PRIMORSKI DNEVNIK Poltmi,; fiTJSSrsgSE? - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 221 (5305) TRST, četrtek 4. oktobra 1962 (TET Po šestih krogih okoli Zemlje s «Sigmo-7» je ameriški astronavt Schirra srečno pristal Preletel je 320.000 kilometrov in je pristal na morju v bližini otoka Midway - Sedaj je na krovu ladje «Kearsarge», kjer bo ostal tri dni - Ves polet je potekal normalno - Voščila iz SZ iala tel ih prfl agovi arwaei siooerls1 Ipswi« sreča Beog: SportL Austr tte—CANAVBRAL, 3. — V Cape Canaveralu so danes ob isasu I Whir,pa srednjeevropskem času izstrelili raketo z vesoljsko Tur.) j . *“1gma-7», v kateri je bil astronavt Walter Schirra, ki v..™1®1 šestkrat obkrožil Zemljo in nato srečno pristal na Ti-anJa J «R«.^Ceanu' od koder 80 sa pozneje dvignili na letalonosilko ‘‘®k3 Ast/Re?' ki ->e bila oddaljena približno devet kilometrov. r V i,- stronavt je letel okoli Zem- - Por« tel 13 minut ™ je prele- lotsptu stLl32nrthr*km- Na morju je pri' agovsl v,h^Pribllžno 440 km severo-port j „,a.°dno od otoka Midway. Pri-ir\ 22 Je v naj večjem redu ob ■id (SP -28 po srednjeevropskem ča- Šgw£š~H=H5 ■oti B»' Poskrbeli vse potrebno, da je kabina ostala na površju. niiimiirt Schirra je bil 42 minut v ke-odkar Je ta pristala, oo Pa so kabino z astronav-dvignili na krov ladje «*earsarge» in tedaj je astronavt ves nasmejan prišel iz nje. Takoj je odšel v ambulanto na prvi zdravniški pregled. Na ladji bo ostal tri dni in bo ves čas pod zdravniškim nadzorstvom. Razen tega bo pripravil prvo poročilo o poletu, pozneje bo odšel v letalsko oporišče Hi-ckam na Havajskih otokih, od tod pa v Houston v Texasu. Kabina «Sigma-7» je nastopila krožno pot okoli Zemlje ob 13.21. Kmalu zatem je astronavt javil, da je na krovu vse v redu in da uživa krasen razgled. Sporočil je tudi, da je začel pilotirati kabino s pomočjo polavtomatskega sistema. Zatem je astronavt oddajal podatke o svojem krvnem pritisku in druge podatke. Izredno oster govor Hugha Gaitskella proti evropski gospodarski skupnosti Anglija naj ne vstopi v to skupnost te ne bo ohranila svobode glede notranje in zunanje politike - Najbolje bi bilo sklicati mednarodno konferenco - Pogajanja na novi podlagi ne bodo mogoča, dokler bosta na oblasti de Caulle in Adenauer ZU- za za britanskega kmetij- >it v? ZDl r sem 1 trim * ;. Noč« Inika, j igancflj Verjet«* d npaS1 sogh^°!!š l r KonSres laburistične stranke je nocoj skoraj , Pobč> lir™ °dobril nedavni manifest vodstva stranke, ki zahteva dvobol n„ t.d™^lrn’ na) se Velika Britanija vključi v evropsko skup-ji zrninf'Ce> samo če bo ohranila absolutno svobodo akcije v 7’ dai ščitn S,rn?,trlnjl Politiki. Manifest vsebuje tudi zahteve insa l koristi Commonwealtha, EFTA in m v (j . Ko.rj.gres pa je zavrnil resoluci- ——------ ■ VJ}° V,°;nekaterih sindikatov, ki naspro. 1Slin?J sv ,^L V, 4°F7 Veli' e Britanije v 1 tržišče v kakršnih koli po- travo 18®) th. >rij0-J>,„N?vd-ana'S'nji seii -ie voditelj la-l za laburistične stranke Gaitskell imel 10 P° lLew'?*te^ govor' Med drugim je _ JE™ <a ezi z de Gaullovo za-prod« Gaulie i. rtformo ustave. De am d! bo govoru ,,esa sklenil, da »m! . . " PO tplpvivli; nobr.; up eže v prej, kakor ,„ ‘elevlziji nekaj ur ipregO' nil. Skušal J' “H prvotno nameče, naj ne noHn W,ivati ”a P°slan" solucije. p^prel° omenjene sledi kakor Jo zahteva reformi re-ustave, ---u odločno izrekel ,de Gaulle. se je «»««««^ uprav*' žiitev prinesla, bile enake škodi. Gaiitskell je dodal, da Angliji ne grozi nobena gospodarska kata-strofa, in je zatem predlagal kot holj učinkovite gospodarske ukrepe morebitno konferenco EFTA-Commo.nwealth in svetovno kon-ferenco za 9plošno znižanje carin-, skiih tarif ter je pripomnil, da je to znižanje edina rešitev. • K11‘ .®e, tiče Politične plati, pa je CraitakeU ugotovil nevarnost, Qa “i >z rimske pogodbe napravili podlago za vojaško zavezništvo, m je pripomnil, da gre za odločitev, ki narekuje temeljito razmišljanje. ((Zatrjuje se, je dodal, da je evropska gospodarsfka skupnost samo carinsko dejanje, toda dobro vemo, da bi naš vstop prinesel resne politične obveznosti.« Nadaljeval je; «(Zavimiti moramo do^a-danje pogoje. Ce in k,adar bo stranka mnenja, da' so dokončni Pogoji še vedno nezadovoljivi, bi edina pravična in demokratična stvar bila pozvati britansko ljud stvo, naj odloča.« V svojem govoru, med katerim so mu kongresisti navdušeno ploskali, je Gaitskell dokazoval, da se Velika Britanija ne more priključiti evropski gospodarski skupnosti na podlagi dosedanjih pogojev ali pa na podlagi pogojev, o katerih se bo verjetno sporazumela Mac Miillanova vlada. Dodal je, da torijevska vlada prav gotovo ni večna iin da je zelo verjetno, da ((dokler bo de Gaulle v Franciji na oblasti, ne bo prišlo do nadaljnjega razvoja za politično e-notnost med šestimi, ker de Gaulle ne bo popustil niti za ped, kar se tiče francoske neodvisnosti«. Sele po menjavi voditeljev v Franciji in Nemčiji bo moč obnoviti pogajanja med evropsko gospodarsko skupnostjo in Veliko Britanijo na novi podlagi. Glaanni tajnik sindikata za transporte Cousins, k.i je glavna Gait-skellov nasprotnik, kar se tiče a-tomske oborožitve, je izjavil, da je Gaitskellov govor najboljši, kar jih je kdaj imel o tej zadevi. Voditelj laburistične parlamentarne skupine George Brown je takole označil politično izjavo, ki jo je odobril kongres; ((Dobra izjava o razlogih, da se reče «da» dobrim pogojem in da se reče «ne» slabim pogojem. Bolje bi bilo za Evropo, je dejal Brown, če bi mogli napraviti iz evropskega skupnega tržišča večjo in obs-ž-nejšo organizacijo, ki bi bila bol. obrnjena navzven, in če hi imeli možnost vstopiti v evropsko skupnost, ki bi bila obrnjena v prihodnost.« Opolnoči od torka na sredo se je začela v vsej Angliji splošna 24-urna stavka na železnicah, k' se je zaključila danes opolnoči. Stavka je bila stoodstotna. Nekaj čez polnoči mi več vozil noben vlak v vsej Angliji. V stavki je sodelovalo 330 tisoč članov sindikata železničarjev in priključili so se tudi sindikati lad jedelmic. Stavko so proglasili, da dosežejo od vlade, da prekliče svoj sklep o ukinitvi številnih sekcij v državni železniški mreži. Na tisoče podjetij je bilo danes zaprtih, ker delavci niso mogli 9a delo, v mnogih podjetjih pa .ie prišlo na delo samo majhno število nameščencev. 430 tisoč londonskih šolarjev ni imelo danes šole, ker je občinski svet sklenil, naj danes izostane pouk v vs;h 1300 šolah v mestu. «AI Amal» o revščini TUNIS, 3. — Tunizijski list «A1 Amal» piše v zvezi s krizami ■ a svetu od Kube do Gane, od Argentine do Malaja in Jemena, aa je skupni imenovalec teh neredov zaostalost. »Milijoni ljudi, pi- še list, živijo danes v revščini. Njihova revščina ni morda bolj dramatična kakor revščina njihovih očetov ali dedov, toda danes se bolj zavedajo pogojev, v katerih živijo, tako da jih lahko primerjajo s pogoji drugih zaradi širjenja informacijskih sredstev, kakor so kino, radio, fotografija, tisk, publikacije, osebni stiki itd. Ti milijoni razlaščenih niso več zadovoljni s svojo usodo. Zanje je napredek postal nujnost in potreba. Da bi to dosegli, se odzovejo slehernemu pozivu vsakikrat, ko. gre za dejanje, ki bi jih lahko osvobodilo nevednosti, revščine, gladu in zatiranja*. List ugotavlja neučinkovitost raznih predlaganih rešitev za odpravo tega zla in ponavlja pred-log Burgibe iz leta 1959 za svetov-no konferenco, ki naj bi proučila vprašanja in možnosti rešitve v svetovnem merilu. TcIIcr o premoči SZ glede jedrskega orožja SAN FRANCISCO, 3. — Jedrski fizik Edward Teller je izjavil na zborovanju članov ((United Press International«, da nedavni ameriški jedrski poskusi na Pacifiku ((niso povsem zadovoljivi« in da SZ prednjači seda.i na področju termoijedrskega orožja. Po njego. vem mnenju je to pripisati dejstvu, da se v razdobju atomskega moratorija ameriški znanstveniki niso utegnili pripraviti za primer, da bi bilo treba obnoviti jedrske poskuse, medtem ko so se ruski znanstveniki na to pripravljali. ANKARA, 3. — Včeraj so študenti uprizorili demonstracije proti uredništvom listov, ki nasprotujejo politiki predsednika turške vlade Inoenuja. Gre za dnevnike «Yeni Istanbul«, «Zafer» in «Son Havadis«. Za nekaj časa so celo zasedli prostore uredništva «Yeni Istanbul«, proti sedežu Stranke pravičnosti pa so metali kamenje. na 24,4 stopinje. Ko je letel nad Mehiko, je stopil po radiu v stik z astronavtom Carpenterom, ki je bil dodeljen nadzorstveni postaji v Guaymasu Sporočil je, da je tudi on opazil • svetla telesca*, ki sta jih bila videla tudi Carpenter in Glenn okoli svoje kabine. Ko je začel svoj tretji krog okoli Zemlje, je Schirra opustil sleherno pilotiranje in prepustil ladjo, da je sama letela po svojem tiru, zato da šte-d; z gorivom za povratek v atmosfero. Ladja je letela brez posebnega pilotiranja tudi med četrtim krogom okoli Zemlje. Ko je končal svoj tretji krog, so ga uradno pooblastili, da napravi vseh šest predvidenih krogov. Ob 18.30, ko se je vesoljska ladja približevala južnoafriški obali, so znanstveniki sporočili, da so podatki, ki so jih oddajali aparati, popolnoma normalni. Dodali so, da si ne znajo obrazložiti, kako se je nenormalno zvišala temperatura v kabini med prvim krogom okoli Zemlje. Kakor rečeno, je Schirra štedil z gorivom tudi med svojim četrtim krogom okoli Zemlje, zato da mu ostane 35 odstotkov rezerv za povratek v atmosfero. Njegova previdnost je bila tolikšna, da se je odrekel rahlemu odmiku od tira, da bi videl satelit «Eeho», ki je letel v bližini. Ob 20.44, ko je Schirra dobil ukaz, da začne šesti in zadnji krog okoli Zemlje, je vesoljska ladja letela severozahodno od Havajskih otokov. Med svojim poletom je Schirra imel številne stike s svojimi kolegi na Zemlji in z ladjami, ki so bile razmeščene po morju, da ga sprejmejo na krov ob njegovem pristanku. Vsakikrat je potrdil, da se počuti dobro ;n da vsi aparati dobro delujejo. Ko je letel nad južnim delom Afrike, j s Schirra zaužil nekaj jedi. Pilotiranje kabine je nadaljeval po 99 minutah prostega leta. Astronavt je imel dva fotoaparata; enega za snemanje oblakov v črno-belem, drugega pa za snemanje Zemlje v barvah. Skušal je tudi ugotoviti svetlobno jakost nekaterih zvezd. Pilotova hrana so bili koščki mesa, sočivje in kruh ter sadje v cevkah. Med šestim krogom okoli Zemlje so dali astronavtu ukaz, naj regulira avtomatično prižga;.> zaviralnih raket za čno minuto prej, kakor je bilo določeno. Ta sprememba je bila potrebna, ker je kabina, zaradi štednje goriva bila težja, kakor so predvidevali. Zaviralne rakete so se prižgale ob 22.07 in v naslednjih petih minutah se je hitrost kabine občutno zmanjšala. Do 22.18 so bili v stalnem stiku po radiu z astronavtom, toda kmalu zatem je bil stik prekinjen zaradi naglega padanja kabine. Pozneje je Schirra sporočil, da se je padalo odprlo, ladja «Wa-tertown» pa je javila, da sledi padanju kabine, ki je bila zaradi močnega trenja z zrakom vsa razžarjena. Ob 22.28 je kabina srečno pristala na Tihem oceanu. Prvo padalo se je odprlo v višini 6400 metrov, drugo pa v višini 3408 metrov. Kabina je padla približno devet kilometrov daleč od letalonosilke ((Kearsarge«. Takoj je z ladje odletelo pet helikopterjev. Morje je bilo mirno. Schirra je sporočil, da se počuti dobro. Ko so bili helikopterji nad kabino, je izjavil, da rajši počaka prihod ladje. Medtem so potapljači opasali kabino s posebnimi napravami, da je ostala pokonci na površju. Schirra je ostal v svoji kabini, dokler ga niso skupno s kabino dvignili na krov ladje ((Kearsarge«, in šele tedaj je izstopil iz kabine. V vesoljsko kabino je Schirra stopil ob 10.40. Štetje so preki- Po neverjetni razsodbi sodišča v Stuttgartu, ki Je oprostilo «zara<** pomanjkanja dokazov* nacističnega vojnega zločinca Kurta L*1*®-branda, je državno pravdništvo danes Javilo, da bo vložilo priziv proti omenjeni razsodbi, ki je izzvala veliko ogorčenje vseh *ntl' fašistov. Na sliki vidimo Leibbranda (levo) v družbi svojega advokata pied sodno palačo v Stuttgartu. Kakor je znano, je Leibbran® obtožen, da j« dal med vojno ustreliti v Franciji 22 italijanskih delavcev nili samo za petnajst minut, ker so morali popraviti radarsko napravo opazovalne postaje na Kanarskih otokih. Danes je prvikrat ko ni med pripravami za ameriški vesoljski poizkus prišlo do tehničnih motenj na raketi ali v kabini. Astronavt Schirra ima 39 let. Veselje do letalstva je podedoval po očetu. Je poročen in ima dva otroka. Kakor poročajo iz Moskve, je sovjetsko zunanje ministrstvo poklicalo danes ameriškega odpravnika poslov in mu sporočilo, da v skladu s priporočilom ameriške vlade sovjetska vlada ne bo storila nič takega, kar bi lahko motilo poizkus z astronavtom Schirro. Razen tega je sovjetsko ministrstvo voščilo ameriškemu astronavtu uspešen polet in pristanek. Astronavt VValter Schirra v vesoljski obleki ŽE ČETRTI DAN TRAJA STAVKA PROFESORJEV IN ŠTUDENTOV Fiat podpisala sporazum s sindikati Od danes do sobote nova stavka kovinarjev Janez XXIII. obišče danes Loreto in Assisi; od leta 1870 je to prvi primer, da papež zapusti vatikansko državo - Saragat o 70. obletnici ustanovitve PSI - Vodstvo KPI svari socialiste pred izsiljevanjem Krščanske demokracije RIM, 3. — jutri se začenja ponovna tridnevna vsedržavna stavka kovinarjev, ki bo trajala do sobote; stavke se ne udeležujejo kovinarji obratov Fiat OM, ker so danes dosegli sporazum med predstavniki podjetja in sindikati kovinarjev. Sporazum, ki zadeva okrog 100 tisoč nameščencev Fiat v Turinu in v obratih iste tovarne v drugih krajih, ne vsebuje povišanja mezd in plač, ker je to povišanje že dosegla UIL, vendar pa je obremenil tovarno za o- k.i in mi- krog 28 milijard na leto, vštev-ši tudi sklad za odpravnine. Predstavniki vseh treh sindikatov so izrekli svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom in podčrtali, da je glavna pridobitev priznanje sindikata 'not pogodbene stranke na ravni podjetja tudi kar zadeva proizvodne in stimulativne nagrade. Sporazum so dosegli tudi s tovarno pisalnih strojev ((Olivetti«: najinižje mezde so povišali za 12 odst., delovni urnik pa so znižali na 44 ur na teden in sicer za pol ure od 1. januarja 1913, za nadaljnje pol ure pa od L januarja 1964. Nadaljuje se stavka univerzitetnih profesorjev, asistentov in vi-sokošolcev, ki se bo zaključila v soboto. Stavko nameščencev ustanov za socialno in bolniško zavarovanje INPS, INAM, INAIL in drugih, ki bi se morala začeti jutri, so preklicali po sestanku, so ga predstavniki CGIL, CISL UIL imeli danes z zakladnim nistrom Tremellonijem. Po letu 1870 se bo jutri zgodilo prvič, da bo papež zapustil Vatikan in obiskal baziliki v Lo-retu in Assisiju. Papež Janez XXIII. bo odpotoval iz Rima z vlakom do Loreta, kamor bo prispel ob 11,45; od tod pa bo nadaljeval pot do Assisija; po ogledu bazilike sv. Frančiška, se bo vrnil v Rim pozno zvečer. Pape-ža bodo spremljali kardinali Tis-serant, Cicognani, Giobbe in Di Jorio; monsignori Callori, Samore, Capovilla in del Falco; šest orož. nikov s poveljnikom in glavni u-rednik «Osservatore romano« Manzini. Hkrati bosta spremljala papeža tudi predsednik vlade z delegacijo in predsednik republike Segni, ki ga bodo spremljali: senator Zelioli-Lanzini kot predstavnik senata, poslanec Buc-ciarellj Ducci kot predstavnik po-slanske zbornice in državni podtajnik predsedstva vlade Detle Fave. Glavne faze njegovega potovanja bodo oddajali po televi-ziji ob 11.30 in ob 17. Ob 21,05 pa bo posebna oddaja o tem potovanju. Za to priliko so odredili, da bodo zvonili vsi zvonovi v Umbriji. Papež in spremstvo bodo potovali s posebnim vlakom predsednika republike, ki ima osem vagonov, katerim bodo dodali še vagon, ki je na razpolago predsedniku vlade. Medtem ko se je v poslanski zbornici nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za kmetij, stvo, so v senatu zaključili sploš- no razpravo o proračunu notranjega ministrstva, hkrati pa odobrili zakonski osnutek, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, in ki pooblašča vlado, da plača podjetja in dobavitelje v zvezi z deli na mednarodnem letališču v Fiumicinu; gre za izdatek štirih milijard lir. Na današnji seji je vodstvo KPI razpravljalo o političnem položaju in se zadržalo zlasti na uveljavljenju deželne ureditve. Resolucija, ki so jo sprejeli pravi med drugim: «Ce bi PSI pristal na to, da mu KD vsili stališče, na podlagi katerega je to stran-ko smatrati za obvezno od vsakršne vladne rešitve tudi na ravni krajevnih uprav, bi s tem objektivno prispeval k utrditvi političnega monopola KD tudi na volilnem terenu«, nato pa zaključuje: ((Komunisti upajo, da bo PSI odklonil to ponižujoče izsiljevanje in napad na oblastne pozicije de. lavcev, ki ga danes izvaja KD. Komunisti morajo diskutirat; s tovariši socialisti, v imenu enotnosti, o skupni bitki za uresničenje ustave, za uveljavljenje in razvoj krajevnih samouprav, za obrambo oblastnih pozicij, ki so jih znali pridobiti skupaj komunisti in socialisti«. Voditelj PSDI Saragat je napisal za jutrišnjo številko strankinega glasila «La Giustizia« čla-r.?k, posvečen 70. obletici ustanovitve italijanske socialistične stranke, in v katerem se zadržuje med drugim tudi na okoliščinah, ki so privedle do razkola leta 1947, ko so Saragat in njegovi pristaši zapustili enotno socialistično stranko in ustanovili italijansko demokratsko sociali-stično stranko (PSDI), ker se niso strnjali s tedanjo frontistično linijo PSI (akcijske enotnosti med PSI in KPI). Saragat poudarja med drugim, da so tudi socialdemokrati v duhu z delavci PSI, ki proslavljajo 7Q let svoje organizacije, ker «vprašanja, s ka-terimj se je treba spoprijeti, bo moč rešiti le, če se bomo z nji. mi spopadli skupaj, in ker so na-de, ki se v vedno svetlejši luči porajajo v srcu borcev te stran-ke, enake onim, ki so navdihnile našo akcijo«. Voditelj PSDI zaključuje: «Z zavestjo teh naših nenadomestljivih nalog in naših dolžnosti pozdravljamo z upanjem, zaupanjem in ljubeznijo borce italijanske socialistične stranke, njene voditelje, njenega političnega tajnika, v tej važni in morda odločilni etapi razvoja njihove stranke«. Brežnjev odpotuje danes iz FLRJ BEOGRAD, 3. — Predsednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Brežnjev je bil danes, zad. nji dan svojega bivanja v Jugoslaviji, s soprogo in hčerko gost na intimnem kosilu, ki sta ga priredila njemu na čast predsednik republike maršal Tito in njegova soproga. Na kosilu so bili poleg članov spremstva predsednika Brežnjeva tudi predsednik zvezne skupščine Stambolič, podpredsednika zveznega izvršnega sveta Kardelj in Rankovič, Koča Popovič in drugi. Sovjetski veleposlanik v Beogradu Puzanov je priredil danes v hotelu Metropol sprejem na čast Brežnjevu, ki odhaja jutri iz Jugoslavije. Sprejema so se udeležili predsednik Tito in drugi jugoslovanski državniki, člani diplomatskega zbora, predstavniki beograjskega javnega in kulturnega življenja ter predstavniki domačega in tujega tiska. Namestnik predsednika zveze novinarjev Jugoslavije Jože Smole pa je danes priredil v klubu novinarjev kosilo na čast posebnim dopisnikom sovjetskega tiska, ki so spremljali Brežnjeva na potovanju po Jugoslaviji. .......i............................... Danes v francoski skupščini razprava o zaupnici vladi v Se prej bo de Caulle govoril po radiu in zagovarjal svoj načrt za spremembo ustave ■ Auriol obsoja generalove načrte PARIZ, 3. — Uradni list je objavil danes besedilo načrta o reviziji ustave in dekret, ki določa za 28. oktobra referendum. Volivci bodo morali odgovoriti z «da» ali z «ne» na vprašanje: »Ali odo. bravate načrt zakona., ki ga je predsednik republike predložil francoskemu ljudstvu glede izvolitve predsednika republike na neposrednih volitvah*. Uradni list objavlja zatem spremembe, ki jih de Gaulle zahteva, kar se tiče izvolitve predsednika republike. Medtem je bilo sklenjeno, da bo de Gaulle govoril po radiu in televiziji že jutri ob 13. uri, t.j. pred začetkom debate v skupščini o resoluciji opozicije proti vladi v zvezi z onjenjenim načrtom. Resolucija poudarja, da reforma fttiiHiiiiHimimiiiimiiimiiiiimHimummiiMimmiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiii V soboto nov sestanek medRuskominGromikom WASHINGTON, 3. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gromiko sta sklenila, da se bosta ponovno sestala v soboto in da bosta govorila o vseh vprašanjih, ki poživljajo hladno vojno, vključno tudi o Berlinu in Kubi. V ta namen je Gromiko povabil Ruska na »delovno kosilo«. Danes je bil zadnji dan neuradnega sestanka zunanjih ministrov ameriških držav, ki so se skupno * Deanom Ruskom posvetovali o ameriških ukrepih proti Kubi. Dean Rusk je sporočil ministrom, da bodo ZDA prepovedale prihod v ameriška pristanišča vsem ladjam zahodnih držav, ki bi prevažal« vojaški material na Kubo. To so sporočili tudi državam Zahodne Evrope. Ni znano, ali bo ta ukrep veljal za vse vrste blaga, ki ga zahodne ladje prevažajo na Kubo, ali pa samo za strateško blago. Glasilp sovjetske vlade «Izvesti-ja» piše danes, da »preizkušanje sile v Berlinu prav gotovo ne bi ostalo krajevnega značaja za ZDA in za njihove zaveznike. List pravi dalje, da ima vsako potrpljenje svoje meje, «in če bo z onstran oceana namesto modrih be-sed_ še vedno prihajalo rožljanje orožja, se bo nekega dne zvedelo v zahodnih prestolnicah, da je bila nemška mirovna pogodba sklenjena brez njihove udeležbe«. ustave, ki jo zahteva de Gaulle, • odpira razpoko, skozi katero bi r.ekega dne lahko prišel avanturist, da zruši republiko in ukine svobodo*. Za odobritev resolucije je potrebno 241 glasov. Skupine, k: so resolucijo podpisale, pa razpolagajo s 300 glasovi. Ce bi bila resolucija sprejeta, bi vlada odstopila in bi morali razpisati nove volitve. V tem primeru se predvideva, da bo de Gaulle povezal referendum z volitvami. Bivši predsednik francoske republike Auriol je v intervjuju do. pisniiku lista «La depeche du Midi« zavzel odločno stališče proti de Gaullovemu načrtu za spremembo ustave in je izjavil, da bo glasoval z «ne» na zadevnem referendumu. Auriol je dodal, da je ta referendum dejanje absolutne oblasti, kis nasprotuje ustavi. Auriol dodaja, da se pri tem de Gaul-le ne ozira na suverenost ljudstva in mu jo hoče odvzeti v korist enega samega človeka. Bivši polkovnik Antoine Argoud je poslal ravnatelju lista «France Soir« Lazaretu grozilno pismo. Pi. smo je bilo poslano iz Bruslja. Argoud grozi, da bodo »sprejeti ukrepi, ki se prav gotovo ne bodo omejili na navadno opozorilo«, če omenjeni list ne bo preneha) objavljati člankov, ki obsojajo OAS. Lazaret je vložil ovadbo proti Argoudu. Strogi ukrepi jemenske vlade SANA, 3. — Jemenska vlada je odredila zaplembo lastnine kraljeve družine in sedemnajstih pristašev te družine, ki so jih usmrtili. Jemenski radio je javil, da ostane pogodba med Jemenom in Saudovo Arabijo o nenapadanju še vedno v veljavi. Imenovali so posebno komisijo, da pripravi popoln inventar imetja kraljeve družine in njenih pristašev. V Hodeidi so zaplenili do novega ukaza vse ladje, ki plujejo pod jemensko zastavo. Včeraj je ministrski podpredsednik sprejel v Sani tuje diplc* matske predstavnike, katerim j« obrazložil položaj v deželi. Jemenski radio je tudi javil, da bodo vsakomur, ki bo pomagal pristašem prejšnjega jemenskega režima, ali jim bo nudil zatočišče, uničili hišo in bo strogo kaznovan. Prebivalstvo na nekaterih goratih področjih so opozorili, da bo letalstvo bombardiralo njihove vasi, če se ne bo di* žalo navodil vlade. Medtem se še vedno širijo govorice o možnosti napada nekaterih plemen. Libanonski list «A1 Hajat* trdi, da je imam El Hasan prišel včeraj v Jemen na severno gorato področje, kjer da so ga tamkajšnja plemena razglasila za jemenskega imama. Kakor poročajo iz Damaska, je dvesto sirskih častnikov, med katerimi sta tudi dva bivša ministra ZAR, poslalo predsedniku jemenske vlade polkovniku Salalu sporočilo, da so pripravljeni boriti se ob njegovi strani. Tudi voditelj socialistične stranke arabske-gc preporoda Melki in bivši predsednik sirske vlade Kuzbari »ta izrekla solidarnost z jemensko republiko. Jemenski zunanji minister v no* vi vladi je davi odpotoval iz Kaira v Sano. Pred odhodom se je na tiskovni konferenci zahvalil vladi ZAR, ki je dala pobudo za priznanje novega režima v Jeme-nu. V Kairo so prispeli trije piloti iz Saudske Arabije s svojimi letali s petimi tonami orožja, ki je bilo namenjeno upornikom r Jemenu. Kakor poroča «A1 Gum-hurja*, bodo trije piloti prepeljali sedaj tovor orožja v Sano. o?. Spremembe v politiki japonskih socialistov? V zadnjih dneh je prišlo v japonski socialistični stranki do pomembnih in zanimivih pojavov, ki morda napovedujejo temeljito spremembo v politiki te stranke. Politični opazovalci so bili presenečeni, ko se je po preosnovi vlade končalo 41. izredno zasedanje spodnjega doma parlamenta brez običajnega hrupa, glavnih prepirov in celo spopadov. Najbolj je presenetilo javnost in opazovalce to, da socialistični poslanci niso glasovali proti vsem zakonskim osnutkom, ki jih je predlagala liberalno-demo-kratska vlada, in da so zelo zmerno debatirali celo takrat, kadar so govorili proti sprejetju določenih zakonskih osnutkov. Vsekakor pa je največje presenečenje vzbudilo dejstvo, da so socialisti glasovali za zakon o odplačilu povojnih dolgov Združenim državam Amerike in celo zakonski osnutek o statusu ustanove za narodno obrambo, ne-kakšnea obrambnega ministrstva, ki so mu vse dotlej odločno nasprotovali. Da bi bilo presenečenje še večje, so socialisti glasovali za ta zakonski osnutek skupaj z vladno večino in proti glasovom nekaterih poslancev vladajočih koalicijskih strank! Japonska socialistična stranka (mišljeno je levo krilo nekdanje Socialistične stranke Japonske, od katere se je odcepilo desno krilo, ki danes kot samostojna stranka zelo malo pomeni) ni bila nikoli monolitna stranka. Tudi po odcepitvi desnega krila so ostale v stranki razne leve, sredinske in desne struje, ki so se borile za prevlado. Dokler je še živel voditelj stranke Asanuma (umoril ga ie desničarski japonski fanatik na nekem zborovanju) se uradna politika Japonske socialistične stranke ni dosti razlikovala od staliiča japonskih komunistov. To velia posebno za politiko do ZDA, LR Kitajske in Sovjetske zveze. Tako je bil Asanuma tisti, ki je v imenu Japonske socialistične stranke podpisal oktobra 1959 v Pekingu skupni komunike, v katerem je med drugim rečeno, da so ameriški imperialisti glavni skupni sovražnik kitajskega in japonskega ljudstva. Celo po Asanumovi smrti se položaj v stranki na videz ni dosti spremenil. Toda do prelomnice je prišlo na osmem svetovnem kongresu proti atomski in vodikovi bombi v Tokiu letos avgusta. Socialisti in Sohio (japonski levi sindikati, ki podpirajo socialiste) so prvič sklenili poslati na kongres močno zastopstvo z izdelanimi stališči. Morda so skušali socialisti odvzeti komunistom v resnici močno ali samo na videz močno propagandno sredstvo, saj je znano, da je gibanie proti atomskemu oboroževanju na Japonskem zelo množično. Vsekakor so predlagali na kongresu resolucijo v kateri obsojajo ZSSR, ker je tik pred zaključkom kongresa obnovila atomske poskuse. Ker so japonski komunisti in drugi delegati iz vzhodnega tabora hoteli predvsem obsoditi ZDA, hkrati pa na splošno izraziti obžalovanje nad poskusi, je prišlo do hudega dvoboja mnenj. Komunisti bo se namreč odločno uprli socialistični resoluciji. Med obema stranema je prišlo celo do hudih pretepov. Ko so socialisti •in zastopniki sindikatov videli, da s svojo resolucijo ne bodo prodrli, so zapustili kongres. Ta dogodek morda še ne bi pomenil take prelomnice v politiki Japonske socialistične stranke, ko se ne bi po kongresu nadaljevala ostra polemika na glasilih ene in drHge strani. Glasilo japonske KP *Akahata* je napadlo socialiste, češ da ne priznavajo pravil demokratične igre in da bi se morali pokoriti volji večine na kongresu. Revija »Sakaj Simpo* je v odgovoru napadla komuniste, da so nezakonito monopolizirali delo kongresa proti odločitvam in duhu Gen-suikio (japonskega odpora proti atomskim in vodikovim bombam). In tako dalje v tem duhu. . Toda najbolj značilno v vsej tej polemiki je dejstvo, da je generalni sekretar Socialistične stranke Eda v glasilu stranke napadel LR Kitajsko prav v zvezi s kongresom, češ da so njeni delegati na kongresu v Tokiu obsojali samo Američane zaradi poskusov, ne pa tudi Sovjetske gveze, in da so bili, nasprotno, • celo tako nesramni*, da so zagovarjali sovjetske atomske poskuse. Med drugim je Eda obtožil Peking, da »skuša svojo ideologijo vsiliti japonskemu ljudstvu» in da ni mogoče kar tjavdan razglašati Američane z® • sovražnike miru». Vsekakor zelo ostre in precej drugačne besede, kot so jih v preteklosti izrekali uradni zastopniki Japonske socialistične stranke, čeprav velja Eda v stranki za »desničarja* in zagovornika tako imenovane »strukturalne reforme*, to je možnosti mirnega prehoda v socializem. Politični opazovalci in politično iavno mnenje na Japonskem si niso edini glede tega, ali najnovejši razvoj v Socialistični stranki res pomeni prelomnico s preteklostjo. Toda večina se strinja, da je sprememba gotovo presenetljiva. Ključa ko te spremembe Jim ni treba daleč iskati. Sam Eda je na dvodnevni plenarni seji centralnega komiteja stranke — ob koncu izrednega zasedanja parlamenta — zahteval od članov stranke, naj v prihodnje spremenijo svojo prakso, če hočejo priti na oblast. Ali gre za podoben pojav kot pri zahod-nonemških socialnih demokratih, čeprav je znano, da ti nikoli niso bili tako levi kot japonski socialist?i Toda nekaj značilnih dogodkov in izjav v zadnjem času daje slutiti, da so se japonski socialisti res začeli pomikati na desno, da bi si pridobili več volivcev. Tako je predsednik stranke Suzuku še pred tokijskim kongresom izjavil, da sta drugi pekinški dokument, ki potrjuje Asanumovo izjavo, podpisala pred nekaj meseci dva člana socialistične delegacije, ki pripadata levemu krilu, in to proti njegovi volji. Dalje, v kratkem bi morala obiskati Peking delegacija socialističnih poslancev, ki so bili prvič izvoljeni v parlament, pod vodstvom Asanumove vdove. Ta pa je obisk odpovedala. Dalje, nedavni volilni neuspeh naj bi bil prepričal številne socialiste, da je treba u-brati zmernejšo in prožnejšo pot, če hočejo priti na oblast. In končno, sindikalna organizacija Sohio, ki velja še za bolj levo od socialistov, je konec avgusta sprejela nov politični program, s katerim se odreka dosedanji doktrini, da si japonski delavci nikakor ne morejo zboljšati položaja brez revolucionarnih sprememb v režimu B. PAHOR V OXFORDU SE POLOŽAJ POLAGOMA NORMALIZIRA Črnska študentka A. Bracy zaprosila za sprejem na univerzo v Oxfordu Njeno prošnjo sedaj proučuje profesorski zbor - Nova demonstracija skupine študentov, ki jih je vojska takoj razgnala ■ VValker ne bo sodeloval z zdravniki OXFORD, 3. — Tri bojne skupine padalcev v skupnem številu 3600 mož so sinoči zapustile Ox-ford. Dve skupini sta bili poslani v letalsko pomorsko bazo Milling-ton v državo Tennessee, tretja pa v Colombus v Mississippiju. Predstavnik vojske je izjavil, da predstavlja premestitev teh skupin »pregrupacijo vojaških sil na tem področju*. V Oxfordu o-stane pa še vedno več kot 11.000 vojakov, med katerimi je 3600 mož zvezne vojske. Oborožene straže še vedno stojijo pred številnimi univerzitetnimi poslopji, medtem ko patrulje nenehno patrulirajo po mestnih ulicah in v parkih okoli univerze. Rektor univerze je pozval študente, da naj se vrnejo k lekcijam. Tajnik univerze Robert El-lis je izjavil, da se je včerajšnjih predavanj udeležilo od 30 do 50 odst. študentov. Prejšnjo noč je skupina kakih 50 študentov uprizorila demonstracijo pred poslopjem v katerem je nastanjen črnski študent James Meredith. Študenti so se zbrali na hodniku pred spalnico, kjer so zažgali Meredithovo sliko ter sprožili nekaj strelov. Takoj so intervenirali vojaki, ki so mani-festante razgnali, ne da bi koga aretirali. Iz Jacksona pa se je sinoči zve- i monta odpeljala v zapor v Limo- HUDA NESREČA V NEW VORKU Eksplozija parnih kotlov: najmanj 20 ljudi ubitih Več kot 70 ranjenih, vendar ni izključeno, da je še kdo blokiran v podzemeljskih prostorih NEW YORK, 3 — Danes zjutraj so v kleteh neke telefonske centrale v New Yorku eksplodirali parni kotli, zaradi česar je bilo najmanj dvajset ljudi ubitih, 7d pa več ali manj hudo ranjenih. Zaradi eksplozije je nastal tudi požar, ki je zahteval veliko materialno škodo. Na mesto nesreče so poleg gasilcev in reševalcev prišli tudi oddelki policije, ki so evakuirali bližnjo okolico. Ni izključeno, da je žrtev še več, kajti nekateri kletni prostori so še -e-daj blokirani. V poslopju, kjer je prišlo do eksplozije je zaposlenih 500 uradnic. Iz Pariza izgnan poljski inženir PARIZ, 3. — Francoske oblasti so izgnale iz Pariza poljskega inženirja Jana Kalato iz Varšave. Kalata je bil eno leto v Parizu, kjer se je specializiral pri nekem pomembnem podjetju, ki izdeluje elektronske računske stroje. Zaradi njegovih številnih obiskov med poljskimi emigranti v Parizu, ga je policija zaslišala in tu naj bi Kalata izjavil, da je moral po naročilu poljske službe za državno varnost identificirati nekatere emigrante, poleg tega pa še zvedeti, če podjetje, pri katerem je delal, izdeluje tudi elektronski material za francosko državno o-brambo. Januarja razprava proti bolgarskemu pilotu BARI, 3. — Vse kaže, da bo razprava proti bolgarskemu vojaškemu pilotu Milošu Solakovu, ki je padel s svojim letalom »Mig. pri Acquaviva delle Fonti, šele prihodnjega januarja, kajti v re-znamu razprav porotnega sodišči v Bariju, ki bo zasedalo od 19. novembra do 12, decembra, ni Su-lakovega imena. Zdi se, da preiskava, ki jo vodi dr Alterio, še ni zaključena in da preiskovalni sodnik še ni izročil dokumentacije javnemu tožilcu, ki mora izreči oprostilno razsodbo ali pa poslati Solakova prod sodišče. Kot je znano, je bolgarski oficir zaprt v posebnem oddel,cu sodnih zaporov v Bariju, delo, da je 21 let stara črnska študentka Alfanette Bracy prosila za vpis na univerzo v Mississippiju. Študentka je dejala, da je že poslala prošnjo tajništvu univerze in da jo sedaj profesorski zbor proučuje. Zanimiva je tudi vest iz Nevv Yorka, da je tajnik za zdravstvo in javno šolstvo v dogovoru s predsednikom Kennedyjem odtegnil državni prispevek univerzi v Oxfordu, in sicer dokler ne bo univerza dala zadostnih jamstev, da bo izvajala odločbo vrhovnega zveznega sodišča glede rasne integracije na področju šolstva. Lansko leto je univerza v Oxfor-du dobila tri in pol milijona dolarjev državnega prispevka. Iz Springfielda pa poročajo, da je zvezni sodnik Mississippija odredil, da morajo bivšega generala Edvvina Walkerja pregledati psihiatri. Poleg tega je sodišče umaknilo obtožbe proti trem funkcionarjem univerze in trinajstim članom upravnega sveta, ki so bili obtoženi »žalitve sodišča*. Prejšnji teden so obtoženci namreč obljubili, da bodo zadostili zahtevi sodišča po vpisu Mereditha na univerzo. Javni tožilec je med razpravo izjavil, da bo ukaz o psihiatričnem pregledu bivšega generala Walkerja onemogočil njegovo izpustitev na svobodo, čeprav proti jamstvu. Dokler traja zdravniški pregled, ki traja od dva do tri mesece, Walkerja ne bo moč spraviti iz vojaškega zdravstvenega središča v Springfieldu. Toda Wal-kerjevi odvetniki so takoj zatem izjavili, da se bodo uprli temu ukazu in so naročili svojemu varovancu, »da naj ne sodeluje z zdravniki*. ges. General Ginestet je bil ubit, ko se je peljal v neko oransko bolnišnico, da bi izkazal zadnjo čast .nekemu polkovniku, ki je bil ubit pri prejšnjem atentatu. RIM, 3. — Na sedežu Združenja inozemskega tiska Je bila nocoj tiskovna konferenca, ki jo je priredil generalni tajnik Ameriške zveze temnopoltih ljudi (NAACP) Ray Wilkins o rasni integraciji v ZDA. Govornik je predvsem prikazal napore zveze za odpravo rasne diskriminacije v ZDA, potem pa je poudaril, da je na tem področju najtežavnejši položaj v Mississippiju, kjer je prišlo do znanih neredov. Wilkins je glede tega poudaril, da je bila z uveljavitvijo razsodbe zveznega sodišča izvoje-vana zmaga, vendar bo treba še mnogo storiti, da se bo uveljavila rasna integracija tudi na drugih področjih. Aretiran morilec generala Ginestcta PARIZ, 3. — Morilec generala Philippa Ginesteta, poveljnika armadnega zbora v Oranu, ki je bil 14. junija letos ubit skupaj s polkovnikom Medicom Mabillejem, je bil aretiran in je že priznal ovoj zločin, Morilec je 22 let stari Jean Louis Dumont, rojen v Oranu, ki sedaj živi s skupino drugih izseljencev iz Alžira v gradu Reynats pri Perigueuxu, kjer so ga tudi aretirali. Policija je Du- iiniiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiii,liiiiiiii,illi,,n iiiminniHiiHiHii,umni,umni,!,,iimiiii,ii P« IZPUSTITVI ŠPANSKEGA DIPLOMATA NA SVOBODO Policija aretirala dva od petih ugrabiteljev MILAN, 3. — Po aretaciji študenta 21 let starega Gianfranca Petrona, ki so ga aretirali karabinjerji v Cero Maggiore pri Le-gnanu, je policija včeraj dopoldne aretirala tudi drugega ugrabitelja, in sicer 22 let starega Alberta Tomiola iz Verone. Kot Petron, tako je tudi Tomiolo priznal, da je sodeloval pri ugrabitvi španskega diplomata ter je poudaril, da je to storil iz političnih razlogov. Na svobodi sta le še Luigi Gerli in Amedeo Bertolo, oba stara 21 let in stanujoča v Milanu. V zvezi s policijsko preiskavo, ki jo vodita dr. Provenza in polkovnik Mantaro, je bila ta danes osredotočena predvsem na zaslišanje Petrona, ki je obširno govoril o tem, kako so ugrabili Eliasa. Popoldne so preiskovalni organi skupno s španskim diplomatom in Petronom obiskali bajto, kjer je Elias preživel skoraj štiri dni. Tu je bil španski diplomat zaslišan, potem pa soočen s Petronom. V ostalem je bil namen preiskave tudi v tem, da bi ugotovili, kje so ugrabitelji dobili živež in kako so po izročitvi diplomata uredniku »ABC* zbežali. Po drugi strani pa se nadaljuje preiskava, da bi izsledili še Ger-lija in Bertola. Gerli je dober prijatelj Petrona in je z njim preživel letošnje počitnice v Španiji, kjer je spoznal nekaj španskih antifašističnih študentov. Tudi Tomiolo je študent in je bil letos poleti na počitnicah v Španiji. Sinoči so preiskovalni organi uradno sporočili imena ugrabiteljev. Iz poročila je nadalje razvidno, da je na španskega diplomata pazil 21 let stari Vittorio Depassis, znan tudi pod imenom • Vic*. španski diplomat takoj spoznal Petrona in ga označil kot enega ugrabiteljev. Potem ko je Petron ponovno potrdil, da je sodeloval pri ugrabitvi, se je obrnil k Eliasu ter ga prosil odpuščanja za storjeno dejanje. Vprašal ga je tudi, če so z njim dobro ravnali, na kar je španski diplomat odgovoril pritrdilno. Zvedelo se je tudi, da je bil Alberto Tomioli prepeljan z avto- mobilom v Varese, kjer ga zaslišujejo karabinjerji v svoji vojašnici. Zasliševanju prisostvuje tudi državni pravdnik dr. De Gia-como. VATIKAN, 3. — Konec meseca bo Vatikan izdal posebno serijo znamk, in sicer ob otvoritvi koncila. Serija bo veljala 300 lir in jo bo sestavljalo skupaj osem znamk. Na Etni blokirana švedska odprava CATANIA, 3. — Zaradi nenadne nevihte, ki ji je sledil hud snežni metež, so ostali na Etni blokirani ravnatelj geološkega inštituta pri stokholmski univerzi ter nekaj švedskih študentov. Švedi so se odpravili na Etno, da bi p»o-učili delovanje vulkana, a so morali potem zaradi slabih vremenskih prilik od.