi. Vsak, kdor hoče deležnik tega podvzetja postati, ker si misli, da bo dokaj dobička iz njega izviralo, si omisli eno ali več tacih akcij proti temu, da za vsako 100 gold. v gotovem denarji odšteje. Ce je tako vseh 200 akcij razprodanih, potem je za podvzetje potrebna glavnica od 20.000 gold. skupljena. Premogova žila se s temi denarji od občine kupi, in premog se začne kopati. Vsi tisti, ki so akcije kupili, so akcijonarji, in so skupaj akcij no društvo.
Akcijna društva se osnujejo samo za velika podvzetja, katerih en sam, pa če je še tako premožen, ne inore lahko na sebe vzeti.
Ce se akcijno podvzetje dobro obnese, če je letni dobiček velik, poviša se vrednost vsake poedine akcije nakrat. Na burzah se bo svet trgal za take akcije, in od prvotnih 100 gold. bodo v kratkem na 130, na 150 gold. skočile in še više, kajti vsak, ki ima odvi-šega denarja, si bo želel eno ali več tacih akcij imeti, v katerih je kapital tako varno vložen, in tako iep dobiček nese. — Nasprotno pa, če se podvzetje slabo obnese, tako, da ne bo samo nobenega dobička od vloženega kapitala, ampak da je ta kapital sam že v
nevarnosti, da ne bi cel6 propadel, bodo akcije koj svojo vrednost zgubile. Vsak, kdor tako akcijo ima, bo gledal, da se je prej ko prej znebi, ter jo bo na burzi na prodaj ponujal; al na burzi se še zmenili ne bodo za-njo, in tako bo ona od prvotnih 100 gold. naglo na 60, na 40 gold. padla, v časih pa tudi vso svojo vrednost zgubila, kar se je že večkrat zgodilo.
Kakor že vemo, so vsi lastniki akcij akcij ino društvo. Ta družba se vsako leto gotovo vsaj enkrat snide. V zboru ali skupščini akcijonarjev se pregledavajo računi o podvzetji, dobiček ali zguba, in nazadnje se izmed akcijonarjev tisti možje izberejo, kateri imajo prihodnje leto podvzetje ravnati in voditi, ter vse ono izvrševati in izpeljati, kar je bilo v glavni skupščini akcijonarjev po večini glasov sklenjeno. Ti izbrani možje imenujejo se odbor ali ravnateljstvo akcijinega društva. Ce je število akcijonarjev malo, imenuje se društvo tudi „kumpanija" ali španovija.
Razloček med društvom na akcije in med ,,kump ani j o" je ta, da v kumpanijo ne more nikdo stopiti, če drugi družbeniki tega ne dovolijo: nasprotno pa tudi noben družbenik ne more in ne sme svojega v kumpanijsko podvzetje vloženega denarja potegniti in iz kumpanije izstopiti, če tega kumpaniji poprej ne naznani. Drugače je pa pri društvih na akcije. Pri teh ne more noben lastnik akcije svojega v podvzetje vloženega deleža nazaj tirjati, predno celo društvo ne raziđe, narobe pa sme brez družbinega dovoljenja svojo akcijo prodati, in tako iz društva stopiti, na mesto njega pa stopi tisti v društvo, ki je akcijo kupil, za kar mu tudi ni nobenega dovoljenja od društva treba. Deležniki akcijnih društev se lahko vsak dan menjajo,   kar pri  „kumpaniji" ne sme in ne more biti.
Akcije zlasti zavoljo tega po kupčiji lahko prehajajo iz ene roke v drugo, ker na njih navadno ni lastnikovo ime zapisano, ampak so lastnina onega, v katerega rokah se ravno nahajajo. Glede tega so vrednostni papirji dvojne sorte. Na enih je ime" lastnika zapisano, na drugih pa ne, ali kakor se reče, eni glase na ime nositelja (au porteur), drugi pa ne. Vrednostni papirji druge sorte so zmirom lastnina onega, kdor jih v rokah ima. Oni se morejo in smejo kar naravnost komu drugemu prodati, ter ni potrebno, prodajo na papirji omeniti (indosirati), kakor pri menjicab, ali v posebnem pismu potrditi (cesionirati), kakor pri navadnih dolžnih pismih , ki vsa na ime nositelja glase. Akcije so tiste sorte vrednostnih papirjev, ki ne glasć na imć nositelja, ter morejo ravno tako kakor goldinarski bankovec brez vsakih pisem ali potrjenj iz lastnine enega v lastnino druzega prehajati.
Za vsako akcij ino društvo je treba vladi-nega dovoljenja. Tudi si vlada pridrži pravico, društvo v njegovem djanji nadzorovati, ter more cel6, če se jej  potrebno zdi, podvzetje ustaviti.
Društva na akcije se osnujejo posebno za taka podvzetja, katera zahtevajo velik kapital, in pri katerih se mora dalj časa na dobiček čakati. Taka podvzetja so posebno rudokopja, pa tudi zavarovalnice in banke.
Dobiček, ki na vsako poedino akcijo odpade, imenuje se dividenda, po slovensko to, kar se razdeliti ima. Dividenda se zračuna koncem vsakega leta. Na dividendo spada samo čisti dobiček, od katerega so bili poprej stroški za opravljanje odbiti. Od akcij se navadno ne plačujejo obresti, ker ti so že v dividendi.
Ce podvzetje spodleti, niso lastniki poedinih akcij za zgubo s celim svojim premoženjem odgovorni, ampakv samo s tistim delom, ki so ga v akcije vložili. Ce akcijno društvo svoj kapital pomnožiti   hoče,   izda   proti   zalogi   (hipoteki)   vsega   svojega
vkupnega premoženja navadna pisma, ki imajo, kar se njih varnosti tiče, prednost pred akcijami, in zavoljo te prednosti imenujejo se prioritete, ali po slovenski prednice. Prioritetna dolžna pisma imajo stvarno zalogo za seboj, tako da one nič ne zgube, ako bi po stavimo akcijino podvzetje spodletelo. Takrat samo akcije zgube. Od teh prioritetnih dolžnih pisem plačuje akcijino društvo samo obresti, ne pa dividende.
Akcijino društvo se raziđe, če je svoj namen doseglo; če se je, postavimo, premogova žila, na ka-terej se je kopalo, izcrpila; — ali pa, če se v glavni skupščini deležnikov sklene, da ima društvo nehati. Nikoli pa ne more, kakor pri kumpanijah, en sam deležnik zahtevati, da se skupno društveno premoženje razdeli, in njemu njegov delež odšteje.
Kar se dobička tiče, ki ga ima akcijino podvzetje dati, vse od tega odvisi, kakošno je podvzetje, in kako je vravnano. Glede tega je treba, da se podvzetje, predno se v roke vzame, najprej dobro in na vse strani premisli in pretuhta. Ko je to storjeno, mora se načrt ali plan narediti, po katerem se bo delalo. Glavna stvar je, da se pri enkrat vstanovljenem načrtu ostane, kajti menjanje in skakanje od enega načrta na druzega podvzetju navadno bolj škoduje kakor hasne.
Da je podvzetje srečno, odvisi tudi od mož, ki jih je akcijino društvo izmed sebe izbralo, ter jih za oskrbnike in voditelje celega podvzetja postavilo. Oskrbniki podvzetja se morajo vestno po tistih sklepih in napotkih ravnati, ki so bili v glavni skupščini akci-jonarjev ustanovljeni.
Zato mora pa skrb vsakega akcijinega društva biti, da si zvestih in vestnih mož za oskrbnike izbere.
232