Naj ▼ e£ji »loven&ki dnevnik ,1 v Združenih državah Velja za vae leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 list sloYenskihidelaYcev y Ameriki« r ■ The largest Slovenian Daily in S th. United S^^ a Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA SS7S NO. 155. — ŠTEV. 155^ IESS3 Entered ss Second Class Msftter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under Act of ConfreM of March 3, 1879 = NEW YORK, THURSDAY. JULY 3, 1930. — ČETRTEK, 3. JULIJA 1930. TELEFON: SS7S VOLUME lUVUL — LETNIK 1IIV11L VRNIL SE BO LE AK0 LJUDSTVO DOVOLI LEGITIMISTI ZA VRNITEV OTONA — ---- O ^VV T innNAVI1 A I DDlIiI AF 1 7 a DATUC I ICTL /flmrli IHKlavnpira nnmiba I _____ ___ _ _ ČEŠKOSLOVAŠKI ZUNANJI MINISTER BE-NES SVARI MADŽARE BUDAPEST, I. julija. — Privrženci princa Otona pravijo, da ne bodo storili nikakega načrta, da se vrne spletskarskim potom. Grof Apponyi zatrjuje, da ga bodo sprejeli le, ako mu ves narod dovoli. * Le ako se vrne kot postaven kralj more zagotoviti Madžarski mir in red, ki temelji tudi na čem drugem in ne le na zunanji sili," je rekel grof Apponyi, ki je sedaj voditelj legitimistov. "Odkar je obljubil nadvojvoda Albreht odkrito in častno, da ne bo nasprotoval, nima legitimna monarhija računati z drugim nasprotnikom kot republikansko idejo, katera je pa na Madžarskem še tuja. \ prašanje kralja za sedaj še ni važno, ker zunanje politične zadeve še niso vrejene. Ako so se prav razmere izboljšale, niso še toliko vrejene, da bi lahko kaj tvegali. Niti sedaj niti kedaj kasnje se od naše strani ne bo skušalo kaj takega, kar bi ogrožalo \ arnosfc in interese naše države.*' "Radi tega moram označiti vsa spletkarska poročila kot domišljijo. Zavedam se dobro moje od-govrnosti ter izjavljam, da nima nihče od nas namena utihotapiti Otona na Madžarsko brez privoljenja celega naroda." Dočim je vodja ogrskih legitimistov podal to izjavo, je objavil češkoslovaški zunanji minister, dr. hdvard Benes, v listu Venkov, da bo naletel vsak poskus Madžarske za vrnitev Olona na najjačji odpor Male antante. SOVJETSKA TRGOVINA Sovjeti kupujejo na Angleškem. — Opuščajo kupčijo z Ameriko. WASHINGTON, D. C., 1. julija. Precejšen padec nakupov Sovjetske republike je pripisovati najbrž dejstvu, da je Anglija priznala to republiko, katera je pričela sedaj tam nakupovati. Dočim je nakupila Sovjetska republika v januarju j letos tu blaga za $12,420.000, so znašali nakupi v maju le še S3.098.000 in kot vse kaže, bo ta številka v juniju še nižja. Kupčija z Anglijo je znašala za šest mesecev pričenši i oktobra 1929 $44.163.000. isti čas eno ' leto preje pa le 519,746,000. Z Nemčijo s; Sovjeti nekaj mesecev nekoliko manje kupčevali, zadnji čas, se je pa to izboljšalo in pričakovati je, da bo še boljše na podlagi dogovora sovjetskih oblasti in nemške trgovske delegacije, j ki je obiskala Moskvo PREDLOGAMA POTNE LISTE Znižanje tozadevne pristojbine. ZASEDANJE RUMUNSKEGA PARLAMENTA KONČANO Predsednik je prebral Karlov nagovor. BUKAREŠTA, Romunska, 1. Jul. Mu i istrski predsednik Muniu je prebral danes Karlov govor in nato zasedanje zaključil. V svojem otvorilnem nagovoru je Karol poudarjal, da se zaveda svojih d Ižnosti in odgovornosti kot naslednik dveh vel.kih vladarjev. Gledal bo na to. da bo vladal vzajemno s svojim ljudstvom ter pravično ln v duhu postav Romuunije. ZAMOREC STAR 115 LET Najstarejši človek v Fairfield okraju. VEC RANJENIH V MIRNEM ČASU. 400 nesreč dnevno. Nesreče v Texasu zahtevale več žrtev kot vojna. Nadaljni vzr^k padca trgovine z Združenimi državami so slabi kreditni pogoji, ki jih Amerika nudi. To pa radi tega, ker se ne zanese na razmere v Sovjetski republiki. Nekatere ameriške družbe so zahtevale prejšnje leto le po 10% v gotovini, dočim zahtevajo sedaj po! 75%, tukajšnje vladne oblasti pa priporočajo najmanje 50'7c plačila v trgovini. Glasom ruskih poročil nudita An-gl :ja in Nemčija mnogo ugodnejše pogoje. WASHINGTON, D. C., 1. julija. Državni oddelek je