-topiti od svojega namena in se vrniti v dolino. Uboj z «luparo» PALERMO, 3. — Z »luparo* so preteklo noč neznanci ubili 72 let starega Giuseppa Sucamellija iz Sperona. Sucamelli, ki je vdovec in živi s svojim 14 let starim nečakom, je bil ponoči zbujen s trkanjem na vrata. Vstal je in odprl vrata, takrat pa ga je nekdo ustrelil. Ranjenega so odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbam. Dva mrtva pri prometni nesreči FRASCATI, 3. Prejšnjo noč se je v bližini Frascatija zgodila huda prometna nesreča, pri kateri sta ave osebi izgubili življenje, tn pa so bile ranjene. Iz neznanih razlogov je šofer Fran-esco Terrazi, ki je prihajal iz Frascatija in je bil namenjen v Rim, izgubil oblast nad vozilom ter je treščil v obcestno drevo. ODOBRENI PRVI KREDITI ZA TRI REPUBLIKE 40 milijard dinarjev kredita za nove turistične naprave Do prihodnje turistične sezone nad 10.000 novih ležišč vzdolž jadranske obale in na otokih Hul Promet preko Brcnerja v mesecu septembru BOČEN, 3. — Preko obmejnega bloka na Brenerju je v mesecu septembru potovalo en in pol milijona ljudi, v glavnem nemških turistov, ki so se vračali iz turističnih krajev ob jadranski obali. Na Brenerju je bil zaznamovan tudi večji promet avstrijskih turistov, ki potujejo v Zgornje Po-adižje. Povečan promet avstrijskih turistov gre v glavnem na račun odprave vizumov BEOGRAD, 3. — Za izgrad- njo novih turističnih objektov v Jugoslaviji bodo prihodnje leto investirali približno 40 milijard dinarjev, kar je za 70 odst. več kot v tem letu. Več kot ena četrtina predvidenih investicij — približno 11 milijard dinarjev — je namenjena Izgradnji objektov za tuje turiste, predvsem motelov, avto-campingov, restavracij, kioskov za prodajo spominskih predmetov, za športne in zabavne artikle itd. Jugoslovanska banka za županjo trgovino je doslej že odobrila 5 milijard dinarjev kredita, ki se bo porabil za gradnjo najrazličnejših objektov vzdolž Jadrana in na otokih. Od te vsote bo dobila Hrvatska 3.200 milijonov dinarjev, Črnogorsko Primorje 1 milijardo dinarjev, Slovensko Primorje pa približno 800 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bodo že do 1. maja prihodnjega leta zgradili objekte, v katerih bo predvidoma 10.134 novih ležišč ter drugih prostorov, ki spadajo zraven. Največji razmah gradbene dejavnosti bo nedvomno na področju Hrvatske, kjer računajo, da bodo do začetka prihodnje turistične sezone lahko nudili tujim turistom 6.000 novih ležišč. Tako bodo v okraju Reka zgradili nove turistične objekte predvsem na Rabu, Cresu, Krku in Malen M SP° 1 š'nju ter v Novem Vinodolu, Cr kvenici in Opatiji V okraju Pul Nie i"iiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimMiiiiitiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiinniMmiHiiiilii„ihliiiimih1,„ili1|1i1i|liiitiiliiiiiiil|llli1tiHinll|l MEDNARODNI FESTIVAL GORSKEGA IN RAZISKOVALNEGA FILMA Ekspedicije, smučanje in podzemlje glavne teme doslej prikazanih filmov Jugoslavija bi lahko na festival poslala film, ki bi pokazal kaj novega - Zanimiv prikaz reševanja ponesrečencev v gorah (Od našega posebnega dopisnika) TR1DENT, 3. — Največ filmov na programu 11. mednarodnega festivala gorskega in raziskovalnega filma «Citta di Trento» je italijanskih, vendar se doslej niso vsi uvrstili med najboljše na lestvici. Res pa je tudi, da doslej še ni bilo filma, ki bi gledalce po. sebno prevzel, bodisi po originalnosti ali po obdelavi. Italijanski režiser Mario Fantin je šel v Peru, da je napravil svoj film «Inkas» z mnogimi lepimi fotografijami raznih razvalin, slik, skulptur in mnogih predmetov, pa ni prav uspel dati svojemu filmu življenjsko toplino. Bolj nas je ogrel italijanski film «Osvojitev Malterhorna«, ki je sestavljen iz starih slik in fotografij. Gre namreč za dobo pred skoraj sto leti. Prvi je prišel na vrh Mat-lerhorna Anglež Whimper v družbi še petih alpinistov; toda na povratku so se štirje ubili. Le nekaj dni pozneje je prispela na vrh italijanska skupina, ki jo je vodil Jean Antoine Carrel. Film ima med drugimi tudi to prednost, da se v komentarju izogiblje nepotrebne gostobesednosti. Film, ki je pravi učbenik smučanja, je eTehnika vojaškega smučanj a». Film, ki ga je izdelal generalni štab vojske, je zelo dolg in obravnava vse podrobnosti smučanja, od začetka do velike usposobljenosti. Razumljivo, da po takem filmu ni mogel več pokazati kaj novega film nBela šola v Courmayeuru». V tem filmu nastopa smučarski učitelj z učencem — in stvar se ponavlja. Za zaključek pa priredijo pravo revijo smučanja smučarski učitelji iz Courmageura, Naslednji italijanski film ejam-ski medved» pa nas popelje v podzemlje. Jamarji se spuščajo vsako nedeljo v jamo, brskajo in iščejo. Našli so tudi kost jamskega medveda. Sam na sebi ima film nekaj zanimivega, toda dialogi in komentar so ga skoraj popolnoma pokvarili. Med državami, ki se udeležujejo festivala z enim samim fil-mom, je tudi Indija, ki je pokazala dovolj zanimiv film «Dolina bogov*. Gre za opis življenja Iju- Med današnjim soočenjem je Pomočnik španskega konzula Isu Elias v družbi svojega sina Giacoma in hčerke Mire di v eni izmed dolin stare Indije, kamor moderna civilizacija še ni prodrla. Videli smo že tudi edini poljski film «Hindukuš», reportažo o poljski odpravi na ta 7600 m visoki azijski vrh, poljskemu nekoliko podoben je slovenski film «Trisul», ki sta ga izdelala Matjaž Klopčič in Aleš Kunaver. Film, je bil posnet na znani jugoslovanski ekspediciji na Himalajo . in ima nesporno dokumentarno veljavo. Na tukajšnjem festivalu pa se nekako izgubi med podobnimi. V govorjenem komentarju je marsikaj nepotrebnega. Gotovo bi bito mogoče poslati iz Jugoslavije mnogo filmov, ki bi prikazovali zares staj novega. Nekaj podobnega kot «Osvojitev Matterhorno* je švicarski film nUsvojitev Jungjruu». Razlika pu je v tem, du švicarski režiser ni deial s starimi slikami in fotografijami, temveč je današnje plezalce oblekel v obleke iz leta 1811 in 1886. Verjetno bo to eden izmed nagrajenih filmov. Dovolj kratek, da bi ga bilo mogoče dati na spored pred drugimi filmi, je nemški film uHekla, izbruh vulkana na Islandiji», ki bi ga občinstvo rado gledalo. Izven konkurence je prikazana prva težavnostne stopnje in visoko nad reko Adižo. R. R. Poveljnik ladje zakrivil nesrečo v Mcstrah MESTRE, 3. — Sodne in pomorske oblasti so baje zaključile preiskavo v zvezi z nesrečo, ki se je zgodila včeraj popoldne v ladjedelnicah »Breda* v Mestrah. Tu je neka ladja zaradi slabega manevra podrla velik žerjav na pomolu, ki se je zvrnil na neko barako, pri čemer je bil en delavec ubit, drugi pa ranjen. Krivdo pripisujejo 40 let staremu poveljniku ladje Mariu Celen-tanu iz Neaplja, ki naj bi ladjo manevriral kljub temu, da je vedel, da krmilo ladje ne odgovarja poveljem. Pred enim letom je namreč ladja nasedla in od takrat je bilo krmilo pokvarjeno, tako da bi ga morali prav v teh dneh dokončno popraviti. V ladjedelnicah »Breda* so danes zjutraj začeli odstranjevati razbitine barake ter žerjava, ki je bodo predvsem razširili že Obst| Sel® ječe in zgradili nove turisti)«! objekte v Poreču, Rovinju, Unt> gu in Pulju, medtem ko je v f sr<^ bernskem okraju predvidena gra' * nja novih hotelov, avto-campO in restavracije predvsem v Voi L,es cah, do kamor vodi sedaj not T*ni avtomobilska cesta. Predvidena f ln tudi gradnje novih bungalojvo1; ce*° motelov in letoviščarskih hišic 4 področju Splita in Makarske, f otoku Hvaru, medtem ko bodo bi rem zu Dubrovnika zgradili novo ti . . ristično naselje, ki bo imelo D r!f postelj. Tudi v Slovenskem Primor) je predvidena gradnja števil«! Ni rovih turističnih objektov, ki b do lahko sprejeli nove goste I. iez prvega junija prihodnjega let Najvažnejši objekti bodo zra* na področju Pirana oz. Portorož tice V Črnogorskem Primorju pa bi do valorizirali predvsem obal okoli Budve in Sv. Štefana. Mor Prijavljeni sodišču zaradi nakupa 25 kg ukradenega zlata pom ttgoi ; trj j ker VARESE, 3. - Po zaključen^ preiskavi so karabinjerji prijavi,, sodišču tri osebe v zvezi z ropal dofc( 25 kg zlata, ki je bil izvršen i t,0J( novembra 1960. Do ropa je priš/ pri Fino Mornasco (Como), T(lm je pet moških ustavilo neki avti Roparji so se predstavili kot f nančni stražniki ter iz avtomoo'1 j, pobrali dva velika kosa zlata ' skupni teži 25 kg. Roparji pa * , ‘ bili kasneje identificirani in > 10 meja lani jih je porotno sodišfisi, v Comu tudi obsodilo. ! ce.nl Ukradeno zlato pa je ^den "itioše med roparjev prodal 36 let stailop0j ‘I* mu trgovcu Giampieru Premoli/ ki n iz Varese, ki so ga potem obtoži1 nakupa ukradenega blaga. Toda iflopji takratni razpravi so ga oprostil me zaradi pomanjkanja dokazov, vet ( dar je javni tožilec vložil pri/l^dn in tako bo novi proces v MiiH«1 j 15. oktobra. Karabinjerji so seveda nadal/ < vali preiskavo in so sedaj ugofifofot vili, da je Premoli, potem ko /slušt kupil zlato od roparja, vpraš* j svojega prijatelja Angela 01gi3«,za s ja, da mu najde kupca. Ta je , k zlatarju Giovanniju Fantu (stoji Busto Arsizio, ki ga je poslal J-m Aidi Qgletti, lastnici nekega rf ( lanskega podjetja. Tako je bi poza 28. novembra 1960 sklenjena kul *i ot čija, na osnovi katere je Aida 1? 1 letti kupila najprej polovico zl1 i ta, drugi dan pa še ostalo in sMfcljui paj plačala Premoliju 16 milij1 ' nov lir. j Karabinjerji so sedaj zaradi o(n)ač: kupa ukradenega blaga prijavil t sodišču Aido Galetti in zaradi »’ i delovanja še Olgiattija in Fant^ežlc, Preiskali so tudi urade po-tjeM1 Galetti, toda zlata niso našli, K*1 < ti Galettijeva je izjavila, da I1 zlato prodala nekemu dnigen^Lunc milanskemu podjetju, ki ga je P* t t.em raztopilo in razprodalo. ; ( popolnoma uničen. Illlllllllllll,111111111111111111,lllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllailMMlIllolIllllllllllltllflllllltllltlmilMIHIIIIlif pot sovjetskega ledolomilca «Le- pred ZAČETKOM POROTNE RAZPRAVE V PALERMU ninau v polarni led. Ledolomilec lomi tako debele plasti ledu, kakršnih pred njim še noben ledolomilec ni zmogel, Začel se je pa že tudi retrospektivni del festivala, in sicer s francoskim filmom uVrhovi in ču- j deži», ki je bil nagrajen leta 1952 na prvem festivalu. Od tega je 10 let, toda film ni izgubil na veljavi in še vedno lahko prednjači pred mnogimi drugimi. Ro določanem programu — poleg gledanja filmov — smo včeraj prisostvovali izredno zanimivemu prikazu reševanja ponesrečencev v gorah. Takoj izven mesta je na Dos Trento navpična stena, po kateri se vzpenjata dva plezalca. Medtem ko eden stoji na majhni polici in drugega varuje. ta nenadoma #omahne» in obvisi na vrvi. Pri tem se še rani. Prvi ga je zadržal, da ni padel v globino, a pomagati mu ne more. Kliče na pomoč. Kmalu pride skupina reševalcev: najprej se po vrvi spustita dva z vrha stene v bližino ponesrečencev, eden se jima približa in ranjenega pričvrsti k steni. Nato se spusti tretji reševalec z jekleno vrvjo do dna stene in vrv pričvrsti v bližini skupine. Končno se k skupint spusti še en reševalec z nosilnico. Reševalci spravijo ranjenca na nosilnico, na katero ga krepko privežejo, potem pa nosilnico obesijo na jekleno vrv, ki jo spodaj držijo drugi reševalci, ter j0 počasi spuščajo, tako da poševno potuje v dolino. Gledalci so s ploskanjem pozdravili arešencan, ki se je tako pripeljal prav pred tribuno. Drugega ^ponesrečenca* pa so spravili s stene z Grammin. gerjevo vrečo — na hrbtu nekega drugega reševalca navpično po vrvi navzdol. Današnji program pa je bil dopolnjen s krasnim izletom z avtobusom do Antala An-dalo. Od tu z dvema «sedežničarna« (pravzaprav v odprti kabini dve osebi stojita) na 2125 m visoko Paganello s prekrasnim razgledom. S Paganelle pa so se gostje po kosilu odpeljali z žičnico, ki se v 10 minutah spusti 1900 m niže (pot, ki jo žičnica opravi, je seveda nekoliko daljša). Vsekakor so dovolj čudni občutki, ko se človek prvič vozi v takih višinah (na vsej poti sta samo dva , opornika) nad stenami šeste višje Devet banditov obtoženiij številnih umorov in ropov belh Mar njič. 1 poki bom Toda le štirje so v zaporu, medtem ko glavni obtoženci neznanokam izginili bolp PALERMO, 3. — Jutri se bo pred porotnim sodiščem začela razprava proti devetim osebam iz Corleona, ki so obtožene številnih umorov in ropov. Med njimi je tudi znani bandit Luciano Leggio, ki je s svojo bando strahoval prebivalstvo Corleona od leta 1957 do 1960. Med devetimi obtoženci so štirje v zaporu, in sicer Giuseppe Leggio, brata Innocenzo in Giovanni Ferrara ter Innocenzo Raia. Dva sta na začasni svobodi, trije pa so izginili, med njimi tudi Luciano Leggio ter še dva druga bandita. Med glavnimi točkami obtožnice je umor Vincenza Collura, ki so ga ubili 25. februarja 1957 v središču vasi. Collura, ki je malo pred tem prišel iz Amerike, se je vračal s polja in ko je prišel do svoje hiše, ga je zadel strel iz puške v gjavo, tako da je obležal na mestu mrtev. Nadalje so banditi obtoženi, da so 2. avgusta 1958 ubili dva zdravnika, in sicer dr. Michela Navarro in dr. Gio-vannija Russa. Dr. Navarra, ki je bil ravnatelj bolnišnice v Corleo-nu, se je vračal z avtom svojega kolega Russa iz Palerma domov, ko so ju banditi napadli in seveda oba ubili. Avto je bil ves preluknjan in kot je policija ugotovila, so na nesrečneža streljali iz neposredne bližine s strojno puško. En mesec kasneje, in sicer 6. septembra 1958 pa so se obtoženci znašli na trgu Corleona, kjer sta se spopadli dve skupini banditov. Med streljanjem, ki je trajalo vsega nekaj minut, sta bila ubita brata Giovanni in Marco Marino ter Pietro Maiuri, poleg tega pa je bila ranjena še 12 let stara Rosa Cutrona, ki je bila slučajno na cesti, ko je prišlo do streljanja. Po-leg tega so nefkateri obtoženci ob. toženi še poskusnih umorov, ropov itd. Za razpravo vlada veliko za«1 manje, zlasti še zaradi velikef'jaf0 števila prič, ki bodo podrobno <^nej razložile položaj v letih, ko J1 ' banda vladala nad področjem ok« ( li Corleona. Drago plačana «zabavC Vem. jni« , THIONVILLE, 3. - Tukajšni|Pretj sodišče je obsodilo na šest meš* cev zapora 23 let starega GiUsef pa Sandolo, ki je poslal števl| nim domačim trgovcem grozil«1} pisma s podpisom OAS. Na ra| pravi je Sandola izjavil, da pisma pisal zato, «da bi se nek« liko pozabaval*. ---------------------------------|Z Jemenski princ Seif Al lsl«1'' Mn; Al Hasan, ki se je razglasil ** naslednika ubitega jenicnskp ga imama l 196 IKE itd .ve ^'c^ocooooocxdc>ooo«o«ooo<>o»ooo<>ocooooooooo«o<> ( Četrtkova črtica j Preden je zadonel strahotni glas, je bil večer prav prijeten. u ert Jass se je tega večera ves dan veselil. Poslušal je radijski len L ‘P°red in si natakal piva. ^u> N. mu le prijetno, da je mogel biti ves večer sam doma. u , « ]*gova Zena je odpotovala k prijateljici na deželo m se bo vrnila obstf Se‘e jutri opoldne. risti St> Imel je ljubko malo ženo pa čeprav je bil sredi petdesetih , Unv et in čeprav ni bil niti bogat niti zdrav. Kriva je bila njegova e v i sr na hiba. Kdor hoče kot trgovski potnik dobro služiti, mora ime-a gra' ‘‘ zdravo srce. campo a‘la sta že skoraj star zakonski par. Sest tet sta bila poročena. ' Vod Tesm>selno je bilo, kar mu je pravil neki kolega, češ da je videl J no< tn° z nekim mladim moškim! Iz njega je govorila sama zavist. iena l n n*č drugega. Kako je le skrbela zanj. Preden je odšla, mn je a 1 owo' e(o zmešala punč, da ho laže zadremal. lisic A ^ radijskem sprejemniku je nekaj zahreščalo. ike, t Kaj je to? — je pomislil. — Verjetno spet kaka motnja v sta- odo bi rem aparatu. 5V0 *! hrir^at° Se zaslišal glas. Bil je glas starega moškega. Grd in elo pa”- Zasmejal se je. Nato je spregovoril: ?Nocoj vas bom umoril!« •imoft Set °dmor, med katerim je Hubert slišal le šumenje radia. evilni i«; * °°le3te na uro,« je dejal glas. «Sedaj je minuta čez deseto. ki b jj, , oste I . oert le nehote pogledal na uro in bilo je točno ena minuta s leti Ce* zral '-'sem minut po deseti vas bom umoril,» je dejal glas v radiu. rtoro* j: "T Ral Pomeni to? — je pomislil Hubert. Umaknil noge z mi. W ce la se v svojem sedežu zravnal. obal n resenečeni ste, ne?« je dejal glas starega moškega. «Poslušajte, dobro poslušajteI Zdaj boste slišali mojo zgodbo. ' °T<]leP°znati. Tako boste vedeli, zakaj morate umreti.« ! Hubert si je potegnil roko čez čelo. — Kaj sanjam? — je Pomislim. | (om . ’ da nisem nor. Sklenil sem, da svoje naslednje žrtve ne prid! _____ap tako ubil. Prej jo bom obvestil. In zdaj vas obveščam....