danes objavil, da je podpisal predsednik Hoover predlogo, na podlagi k^e naj se zniža pristojbina za potne liste od $9 na $5. Odredbi z dne 4. junija 1920, glasom katere je pobirati pristojbino v znesku $1 za izstavo prošnje za potni list, ostane še nadalje v veljavi. Tako bo moral toraj plačati vsak prosilec za potni list skupni $6, to je $1 za prošnjo in $5 za potni list. V predlogi se določa, da se bo izstavljalo potne list« za 2 leti, lahko se tjih bo pa nato podaljšalo in sicer dvakrat za dobo 2 let. Pristojbina za vsakokratno podaljšanje znaša $2. Državni department je odredil, da se p>tni list, ki je bil izdan v debi dveh let, preclno je predsednik odobril predlogo, more, ako je potrebno, podaljšati za dobo šestih let od dneva izdaje, da bo pa treba plačati pristojbino za podaljšanje po $2 za vsak dveletni cbrok. 25Č7' Zaradi postavnega praznika ZiT' "DAN NEODVISNOSTI" ne izide jutri Glas Naroda. Pri-' hodnja številka izide v soboto dne 5. julija. Uredništvo. NEMIRI V P0RENJU DRAŽJI FORDI V ITALIJI Carina dvakrat višja. 30.000 VSTASEV ZAJETIH Nacijonalističen napad vspešen. AUSTIN, Tex., 2. junija. — Svetovna vojna je zahtevala nekako 8000 žrtev države Texas. Sedaj je pa prijavljenih dnevno okrogio 400 nesreč po industrijskih napravah. Letno znaša število nesreč 146 000. Texas State Industrial Accident Board upravlja izplačila zavarovalnine ponesrečenim. Ako pa seveda delavec ni zavarovan, mora nositi v največji slučajih sam posledice nesreče. ŠANGHAJ. Kitajska, 2. julija. — Kitajska tiskarska poročila javljajo, da so zajele državne kitajske čete 30,000 vstašev. Napad na severne čete se je završil zapadno od Kajfeng ter imel sijajen uspeh. Nadalje se javlja, da so prodrle državne čete dvajset milj pred Kaj-feg. ki je glavna utrdba vstaških čet v Honan okraju. Nacijonalisti sz se borili z vso srditostjo, da utrdijo svoje stališče. Vladna artilerija je sijala smrt na vstaše. Bitka za Kajfeng se je bila z malimi presledki celih sede dni. Narodni voditelji, ki so dobro premislili na- RIM, Italija. 2. julija. — Italijanska vlada je zvišala danes, ne da bi to napovedala, carino za uvoz avtomobilov od 110 do 120%. Tozadevna objava je izšla v uradnem listu "Gezetta". Izdelovalce tujih avtomobilov, posebno ameriških, je ta načrt zelo razburil. Nova tarifa je bila objavljena že 30. junija, a se jo je prezrlo ter je šele čez 36 ur kot strela z jasnega zadela avtomobilske kroge. To povišanje carine smatrajo za odgovor Italije na zvišanje uvoznih pristojbin Združenih držav, kar je težko zadelo italijanski izvoz. Novo tarifo bo posebno občutiti pri malih avtomobilih. Povprečno znaša nova carina za Fordov avtomobil L;r 7000 ($350» do Lir 16.000 i $800). Odstotek pri večjih karah je nekoliko nižji. črt naskoka, pravijo, da je ta zmaga dokaz zmožnosti njihovih čet in da jim sedaj ne bo težko pognati vstašev. preko Rmene reke. Mogoče je to tudi odloč-ilna bitka. PRIJETI PONAREJEVALCI Izdali za $300,000 bankovcev. — Medsebojni prepiri so jih izdali. I NEW YORK, N. Y., 2. julija. — Tolpa, ponarejalcev, ki je izdala izza aprila za $300,000 dvajset-dolar-skih bankovcev, je prišla koncem [ tedna v roke pravici. Ljubosumnost in nezaupnost enega napram drugemu jih je izdala. Pričetkom aprila se je naletelo v prometu na nov p:narejen banko-vec za $20. Obvestilo se je takoj agente in se jim naročilo, da pona-rejalca ali ponarejalce izslede. Med 1 tem so prišle pritožbe iz Buffala, New Yorka, Bostona, Philadelphije, Baltimore-a in celo iz Dstroita. Po sladščičarnah, po bankah, pri prodajalcih cigar itd. so se ponarejal-ci iznebljali svojih izdelkov. Končno so zaznali agentje, da imajo bratje Minkin tvornico za gumijaste štampilje in da se jih mogoče izplača opazovati. Toda precej dolgo so jih opazovali brez u-speha, dokler se ni skregala družba radi premalih dobičkov. Hoteli so nat> pridobiti zase lastnika večje tiskarne kot je bila njihova, a se ta ni dal pregovoriti. V soboto p ono ji sta prišla dva agenta k Minkinu in mu rekla, naj jima sledi. Niti na misel mu ni prišlo, da ga sumijo, ker bi sicer ne ponesel seboj plošče, s katero je tiskal prednjo stran bankovca. Njegovega brata so aretirali v nedeljo. NatD so obiskali agentje Mr. in Mrs. Grabownitz v Lynnbrook in oba aretirali. V jezi na tovariše sta povedala ta dva za skrivališče druge plošče, ki se je nahajalo eno miljo izven mesta v nekem drevesnem štoru Weiss, ki je bil vodja družbe, je 'oaš podajal preko mize v svojo zajtrkovalnici čašo kave, ko ga je prevezla policija v svoje varstvo. Jetniki so hoteli nato zvrniti krivdo eden na drugega ter so priznali, da so spravili v promet $300,000 svojega izdelka. Po jako nizki coni je spravljal ta denar med ljudi Weiss, ki je tudi obe plošči naročil. Demonstracije v Mainzu proti separatistom. — Trije težko ranjeni. BERLIN, Nemčija, 1. julija. — Šestdeset milijonov Nemcev daje še vedno izraza svojemu veselju, da so Francozi zapustili Porenje. Z izjemo nekaterih slučajev, se je praznovalo ta dogodek brez nemirov. V Mainzu je napadla skupina ljudi kavarno, koje gospodar je bil separatist. Predn3 jih je pregnala policija, so razbili okna ter poslopje tudi drugače poškodovali. V Kaiserlautern so navalili na domove separatistov in gospodarili po njih dokler jih niso pregnali s curki vode iz požarnih cevi. Neki separatist se je pozneje ustrelil. Splošno je pa vladala vsepovsod radost. V Berlinu kot tudi drugod se je za petnajst minut ustavilo poslovanje v znak radosti. KAISERSLAUTERN, Nemčija, 1. julija. — Ako so imeli separatisti še kaj korajže, so jim jo pregnali Nemci v meč mestih temeljito. Tu so bile tri oseoe težko poškodovane in eno hiŠ3 so zažgali. Policija celo uro ni mogla vpostaviti reda. Na dve hiši in eno delavnico so navalili s kamenjem. Poleg policije je patrulirala tudi požarna bramba, pripravljena pomagati vzdržati red s curki mrzle vode. STAMFORD, Conn., 1. julija. — M< sto Stamford se. ponaša, da ima med svojimi prebivalci naj stare j-iega moža Združenih držav. To je major Bond, ki trdi, da je star 115 I W: Rojen Je bil kot suženj v Geor- j Hiji na p'antazi Len Bufforda. Ko j je izbruhnila civilna vojska. Je bil star 45 let Dobro se še spominja, | kako ves.jije je zavladalo med črnci na jugu, ko so izvedeil, da je bi- ! la ustanovljena leta 1820 država t Liberia v Afriki. 1 VUUDENTAT Odnese le $30. HAMMOND, Ind.. 2. julija. — Tat, >e j« splazil v prostore Mrs. Ette Hamjnur.i ko se je ona za malo časa odstranila, je prosil lepo »a opruščenje, kj ga Je po povrat-ku presenetila. — Iščem namreč Zelo mi je žal, da sem — J« dejal ln se odstra-dobro uro je opazila, da jI Ln je poklicala DOBIL VARANT ZA SINA Dečko poneveril $17,000 EASTON, Pa.. 1. julija. — Filip Sabatino je danes pustil izdati va-rant za svojega sina, kasirja pri First National Bank of Roseto, kjer je oče predsednik V blagajni je zmanjkalo $17.000. Mladi Sabatino se nahaja v Californiji. Predsednik Sabatino je izjavil, da želi, da bo njegov sin kaznovan, da si tako pride bi banka zopet za1 panje med vlagatelji. BAJNO INDIJSKO SVETIŠČE ŽENSKA DIRIGENT Ga. Colombo prva za opero v Italiji. --1 MILAN, Italija, 1. julija. — Ga. Anita Colombo, ki je delovala svo-ječasno pri koncertih New York Philharmonic Orchestra v Italiji, je bila imenovana za dirigentko gledališča Scala, ker je njen prednik, Scandiani, umrl. To se je zgodilo prvič v zgodovini italijanske godbe, da je bila ženska imenovana na tako mesto prt tem Imenitnem gledalcu. PREKO 500 UR V ZRAKU Čaka jih velika nagrada. CHICAGO. 111., 2. julija. — Brata John in Kenneth Hunter sta napravila danes ob 1.40 popoldne s svojim enokrilnikom "City of Chi-cafrD"' 500 ur v zraku, preko 80 ur ' kot je znašal dosedanji vzdržni letalski rekord. Nameravata vzdržati dokler motor ne odpove. MIN. BRIAND D0LŽI ITALIJO OBOROŽEVANJE Noče nadaljevati poga« janj glede mornarice.