« — Co, Mihec/ ma od tega frderbavanja živil se slišejo zmiri lepše. Znaš, kašna je ta zadna? De stavejo u puter zingo. Če ne be blo taka navarno, be se človek začnu smejat. — Pej znaš ti ričeto za delat vino? Posluši jen ahtej, de ne kej pozabeš! Alora: tarna-rindo, kri od vola, moka sez rib, razkuhane kosti od teleta, katram, kože, bevnjak od jajc, posneto mleko, sladek karbon jen karbon od kosti, železo, alge jen špirt. Znaš, u Nemftji so šekveštrirali pet meljonov litrov tašnega vina. Jen znaš, od kod je pršlo? Z Benetk, z Genove jen narveč pej s Trsta! — E ja! Sej znaš tisti pregovor: Trještin, mezo la... jen še znaš naprej. — Ja, ja, lepo sramoto nam delajo po sveti! Jest sm vre shujšau za dva kila, zatu ke se bojim jest, ke nikoli ne znaš, kej ješ. — Jest prou ne morem pozabet tiste miši, ke se ni tela vlovet na sir jen se je rajše kontentirala ses krampirjem. — E, zvali so boi furbaste ku mi. Nas lahko osleparejo, ma žvali pej ne. Jest poznam anga p’sa, ke strašno rad jej pašto, ma samo domačo, tisto ke je nar jena doma; tiste z bete-ge pej nanka ne pogleda. Jen tudi mačke: če ni roba natural, se ne t’kne! — Vidt: jest mislem, de be mogli pr komuni, pr tistem higijenskem uradi jemet tudi nekej zvali za delat tiste njeh analize. Be mogli redet nekej miši, p'sov jen mačk, de be bli koker ani pokuševalci. Taku, koker jemajo pokuševalce za vino na vinskeh razstavah. Be jem mogli dat pokušavat vse sorte jen pole: če jejo jen jem neč ne stri, če reč, de lahko jemo tudi mi.Ce pej nečejo jest, be pomenlo, de je frder-bano jen de je za vrč proč. Mene se zdi, de be blo tu bol gvišno koker tiste njeh epruvete jen mikroskopi jen taka roba. Kej ni res? — A, se zna! Ke mi na naš gušto se ne moremo več zanest. Ke mi smo vre taku frderbani, de ne znamo več kej je dobro jen jemo magari strup. Misleš, de piješ vino, in-vece piješ kri od uala, pomejšano ses ka-tramam, karbonam jen vse sorte. — Ja, ja! Misleš, de ješ str, tnvece ješ om-brelc; misleš, de si zabelu sez oljem, invece beleš sez oljem za makene. Al pej misleš, de ješ puter, invece ješ žajfo al — po novem — zingo. — Ma znaš, de danes je vre vse taku frder-bano, de tudi z ledmi ne znaš več, s kom je-maš opravet. Ti misleš, denmo reč, de je aden demokristjan invece je fašist. Al pej govoriš z anem drugem jen misleš, de govoriš s Taljanam, invece je Slovenc. — Ja, al pej misleš, de je umetnik, invece je tele; misleš, de je govornik, invece je klepetulja; misleš, de je finančnik invece je trapoler! — Prou praveš! Misleš, de je direktor, invece je hlapec; misleš, de je politik, invece Je Šuštar. Prou res, de ne zastopeš več neč. — Ja, videš — denmo reč — misleš, de je Mihec, invece je grabeč. Še nekaj o moških novostih: I novi kroj smokinga modni kotiček Stereotipna angleška eleganca ni več zadoščala Že zadnjič smo v našem modnem kotičku govorili o letošnji moški modi ter smo prišli do zaključka, da se tudi ta spreminja ter da je podvržena, prav tako kot ženska, raznim muhavostim in idejam posameznih modnih ekspertov. Tudi danes bomo govorile o moški modi, da še nekoliko osvetlimo nekatere podrobnosti. Se do nedavna je bil ang'oški stil pri krojenju moške garderobe najpomembnejši in tudi najbolj upoštevan. Modni eksperti, pa tudi moški svet, so gledali v angleškem kroju le popolnost in nezmotljivost, ki je niso mogli nadomestiti drugi krogi in druge linije. Posledice takega gledanja in prepričanja so bile, da se je kroj moških oblek ustalil po načinu, ki je veljal tako za vse krojače, kot tudi za tovarne s konfekcijo. In tako je prišla vsa zadeva tako daleč, da se je izbira krojev in blaga osredotočila le na en del moških, ki so pač po svoji postavi in pojavi najbolj odgovarjali tipu angleškega gentlemena. Ker pa vemo, da se moški, kot ženske, z let.i spreminja in postaja njegova postava bolj okrogla, se je znašla večina teh moških pred problemom, kje najti primerno obleko za svojo postavo. Ce je bil jopič z nekaterimi popravki še nekako v redu, so prav gotovo nagajale hlače, ki kljub popravkom niso bile takšne, kot h* bilo želeti. In prav glede kroja hlač je prišlo v moški modi v zadnjem času do velikih sprememb in novosti. Modni eksperti so iznašli namreč takšen kroj hlač, ki se dajo prilagoditi vsaki postavi in to tako, da je videti vsakdo v njih bolj vitek in bol] eleganten. Po tem kroju so začele delati moške obleke že številne tovarne s konfekcijo tako v Ameriki, Franciji, Nemčiji, pa tudi v Italiji in to na splošno veselje in zadovoljstvo moškega sveta. Razen te spremembe, ki nudi moškim večjo izbiro že izdelanih oblačil, je moška moda zaznamovala letos še več drugih novosti, od katerih smo nekatere že omenili v našem zadnjem članku. Gre, predvsem, za novosti v iz- biri blaga, vzorcev in kroja jopičev. Nove modne revije pa so pokazale še vrsto drugih zanimivih novosti, ki gredo od kroja ramen pa do števila gumbov na jopičih in dolžine teh. Novost, ki je v modnih revijah najbolj o-pszna, pa se tiče smokingov in večernih moških oblek. Smoking je bilo še do nedavna tradicionalno moško oblačilo za razne svečane priložnosti. Krojili in izdelovali so ga po že tradicionalnih pravilih in nihče ni niti pomislil na kakršnokoli spremembo. No, sedaj obljubljajo nove smokinge, ki bodo predvsem iz lažjega blaga in ki bodo kro- ), «df- smem se razburjati, — Je pomislil Hubert. — Misliti mo- li avti u “ svole srce. kol i •«"•« se je, trdno odločen, da zapre radio. >moo'|jjeu . °*da mislite, da lahko radio enostavno izključite,« je nada-ilata 1 ^ °ias ‘z radia. «Toda to vas ne bo rešilo.« P® ‘ stni Uuert Jass je že iztegnil roko proti gumbu. Roka mu je ob-in ? a ^ zraku. Težko je dihal. sodišlijj, u'‘_veda niste sami krivi, da morate umreti,« se je zopet ogla-Icestit rad,a' *Naključje. Vi ste bili prvi, ki sem ga videl na den 11vaš t° ^.e šinila ta misel. Sledil sem vam. Sicer pa poznam t staitopoM* unovanie tv-di od znotraj. To mi bo pozneje koristilo. Danes emoltffci „ ne seTn bil namreč pn vas. Kot uslužbenec radijske postaje, obtoži1 pregledati vaš radijski sprejemnik. Saj se spominjate, ne?« joda n lovil L}anesopoldne, — je mislil Jass. Zleknil se je v poslanjač in prost'1 mo T?' I]ieoovo srce je še vedno razbijalo. — Danes opoldne v vet ni . 0 doma. Tina mi ni nič povedala. pri4»ZHnP0°l^te ie enkrat nu “fo.» le zopet povzel glas it radia. Mil«t* šeS\ m,nUt po desetl' Se dve minuti, Nato pridem.« če, n . Jass je 5 težavo obrnil « ste zadovoljni?« je vzkliknil mlad mož z de-M ,rn* naočniki, aotor oddaje. «Nuposled vendar nekaj novega, kaj? °rJp n' kilo živo, življenjsko. Ali ni šlo do kosti?« • <' z,,,o ste ga umorili?« je vprašal komisar. ielikeJ'jačo .S rUp'!a sem ga. Vsak večer sem mu morala pripraviti pi-bno o^nes n ° le *a*e spal. Črno vino z rumom. Kot bolniška sestra. Dako i1 m« nekaj vsula vanj.« em ok< e vem. Neki prašek. On mi ga je dal.« »Kdo — on?9 k .iPem'<■ «lo »aolo i« da Hubert ne bo (j "°*e' n'^e „ il. Hubertu sem rekla, da odpotujem k prijateljici na deželo, o ‘ v mishh - je potemtakem napredoval še hitreje, kot bi bil to sploh mogel kdo kdaj predvideti. To naglo napredovanje pa je nedvomno narekoval činitelj, ki se ga prej sploh m jemalo resneje v poštev v pogledu razvoja znanosti in tehnike, vsaj one, ki :i« povezana z raziskovanjem vesolja, v resnici pa se je iznenada pojavil na tem področju v odločujočem svojstvu, ki mu zam- ikajšn)1 e °dšla, sem mu vsula v pijačo... tisti prašek...« t meš* n 10 je še vedno igral. Mirna, pomirjujoča plasba. Potem se Giusefv Stevfft,__ FRANK MARTIN grozilnR" " --------------------—--------------------------- Na rMK (Nadaljevanje na 0, strani) e dneg«CO0°<:>OCCX<><>CxXUi<>OCOČOO0O>Ci’0<>O0OOCOX.K-'>X..->«O Začelo se je ločno pred petimi leti Že leta 1955 je Eisgnhower svečano naznanil, da bodo ZDA v geofizikalnem letu 1957 5B izstrelile v vesolje prvi umetni satelit. Nekaj dni zatem je Leonid Sedov, politično gotovo manj, toda znanstveno nedvomno mnogo bolj kvalificirana o-sebnost, izjavil, da ima tudi SZ namen izstreliti v vesolje svoj satelit. Toda nihče ni temu pripisoval kdo ve kakšne važnosti, in sicer vse dokler niso avgusta 1957 Sovjeti objavili eno najvažnejših tehnično-polltičnih vesti po vojni: da, namreč, razpolagajo z medkontinentalnim balističnim izstrelkom, torel, nekakšnim absolutnim orožjem, ki se mu z ničemer ni moč zoperstaviti. Ce imajo Rusi — «e je v splošnem menilo — v rokah takq mogočno sredstvo, imajo hkrati tudi vso možnost, da poženejo v vesolje umetni satelit. Svet je prisluhnil v napetem pričakovanju, kakšna bu naslednja novica iz SZ. Ni bi« lo treba dolgo čakati: 4. oktobra 1957 je sovjetski Sputnik I-> težak 83,5 kilograma, poletel v vesolje. Pogonska moč rakete je potemtakem morala biti, upoštevajoč omenjeno težo, vtem ko je ameriški satelit Vanguard, ki so ga šele pripravljali, teh- f|"l'l«ll|tty|)| ..............................................................................................................................................................................................i............................................................ !LH!TNOSTNIH GALERIJ: Luigi Marccglia v «Rossonijevi» 4 seda 9 5'#' razstavlja 1 1 X ’ V "Is ”, R?*,0n'- ‘I*« i« , 1 IJpetc,esPt ,et- Upokojeni , - Profesor risanja je bil -jeriet :: :tn °nth l £L L- fp*te,kl' dob,‘ kl 50 fo poklic J mah z vso resnostjo, tako kot mu j0 privzgojili v njegovi g, mladosti na strogi realki. Nje-?.u° notkf naši nemirni dobi tiedno hitrejšega umetniškega prehitevanja pa podobno dokumentarno slikanje svojega časa zaostaja za splošnim okusom likovne orientacije. Razen tega množični prehod na barvno fotografiranje omogoča premnogim slikarsko prefinjenim fotoamaterjem naravnost umetniške posnetke, ki se po učinku nevarno približujejo oblikovnosti pokrajin akademskih slikarjev zahajajočega rodu. Tega se gotovo zaveda tudi Lutfifj Marceglia, ki nedvomno sledi slikarskemu gibanju po svetu. Saj se, telesno in duševno čvrst, nahaja tako rekoč na višku svoje ustvarjalnosti. Zato J* njegova sedanja razstava za poznavalce nemalo presenečenje V vseh osemnajstih oljih se nam odkriva v marsičem skoro či- sto nov, tehnično predrugačen slikar. So tu sicer še nekatere pokrajine, ki v izgradnji celotne zasnove, spominjajo na Mar-ceglieva nekdanja dela. Taki sta oni sliki vasi z zvonikom in s senikom iz alpskega okolja. V ostalih pa opažamo bogatejšo površinsko obdelavo, ki jo sestavljajo obilice impresionistično premešanih srednjih odtenkov glavnih barv. Posameznosti se rahlo prelivajo v važnejše dele slik in barva je sedaj tudi gostejša. Prehod na sodobnejše pojmovanje o tem, kaka bodi slika, se vidi tud t r mnogih slučajnost-nih učinkih pri nanašanju barv. Marceglia namreč v teh slikah ustvarja sedaj najprej slikovito podlago, ki se zdi že kot nepredmetna podoba. Prt tem se predaja le barvnemu izživlja- nju. In tako nastajajo slike, ki od daleč spominjajo na fantastične pokrajine. Z nadaljnjim figurativnim obdelovanjem platen pa se slikar približuje stvarnosti nenavadno skalovitih, razritih pokrajin. Na ta način so nastale vse one slike tz Dantejeve Božanske komedije. Zaživele so kot take, brž ko je vanje vrisal postavi pesnika v rdečem in ono snežno-belo vodnika Virgila. Zanimivo bo zasledovati, kako se bo Luipt Marceglia v bodoča vživel v tovrstno slikanje, predvsem če bo njemu žrtvoval svoje izbistreno opazovanje predmetov in okolja, ki ga je do sedal odlikovalo pred onimi, katerim se ta odlika ne zdi biti važna za likovno ustvarjanje na višj1 ravni, MILKO BAMBIČ tal komaj poldrugi kilogram, pogonska moč je, kot rečeno, morala biti izredno velika. Vanguard je sicer bil v primeri s Sputnikom, ki je bil dokaj »grobo« napravljen, izdelan izredno natančno, toda njegova pogonska moč je bila neprimerno manjša. In tako je vesoljsko obdobje nastopilo mnogo prej, kot se je pričakovalo, začenši s 83 kilogrami, namesto z enim in pol, v kolikor so pač Rusi Američane prehiteli, kar pa ni pred tem nikomur niti na misel prišlo. Največ Američani največje Sovjeti Nesmiselno bi bilo zdaj ponavljati, oziroma razpravljati o tem, kako se je to moglo zgoditi. V tem pogledu so ZDA storile številne napake, ki jih tu zaradi časa in prostora ni moč znova navajati, toda te napake so znane in zavedajo se jih tudi v ZDA samih. Mesec dni kasneje, namreč potem, ko je bil pognan v vesolje Sputnik I., so Rusi izstrelili v orbito še Sputnik II., tp-žak 508 kilogramov (po nekaterih podatkih celo 1120 kg), s kabino, ki se je v njej nahajala psička Lajka. In s tem je SZ neizpodbitno dokazala svojo premoč na področju raket in umetnih satelitov. Presenečeni Amerikanoi so pospešili svoja dela okrog Vanguarda z mrzlič-nostjo, ki je jasno dokazovala njihovo prizadetost. Raketa je imela biti izstreljena 6, decembra, kar se je tudi zgodilo, toda že dve sekundi po izstrelitvi je eksplodirala. ZDA so morale zdaj uporabiti nemške znanstvenike, med temi posebno von Brauna, da bi '•ešile svojo čast. Ta je v petdeseta dneh izgradil raketo, ko je bržkone bila še bolj »groba« od sovjetske (vsekakor pa mnogo šibkejša), katero je imenoval Jupiter C. Dne 31. januarja 1953 so tako tudi ZDA imele svoj umetni satelit, Explorer I., ki je tehtal 8,2 kilograma. Inštrumente, ki je bil z njimi opremljen, je bil izdelal profesor James Van Allen. Z njihovo pomočjo je bilo moč priti tudi do najvažnejšega odkritja takratnega geofizikalnega leta: da obstaja, namreč, okrog Zemlie, v višini 6000—7000 km, pas kozmičnega Izžarevanja, ki ga danes imenujemo Van Allenov pas, Toda znanstveni uspeh, oziroma pomen Explorerja I., ni v ničemer pripomogel, da bi bile ZDA kaj pridobile na zamujenem času. SZ je že bila daleč pred njimi, posebno v pogledu velikosti in teže satelitov Morda se bo takole ocenjevanje zdelo pregrobo empirično, toda izkazalo ae ie, da posebno v daljši perspektivi edinole to drži. Kdor lahko v orbito zažene čim večjo težo, ta lahko praktično stori, kar hoče. To dokazuje tudi vsa dosedanja zgodovina Poizkusov izstrelitve umetnih satelitov v vesolje. In ZDA niso v zadnjih petih letih nikakor več mogle dohiteti SZ prav zaradi tega, ker jim ni uspelo pognati v vesolje umetnega satelita vsaj enake teže, kot je io u-spelo SZ. Danes menda kroži okrog naše Zemlje kakih 208 umetnih teles, katere pa glede na njihove značilnosti ni mogoče vse opisati, ker bi to zahtevalo preveč prostora, V splošnem pa delimo umetna telesa, ki so bila doslej pognana v vesolje, upoštevajoč pri tem njihovo namembnost, v tako imenovane planetoide, mesečne in planetne sonde, raziskovalne satelite, meteorološke satelite, satelite za geofizikalna in astronomska opazovanja, komunikacijske satelite in one najvažnejše, ki so v vesolje bili izstreljeni s človekom. Razen onih s človeško posadko, sodijo med najvažnejše in najbolj koristne komunikacijski sateliti. Znan je primer z ameriškim Telstarom, satelitom, ki je omogočil televizijsko povezavo med Ameriko in Evropo. Sicer pa je splošno znano, da so raznih manjših satelitov v najrazličnejše namene največ izstrelili Ameri-kanci, kar bi nekako bilo v nasprotju s trditvijo o sovjetski premoči na tem področju. Toda vsakomur bo jasno, da je premoč v tem primeru v rokah tistega, ki je najdlje prišel na področju satelitov s človeško posadko. Zakaj vesolje se z nobenimi inštrumenti in aparati ne da tako temeljito in zanesljivo raziskati, kot to lahke neposredno stori človek s svojim razumom. Tu pa vsekakor prednjačijo Rusi. Najprej z Gagarinom in Titovom, zatem Nikolajevim in Popovičem. S svojimi podvigi so vsi štirje ne samo dokazali visoko raven in premoč sovjetske vesoljske znanosti, marveč tudi, da bo v bodoče moč blizu Zemlje graditi ustrezne vesoljske postaje, od koder se bodo zatem lahko vršili poleti v vesoljska prostranstva, predvsem proti planetom našega sončnega sistema. Ce bi, torej, ZDA hotele doseči SZ, bi morale zdaj vsaj pred njo priti na Mesec. V tej smeri vrše ZDA zdaj velikanske napore. Utegnilo pa bi se tudi zgoditi, da se Rusi in Amerikan-c: sporazumejo tako, da bi se prvim prepustil Mars, vtem ko bi drugim ostala čast, da prvi pridejo na Mesec. Neka angleška modna hiša je na zadnji modni reviji v Parizu prikazala tudi ta čedni model jeni v stilu sodobnega moškega. Predvsem ti smokingi ne bodo več samo črni, temveč bodo lahko izdelani tudi v drugačnih barvah. Razlika v kroju, barvah in izbiri blaga bo občutna tudi pri ostalih popoldanskih in večernih moških oblekah. Moška elenganca, kot vidimo, sledi ženski z dokajšnjim temp im in elanom in tako ni nič čudnega, če lahko v dnevnem časopisju zasledimo vesti tudi o izbiri naj-elegantnejših moških. Takšno ;z-biro so imeli pred časom v Ameriki sedaj pa so .zvnlUi najnle-gantnejše moške tudi v Italiji. Med te spada tudi italijanski igralec Alberto Sordi in še drugi. ČETRTEK, 4. OKTOBRA 1962 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12,00: »Potovanje po Italiji«; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada orkestrov: 17.00: Ansambel Carlo Pac-chiori; 17.20: Lahka glasba; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18,30: Mozart: Divertlmento št. 17; 19.10: Za Valvazorjem po naši deželi; 19.30: Domači in tuji motivi; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert; 21.00: Književnost in umetnost — Martin Jevnikar: »Prepozno«, roman Janeza Svanicer.ia; 22,00: Iz zgodovine italijanske veleindustrije , Trst 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Pet malih orkestrov: 13.50: Zgodovina in legende trgov in u-lic; 14.00: Skladbe za godala; 14.30: Alberto Boccardt. 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: višjo stopnjo; 9.25: Nekaj odlom Glasbena beležnica; 15.45: Ital. kov Iz Poličeve opere »Deseti brat«, pesmi in plesi: 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Program s plošč; 17.25: Skladbe sodobnih grških skladateljev: 18.00: Dogodki doma in po svetu; 18.10: Lahka glasba; 19.30: Pisani motivi; 20.25: Parada orkestrov; 21.00- Trodejanka Ros-sa Di San Secondo: «Lutke, kolikšna strast«; 22.10: Plesna glasba. II. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Na programu skladbe U. Vrabca in M. Kozine; 12,00: Glasba po željah; 12.45- Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Orkester Ervvin Hallčtz; 14.00: Glasba po želiah; 14.30: Melodije za prijetno popoldne; 15.30: Slovenske narodne; 16.00: Izbrana glasba; 16,30: Glasbeni mozaik; 17.00: Solisti in zbori; 17.40: Rovinjske narbdne pesmi; 18.00: Prenos RL; 19.00: «Jet quartet» ln «1 sofistlcati«; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Mingus; 2240: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus; 13.30: Operno gledališče; 8.00- jutranja glasba: 8.35: Poje Miranda Martino; 8.50: Današnji ritmi; 935; Nevv York-Rtm-New York; 10.35: Pesmi In spet pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.45: Nove plošče; 15.00; Album pesmi; 15 15: Kolesa in motorji; 15.35: Pisan popoldanski glasben! program; 16.35: Kolesarska dirka po F.mlllji; 16.50: Ital. pesmi; 17.00: Glasba z onstran oceana; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Glasbeni program; 19.50: O-peretna glasba; 20.35: Znanstvena oddaja; 21.00: Simfonična glasba; 22.00: pojo Fraternlty Brothers: 22.10: Orkester Nuncija Rotonda. III. program 18 30: Ekonomska rubrika: 18 40: Strah in u sodobnega človeka; 19.00; Berkleveve skladbe: 19.15; Stara zgodovina; 19.30: Vsakove-černi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu Gluekove skladbe; 21.20: Beethovnov Kon- cert štev. 5; 22.00: Nova sezona italijanskega filma; 22 40: Lirični koncert Valentina Bucchlja; 22.55: Enodejanka Julesa Romainsa: «A-modeo in gospodje v vrsti.