- -Pravi, da je vse odvisno od Grandija. LONDON, Pogovor z francoskim katerega je Herald", še ki obdaja mornariška Anglija, 2. julija. — Aristidom Briandom, zunanjim ministrom, objavil "London Daily bolj poglablja tajncwt francosko - italijanska pogajanja. Briand je izjavil, da je odvisno nadaljevanje pogajanj samo od italijanskega zunanjega ministra, Grandi-ja. Pogovor se je vršil na izjavo Grandija, ki se glasi: Italija je večkrat predlagala Franciji, da bi se nadalje razpravljalo, do sedaj pa nismo prejeli od Francije nikakega odgovora. Z ozirom na prekinjen je pogajanj z Grandijem, je pripomnil Briand v Genevi: — Na nesrečo se je pojavil nov činitelj. Za časa Leg-hernovega govora smo bili še vedno v Genevi. Nato se je obravnavalo v Florenci in temu je sledil govor v Milanu. S tem je mislil Briand najbrže govore, ki jih je držal italijanski ministrski predsednik in katere smatrajo francoski krogi mililari-stičnim. SEDEM MRTVIH V DONAVI Eksplozija na parniku. BEOGRAD. Jugoslavija, 1. julija. Eksplozija na podonavskem parniku je povzročila smrt sedmih oseb, ki so bile ubite ali utonile. Nekako 120 milj od Madrasa v Ind iji se nahaja v mesto Kalhasti sve tišče. katero obišče vsako leto ne-sliki vidimo to mesto z dvema lepima primerama indijske gradbene umetnosti. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo v Italijo Din 500 ........ 1000 ........ 2500 ........ 5000 ........ 10,000 ........ IO . $ 9.35 Lir 100 . $ 18.50 H 200 . $ 46.00 99 300 . $ 91.00 99 500 . $181.00 99 1000 ... S 5.75 „. $11.30 ... $16.80 ... $27.40 ... $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za __ $100.—$2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom soorazumete glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 92 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. I. Telephone Barclay 0380 — 0381 — m- -Ji J imtlBDfO 4 19 CA Corpora Bob) LAKGE8T BLOTEfl DAILY ta U. JL Lotil P)«N Of h af Mwtetu, of »tov« ofSeon: N«v Twk Ctty. M. T. OLil K A K O D A Jugoslavije. ši in na telesu, ni dano bas mn:-gim. Kdor pa le nosi na hrbtu osem križev, pa je pri tem raven ko sveča in hoče ostati še dalje cel mož, takega si lahko ogledamo pobližje in mu bemo vsi čestitali. Fran Mulaček. trgovski poslovodja v veletrgovini I. C. Mayer, je v nedeljo 15. junija v krogu svojih domačih, sina Franceta, podpolkovnika v p., drugega sina Josipa, uradnika Kmetijske družbe, hčere Vere, vdove po ministerijalnern tajniku dr. Ferdinandu Tomažiču in dveh vnučkov, praznoval 80-letni-co svojega življenja, ki tudi ni bilo vedno postlano z rožicami. V delu si je krepil te4o in blažil dušo in vztrajal v tr^vski hiši I. C. Mayer-ja celih 25 let. Rojen Ljubljančan se je Mula že k posvetil trgovskemu Cvetlični ulici ima lastno ognjišče, j stanu in se izučil v trgovini Ivana tem čil in krepak, ohranjen na du- j linc ^ §kofje vasl ki ^ ga ^ nje_ ob katerem je vzgojil lepo družino 3 sinov in 5 hčera. Kot mlad obrtnik se je takoj pričel udejstArovati v narodnih društvih. Sodeloval je pri ustanovitvi "Južnega Sokola" v Kranju leta 1886, bil prvi načelnik gasilnega mestnega društva, katero ga je sedaj izvolilo za svojega častnega člana, več let pa je sodeloval v mestnem občinskem odboru. Veča, nato pa služboval še pri Fr. Regorškt^. 66 let je že v trgovini an je njegova sedanja služba tretje ko' "ganili, da se ga je Polde le govi izjavi napadli domači fantje, ko se je vračal od svojega brata na Ljubečno. kjer je zaposlen. Fantje so ga pošteno namlatili. tako da je dobil Soline težke poškodbe na glavi in po vsem telesu. Na cesti je obležal. Polde N. je bil pozvan te dni v Zagreb, kjer so mu povedali, da mu pripada večja dedščina. Poide se je seveda podvizal in res kmalu prejel večjo vsoto. Pretekle dni se je srečni dedič vrnil nazaj v Ljubljano. kjer je 2avil naravnost v gostilno. Ostal pa ni kar v prvi, marveč se je selil in zbiral okrsg sebe vinske bratce. Ponoči pa so ga ti zapustili in je obležal Polde .sam na ulici. Našel ga je stražnik, ki je menil da gre za poskusen samomor, zaradi česar so Poldeta odpeljali v splošno bolnico. Tam so seveda ta- Takih pač ni v preveč nabral. Zavrnili so ga in je m-ral navdušeni Polde spat na deske v policijskem zaporu. Pretep na gostilniškem vrtu. službeno mesto. Ljubljani. "Zdravje me ni zapustilo skoro j nikoli, bil sem telovadec-Sokol. ne- j ( kaj časa tudi načelnik. S^kol me -je j izvolil celo za častnega člana. Gib- j Pred kratkim je bila viška straž-Ijem se lad zunaj v prosti naiavi, niča telefonično obveščena, da je j čeprav nisem baš turist. Jem koli- nastal na vrtu gostilne "Pri mostič-' kor je treba, pijem nikoli čez mero ku" med nekim: delavci hud pre-in je zmernost v vsem sploh lepa ; teP- Ko sta prišla na mesto nad- Turški vicekonzulat v Beogradu ukinjen. Po Informaciji, ki jo je prejelo ministrstvo zunanjih zadev je turška vlada sklenila, da ukine s 1. julijem vicekonzulat turške republike v Beogradu. Posle vicekonzula-ta bo odslej opravljalo poslaništvo turške republike v Beogradu Ljuba Stojanovič umrl. 16. junija je preminul v praškem sanatoriju Podle bivši srbski ministrski predsednik in večkratni predsednik ter član Srbske akademije znanosti Ljuba Stojanovič. Pokojnik je bolehal na odprtem raku ti.-se je zdravil najprvo v Parizu, v zadnjem čosu pa v Pragi. Zaradi bel-zni že dolgo ni mogel več uživati skoraj nebene hrane in je sedaj podlegel oslabelosti srca. Pokojni Stojanovič je užival v znanstvenem svetu glas najboljše- ga učenjaka predvojne Srbije in je veljal zap riznano avtoriteto na polju srbske kulturne zgodovine. Rojen je bil 6 avgusta 1860 v Užicu ter ie študiral gimnazijo v Užicu, Šabcu in Beogradu, nato pa "veliko šolo" v Beogradu in pozneje na univerzah na Dunaiu. v Lipikem in j v Btrlmu. 311 je pravi clan Srbske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. znanstvenega društva •"Sevčenkc-' v Lvovu in Bolgarske akademije ^nanesti v Sofiji. B:1 je profesor "oeograj£ke univerze. ,<;ozi desetletja narodni poslanec, minister pre :vete ministrski prcJsed-nik in državni svetnik. Žrtev strele. V kratovsk^m srt-zu je te dni div-; jala strasna nevihta Strela je ubila j 19-letne^a Pet:a Danileviča i/ vasi i Zletcvac. Nesreča ga je zadela blizu va.si, ko ie je poguul v be?, da se re»i v domačo hišo. Kot stari pristni kranjski napredni korenini ki je vedno ne— t J x ' " lastnost, ki ohranja človeka do poz- ! zornik in stražnik, sta našla tam ustraseno v vseh časih odločno ma-! M ' - - nifestiral svojo narodno zavest in napredno prepričanje, jubilantu esemdeseletniku iskreno čestitamo k častni obletnici! Otrok pod vozom sena. 14. junija popoldne je posestnik ne starosti", pripoveduje sivolasi jubilant. "Hudo bo tedaj, če bom kdaj moral zapustiti trgovino, v kateri se sučem že toliko let...." se nasmehne in pogleda okrog sebe. kjer dela in živi toliko njegovih mlajših kolegov, ki gledajo v ravnem, visokem gospodu svsjega vzor- Alojzij Peršek s svojimi domačimi j nika ter se mu p™družujejo v če- spravljal seno. Ko so domači nalagali seno, so se otroci igrali naokrog voza. Vola, Ki sta bila nestrpna in zaradi nadležnosi muh nejevoljna, sta naenkrat potegnila voz in ga zavlekla za seboj. V tistem trenut ku se je nahajal pri kolesih 4-letni Jože, sin Edvarda Gronika, ki je zdajci padel pod kolo in voz, že do polovice naložen s senom, je zapeljal preko njega. Domači, opazivši nesrečo, so priskočili otroku na pomoč in ga takoj odnesli domov. Ker se je otrok zaradi groznih bolečin, katere mu Je prizadel težak voz, zvijal in neprestano jokal, so takoj skočili po stitkah z ostalo javnostjo vred. Pogrešan hlapec. Pred kratkim je neznano kam izginil 47-letni hlapec Ant. Simon-čič, zaposlen v Graščini Loka pri . i Zidanem mostu. Simončlč je odšel brata Franceta in Jožeta Rojsa, o-sa zidarska delavca, vsa krvava po obrazu. Izpovedala sta. da so ju malo poprej napadli trije drugi delavci brez vsakega posebnega vzroka. Enega izmed napadalcev in sicer Vida K. sta stražnika aretirala. dečim sta Milan K. ter Aleksander I. neznano kam pobegnila. Oba ranjena brata sta bila ponoči odpeljana v bolnico. Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli: 49-letni posestnik Filip Voh iz Podloga pri Št. Petru v Savinjski doli- Prijateljico je okradla. K neki stranki v Vodnikovi ulici je prišla 19-letna Štefka Hanžil-e-va iz Konjic, brezposelna služkinja v Celju in rtkla, da jo je poslala njena prijateljica Nežika O., ki je služila še pred kratkim, naj ii prinese njeno obleko in perilo. Nežiki-na gospodinja ji je verjela in ji je izročila košaro z vsem Nežikinim imetje. Šel? pjzneje se je izkazala • Štefkina prevara, toda prepozno ker je Štefka že izginila iz Celja ne-| znaackam. Vrednost vseh ukrade-; nih stvari zna=a 9272 D;n. Z;; Štef-j ko je bila izdana tiralica. od dela in krenil proti Savi, nakar | ni in 45-letni kočar Anton Škobei-ni prišel več na spregled. Ljudje j ne iz Hrastja pri Žusmu; Jurij Hor- domnevaj^, da je skočil v Savo in izvršil samomor. Izginuli Simančič je nekoliko slaboumen. Potovanje dveh Slovencev Egiptu. po Iz Ljubljane sta pred kratkim avto na postajo, ki naj bi ga odpe- , cdpotovala prof. Adolf Lapajne in gradbeni tehnik Bojan Tavzes pre- Ijal v bolnico. Po srečnem naključ ju so naleteli na šefa Tovarne psd- ko Trsta v Egipt. Za dalje časa se petnikov ms Gračnici Carotto, ki je bosta ustavila v Aleksandriji. i kaj rad priskočil k skrajni sili na 1 pomoč s tem, da je dal na razpo- vat iz okolice Šmarja in 17-letni krojaški vajenec Karol Kuder iz Levca, obč. Petrovče. Nezgoda. Na Bežigradu je padel 15-letni polski delavec pri Ivu Čaterju Josip Kosec iz Arclina tako nesrečno, da si je nalomil levo roko v zapestju. Poiskati je moral zdravni-I ško pom:č v celjski javni bolnici. lago avto in sam z očetom odpeljali ponesrečenega otroka v celjsko bclnico. Stanje otrokovo je opasno, dasi-ravno nima dosti vidnih poškodb. Dobil je težke poškodbe v notranjosti in bo po izjavi zdravnikov najbrže potrebna operacija. Poroka. V soboto 14. junija sta se poročila v Mariboru Jože Lazar, pristav pri banski upravi v Nišu in Ivanka Zega iz ugledne kraške družine. Lapajne, ki je profesor risanja na učiteljišču, bo slikal egiptske zanimivosti. Nepoštena prijateljica. • Pred dnevi sta bili aretirani za- _ _ , ^ ... I radi suma tatvine neka Elizabeta J. Grd zločin mesarskega pomočnika, i . „. , . , _ m 23-letna Ana Forstnerjeva iz Av- ! V nedeljo 14. junija je bil v Ce-! strije. Dočim je morala Elizabeta lju aretiran 22-letni mesarski brez- j estati v zaporu, je bila Ančka izpu-pcselni pomočnik Bernard Knez iz ■ ščena na svobodo. Nikakor pa ji Celja, ker je pred kratkim zvečer I ni do poštenega načina življenja, i storil silo ob cesti, ki vodi iz La- i ker je nemudoma odhitela k siran-! škega proti Sv. Lenartu, neki mla- ki Parfantovi v Razlagovo ulico, j denki. Vozli se je skupno z njo z i kjer ima njena prijateljica, aretira- večernim ljubljanskim vlakom Iz Celja do Laškega, nato pa ji sledil in j;, na samoti z grožnjami, preteč ji z velikim kuhinjskim nožem v roki zlorabil. Izročen je bil sodišču. VLOGE, KI JIH PREJMEMO DO VKLJUČNO 12. JULIJA 1930. BOMO OBRESTOVALI PO 2E OD 1. JULUA NAPREJ i Denar naložen varno. Izplačila točna. Sakser State Bank 82 Corti&ndt Strni NEW YOBS, H. Y. = ikiiL .... na Elizabeta shranjeno svojo košaro z oblekami in perilom. Parfantovi je dejala, da jo pošilja Elizabeta po nekaj perila in obleke. Par-fantova ji je res verjela in ji dovolila, da jei zbrala več kosov perila in obleke ter vse to odnesla. Seveda je bila vsa zadeva zlagana. Forstnerjeva je z ukradenim perilom in obleko pabegnila brez sledu nekam na deželo. SAKSER STATE BANK 82 COKTLANDT STREET NEW TOK K, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek doty • ure to stan hi stanovitne Ogenj v Pobrežju. V hlevu gostilničarja Limeniča v Pobrežju je izbruhnil ogenj. HIctt je zgorel. Domačim in mai.b -rskim gasilcem, ki so takoj prihiteli na lice mesta, pa se je posrečilo o^enj