« Slovenija 5.00: Dobro jutro!; 8.05: 10.15; Od tod in ondod«; 11.00 Srečanje z Belo Bartokom; 11,35-S popevkami po Evropi; 12.05 Haendel poje izraelske pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25: Melod’je; 13.15: Obvestila: 13 30: Dvorak v svoji ameriški dobi; 14.01: Andan te con moto iz Gershvvinovlh Treh preludijev za klavir: 14.05: Glasbeni omnibus: 14.35 Naši poslušalci čestitajo. 15.20: Zabavna medigra: 15.25: Arije m dueti tz Masseneto ve opere «Manon»: 16 00: Vsak dan za vas: 17 05 Koncert po že ljah; 18,00: Aktualnosti doma ln v svetu: 18 10: Turizem in melodije; 19 00: Obvestila; 19.05: Glas bene razglednice; 20.00- Domačr pesmi in napevi 20.45: Zasanjana trobenta; 21.00: Literarni večer: 21,40- Toma Prošev: Koncertantne improvizacije; 22.15: Vrtiljak vse ga; 23 05 Prisluhnite še. Ital. tete vizija 17.30; Program za najmlajše: 18.30; Dnevnik; 18.45- Nikoli ni prepozno; 19.15; Simfonični kon cert: 20.00: Kmetijska oddaja. 22.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film »Nepozabno potovanie«; 22.35: Operni koncert iz VViesbadena: 23.20: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Giuseppe Marotta »Boter«: 22.05: Dnevnik; 22.30. Športni četrtek. Jug. televizija Zagreb to.UO. TV v Soli: Inerci Ja — južno sadje; 18.00: Mendov spored; 19.00: Zagrebški tednik Ljubljana 19.30; TV obzornik. Beo grad 19.30: Spomini; 19 45: Kratek propagandni film; 20.30: Festival — juiiui, v.vv • jjiui»di;diiuiii umi, iu, ju ; pcauvdi senska pastorala; 8 25: Zabavni nabavnih melodij »Opatija 62* — kaleidoskop; 8.55: Radijska šola za prenos iz Opatije. liiliiiiiiiiimmHiiiiiimiMttiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiitiiilinuiiiiiitmriiiiti,1111,11111,1111111,iiiiiiiiiniiiitliMiiliiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiilMlMiiHtilik OVEN (od 21.3, do 20.4.) Ne nalagajte s| preveč dela. V teku večera zanimiv pogovor. Bodite previdni glede zdravja. BIK (od 21.4. do 20,5.) Zahvaljujoč svoji previdnosti boste srečno premagali nekatere težave. Posvetite večer osebnemu dopisovanju. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pre vzeti boste morali nove odgovornosti, da bi povečali dohodke. Ne katere spremembe v načrtih. RAK (od 23.6 do 22.7.) Po lepem uspehu, doseženem zjutraj, bo najbolje, če se vzdržite prenagljenega ukrepa. Ne boditi preveč zaupljivi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Neko staro nasprotstvo v»« lahko privede do spo- HOROSKOP ra. Izvrstno razumevanje z najmlaj-Siml. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izred-no lep uspeh za Intelektualce. Ne pozabljajte svojih prijateljev. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Morebitne koristne spremembe v poslovni organizaciji. Nekoliko napeti odnosi z drago osebo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ogibajte se megalomanskih Iniciativ. Zvečer se boste udeležili izredno za- nimivega razgovora. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Neko finančno vprašanje ne bo moglo zavreti ugodnega poteka vašega poslovanja. Prejeli boste darilo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prvi vtis ni vselej gotov, zato pomislite, preden odločate. Prijeten večer v družbi novih prijateljev, VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Da bi rešili delikatno Vprašanje, bosta morali uporabiti vse svoje sposobnosti. RIBI (od 202. do 20.3.) Uspešen poslovni razgovor, vam bo zagotovil rezultat, ki si ga želite. Skušajte biti iskreni In priznajte -tudi lastne napake. Ne kadite preveč. Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.2. naj nižja 18.3. ob 19. url 216; zračni tlak 1020.4 stanoviten, vlage 6? odst., veter Jugovzhodni k 5 km, nebo Jasno, morje mimo, temperatura morja 20.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 4. oktobra Frančišek Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.42. Dolžina dneva 11.37. Luna vzide ob 11.20 in zatone ob 20.57 Jutri, PETEK, 5. oktobra Dunja PRH NEPRIČAKOVANA STAVKA KOVINARJEV ZASERNIH PODJETIJ Z mogočno povorko in zborovanlem so opozorili meščane na svoio borbo Danes bodo delavci delali, jutri in pojutrišnjem pa bodo zopet stavkali - Zborovanje na Trgu Garibaldi IZ TRŽAŠKIH SODNIII DVORAN Šest Kopaliških „miši“ obsojenih na pogojne Kazni Madžarski begunec na tuji lambreti - Uslužbenca v bolnišnici je napadel Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Pascoli, zapis-nikar Strippoli, obramba Stradel-la) se je zagovarjalo 6 mladeničev, ki so jih obtožili, da so kradli v kopališčih «Topolino» v Barkov-ljah. Na zatožni klopi so sedeli: Guglielmo Stipcovich, star 20 let iz Ul. Mazzini 42; Ettore Culos star 19 let iz Ul. Alfieri 13; Olivie-ro Bruschina, star 18 let, katerega so obtožili poleg tatvine tudi povzročitve telesnih poškodb, ki jih je prizadejal nekemu svojcu Poleg teh treh so se morali zagovarjati tudi 18-letni Gianfranco P. ter 19-letni Giancarlo S. in 19-letni Franco F. Najhujše obtožbe so težile posebno prva dva obtoženca. Stipco-vicha so obdolžili, da je začel krasti skupaj s Culosom 17.8. lani. Pr vi je zagrešil 30 tatvin, a drugi pa 10 tatvin. Gianfranco P. in Bru schina sta zagrešila manjše število prekrškov. Franco F. pa je bil obtožen, da je kupil ukradeno blago. Včeraj zjutraj sta sindikata kovinarjev napovedala enotno stavko in seznanila s tem sklepom kovinarje zasebnih podjetij, ko *o prjšli na delo. Spričo tega je bila stavka pravo iznenadenje za vse, saj bi morali delavci, kot običajno, začeti stavkati šele danes in se nato po treh dneh stavke vrniti na delo v ponedeljek. Sindikati in delavci pa so hoteli predvsem opozoriti na stavko vse meščanstvo in ga z množičnim pohodom po mestu seznaniti z njihovimi zahtevami. Ko so delavci pred tovarnami zvedeli, da bo stavka, so se uvrstili v povorke' in šli proti Trgu Garibaldi, kjer je bilo .napovedano enotno zborovanje. Na trg so prišle tri povorke; iz industrijskega pristanišča v Zavljah, iz Barkovelj in od Sv. Andreja, predvsem iz ladjedelnice «Giulia-no». Na Trgu Garibaldi sta jim spregovorila tajnik Nove delavske zbornice CGIL Arturo Cala-bria in član vodstva Delavske zbornice dr. Fabricci. Oba sta poudarila, da se Confindustria sploh noče pogajati s sindikati in da je zato borba trda in ostra. Zato morajo ostati delavci enotni in borbeni. Delodajalci se upirajo predvsem iz načelnih razlogov, ker nočejo' pristati na to, da bi se sindikati pogajali za rešitev raznih vprašanj v samih podjetjih, toda mimo te zahteve ni mogoč noben sporazum, ker si morajo sindikati končno pridobiti pravice, ki jim pritičejo in ki so nujni pogoj za uspešno zaščito delavskih interesov. Oba sta tudi omenila, da so prazni izgovori delodajalcev, da ne morejo zvišati delavskih prejemkov, češ da bi nastala inflacija. V zadnjih letih se je namreč močno zvišala proizvodnost, ki ni bila le sad izboljšanja delovne tehnike, marveč tudi povečanja delovne, storilnosti delavcev. Spričo tega so se dobički delodajalcev vsaj za dvakrat bolj povišali kot’ prejemki delavcev. Sedaj je prišel čas, da bodo imeli tudi delavci kaj od tega. Po zborovanju se se delavci uvrstili v mogočno povorko, kakršne še ni bilo, odkar stavkajo samo v zasebnih podjetjih. Na čelu povorke so se peljali delavci z motoskuterji, na transparentih pa so bile označene njihove zahteve. Z njimi in z letaki so seznanili meščane s svojo ostro borbo, ki traja že več mesecev in v kateri SO sedaj že dvanajstič stavkali s skupno 19 dnevi stavke. Delavci so imeli tudi piščalke in so ves čas oglušujoče žvižgali. S Trga Garibaldi so šli po Ul. Carducci, Ul. Milano, S. Spiridione, po Kor-zu na Trg Unitš, nato v Ul. Tea-tro Romano pred deželni urad za delo, nazaj na Korzo, po Trgu Goldoni, čez Trg Garibaldi do Ulice Tesa, kjer so se razšli. Povorka in stavka sta popolnoma uspeli. Sama udeležba v stavki je bila tokrat največja, saj so bila zaprta tudi vsa mala kovinarska podjetja. Tudi borbenost delavcev je bila na višku, saj so s svojim pohodom pokazali, kako so močni, enotni in strnjeni. Ker so delavci stavkali včeraj, odpade današnja stavka.' Stavkali bodo zato še jutri in pojutrišnjem, tako da bodo tudi ta teden stavkali skupno tri dni, kot je bilo sklenjeno v vsedržavnem merilu. Se nadalje velja za vse delavce, da ne bodo ves čas trajanja stavkovnega gibanja opravljali nadurnega dela tudi v treh dneh v tednu, ko delajo. 0 POROČILU OBČINSKEGA ODBORNIKA ZA STATISTIKO IN DELO Sestanek glavnega sveta sindikatov Del. zbornice Drevi ob 18.30 bo v Ul. Pon-dares št. 8 sestanek glavnega sveta sindikatov Nove delavske zbornice CGIL. Razpravljali bodo o kampanji za pridobivanje novih članov. Skupščina sindikata bivših policistov Vladni generalni komisar dr. Mazza je včeraj sprejel predstav, nike vodstva sindikata policistov bivše ZVU. Dr. Mazza jim je zagotovil, da se stalno zanima za rešitev njihovih vprašanj, zlasti pa za to, da ne bodo odtegnili od osebne doklade posebne mesečne doklade. Danes ob 16. uri bo .izredna skupščina članov sindikata. Obsežno delo občinskega oddelka, za statistiko Pri imenovanju novih ulic niso upoštevali nobenega slovenskega imena - Kaj je z dvojezičnimi napisi krajevnih imen? Na bora zadnji seji občinskega od-je imel odbornik za statistiko in delo dr. Gasparo obširno poročilo o delovanju tega resorja v štirih letih dosedanje občinske uprave. Ta resor je razdeljen na dva dela; statistiko ter delo in gospodarstvo. Najvažnejši del tega resorja je brez dvoma statistika. Ta važen občinski oddelek, o katerem se običajno malo govori in piše in ki v zadnjih letih postaja vedno bolj potreben ne samo za občinsko upravo, ampak tudi za razne druge državne ustanove, vodi prof. Bonifacio. Delo tega oddelka sega danes v skoraj vse dejavnosti mestnega življenja. V občinskih statističnih uradih, so zabeležili vse, kar lahko služi za ugotavljanje položaja na vseh področjih mestnega življenja. Njegovo delo ceni predvsem osrednja statistična u-stanova v Rimu ISTAT, kateri pošilja občinski statistični oddelek mesečno podatke o demograf- m uiiiiiiiaiii m iiiiiiiiiiiiiiii 11111111111 n mi iiiiiif n timiiiai VOLILNA KAMPANJA SE SE NI RAZVNELA Do vžeraj predložene že vedno samo 3 liste Najavljeni so «veliki kalibri» skoraj vseh strank za predvolilna zborovanja Volilna kampanja za letošnje volitve v tržaški občinski svet poteka dokaj mrtvo, kljub temu da bo Trst eno izmed največjih mest, ki bodo volila in bo torej služil za osnovo proučitve splošne orientacije volivcev v zvezi z zadnjimi vladnimi spremembami. Tako vse do nedelje niso napovedana važnejša zborovanja. V nedeljo bodo otvorili svojo kampanjo komunisti, ki bodo priredili obsežno zborovanje v kinu «Arcobaleno», kjer bo govoril poslanec Adamoli, biv. ši župan Genove. V nedeljo bo tudi volilno zborovanje PLI, na katerem bo govoril tajnik stranke, drugače manj znani, Premoli. Med tednom pa bodo samo komunisti priredili dve manjši zborovanji: jutri na Stari mitnici ob 11. u-ri o ponarejanju živil in v soboto ob 18. uri za upokojence Povorka kovinarjev po mestnih ulicah na Trgu sv. Jakoba. Do včeraj se število predlože. nih kandidatnih list n-i spremenilo, tako da je še vedno na prvem mestu na glasovnici KPI, na drugem KD in na tretjem PSDI, o-stala mesta pa so prazna. Svoje kandidatne liste so do se daj sestavili liberalci, republikanci, mi,sirni in socialisti, ostale grupacije pa se bore z nabiranjem podpisov, ali pa list še niso dokončno sestavile. , Socialisti so listo sestavili že pred časom in tudi pripravili vse potrebno za predložitev, vendar pa čakajo, da bo neka druga stranka predložila svoj znak, tako da ne bodo takoj za socialdemokrati. Socialisti sedaj tudi dokončno sestavljajo svoj program, v kar so vložili mnogo naporov. Prvikrat namreč gre za program, ki mora biti zelo stvaren, saj bo služil za osnovo za morebitni «levi center« in torej ne gre več za neke splošne trditve, temveč za stvarne u-resničljive zahteve. Svet «slovenske liste« liste do včeraij še n,i dokončno sestavil in pričakujejo, da bodo to naredili v nekaj dneh in da bodo listo predložili prihodnji teden. Zbrali pa so že potrebne podpise za predložitev liste. Socialdemokrati bodo priredili v soboto popoldne ob 17.30 na sedežu tiskovno konferenco, kjer bo* do obrazložili program stranke za letošnje volitve. Ugotovili smo ie, da je volilna kampanja sedaj še vedno mrtva, vendar pa stranke napovedujejo skem stanju v tržaški občini, o gibanju prebivalstva, Q prometnih nesrečah, o cenah na drobno in debelo, o gradbenih dovoljenjih in o dovoljenjih za vselitev. Vsake tri mesece pripravi za ISTAT podatke o stanarinah ter o številu zaposlene in brezposelne delovne sile. Dalje zbira podatke o izseljevanju delovne sile, ki jih pošilja mednarodne, mu uradu za izseljevanje, o socialnem skrbstvu, o letnih kolonijah, o taborjenjih in o statutu živinoreje. Poleg tega pa občinski statistični oddelek zbira najrazličnejše podatke za vladni komisariat in za ministrstvo za zdravstvo. Največ izrednega dela je imel ta občinski oddelek z lanskim ljudskim ' štetjem, ki je bilo povezano tudi z ugotovljanjem stanja v kmetijstvu, industriji in trgovini. Po podatkih, ki jih vsebuje poročilo odbornika dr. Ga-spara, je bilo za ljudsko štetje izstavljenih 110.000 družinskih listov, napravljenih je bilo okrog 10 milijonov raznih operacij, za kar je občina porabila 4Q mili-Jonov lir. Za vse to izredno de-lo so zaposlili okrog 500 oseb. Dokončni rezultati tega velikega dela nam bodo dali jasno sliko o stanju prebivalstva, o položaju v kmetijstvu, gradbeništvu, industriji, trgovini, o številu stano-vanj in stanovanjskih prostorih itd. Resor odbornika dr. Gaspara se je ukvarjal tudi z mestno topo-nomastiko, z imenovanjem novih ter s preimenovanjem nekaterih starih ulic in trgov, saj je v zadnjih štirih letih dobila novo ime 101 ulica, in sicer po večini v novih mestnih četrtih in na Opčinah. V zvezi s tem delom dosedanje občinske uprave moramo u-gotoviti, da so šle stranke odbora in v tem primeru demokristjani, ki predstavljajo v odboru veliko večino, po stari Bartolijevi nacionalistični poti, čeprav so vsa štiri leta skušali dokazovati, da sn Bartolijevo pot zapustili. V dolgih in včasih razburljivih razpravah v občinskem svetu glede imenovanja novih in preimenovanja starih ulic in trgov so slovenski svetovalci in svetovalci levičarskih strank odločno zahtevali od odbora, naj vzame v poštev tudi nekaj imen slovenskih zaslužnih mož, po katerih naj bi se imenovale ulice zlasti na Opčinah ali pa v slovenskih predmestjih. Vse te zahteve so demokristjani zavrnili brez utemeljitve ali so *ih enostavno pre-sLiišali. Poleg tega pa občinska u-prava do sedaj še ni poskrbela za slovenske napise slovenskih krajevnih imen in za prevode v slovenščini imen ulic in trgov v slo-venskih krajih, čeprav so v preteklih mesecih obnovili skoraj vse napise imen slovenskih okoliških vasi, toda samo v italijanski obliki. Ta resor je v zadnjih letih napravil tudi obsežno topografsko delo. Razdelil je občino na nove upravne sekcije, določil nove meje šolskih področij, področij občinskih izipostav in občinskih ambulant. Hkrati je bilo mesto razdeljeno na 60 statistično-urbani-stičnih delov v zvezi z novim regulacijskim načrtom. Oddelek za delo in gospodarstvo pa se je ukvarjal predvsem z zbiranjem podatkov o gospodarstvu, z zanimanjem za aktualna gospodarska vprašanja, kakor tudi z zanimanjem za zaposlitev delovne sile. Y tej zvezi je bilo v zadnjih štirih letih ustanovljenih 10 delovnih središč za pogozdovanje in za, javna dela. Ta središča so namenjena predvsem za zaposlitev starejših delavcev, ki imajo nizko pokojnino in v breme večjo družimo. Tako je bilo od marca leta 1961 do aprila letos zaposlenih v teh središčih skupno 234 delavcev. Odbornik dr. Gasparo pa meni v svojem poročilu, da bi bilo treba ta delovna središča preurediti z zaposlitvijo manjšega števila delavcev, ki pa naj bi dobivali višjo plačo. Delovanje teh središč ne sme postati mašilo za začasno brezposelnost in ne smejo odvzemati delovne sile aktivnim proizvajalnim silam, kjer lahko začasno brezposelni delavci dobijo zaposlitev. Sodniki so spoznali vse tri prve obtožence za krive ter so jih obsodili pogojno in brez vpisa v ka zenski list na 10 mesecev in 15 dni zapora, ter 100.000 lir globe, oziroma na 8 mesecev ter 15 dn' zapora in 60.000 lir globe ter 8 mesecev, 25 dni zapora ter 57.001 lir globe. Gianfranca P. in Gian earla S. so oprostili, ker sta mladoletna. Franka F. so končno oprostili, ker ni zagrešil inkriminiranega dejanja. Policija je prišla na sled tatinski dejavnosti teh mladeničev povsem slučajno. Bilo je ob 8.45 nekega dne lanskega septembra, kc je v javno zastavljalnico prihitel 18-letni Bruno Malle iz Lonjerske ceste 20, ki je vprašal odgovorne uslužbence, če je kak neznanec zastavil zapestno uro neke določene znamke. Policijski agent, ki vrši službo v zastavljalnici, se je pozanimal za zadevo in kmalu so ugotovili, da je uro zastavil nekaj minut prej neki mladenič. Takoj nato so opazili, da ta še ni bil zapustil poslopja. Aretirali so ga ter ga zasliševali. Na podlagi njegovih izpovedi so aretirali tudi druge pajdaše. Slo je za Stip-covicha, ki bo moral plačati 7.0UI lir javni zastavljalnici, če se bo hotel izogniti zaporu. Pred kazenskim sodiščem sta se zagovarjala tudi 22-letni Joseph Sollesz, madžarski državljan, ki je bil obtožen, da je 29. septembra lani ponoči ukradel lambreto Renatu Dimichu iz Ul. Ronchetto 134. Poleg tega je bil obtožen tudi, da je upravljal motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Sollesz je zbežal približno pred enim letom iz tujske legije. Pozneje je izjavil, da se je vedno bal, da ga ne bi oblasti napotile nazaj Francijo, ali pa v domovino, saj so skoraj dnevno pošiljali v Jugoslavijo razne nezaželene begunce. Zato je sklenil, da bo prej ali slej zbežal v Avstrijo. 29. septembra lani Je Sollesz srečal v Trstu nekega svojega so-rojaka, ki je tudi zbežal iz tujstče legije. Mladeniča sta sklenila, da dostojno proslavita srečanje. Pila sta po raznih lokalih ter se končno tudi opila. Tedaj pa se je Sollesz baje ustrašil morebitnih posledic tega nočnega veseljačenja, ker se pač ni bil pravočasno vrnil v taborišče. Zato je zaspal na neki javni klopi. Ko se je zbudil jc zasedel prvo lambreto, ki mu je prišla v roke. Po poti je srečal nekega Horvatha Janosa, ki je prisedel na motor. V bližini Devina ju je okoli 11. ure naslednjega dne ustavila prometna policija, ki je prijavila tatu sodišču. Horvatha niso prijavili, ker ni sodeloval pri tatvini. Z lambreto podrl žensko V Stari istrski ulici je včeraj pozno popoldne 25-letni Umberto Rini iz Stare istrske ulice 27, povozil z lambreto 59-letno Romiido Miani por. Molinari iz omenjene ulice št. 1, ko je šla čez cesto pred svojim domom. Ženska se je pobila in opraskala po desni roki, po bokih in desni nogi, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek. Pravijo, da bo okrevala v dobrem tednu, če ne bodo nastopile komplikacije. IIIIUMIIIIIIItlllllllMIIII|lll|||||IIIIIIUIIIIIimillllllllllll|||||VfmMIIMI1lllllltlllllllllllllllllllllll|||||||IIIMIIIUII TRAGIČNO ODKRITJE ČASTNIKA M0T0CISTERNE FIACCOLA. Utopljenec v zalivu s privezanim kolesom Istovetnost utopljenca so ugotovili, ne pa še, če gre za nezgodo ali samomor da se bo razvnela, saj pričakujejo prihod nekaterih najvidnejših predstavnikov italijanskega javnega življenja. Talko je že zagotovljen prihod Fanfanija in Mora za KD, za PSDI bosta prišla Saragat in minister Preti, za PRI ministra La Malfa in Macredi, za liberalce Malagodi in za socialiste Riccardo Lombardi, medtem ko obisk Nen. nija ni zagotovljen, saj se socialistični prvak še vedno zdravi. Predstavniki uslužbencev krajevnih ustanov v Rimu Snoči je odpotovala v Rim delegacija -Pokrajinske zveze usluž-bencev krajevnih ustanov. Delegacija bo stopila v stik s predstavniki ministrstva za delo in z raznimi zavarovalnimi ustanovami glede plačila pokojninskih prispevkov. Kot je znano, so usluž-benci krajevnih ustanov, razen pokrajine, pred kratkim stavkali dva dni z zahtevo, naj jim občina vrne prispevke, ki jim jih je neupravičeno odtegnila od plač. Včeraj so ob 12.30 v mrtvašni-1 znala v utopljencu svojega moža. co glavne bolnišnice pripeljali Scocchi, ki je bil po poklicu truplo neznanca, ki je utonil pred { mesar in je bil zaposlen v mas- __.. X(lri_____I; . TTl V7 ~ „_; u: 1 ■ dobrim tednom v Tržaškim zalivu. Preiskovalni organi niso mogli takoj ugotoviti, kdo je neznanec, ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov; v žepih pa je imel le nekaj trnkov in druge priprave za ribolov. Ko je okrog 7 ure prvi oficir motocisterne «Fiaccola» opazoval morje, je zapazil truplo, zraven njega pod vodo pa bicikel, ki je bil privezan z vrvico ob vrat nesrečneža. Takoj je obvestil luško poveljstvo, od koder so zadevo sporočili tia komisariat javne varnosti. Poklicali so tudi gasilce, ki so se z motornim čolnom približali truplu in ga povlekli iz morja. Na t>o-molu je truplo pregledal legalni zdravnik Niccolini, ki je ugotovil, da je neznanec utonil pred dobrim tednom. Na komisariatu javne varnosti so takoj začeli s preiskavo in pregledali seznam ter fotografije oseb, ki so izginile pred dnevi. Njihovo pozornost so vzbudili podatki o 52-letnem Rodolfu Scoo chiju iz Ul. Palmanova 3, ki je izginil 27. septembra. Funkcionarji komisariata javne varnosti se niso zmotili, ker je dobro uro pozneje pokojnikova vdova spo- Sodniki so spoznali Sollesza za krivega ter so ga obsodili pogojno na 8 mesecev zapora ter 2 meseca pripora in 80.000 lir globe. Pred kazenskimi sodniki se je zagovarjal tudi 20-letni pek Giordano Gladi iz Ul. del Ronco 8, ki je bil obtožen, da je 28. oktobra lani napadel Valentina Damiani-ja, ki je uslužben v splošni bolnišnici. Obtožnica je trdila, da se je Gladi uprl Damianiju, ko pa je ta hotel sleči ter odpeljati na oddelek na nemirne bolnike. Pri tem je uslužbenca tudi telesno poškodoval. Omenjenega dne v oktobru lani je Gladi srečal svojega prijatelja Carla Vlaha. Sklenila sta, da se podata na Opčine, toda tramvaj je že odpeljal. Zato sta sklenila izkoristiti čas do naslednjega odhoda s tem, da sta se podala v neki javni lokal. Romala sta potem od gostilne do gostilne, dokler se nista pošteno opila. Pozno ponoči so uslužbenci našli Gladija v neki ulici ter ga odpeljali na sprejemni oddelek splošne bolnišnice. Ko je zdrav- Slovensko gledališče v Trstu V nedelj j, 7 oktobra ob 17. url na stadionu «Prvi maji) otvoritev letošnje predsezone z otroško glasbeno komedijo Erika Fosa «PLEŠ0Č1 0SLIČEK» Za otroke In starše, ki sl te lepe in zabavne komedije niso utegnili ogledati v lanski gledališki sezoni, bomo predstavo ponovili po zelo znižanih cenah. Poi datki trgov spock v me sta ii doseč litošt gosta Por podrt Tih i, trzati Koncert v Avditoriju |£ž«i V petek ob 21. uri bo v Avdito-a^11.^ riju v Ul. Teatro Romano simfo-Lja j' nični koncert Tržaškega filharmo-vepa ničnega orkestra pod vodstvomjtorj , Roberta Gaggiana in ob sodelova-j y J nju violinista Angela Gaudina.lgia 1 Na sporedu so skladbe Gabrielijaihjg Lala, Kodalyja in Sibeliusa. Prj^ osrednji blagajni v Pasaži Prottij se nadaljuje prodaja vstopnic. Tržaški in furlanski zbori v Avditoriju 35.299 Javi ; ta se izvod odst. je Trž . . so a-nafte nik opazil v kakšnem stanju je Gladi, je ukazal Damianiju naj ga odvede v oddelek za nemirne bolnike. Gladi pa se je uprl ter je naoadel uslužbenca. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 6 mesecev zapora. V soboto 6. t. m. ob 21. uri ^ v Avditoriju prvi koncert julijskiMansk in furlanskih zborov, ki so nasto-josrnj, pili na X. mednarodnem poli/on-j)roj2, < j skem tekmovanju eGuido d’AreZ’\jQ -|zo». Koncert je organiziral tri»ijave in kvalitetami teh zborov. ju r V soboto bodo tako nastopilijhehk zbori «Dino Salvador» iz RonSpiko . pod vodstvom Giorgia Kirschner\ ja, «Ernesto Solvay» iz Tržiča podL.fvl? Policardija irtf * A Ida j1*, vodstvom ruuta/uij« 1" Urini 1 ((Giuseppe Tartini» iz Trsta poJjUj., vodstvom Giorgia KirschnerjaJ1 Vsi trije zbori bodo izvajali sklad■ £us be, ki so jih peli v Arezzu, taki-U, 1 obvezne kot proste izbire. j.°sn. Drugi koncert v tem kratkem^ c ciklusu pa bo v soboto 27. ok(j.a-riz ko bodo nastopili še ostali trtj«ia4u tržaški zbori, ki so nastopili c y, Arezzu tn sicer vAntonio lllengt,a sbergo, «S. Maria Maggiore» tehUo p «CRS Julia-Acli». Jjj|a Vabila so na razpolago na se-jpn,-dežu radia na Trgu Oberdan 5. V j Nazionale 16.00 «Bes tn strast« (Fuinijj ria e passione).) I Avg Fenice 15.30 »Geronimo«. TechnicOftntoJ tor. Kamala Devi, Chuck ConnorsP’n ji Excelsior 15.30 «Sam pod zvezdamirje, vreče za perilo in obleke Itd vse Iz plastike In gume po zmernih cenah. Obiščite nasl PLASTIKA za pokrivanje tal po 550 lir kv. m, preproge vseh vrst za so. be in hodnike, pode iz gume, Unole. Ja, cevi iz plastike za vrtove In za hišno uporabo, torbice, zavese ln vse ostale predmete iz gume ln plastike dobite pri 1TALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6. KINO izaia. a pod-.avgusta so tržaški kadilci poku-a in P3 dl-954 kg tobaka in tobačnih 1 po«S®*ov in torej za 10.2 odst. manj nerjaČ, Julija ter za 0,2 odst. manj kot s/dad-Bvfusta. , tak«*.'', Prvih osmih mesecih je poko nja tobaka in tobačnih izdel-atkeiije dosegla 324 595 kg, medtem ko • okM-o-otojaSala v istem lanskoletnem 309.014 kg ter je torej nalili « va. za 5 odstotkov. iller-Rtn orjaški občini je dosegla avgu-e» trililn ^rešnja mesa 8.784 stotov (ju- lij *u*r>]a mesa »./84 stotov lju- bilo 1962- leta 8.407 stotov) in je ia se-m-,«07a 2 odst višja kot v istem i 5. v'e®u tonskega leta bo, Pmh osmih mesecih je po-(h je * Istem in :i„'!?..mesa dosegla 71.867 stotov •stom’ h,la za 1,7 odst. višja kot v (Fukn^1ora?oCibt" lanskega leta, ko je ala 70.647 stotov. ,.hnir-,tavgusta so Tržačani pojedli 2.976 i n n or s h ki^aon b ’ rakov in mehkužcev tju-zdam«f>>- ?62 2 874 in nve,,str 1961 3.177). rnlft0 se i* znižala potrošnja rib C* «n mehaužcev v prvih osmih kroni-*o!pt^b v Prlneeriavi z istim lan-chn?cotioei razdr-bjem. saj je letos vlarceUS šsn R °,d ,anuarJa do avgusta 8? S stotov, medtem ko je lani nočl-la i c stotov. Padec potrošnje zna-, .T16'5 odstotkov. ’ ' pre-ieiI?.«r?aSk0 tržnico s sadjem in \ f to,Pn'avo na debelo so avgusta pri-29.711 stoto zelenjave in ifibn Sfc?irffD r a ter 36 258 stotov sadja ’to’- ko so lanskega avgusta rak ‘">4 599, odnosno 30.103 stotov) osrulh mesecih pa so pri- “ JSS« '(l* p*V ^n^krom stoteri zelenja- ,15*8? podatki, ki jih objavlja tr-učItelDMka trgovinska zbornica, so tudi Tecfrfammive številke, ki se nanašajo linančni položaj na našem pod- ollobf in» ( incolofj j jbezefl ale P® (I g t" ! IZ Vi ta qu0 otlkajt1 toccat1 an Jat m WaJ (I qua‘ jniki olo). Napad" topovi' Techii' y Pec* II pre* ad Idfl 7. okt« pa 9 o stni r«1 /na vo‘ SEK ročju. Tako se je avgusta ponovno povečala vrednost in število predmetov zastavljenih v tržaški zastavljalnici. 31. avgusta je bilo skupno 122.412 zastavljenih pred-metiv za 839.4 milijona lir, od cesar odpade 69.759 predmetov (609 milijonov lir) na dragocenosti. Pri poštah je bilo vloženih na knjižice 2.204 milijonov lir, medtem ko je bilo lanskega avgusta 1.944 milijonov lir. V poštne vrednostne papirje je bilo vloženih 5.689 milijonov lir (lani 5.295 milijonov lir). Na poštnih tekočih računih je bilo 2.125 milijonov lir (lani 1.759 milijonor lir). Na nepremičnine so izdali avgu-sta 104 posojila za 5.137 milijonov lir. 16 posojil je bilo izdanih iz fonda Aldisio za 44 milijonov lir V prvih osmih mesecih letošnjega leta ie bilo odobrenih 694 posoji! za 13.176 milijonov lir (lani 792 posojil za 14.830 milijonov lir). Skupna vsota taks in davkov na poslovni promet je dosegla avgusta 1.116 milijonov lir, medtem ko je v istem mesecu lanskega leta znašala 912 milijonov lir. Ta vsota govori o oživljenem poslovnem življenju, saj se davčni sistem v enem letu ni izpremenil. Je pa istočasno tudi odraz naraščanja cen, saj je znano, da je lira v e-nem letu izgubila pomemben odstotek vrednosti. Protestiranih menic je bilo avgusta 3.048 za 92 milijonov lir in se je tako znižalo njih število (za 2.4 odst.), kot skupna vrednost (za 24.9 odst.). Nekritih čekov je bilo 11 za 2 milijona lir (lani 24 za 33 milijonov lir) in nesprejetih trat 2.180 za 114 milijonov lir (lani 1.659 za 89 milijonov lir). V prvih osmih mesecih je bilo 24.330 protestiranih menic za 774 milijonov lir (lani 18.041 za 54C milijonov lir). Nekritih čekov je bilo 165 za 63 milijonov (lani 124 za 67 milijonov lir). Nesprejetih trat je bilo 17.297 za 1.079 milijonov lir (lani 14.514 za 782 milijonov lir). Znatno povišanje števila in vrednosti protestiranih menic in nesprejetih trat govori delno o splošnem povečanju obsega kupčij, kar bi torej lahko predstavljalo normalen pojav. Vendar pa po mnenju opazovalcev to naraščanje presega okvir naraščanja poslovnega prometa in torej odraža nekatera še vedno neurejena tržaška gospodarska vprašanja. liiiiiiiiiiiit milili m m uh m ,111,,,,, VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA V važnejših panogah bodo letos izpolnili plan Za 11 odstot. večji izvoz kot lani - Turizem je letos vrgel trikrat več turističnih dinarjev kot lani Na zasedanju okrajnega ljudskega odbora v Kopru so imeli med teanom pomembno razpravo o izpolnjevanju okrajnega družbenega plana. .Ugotovili so, da bodo v vseh pomembnejših panogah plan izpolnili. Najlepše rezultate so dosegli v zadnjih mesecih pri izvozu, ki je kar za 11 odstotkov večji, kot je bil v prvih mesecih leta. Industrijska proizvodnja je bila v zadnjih treh mesecih za 17 odstotkov večja kot tobra. Po vseh občinah so že ustanovili predavateljske aktive, sestavljene iz vrst političnih in strokovnih delavcev, ki bodo tolmačili prebivalstvu načela nove ustave. • • • V Portorožu je zaključila z delom mednarodna elektrotehnična komisija. Obravnavala je probleme merilnih inštrumentov in sprejela več priporočil, da bi v mednarodni trgovini z različm- lani v enakem razdobju, kar je mF -i 2 .različm- predvsem posledica povečanja pro- ? k, vS '' “*nllnln” ‘Produktivnosti dela Omembe vre- .T-ent uvedll_ enotne standarde. duktivnosti dela. Omembe vre-den je tudi podatek iz turističnega prometa. Letos so namreč dosegli v osmih mesecih 1 m pol milijarde deviznih dinarjev, aii trikrat več kot lani. V razpravi so naglasili, da bo ena izmed naj-pbmembnejših prihodnjih nalog uresničevati načela integracije v gospodarstvu. V zvezi s tem pri-črkujejo nova združevanja podjetij, oziroma navezavo tesnejših kooperacijskih stikov. Tutti po vsem koprskem o-kraju se živo zanimajo -za razpravo o predosnutku nove jugoslovanske ustave. Razprave se bodo odvijale predvsem v okviru Socialistične zveze, nadalje v sindikalnih organizacijah ter drugih organizacijah in društvih. Prva javna razprava bo v Izoli 4. ok- -r mm na nrrmmnk- Predvaja danes 4. t. m. z začet kom ob 18. url film: VSEC MI JE ZAPOR ^Srajo: (A me plače la galera) NORMAN WISDOM, ALFRED MAKKS in SUSANNAH YORK Danes v «ARC0BALEN0» BRIGITTE BARDOT Robert hossein i. ob K ero) A|y«ES ROBERTSON JUSTICE JACQUELINE POREL Mi^AN MARC tennberg n,CHEL SERRAULT s MACHA MERIL JEAN MARC BOB*/ VADIM liliPlfB®* pčin Gladini pod is. letom pr . ovedano ačetko1*. stolovsl K VA MooO 1 iHmSM Zasedanja v Portorožu, ki je trajalo 10 dni, se je udeležilo nad 100 znanstvenikov iz petnajstih držav. V Kopru je bila prva skupna seja delavskih svetov združenih tovarn Tomosa in IMV Novo mesto. Na njej so sklenili, da bo posebni koordinacijski odbor pripravil vse potrebno, da bo lahko združena tovarna začela z rednim poslovanjem 1. januarja 1963. Prebivalstvo novomeškega in koprskega področja je z odobravanjem sprejelo sklep o združitvi obeh podjetij, saj bodo zdaj dosegli večjo stopnjo ekonomičnosti in se s svojimi proizvodi uspešneje uveljavljali tako na domačem kot na tujem tržišču V Piranu so se začele priprave za proslavitev občinskega praznika sredi oktobra. Letos bodo proslave še posebno slovesne, saj slavijo v obmorskih občinah dvajsetletnico ustanovitve jugoslovanske vojne mornarice. V Piranu bodo ob občinskem prazniku odprli nov gasilski dom in izročili v uporabo modernizirane termalne kopeli. Razen tega bo na sporedu več športnih, zabavnih in u-metniških prireditev PRVI UKREP PROTI ŠPEKULANTOM Pokrajinski zdravnik odredil zaporo podjetja »Alto Isonzo« Nova firma «Burrificio Goriziano* za staro in za iste ljudi? - Kako je s kontingenti proste cone? - Odkrite manipulacije za potvarjanje vina? Včeraj je bil izdan prvi res pozitivni ukrep za preprečevanje ponarejanja živil na Goriškem, kateremu upamo, da bodo sledili tudi drugi in da bodo ti ukrepi izvajani odločno in učinkovito. Pokrajinski zdravnik dr. Mon-tagna je namreč odredil zaporo podjetja Burrificio Alto Isonzo za 60 dni na osnovi prijave, ki jo je vložila gorička kvestura na sodišču v Gorici proti temu podjetju in njegovemu lastniku Fer-ranteju Piottiju zaradi potvarjanja masla v teni podjetju. Odlok je stopil .v veljavo v torek 2. t.m. Pokrajinski zdravnik je odredil ta ukrep neodvisno od sodnega postopka, ki bo še sledil na podlagi zakona št. 283 od 30. aprila 1962, Sl. 15. Ta člen predvideva, da ima pokrajinski zdravnik ali živinozdravnik, glede na to, ali se nanaša prestopek na ljudi ali na živino, pravico odrediti zaporo inkriminiranega podjetja za dobo do šest mesecev, v primeru ponovne kršitve zakona pa lahko odredi tudi trajno zaporo. Ta zakon in ukrep se nanaSata na drugi zakon št. 1526 od 23.12.1956, ki predvideva ukrepe proti potvarjanju in za zaščito pristnosti masla. Kot smo že omenili v uvodu, je to prvi takojšnji ukrep proti potvarjalcem živil, ne da bi čakali na dolgotrajni sodni postopek. Upamo, da se bodo pokrajinski zdravnik in druge pristojne oblasti poslužili tega in drugih primernih zakonov tudi proti drugim špekulantom z živili, saj jih tudi v Gorici ne manjka, kar priča vrsta prijav pri krajevnem sodišču. Medtem pa se zdi, da so pri podjetju Alto Isonzo nekaj takega že pričakovali. Včeraj so nam- rčč »neli napisno tablo na poslop- t Niso še znane podrobnosti ali so ju v Ul. Morelli št. 6, kjer ima sedež to podjetje, in na desni strani glavnega vhoda pritrdili drugo tablo z imenom «BUrrificio Goriziano«. Da gre samo za zamenjavo imena daje sumiti tudi telefonska številka, k‘ je navedena na isti tabli (29-71) in ki je ista kot telefonska številka zaprtega podjetja »Alto Isonzo*. Kaže, da je lastnik obeh podjetij isti, ker je verjetno kupil obrtnico Burrificio Goriziano «za vsak primer* že pred časom. Sedaj nastaja vprašanje, ali lahko v prostorih zaprtega podjetja nadaljujejo z delom pod drugim imenom, ali pa zakon predvideva tudi take primere in prepreči tovrstne špekulacije, ki bi praktično obšle zakon in bi krivcem ne mogli stopiti na prste. Pričakujemo, da bodo pristojne oblasti sprejele tudi v tem primeru učinkovite ukrepe. Poleg tega se zdi tudi, da podjetju «Alto Isonzo*, kakor tudi drugim sorodnim podjetjem, ki so že imela razprave pred sodiščem, še niso odvzeli kontingenta proste cone, V pokrajinskem svetu (ko se je pred časom razpravljalo o tej zadevi) je neki pravnik dejal, da se obtožencu ne more odvzeti kontingent, dokler ni ob- sojen. Po drugi strani pa je znano, da so odvzeli kontingent proste cone nekemu lesnemu podjetju, ki je sicer imelo razpravo pred sodiščem, kjer pa so ga oprostili. Ali tudi tukaj veljata dve različni meri? Po nekaterih Informacijah so ugotovili tudi v Gorici nerednosti pri proizvodnji vina. Zdi se, da so pri nekem znanem vinskem tudi tu uporabljali zdravju škodljive pripomočke, ki jih zakon prepoveduje. Zato bi bilo prav, če bi pristojne oblasti po časopisju poučile javnost, kaj je točnega v tej zadevi. Za zaključek naj omenimo še novo obrtnico za prodajo vin in alkoholnih pijač, ki je sestavljena zelo dvoumno. V zadnjem vestniku trgovinske zbornice, za mesec avgust je na str. 41 med objavami na novo vpisanih podjetij pod št. 28.766 objavljeno tudi podjetje Milano cav. Angelo, Gorica, Korzo Verdi 84, ki je začelo obratovati 19.5.1962 s «Trgovina z vinom in drugimi alkoholnimi pijačami na debelo in za material potreben za predelavo (lavorazio-ne) teh proizvodov». Ali se tako obrtno dovoljenje ne zdi prikladno za potvarjanje vina? Podjetju «Alto Isonzo» odvzeli kontingent za maslo Trgovinska zbornica v Gorici je poslala sporočilo, v katerem je govora o proizvodnji in prodaji živil in pijač, kjer pridejo v poštev poseg in ukrepi odbora za prosto cono v Gorici glede dodeljevanja kontingentov. V okviru izvajanja zakona od 30. aprila 1962 je zbornica stopila v stik s pokrajinskim zdravnikom, ki ima možnost, da lahko intervenira v takih primerih, ter mu je dala na razpolago seznam trgovskih in industrijskih podjetij, ki podjetju našli stroje in druge pri- I prejemajo blago proste cone. Po-pomočke za izdelavo umetnih vin. | leg tega je zbornica sklenila, da PRVI DAN V OBNOVLJENEM DIJAŠKIM DOMU Novi in stari goienci so zavod do kraia napolnili Letos je v domu tudi oddelek za osnovnošolske otroke Sodobna ureditev prostorov bo olajšala učenje Nezgoda motociklista na ovinku pri Obelisku Z Opčin se je včeraj dopoldne peljal z motorjem proti Trstu 20-letni Aldo Codarri z Opčin štev. 1010, na zadnjem sedežu pa je sedel 10-letni Gino Metoin. Imela sta smolo, ker je motor na ovinku pri Obelisku zdrsel in se prevrnil. Codarriju se ni zgodilo nič hudega, Meton pa se je pobil po rami, po čelu in kolenu desne no-£e. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna. S tovornika je padel Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 56-letni Rinaldo Toffo-lini iz Ul. Barbariga 7, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 3 mesece. Toffolini je na tovorniku pred tovarno Stock v Ul. Montorsino raztovarjal lepenko. Premaknil se je in se mu je spotaknilo, zaradi česar je izgubil ravnotežje. Padel je najprej na leseno klop, nato pa na tla. Pri tem si je zlomil desno n°S®; Delovni tovariš mu je priskočil na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom remudoma peljali v bolnišnico. Tel. 52222 - Telex 02-220 hotel esplanade zagreb rad*1 kategorije z 230 moderno opremljenimi sobami s telefoni, tern«aParat‘ ‘n televizijo. Komfortni restavrant, bar, nočni lokal in-av.s °naln| artistični program, dvorane za vsakovrstne konference in c*ne sprejeme. 0 otvoritev šole pri Drevored XX. septembra 18 ŠOBITE NA.IVECJO IZBIRO PRIMERNEGA OBUVALA °ške in ženske elegantne le senske čevlje najboljših znamk Nočni čuvaj zasačil tatova , K® se je včeraj danilo, sta 36-letni Olivi e ro Palumbo iz Ulice S. Maroo 49 in 45-letnd Donato Pan-taleo iz Skedenjske ulice 176 obiskala gradbišče podjetja Zelco et LocateLli v Ul. Flavia 24, da bi brez velikega truda zaslužila dnevnico. Tokrat jima ni uspelo, ker ju je zasačil čuvaj. Okrog 4. ure sta Palumbo im Pantaleo splezala čez ograjo na dvorišče im sta nabrala približno 2 stota ostankov debele železne žice, ki sta jo že nakladala na Palumbov motorni furgon. Kar obstala sta, ko sta za seboj slišala rezko povelje čuvaja, ki je zgrabil Palumba, medtem ko je Pantaleo zbežal. Čuvaj je krepko držal v svojih rokah malopridneža im obvestil policijo. A-genti javne varnosti so Palumba odpeljali na komisariat, nato pa so poiskali še Pantalea, ki so ga našli doma. Oba so aretirali in prijavili sodišču zaradi tatvine. V ponedeljek je bil v obnovljenem slovenskem dijaškem domu na Svetogorski cesti pravi živiav; otrogi so prihajali od vsepovsod, si ogledovali novosti v domu in se nameščali po sobah, kot so odrejali vzgojitelji. Koliko prijetnih sprememb! Predvsem krasne spalnice, pa dnevna soba, učilnice, v katerih ima vsak svojo študijsko mizico. Kako lepo bo letos v dijaškem domu) Najmlajše je bilo treba opominjati ie začetka; gladka tla po hodnikih so bila kot nalašč za drsanje in kaj takega seveda ni predpisano v pravilniku notranjega življenja dijaškega zavoda. Se istega dne zvečer so se zbrali v dvoranici doma vsi gojenci in vzgojitelji, da se pomenijo o vsak. danjem delovnem sporedu v domu. Zarod ni samo najmoderneje opremljen, marveč se vzgojitelji pripravljajo, da z novimi metodami in prijemi kar najbolj koristijo otroku, ki bo vse šolsko leto preživel v njem. Število gojencev In gojenk je letos v domu popolno: v dekliškem oddelku ni reč nobenega prostora, r fantovskem pa so že v skrbeh, kam sprejeti zadnje zamudnike. Delo s tako visokim številom notranjih gojencev, da ne omenimo še zunanjih, ki bodo vsak dan prihajali v dom, bo za vzgojitelje vsekakor naporno. Le-los sta v fantovskem oddelku dva nova vzgojitelja, Vito Svetina, ki je prišel iz Trsta, in Jožef Cej iz Gorice. Prav tako si je dijaški dom priskrbel učno moč za osnovnošolske otroke. Mlada učiteljica Silva Berlot bo skozi vse leto pazila na deset najmlajših gojencev, ki so jih starši poslali v dom, ker do-ma ne morejo obiskovati slovenske osnovne šole. To so predvsem otroci iz Benečije in drugih narodnostno ogroženih krajev, nekateri med njimi so že obiskovali prve razrede italijanske osnovne šole in bodo verjetno imeli v začetku nekoliko težav, toda pod skrbnim vodstvom bodo lahko v kratkem dosegli isto znanje, kakor njihovi sošolci, Letos smo tudi med dijaki nižje srednje šole opazili takšne, ki niso še nikoli bili r slovenski šoli in ki prihajajo predvsem iz tr-šiške občine. V dnevni sobi, kjer smo našli dve skupini nižješolcer pri šahu in dekleta pri veseli prometni •' pri, smo naleteli na 12-letnega O- tem, da bodo otroku lahko koristili, pa ga samo oškodujejo za tisto; kar bi mu najbolj koristilo v življenju, znanje obeh jezikov, ki se govorita pri nas. Pred odhodom iz doma nismo mogli drugače, da ne bi pokukali r lepo in izredno prostorno kuhinjo, kjer smo našli pri pripravljanju kosila kuharico Otilijo Kragelj. tfa novem velikem štedilniku je prvič pripravljala kosilo za gojence, ki so že prišli v dom. Prišlo jih je nekaj reš kot polovica, toda kuhanje tudi samo za 40 oseb ni najbolj lahka stvar. V velikem 25-litrskem loncu se je kuhala juha in v drugi ogromni posodi je kuharica pripravljala še krompir. Kuhinja je opremljena z vsemi modernimi kuhinjskimi pripomočki, od ogromnega hladil nika do mize, r kateri se pred serviranjem lahko segrejejo krož. ni ki, in se tako prepreči, da bi prišla hrana hladna na mizo. Vsekakor bo obnovljeni dijaški dom v veselje naši učeči se mladini, ki ima seveda tudi dolžnost, da ga kar najbolj dolgo ohrani v tako lepem stanju. dm l lestve je padel Včeraj okrog poldne so poklicali avto Zelenega križa v kazerma-te v Ul. Montesanto, kjer se je ponesrečil pri delu 59-letni Ric-cardo Rebula iz Gorice, Trg Tom-maseo 2. Zdravniki so ugotovili, da se je udaril na prsih in si verjetno tudi poškodoval notranje organe. Zato so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Rebula je povedal, da se je ponesrečil, ko je padel z lestve pri o-pravljanju pleskarskega dela. Žrtev nočnega pretepa? Včeraj ponoči okrog 0.30 ure so pripeljali v goriško bolnišnico 40-letnega Guida Slaica iz Gorice, Ul, Sauro 4. Zdravniki so ugotovili rano na desnim očesom in razbitje nosne kosti ter druge poškodbe, zaradi katerih so ga pridržali za 15 dni v boln‘šnici. Slai-co »i povedal nič točnega, kje je dobil poškodbe, vendar se zdi, da so te posledice nočnega prepira s pretepom. O Na komisariatu Javne varnosti je 15-letni Marino Gerzetič iz Stare Istrske ulice prijavil, da so mu neznanci v slačilnici na s*n-jdionu pri Sv. Soboti iz žepa suknjiča ukradli denarnico, v kateri ‘ imel 1.000 lir. Pes ga je ugriznil Včeraj ob 14. uri popoldne je prišel po pomoč v goriško bol-skarja Beccio iz Ronk. Njegov o- ni&ntco 12-letni Livio Llppi iz Ul. če je Furlan, mat, pa Slot-enfca iz L“"S’Iscnz0 Ul. Imel je na des-Vrha in ob prestopu iz osnovne šole v gimnazijo sta se odločila, da bi bilo za njunega otroka dobro, da spozna tudi slovenski jezik, po katerem je danes vedno večja potreba, ne samo na trgovskem področju (sam, imajo trgovino), marveč tudi v drugih službah in v vsakdanjem živlienju no-šega področja Podobnih primero# bo še več in lahko so za vzgled Goričanom, med katerimi so žal še premnogi, ki svoje otroke silijo v tujerodno šolo, misleč Prl mo. Zato so ga pridržali v bol-nišnici na zdravljenju. Marizza je povedal, da se je ponesrečil pri delu na polju. bo odvzela kontingente proste cone krajevnim podjetjem, proti katerim bo sodišče ali krajevna sanitarna oblast kazensko ukrepala. S tem v zvezi so odvzeli tudi kontingent za maslo podjetju ((Burrificio Alto Isonzo* iz Gorice. Stavka pri Bolniški blagajni Sindikalne organizacije pri katerih so včlanjeni uslužbenci Bolniške blagajne (INAM), so proglasile tridnevno stavko upravnih in zdrastvenih uslužbencev, ki imajo značaj uradniškega poslovanja. Stavka je proglašena za 4., 5. in 6. oktober, ter se ne tiče pogodbenih zdravnikov. Dve seji pokrajinskega sveta Predsednik pokrajine je sklical za prihodnji teden kar dve seji pokrajinskega sveta. Prva bo v ponedeljek 8. t. m. z začetkom ob 15. uri ter se bo z istim dnevnim redom nadaljevala v soboto 13. t. m. ob 15. uri. Na dnevnem redu je vrsta interpelacij in resolucij. Med njimi naj omenimo resolucijo, ki sta jo predložila svetovalca Marinčič in Martinelli o nujnosti popravil na doberdobski cesti, vrsta resolucij in interpelacij svetovalcev KP1 o cesti Isola Morosini - Fumicello, o potvorbah živil, o komisarju pri trgovinski zbornici, o problemih Tržiča, o kmetijskih problemih, ki jih je dovolj za dve in morda tud: za več sej, če se bo debata zavlekla. Na prošnjo železniške uprave, ki vrši na tistem mestu nekatere po| avila, je pokrajinska uprava odredila, da ostane od 7. ure zjutraj danes 4. oktobra, pa do 17. ure jutri, 5. oktobr* zaprt za ves promet cestni prehod čez železnico na odseku med Selcami in Ronki. Vsa vozila bodo usmerili na občinske ceste v Ronkah in Vermeljanu. ■ miiimiiiiiuiiiiiiii m iiiiiii m miHiiiiiiiiiiiiiiiitiimimiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiimiiiiiiiiuiitM SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI V Pevmi bodo zgradili novo osnovno šolo Odobrenih je za 320 milijonov lir gradenj, med katerimi so tudi druge slovenske šole v Gorici Občinski upravni odbor v Go- j li o sprejemu nekaterih prosilcev rici je na svoji zadnji seji prete- ‘ v dom onemoglih. kli torek odobril vrsto gradenj, o katerih je poročal odbornik za javna dela Lupieri. Gre za gradnje v vrednosti okrog 320 milijonov lir. Med drugim nameravajo zgraditi novo šolo s petimi razredi v Pevmi, nadaljevalno šolo v Ločniku z desetimi razredi, osnovno šolo blizu Ločnika in poslopja za razne slovenske šole v Gorici. Na začetku seje so razpravljali o vprašanju, kako ohraniti in na najboljši način vzdrževati drevesne in druge nasade v Gorici, ki dajejo mestu njegov karakteristični značaj, ki ga cenijo tudi tuji obiskovalci. Sklenili so, da bodo izdelali poseben načrt za urejevanje mestnih nasadov in parkov in da bodo skrbeli za njihovo obnovo tako kar se tiče drevja kot .cvetja.in fJgčrt, bodo iz- delali s pomočjo tehničnih organov. Na seji je poročal tildi odbornik dr. Milocco o ukrepih proti potvorbam in sleparijam z živili. S tem v zvezi so proučili dosedanje ukrepe za kontrolo, v koliko je v pristojnosti občine ter sprejeli sklep, da bodo tako kontrolo in druge ukrepe še okrepili, da bi dosegli čim boljše rezultate ori preprečevanju tovrstnih špekulacij na škodo zdravja meščanov. Odbornik za finance dr. Galla-rotti je predložil obračun trošn-rinskega urada za pretekli avgust, ki je še zadovoljiv ter v odobritev račune za štiri leta v znesku 2 milijona lir. Med temi je tudi nabava zimske obleke za mestne stražnike in druge občinske usluž« bence. Določili so tudi 560.000 lir Najdeni predmeti Na uradu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7-II hranijo naslednje najdene predmete: Dve denarnici z denarjem,- eno žensko kolo, šest parov naočnikov za sonce, par naočnikov za vid, vsoto denarja, dve dežni čepici, en moški dežni plašč, eno metrsko vrv, en par ženskih nogavic iz najlona, en križec iz dragocene kovine, ena otroška torbica iz rafije in en par otroških hlač. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem uradu. | za zdravila revežem in razpravlja- . im iiiiiiin m n n iiiiiiiiiiiiiini m mi iiiiiiiiiiiiniiiH m m n niiiiiii iiiiiii mm n im iiniiiiiiiiiiiiiii m m im 11(111111111111,1 umu GIBANJE PREBIVALSTVA V GORICI V 11 letih je število meščanov naraslo samo za 1.441 ljudi Zdravstveno stanje je zadovoljivo - Počasno, a stalno naraščanje cen življenjskih potrebščin Vprašanje predsedniku odbora za prosto cono Pokrajinski svetovalec Bergo-mas je poslal predsedniku odbora za prosto cono v Gorici v zve-zi s prijavo podjetja »Burrificio Alto Isonzo* na sodišču za ponavljajoče se sleparije v trgovini in v zvezi z obsodbo nekega drugega podobnega podjetja, če se ne misli omenjeni odbor čim prej sestati, da bi predlagal takojšen odvzem kontingenta za maslo proste cone inkriminiranim podjetjem. Kostnico na Osiavju pokrivajo Kostnico na Osiavju, kateri ]e deževje precej škodovalo in kvarilo marmorno oblogo notranjih sten, so začeli pokrivati. Na železno ogrodje bodo postavili plastično kupolo, ki bo toliko prozorna, da bo v notranjosti dovolj svetlo. Kupola bo Imela nekaj nad 28 m premera ter bo visoka 3,7 metra. Z deli bodo končali do konca oktobra SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK ni nogi rano, ki mu jo je povzročil nek pes volčjak Zdrav,ii-k, so mu nudili prvo pomoč in ko poslali domov. Ozdravel bo v 7 dneh. Kmetovalec si je zlomil ramo Včeraj ob 17. uri š(, pripeljali v goriško bolnišnico kmetovalca 'Lilija Marizzo iz Gradiške, Ul Homa št. 14, ki je imel zlomljeno desno ključnico in desno ru- Po podatkih občinskega vestnika za mesec junij se je v tem mesecu pomnožilo goriško prebivalstvo za 65 ljudi; od teh je bilo 22 več rojstev kot smrti in 43 več priseljencev od tistih, ki so se odselili. Tako smo ob koncu meseca imeli v goriški občini 42.133 prebivalcev. Ob zadnjem ljudskem štetju leta 1951 so v Gorici našteli 42.094 prisotnih prebivalcev, od tega 40.627; kot vidimo je mestno prebivalstvo v zadnjih 11 letih zelo malo naraslo in spada ta prirastek nedvomno med najmanjše v Italiji. V juniju se je poročilo 27 parov, povprečna starost ženinov je bila po 30 let in nevest po 25.5 let, kar je normalno povprečje. Rojenih je bilo 48 otrok in -o tehtali povprečno po 3330 g ali točneje po 3384 g dečki in po 3240 g deklice. V istem mesecu se je v goriški porodnišnici rodilo tudi 49 otrok iz drugih občin, tako da je znašalo skupno število rojstev 96. Umrlo je 45 ljudi, od tega 31 goriških občanov in 14 iz drugih občin. Med umrlimi iz Gorice je bilo 15 moških in 16 žensk, Povprečna starost umrlih je bila razmeroma nizka, le nekaj nad 59 let. V juniju je nadalje prišlo v Gorico 121 priseljencev, odselilo pa se je 78 ljudi. Med izseljenci je 44 moških in 34 žensk, med priseljenci pa 61 moških in 53 žensk. V obeh primerih torej prevladujejo moški. Zdravstveno stanje prebivalstva je bilo še kar zadovoljivo; nalezljivih bolezni ni bilo razen nekaj primerov ošpic med otroki, ki pa niso nevarne kot samo ne- kakšni meri za noseče ženske. Tudi v cenah na drobno ni bilo v tem mesecu posebnih sprememb. Stanarine so bile nespremenjene, prav tako elektrika in gorivo; pač pa so se zvišali razni stroški in pa obleka. Med živili so se podražila jajca in ribe, nekaj pa se je pocenilo blago poletnega pridelka. V celoti se je strošek za življenjske potrebšč.-ne povišal za 0.3 odst. Omenimo naj še, da so v mestni klavnici zaklali v tem mesecu 496 glav živine, med temi največ telet in sicer 350, iz drugih občin pa so pripeljali za 111 stotov zaklane živine. Nesreča na delu Stroj ji je odrezal prst Včeraj ob 19.30 so poklicali v podgorsko predilnico avto Zelenega križa, da bi odpeljal v bolnišnico Livijo Brumat iz Fare. Ko je namreč dekle pregledovalo stroj, ji je potegrtilo roko med kolesje, ki ji je odrezalo kos prstanca na desni roki. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč in jo poslali doniov. Ozdravela bo v 15 dneh. Prva žrtev trgatve Sinoči okrog 18.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 84 let starega Jožefa Jermana iz Loč. nika, Ulica Bersaglieri 6. Ko je porival pred seboj neki čeber, ki ga je pripravljal za trgatev, si je zlomil desno roko v zapestju. V bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju in tako bodo morali ,domači za letos opraviti trgatev brez njega. Včeraj ob U.35 so poklicali avto Zelenega križa na nezgodni oddelek (INAIL) v Ul. Roma v Gorici, 6d koder so morali odpeljati v civilno bolnišnico Otton^ Galla. Zdravniki so ugotovili, da se je Gallo udaril na lobanjo in na desnem Ilcu ter dobil tudi pretres možganov. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Gallo je povedal, da se je udaril, ko je pri delu padel in se udaril c glavo ob rob mize. VERDI. Zapito. CORSO. 16.30; «Redovniica lz Monze* (La monaca 6i Monza), G. Ferzettl. Italijanski črnobeli flim. VITTORIA. 17.00: »Borba velika- nov* (Lotta dei giganti), L. A-guilar in G. Robles. Meksikan-ski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Usmrtitev oh sončnem zatonu* (Esecuzione ki tramonto), J. Agar in M. Van Doren. Barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan In ponoči je odprta v Gorici lekarna DUDINE, Ul. Rabatta št 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,6 stopinje ob 14 uri, najnižjo 10 stopinj ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage Je bilo 64 odst. TURNIR ZA ITALIJANSKI POKAL Roma, Genoa, Juve prebredle oviro drugega kola FOGGIA, 3. — Gostujoči Ju ventus je v drugem kolu turnir, ja za letošnji «Pokal Italias raz očaral, pa čeprav so si Turinča-ni z zmago zagotovili pravico do nastopa v nadaljnjem kolu. Ce ne bi bilo dveh avtogolov dom ačega igralca Foggie Odlinga, bi morda Turinčani ostali praznih rok. Nogometaši domačega moštva »o se vztrajno upirali gostom, ki poti do gola. Kljub temu so s precejšnjo srečo zaključili srečanje z 2:0 (2:0). Proti koncu igre je Foggia zaman iskala priložnost, da doseže vsaj častni gol, ki bi si ga popolnoma zaslužila. * * * nikakor niso znali najti prave GENOA - FIORENTINA 2:0 FIRENCE, 3. — Fiorentina, ki je igrala na domačih tleh, se ni mogla izogniti porazu, s katerim jo je Genoa izločila iz tekmovanja za italijanski nogometni pokal. Domačini so bili, posebno ker so nastopili s številnimi rezervnimi igralci, precej okorni. Samo Hamrin je bil na višini, vendar ni zadostoval, da bi pripeljal lastne barve v nadaljnje kolo. Ze v prvem polčasu so si gostje iz Genove zagotovili z dvema goloma zmago. V 26’ je Bean povedel Genoo v vodstvo, 9 minut kasneje pa je Giacomini z drugim golom potrdil premoč gostov. Kljub protinapadom se Fiorenti-ni ni posrečilo niti enkrat presenetiti budne obrambe borbenih gostov in njihovega vratarja. # * * TURIN, 3. — Danes se je izvedelo, da je Torino kupil za 120 milijonov lir argentinskega igralca Francisca Sanfilippa. Juventus pa je zamenjal brazilskega nogometaša Amara z rojakom Miran, dom. ODBOJKA ZA POKAL FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE poStn Odlično razpoloženi AGI premagal obe tržaški ekipi Slaba organizacija in spori preprečili zaključek prvega dela turnirja v Gorici V nedeljo se je zavrtelo prvo kolo ženskega odbojkarskega tekmovanja za pokal Furlanije-Julij-ske krajine. Prva srečanja so bila v Gorici, kjer je prvi del prireditve gostil tamkajšnji AGI. Mo- ramo pa takoj pripomniti, da je bil turnir pripravljen izredno slabo in v kolikor ne namerava pokrajinski odbor italijanske odbo karske zveze takih prireditev organizirati bolje, je bolje, da jih sploh ne organizira, ali pa da jih prepusti v popolno organizacijo posameznim društvom, ki bi gotovo pokazala precej več sposobnosti pripravljanja takih turnirjev. Srečanja so se namreč odvijala brez drugega sodnika in brez uradnega za- pisnikarja tako, da se je moral glavni sodnik poslužiti le priložnostnega zapisnikarja, kar je odločno v nasprotju z obstoječimi pravili. V čudno luč postavlja pokrajinski odbor italijanske odbojkarske zveze tudi dejstvo da je v zadnjih urah spreminjala urnik tekmovanja ter tako poskrbela za precejšnje težave, v katere so zabredla posamezna društva, prav SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ROMA - CATANZARO 3:1 RIM, 3. — Po neodločenem prvem polčasu, ki se je zaključil celo brez dosežkov, so Rimljani v drugem delu igre spravili na igralce kolena uporne igralce Catanza-ra, ki- so nastopili v tekmi za i-talijanski nogometni pokal. Čeprav Rimljani niso pokazali nobene volje do igre, Catanzaro ni izrazil te prednosti, kar se mu je kasneje maščevalo. V 17’ drugega polčasa je Roma prišla z Di Virgiliom do prvega gola. Dve minuti kasneje je Lojacono jz enajstmetrovke podvojil rezul-tat, Orlando pa je v 29’ tega povečal na 3:0. Rimljani bi lahko večkrat povečali rezultat, toda Angelillovi zelo nevarni streli so se vedno znašli na prečki. V 34’ je tudi Catanzaro prišel do dosežka in sicer z Gallijem. Kaj je letos z goriškim moštvom? Preveč zapravljenih priložnosti napada V zadnjem kolu slovenske nogometne lige je Gorica na svojem igrišču zgubila srečanje s Celjem z rezultatom 3:2. Rezultat je presenetljiv, kljub temu, da Celjani zasedajo trenutno drugo mesto na tabeli. 