omejiti samo na ta objek. Cepljenje zoper škrlatinko. V Mariboru se že par let pojav-dja škrlatinka v številnej-ih primerih kakor kjerkoli drugod v območju teritorija mariborskega in^psk-torata. Mestni fizika: je sicer odredil njastrožje mere, kakor izolacijo, karanteno in desinfekcijo. vendar kljub temu ni opažati padanje škrlatinke v mestu. Mestni fizikat priporoča javnosti, naj se posluži najuspešnejšega sredstva in to je cepljenje. Švicarski pevski zbor "Harmonie" v Mariboru. Zastopniki vlade mesta Maribora, pevskih društev, javnih činite-Ijev. šol in dr. so s celotnim prebivalstvom naravnost tekmovali v prizadevanj, da se štirim stotinam švicarskih pevcev pripravi sprejem, ki naj pokaže mariborsko mesto in Jugoslavijo sploh tem razvajenim svetovnjakom v kar najboljši luči. Združenim močem gre zahvala, da je bila "Harmonia" sprejeta sijajno in prisrčno, kakor doslej še nobeno tako društvo. Zato so bili Švicarji najprej vzhičeni nad tistimi deset tLiOČi, ki so napolnili ulice in Glavni trg. petem pa gin jeni po očitni prisrčnosti, ki je odsevala iz pozdrava. Dopisi. Chicago, m. K- r se vsaki dopis ?ačne kako se kaj dela. vam moram povedati da j srečen je tisti, ki delo ima. Po cestah kar rnrg:li delavcev, kateri hodijo za delom in ga ne increjo do:iti, teraj nikomur ne priporočam da bi prišel v Chicago za delom. Delo ni za debiti. tudi ce bi plačal zanj. Ali vseeno pa se se malo razvedrimo ali boljše povedano, kratkočasimo. Društvo "Zaiia". samostojno podporno društvo imelo izlet, ki je bil do.sti primerno obiskan, akoravno je dež nagajal. Ker vstopnic ni bilo, je pa na drugi strani bilo bolje Čistega je bilo j nekaj nad $200.000. T. rej l?pa blagajno. pcmoč za društveno Zadnjo soboto smo pa imeli zopet n^kaj. kar je razveselilo stare kuglače. Naš rojak Alojz Kerin, , 1840 W 22. St , je imel otvoritev I Three Alley, prav po staro-kraj-i skem načinu urejeno kegljišče, t . Cud:l sem se. ko sem videl može. i kateri "so prekoračili že šest križev in kako spretno so se postavili. Brat Kerin imel je že prej kegljišče na štiri vrste po tukajšnjem sistemu, 1 temu je pa še dodal tri starokraj-Jikega sistema. Tudi imamo eno belo vrano med našimi rojaki in ta je Rudolf Šroif, ki da na razpolago svoj n.vo urejeni Picnic Grove brezplačno vsem chicaškim društvom in klubom. Nahaja se na novem Joliet Road. No. 4. in Lemont Road. Društva, katera želijo imeti kak izlet. Gbrnite se nanj. Velik prijazen prostor in vse najlepše urejeno. Lastnik: Rudolf Šroif, 2047 W. 21. St., Chicago. 111. Tudi nesreča ne počiva. Hudo je zbolela Mrs. Blish. Zdravje se ji obrača na boljše in ji želim kmalo okrevanje. Poročevalec. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo ?ate članstvo, pač pa vsi Slovenci v vati okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE DAN NEODVISNOSTI Dne 4. julija pred 154 leti je tri-I najstorka a mer likih kolonij, ki so »■ bile uprle oroti Angleški, proglasilo svojo svobodo in neodvisnost j Koloniji Massachusetts in Virgin.a ,sia prednjačili v tej veliki borbi z.i svobodo. Massachusetts je bila prva, ki Je trpela v započetju borbi.! in iz Virgimje je zadonel Klas, naj .ve konec stori angleškemu jarmu. Zt dni 25. junija, ko j.e kongres kolonialnih zastopnikov še razpravljal o tem predmetu, je Virginia tiala vzgled s tem. da sc je na svo- ! jo lastno roko proglasila neodvisno, Kongres je bil izbral odsek pe-torlce, naj sestavi proglas o neod- i visnosti, in Thomas Jefferson Je bil imenovan načelnikom tega odra ka. Pa je bil ravno on, ki je se- j stavil veliki dokument, ki je postal tako uodepoln v človeški zgodovi- | ni. Kongres ga je sprejel z malimi f ■spremembami dne 4. julija 1176 in od tedaj se ta dan proslavlja kot ' največji ameriški praznik, rojstni dan Združenih Držav — Dan Neodvisnosti. Se isto noč 4. julija so ljudje štrli svinčeni hip angleškega kra- j lja Jurija III, ki je stal tako ponosno na svojem postavku na tr?; j j Bawling Green v New