2e v prvih tekmah letošnjega prvenstva je bilo opaziti, da v napadu Goričanov ne gre vse v redu in da nekaj »škriplje«.. Neučinkovitost napada domačih pa se je izredno močno odražala v srečan’ iiu s Celjani, ko so domači napadalci naravnost »tekmovali« v zapravljanju zrelih priložnosti, da bi porinili usnje za hrbet gostov. Številni prijatelji in navijači Gorice se sprašujejo kaj je z napadalcem Križajem, ki je bil lani z 9 goli najboljši strelec pri Gorici, v letošnjem delu prvenstva pa še ni, dal, kljub številnim lepim priložnostim, gola. Obramba Gorice je v nedeljskem srečanju trikrat spodrsnila in že so gostje dosegli tri zgoditke in odnesli dragoceni točki v Celje. Obramba je boljši del moštva, zaradi česar je nujno treba urediti napad in ga dobro uvežbati, da bo Gorica tudi v letošnjem tekmovanju dobivala točke na do- niiiiuiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiifiiiitiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii MEDNARODNI NOGOMET POKAL VELESEJEMSKIH MEST BEOGRAD, 3. — V okviru tekmovanja za pokal velesejemskih mest je novosadska Vojvodina premagala danes Leipzig z 1:0 (1:0). Edini gol za Vojvodino je dal Pavlič v 11’ CDNA iz Sofije pa je v povratni tekmi premagal danes v Beogradu v tekmovanju za pokal evropskih prvakov beograjski Partizan z visokim rezultatom 4:1 (1:0). Ker je Partizan v prvi tekmi v Sofiji izgubil z 2:1, je odpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Tekma se je odigrala pred 30.00 gledalci in e-dini gol za Partizana je dal Galič. Partizan je igral nepovezano, Bolgari so igrali zelo oprezno in z redkimi, toda nevarnimi napadi. Dinamo (Jugoslavija) - FC Porto 2:1 (1:1). Hibernian (Škotska) - Staevnt (Danska) 4:0 (4:0) Drumconda (Irska) . Odense (Danska) 4:1 (3:0) Sampdoria (Italija) . Aris (Luksemburg) 2:o (2:0) EVROPSKI POKAL PRAGA, 3. — Domača Dukla se je z današnjo zmago v povratni tekmi z 1:0 (0:0) nad Vor-waertsom uvrstila v drugo kolo turnirja za evropski pokal. Prvo srečanje se je končalo s 3:0 v korist praške enajstorice. Dukla bo v prihodnjem kolu nastopila proti danskemu moštvu Esbjerg. POKAL RAPPAN PADOVA, 3. — Domača enaj-storica Padove je danes popolnoma pregazila moštvo Beograda, s katerim se je spoprijela v četrtfinalu turnirja za pokal Rappan. Domačini so si zaradi slabe o-brambe gostov že v prvem delu igre s petimi goli proti enemu zagotovili vstop v polfinale, za kar bi jim zadostovala razlika dveh zgodiktov. V drugem polčasu so domačini dosegli še dva gola, medtem ko se Beograjčanom, pa čeprav so postali nevarnejši, ni posrečilo spraviti vratarja Padove na kolena. Za Padovo so bili uspešni Koelb (3), Zerlin (2), Cominato in Galtarossa, Skoblar pa je, dosegel častni gol za Beograjčane. Končni rezultat 7:1 (5:1). * * * SHEFFIELD, 3. — Anglija in Francija sta danes zaključili nogometno srečanje prvega izločilnega kola za evropski pokal «.a državne reprezentance neodločeno 1:1. Prvi polčas se je končal z 1:0 v korist francoskih nogometašev. # * * TEL AVIV, 3. — Izraelska no-gometna reprezentanca je danes premagala s 3:0 tl:Q) Etiopijo. mačih in tujih tleh, kot je bil primer v lanskem tekmovanju. V nedeljo bo Gorica gostovala v Trbovljah, kjer jo bo sprejel v goste Rudar, kateremu letos tudi ne gre vse prav od rok. Slovenska rokometna liga Lep podvig Ajdovščine V zadnjem kolu slovenske rokometne lige so napravili največji podvig rokometaši Ajdovščine, ki so na domačih tleh katastrofalno odpravili rokometaše ljubljanskega Krima z rezultatom 14:8. Ta zmaga je toliko pomembnejša, ker je Krim eden najresnejših kandidatov za osvojitev prvega mesta. Domači so v izvrstni igri popolnoma nadigrali renomiranega nasprotnika, ki dolgo ni mogel urediti svojih vrst. Že po prvem delu igre, ki so jo domači zaključili v svojo korist z rezultatom 7:5, je bilo videti, da bo Krim tokrat prisiljen pustiti dragoceni točki v Aldovščini. Med vsemi igralci se je najbolj odlikoval prodorni domačin Ipavec, ki ' je dosegel kar 7 golov. Za Ajdovščino so še dosegli gole: Kalin 2, Picilin 2, po enega pa Stokelj, Lulik in Krope. Novogoričani pa so na domačem terenu igrali neodločeno 26 26 (11:11) s Svobodo iz Ljubljane. Novogoričani, ki so letos novinci v slovenski rokometni ligi, so zapravili lepo priložnost, da bi osvojili obe točki, saj so bili večji del igre v veliki premoči. Pri domačih sta se odlikovala Su-mandel z 10 in Tomažič s 4 goli: pri gostih pa je bil najboljši Jeras z 8 goli. Skrb za nogometni naraščaj Nogometni klub Gorica sistematično skrbi za vzgojo naraščaja. V ta namen je pripravil pionirsko nogometno tekmovanje za občinsko prvenstvo 1962-63. Sodelovala bodo pionirska moštva Dornberka Branika, Mirna, Šempetra, Prva-čine, Vrtojbe in Bilj. Pionirji bodo v I. delu tekmovanja v času od 7. oktobra do 11. novembra odigrali kar 28 tekem. —jo tako pa je povsem nejasno, kako je mogoče, da še minuto pred začetkom turnirja udeleženci niso vedeli, koliko ekip bo nastopilo Vsekakor zasluži tako postopanje prej omenjenega odbora resnično samo grajo. Zaradi organizacijskih pomanjkljivosti so odigrali na turnirju le dve tekmi. Najprej sta se pomerila domači AGI in Športno združenje Bor. Čeprav je dal AGI kot ekipa višje lige prednost treh točk, je zmagal s precejšnjo lahkoto z 2:0 (15:6, 15:11). Pri tem moramo reči, da so Borovke igrale slabo. Zastavile so vse sile kolikor so jih spričo svojih sposobnosti zmožne dati, vendar je bil vsak odpor zaman. AGI je namreč zaigral izredno ostro in tolkel z vseh položajev. Z odličnimi servisi je često nizal točko za točko. AGI je svojo izredno formo potrdil tudi v kasnejšem srečanju z italijanskimi državnimi prvakinjami Časa della Lampada. Kar se tiče igre Bora ne moremo mimo ugotovitve, da ta ekipa ne bo mogla dosegati večjih uspehov, če ne bo spremenila sistema igre. Ker ne gre nobena igralka v blok praktično obrambnega sistema sploh ne morejo igrati. Dokler pa ne bodo obvladale ’vsaj preprostega obrambnega sistema bo vsako branjenje bolj plod sreče kot znanja. Ce nas torej ekipa Bora zadovolji vsaj kolikor toliko v napadu, tega nikakor ne moremo reči za obrambo. V drugi tekmi sta se pomerili med seboj šestorki AGI in Časa della Lampada iz Trsta. Po izredno zagrizeni borbi je Goričankam končno uspelo ukloniti Tržačanke z 2-1, kar potrjuje da je AGI v zadnjem času v zelo dobri formi, obratno pa italijanske državne prvakinje nikakor ne Prosvetno društvo Prosek -Kontovel priredi v nedeljo 14. oktobra t i. prvo ocenjevalno vožnjo z motornimi kolesi. Vpisovanje na sedežu prosvetnega društva vsak večer do vključno 9. t. m. Prva nagrada bo pokal. morejo priti do tiste kakovost svoje igre, ki so jo imele za časa državnega prvenstva. Ker je prišlo po tej tekmi med obema moštvoma do spora glede nekaterih sodnikovih odločitev, so turnir prekinili tako, da srečanja Časa della Lampada — Bor niso odigrali. Povratne tekme tega turnirja bodo verjetno to nedeljo v Trstu. T. O. V „ r“5tn ATLETI - ŠTUDENTI V NEDELJO NA OBČINSKEM STADIONU- Benečani najboljši Q Tržačani zadnji Med mitingom vrsta odličnih rezultatov Po daljšem presledku je bilo v nedeljo v Trstu ponovno zanimivo atletsko tekmovanje. Športni klub univerzitetnih študentov je priredil srečanje s študenti iz Padove in Benetk in obe ekipi sta prišli v Trst z vrsto dobrih atletov. Ze v samem začetku srečanja se je jasno videlo, da so Tržačani izvzeti iz borbe za prvo mesto, saj so že v prvi disciplini nastopili z enim samim predstavnikom, ki se tudi ni preveč dobro plasiral. V prvi panogi sta odlične čase dosegla Stefani in Crescenti, oba s 56”4. Program je obsegal tudi tek na 1500 m in skok v višino. V teh panogah je bila sreča naklonjena domačinom, ki so začasno znižali razliko za gosti. V teku na 1500 m je Caenazzo previdno nadzoroval nasprotnike, ki so diktirali precej iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiuiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitTiiii ATLETINJE V DVOBOJU S SAT BOLZANO Za točko razlike Ginnastica izgubila srečanje Na občinskem stadionu je bilo nedeljo zelo živo: zjutraj so nastopila dekleta, popoldne pa študenti iz Padove, Benetk in Trsta. Ginnastica Triestina je priredila zanimivo srečanje z ekipo SAF Bolzano, ki je pred tremi leti že nastopila v našem mestu na podobnem tekmovanju. Dekleta so nastopila v popolnem programu in Tržačanke so odnesle kar 8 prvih mest, ker pa je bilo odločeno zelo nenavadno deljenje točk (4 za 1. mesto, 3 za 2., 2 za 3. in 1 za 4.) so srečanje izgubile za eno samo točko. Prvo zmago za ekipo iz Trsta je osvojila Orlando na ovirah. Njen tek ni bil posebno hiter in tudi čas je za atletinjo, katero trenira reprezentant Švara, zelo slab. Rezultat je v korist Ginnastice začasno obrnila Dessanti na 100 m. Njen start ni bil prav najboljši, v zadnjih metrih pa ji je le uspelo prehiteti tekačico iz Bočna. Drugo zmago je Dessanti zabeležila tudi v skoku v daljino z odličnim rezultatom in novim osebnim rekordom 5.28 mi Usodna za izid sreča- ti nastopila in zmagala v skoku v višino z dobro znamko 1.45 m, kar le 5 cm manj od deželnega rekorda. Tri zmage je osvojila v metih Marcella Škabar. Kopje je vrgla 36 02 m. disk 33.88, kroglo pa 10.63. Edina prva mesta so atletinje iz Bočna osvojile v tekih na 200, 400 in 800 m, ker pa so bile vse te zmage dvojne so jim prinesle veliko prednost. V teh tekih so Tržačanke tekle na 200 m slabše od nja ie bila v tej panogi poškodba svoj ih običajnih dosežkov, na . _ J i i m tan TonaomL ni tnnfflo nnnv 400 državne mladinske rekorderke Giamperlati, kateri ni uspelo več " ‘‘ ■“* ” — . 4.84, kar ji je prineslo le 3. mesto. Pred poškodbo je Giamperla- liiiiniitiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiniiiiiiiilliiiiiiuiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiii ATLETIKA V NOVI GORICI V nedeljo četveroboj na novem stadionu Nastopile bodo reprezentance Primorske, Dolenjske, Zasavja in Gorenjske V nedeljo bo na novem modernem stadionu v Novi Gorici, ki so ga odprli na letošnji dan mladosti, lahkoatletski četveroboj med reprezentancami Primorske, Dolenjske, Zasavja in Gorenjske. Atleti 3e bodo pomerili v tekih na 100, 200, 400, 1500 in 3000 me-, ne v Sloveniji. Pred številnimi trov7v štafeti" 4' x"l00 ni', v’skokih j gledalci je tekmovalo 52 domačih v višino in daljino ter v metih | a«?tov m a0e*“’ krogle, kopja in diska, ženske naj J. t^u.„n,a 100 metrov je zrna-bodo tekmovale v tekih na 100 ?a in 8O0 metrov, v štafeti 4x100 m. v skokih v višino in daljino ter v metih krogle, diska in kopja. Zanimivo tekmovanje pripravlja komisija za atletiko okrajnega odbora za telesno vzgojo v Novi Gorici. Delavni tolminski atleti V Tolminu je bilo atletsko tekmovanje, ki ga je pripravil domači Partizan, ki popolnoma zasluženo sodi med najbolj delav- (12”2) pred Kavčičem, v teku na 1000 m je bil prvi Kurinčič s časom 2’57”7, v metu krogle je zmagal Miklavič z znamko 11,82, v skoku v višino je bil prvi Pivk, ki je preskočil 165 cm, v skoku v daljino pa Ristič s 642 cm. Med ženskami je v teku na 100 metrov zmagala Korošec (14”1) pred Mrakovo, ki je bila favorit te panoge. Na 600 m je bila prva Benedejčičeva v času 2’00”8. V metu krogle je zmagala Tomejeva z znamko 9.29, v skoku v višino je zmagala Mrakova' s 130 cm, v daljino pa Gregorčičeva s 434 cm. m pa Janesich ni mogla popraviti slabe forme Degrassijeve in Min-ce, ki sta za mnogo zaostali za svojimi najboljšimi rezultati. Po desetih disciplinah je SAF Bolzano vodila s 5 točkami in le v primeru dokvalifikacije štafete bi u-spelo Ginnastici izenačiti. Gostinje so štafeto tekle previdno in osvojile, čeprav nezasluženo, zmago s 54:53. Da bi bilo tekmovanje bolj zanimivo so nastopili tudi moški. V vseh petih panogah so bili rezultati dobri. Najboljši je rezultat 50”2, katerega je na 400 m zabeležil Lo-ru, svoj rekord pa je z 11”2 na 100 m izenačil Barbieri. V metih se je najbolj izkazal Moreni s 4 meti čez 12.50, odličen pa je čas 3’30”3 štafete 4x400 m iz Tržiča, ki je nastopila v postavi Miani, Sat-tolo, Furlan in Loru. BRUNO KRIŽMAN IZIDI: SAF Bolzanf) — Ginnastica Triestina 54:53. 80 m zapreke: 1. Orlando (G.T.) 12”7. 100 m: 1. Dessanti (G.T.) 13”3. Kopje: 1. Škabar (G.T.) 36.02. Krogla: 1. Škabar (G.T.) 10.63. Višina: 1. Giamperlati (G. T.) 1.45 m. 200 m: 1. Marci (SAF) 27”8. 800 m: Battistata (SAF) 2’26”2. 400 m: 1 Salimbene (SAF) 1’04”. Daljina: 1. Dessanti (G.T.) 5.28. Disk: 1. Škabar (G.T.) 33.88. 4x100 m: 1. G. T. 52”6. MOŠKI 400 m: 1. Loru (CRDA) 50”2 2. Furlan (CRDA) 51”3. 100 m: 1. Barbieri (Fiamma) 11’2; 2. Bensi (G.T.) 11”3. Disk: 1. Mazzoli (CRDA) 43.61. Krogla: 1. Moreni (G.T.) 12.78; 2 Br"ante (Fiamma) 12.59; 3. Sar-tori (G.T.) 12.29. 4x400 m: 1, CRDA 3’30"3. oster tempo, ko pa je videl, da so malo utrujeni je prešel v napad. Približno pol kroga se mu je upiral Melis, v finišu pa je bil siguren gospodar in zmagal z osebnim rekordom 4’10”. Skok v višino je potekal v znamenju povprečnosti. Nervi je na tem srečanju nastopil prvič po dolgem odmoru in dosegel 1.70, kar je 5 cm manj od osebnega rekorda, lepo pa je presenetil Deforza, ki se je z isto višino uvrstil na 3. mesto. Letvico sta na 1.70 m premagala tudi Mi-lesi iz Benetk in Piccinelli iz Padove, ki sta zasedla 2. oziroma 4. mesto. V teku na 400 m se je ostra borba za prvo mesto odvijala med Crescentijem in Vidalijem. Zmagal je prvi; čas, ki ga je dosegel, bi bil gotovo precej boljši, če bi ne isti atlet, manj kot uro prej, nastopil na teku čez ovire, kjer je pokazal lep slog in dobro hitrost. Tudi met kopja je bil rezerviran za goste. Z dobro znamko 52,25 m je zmagal Perin, Raccanelli pa je zaostal za en meter. Razočaral je Tržačan Spadaro, ki je dosegel komaj 42,67, čeprav je letos že vrgel čez 50 m. Po predvidevanju je prvo mesto pobral tudi veteran Bonifacio v metu diska. Orodje je vrgel 42,31 m daleč, kljub temu, da je že presegel 40 let. Popolnoma je manjkala kvaliteta v troskoku, kjer je zmagovalec dosegel komaj 12.20, drugi pa sploh niso presegli meje 12 m in dokazali, da se s to disciplino še niso sprijaznili. Nedvomno najuspešnejši atlet srečanja je bil Stefani iz Padove, ki je triumfiral v sprintu z odličnim 10”9, kar je najboljši letošnji čas tržaškega stadiona, kasneje pa prinesel levji delež za svojo ekipo v štafeti 4x400 m, katero je zmagala Padova z slabim metrom prednosti nad Benečani. V tekmovanju za mlajše mladince je bil dosežen najboljši rezultat v teku na 600 m, kjer je zmagovalec zabeležil 1’30”. 100 m: 1. Stefani S. (P.) 10’1 2. Di Gaetano (P.) 11”2. Disk 1. Bonifacio (T.) 42.31 Troskok: 1. Rebuffi (B.) 12.20 4x400 m: 1. Padova 3’34”, 2. B' netke 3’41”1, 3. Trst 3’43”6. Lestvica: 1. Benetke 101, 2. Padi va 99, 3. Trst 71. i PA Izven konkurence: kopje: Šalila 1 (Fiamma) 62.58, troskok: Donsprtl (Fiamma) 13.75; palica: Neubautoril (Libertas) 3.31. NAMIZNI TENIS Ženski ekipi PD Škamperle A prvenstvo Rora Sinoči se je na sedežu barko*tane ljanskega prosvetnega društva ** eha ključilo žensko ekipno namizi* teniško prvenstvo Bora. Zmagal Skupno so največ točk nabrali študenti iz Benetk (101), komaj dve manj pa Padova, medtem ko so Tržačani zaostali (71). Na tekmovanju sta izven konkurence nastopila tudi člana Fiam-me Saitz (kopje), Donati (troskok) in Neubauer, ki je s palico skočil 3.31. Predstavnika Fiamme sta oba zabeležila odlične rezultate, posebno pa je zablestel Saitz z izrednim metom 62.58 m. IZIDI: 400 m ovire: 1. Stefani M. (P.) 56”4, 2. Crescenti (B.) 56”4. 1500 m: 1. Caenazzo (Trst) 4'10”, 2. Melis (P.) 4’12”3. Višina: 1. Nervi (T.), 2. Milesi (B.), 3. Deforza (T.), 4. Piccinelli (P.) vsi 1.70 m. 400 m: 1. Crescenti (B.) 52”6, 2. Vidali (P.) 52”9. Kopje: 1. Perin (P.) 52.25. je A ekipa svetoivanskega pffc) "laj-svetnega društva S. Škamperle btreb postavi Batista - Mijot pred 4upar moštvom istega društva (Svat® se Hmeljak), medtem ko je tre*fj>0jsr mesto pripadlo šentjakobskeifgi je PD I. Cankar, ki je nastopil prn ’s Batistovo in Godinovo. ati |z Izidi so sledeči: B(i Škamperle A - Škamperle B K Škamperle A - Cankar Škamperle B - Cankar »»nun HITRA HOJA WAREGEM, 3. — Belgijec V«1 der Driesche je danes izboljšal časom 1 ura 34’41”2 svetovni kord v hoji na 30 km. Prejš: najboljši čas je pripadal z 1.35’l Rusu Ivanovu. Ho ŠAHOVSKA OLIMPIADA SZ in Nemčija i^As v vodstvu izavni odbc dzon VARNA, 3. — Na 15. šahovsl olimpiadi so danes odigrali presne s njene partije 5. kola. bi Izidi so sledeči: )J ji Vzhodna Nemčija - Bolgari 1,5:2,5, Argentina . Jugoslavi ;i Sy 2:2, Češkoslovaška - SovjetsU» zveza 0,5:3,5, Avstrija - MadžS ska 1:3, Romunija - ZDA l,5:JtOnist Holandska - Zahodna NemčiS ohi, 0,5:3,5. 6 Stanje na lestvici: J®tska Sovjetska zveza, Zahodna Ne»'?Ieni čija 13,5 ?rV Jugoslavija, ZDA 12 r za Bolgarija, Madžarska 10,5 jv na Romunija, Argentina 9,5 na s Holandska 8 j&rno! Češkoslovaška in Vzhodna Nesjo Vr čija 7,5 Hoble Avstrija 6 1 e .histr iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliit„mil„iil,i„lillliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiilMiiiiimitiiiiiiiiiiilnilllllllllliiiipI>epi lotraj »Mini GROŽNJA (Nadaljevanje s 3. strani) L1! Pri Jte? j dolr je oglasila napovedovalka in sporočila, da je bila to, kar so slišUv, ^°1( le realistična slušna igra, in je prosila poslušalce, ki so se mom A ° prestrašili, naj oprostijo. ene 6 Eden od policajev ga je izklopil. 1 r «Ko sem mislila, da je vse minilo, sem se vrnila domov. Vedki ie hodil natanko ob desetih spat. Natanko, do minute.... Ko pa s«! Poo Prišla domov, je bil še živ. Bila sem v predsobi. Zaslišala sfC11* .1 krike. Bilo je strašno. Vpil je, da želi živeti.... Bilo me je tfl|zenbil groza, da sem mislila, da bom zblaznela. Saj bi moral biti mrt4renCa pri priči mrtev.... On pa je kričal... in tako nisem mogla zdržati.Prašar] «/n potem ste nas poklicali?)) [h nec eMorala sem se izpovedati,» je dejala tiho. ftbo. ] Eden od policajev je prišel iz sobe in šepnil komisarju neEVni*0' na uho. n Ta je nagrbančil čelo. |e & * «Kar ste mi zdaj povedali,), je dejal komisar bledi ženi, «* bi ‘ Orož drži.» Pogledala ga je, ne da bi razumela njegove besede. ? v <Val