Yorku — in j iz svinca so napravili kroglje za ameriše topove. Neodvisnost je bila proglašena ali sedaj je bilo tre- j ba boriti se za njo. Bila je to velikanska borba, v katero se je spu- ' .stila trinajstorica kolonij, m borba se je končala z uspehom pod vodstvom Oeorge Washingtona. — \ Dne 19. oktobra 1781 se je angleška vojska Lorda Cornwallis podala I Washingtonu in konec je bil borb**. Dve leti kasneje je Angleška pod- j pisaia mirovno pogodbo z novo i neodvisno ameriško republiko. in grški modrijani so jih prvič izrazili 22 stoletij nazaj. Osnovna načela Izjave: 1» Doktrina enakosti — "da so vsi ljud e rojeni kot enaki", 2> doktrina - neodtujljivih pravic", t. j. da vsi ljudje imajo neke osnovne pravice, ki jim nikdo odvzeti ne more, namreč pravico do življenja, svobode in stremljenja po sreči, 3i da vla-darstvo na svetu je nekaj, kar se jc razvilo v teku zgodovine, 4» da oblast vlade izvira iz privoljenja ljudstva, — 51 da ljudje imajo pravico odstraniti vlado, kjerkoli kaka oblika vladavine postane destruktivna. Ideja bratstva in enakosti izmed vseh ljudi ni bila nekaj novega. Veieduhi že v starogrških časih so jo poudarjali, ali prvič je bilo tu. da je bil tu dan izraz tej ideji v cbliki državnega dokumenta in da je bil paskus napravljen vresničiti te ideje. S proglasom Neodvisnosti je ameriško prebivalstvo sklenilo ustvariti državo, ki naj nima več nikakega sledu monarhije, ki naj nima državnega veroizpovedanja, nekakega plemstva ni posebnih privilegijev. Predstavl.ati si mora- ! mo, da je vse to bilo koncem 18.! stoletja. Tedaj pa lahko razume-I mo, kako Proglas Neodvisnosti jc l moral vplivati na vse ljudi na sve- ' tu. stremeče po novih idealih. Troni so se začeli majati in ideja si je i počasi osvojila ves svet. FI.IS — NEW YOR*, THURSDAY, JULY S, 19J* H« LARGEST SLOVENK DAILY ta U. S. A. ARABCI V PALESTINI Arabci žive v Palestini, odkar je jo igienuje "par sandal"' ali s tem, deželo preplavil islam «1. 632. ■ Kr-j da doda njenemu imenu formulo, ; šeanstvo — prejšnje židovsko pre- s katero zaklin a zlo. Ženska velja bivalstvo je popolnoma izginilo, i za nečedno bitje ne le v gotovih deloma so ga izkoreninili, deloma; dcbah svojega življenja. Omalova-; se je samo razkropilo po vsem sv?-; ževane gre tako daleč, da ji je tu — je bilo v začetku nedotaknje- ' celo prepovedano zaklati kuro r'i ! no in je doživelo v dobi križarsk-h1 ubiti zajca. Oboje se Smatra za I vojn celo razmah. Šele ko je Sala- j žrtev in je pridržano izključno mo-! d n zavzel Naplus. je prišlo v sti- j škemu. Če pa ženska postane m.;-; sko. ki mu je velela umakniti se v! ti. ve, kaj jo čaka: če rodi možu j nekatere odi udne vasi. Poleg a- dete moškega spola, jo mož zavi;e i robcev so se iz predkrščanske dobe j v svilo in žamet. Če pa se namestu | obdržali še Samarltanci. ki so se . moškega rodi žensko dete, je njena j tedaj — natančen čas se ne da do- . nagrada ravnodušnost. če ne prc-; ločiti — ločili od Židov. Samaritan-' z.ranie Nič čudnp^n rorei rin mn- ci so se skrčili na nekaj sto duš, obdržali pa so svoje posebne tradicije in šege. Stanovanjske razmere arabskega ; prebivalstva so zelo slabe. Najbed-1 nejši ž.ve v temnih in vlažnih luk- z.ranje. Nič čudnega torej, da mati pljuje lastnemu otroku v lice, .češ saj si samo deklica! Orientalske razmere označujejo tudi to. da še danes novorojenca otirajo s soljo in ga kopljejo v slani vodi. Arabska vraža namreč pravi, da n*ah. A tudi tisti .ki so za stopnjo sol odganja zle duhove in slabe višji od teh. ne stanujejo udobno. Včasi najdemo po cele družine vplive. ■^ju.u.v ^ uiuauc , Za vzgojo deklic se ne stori nič, enem samem slabo razsvetljenem razen v primeru, da jim nudijo go-in zatohlem prostoru. Pa tudi pri! stoljubnost krščanske šole. Matere Najbolj južna točka sveta, okoli ka tere je poletel Richard E. Bvrd tek otn zadnje njegove ekspedicije. NEZADOVOLJNA MOSKVA Bolj ie viški tisk in voditelji v ru- čo odločnega nastopa zapadne jav-skih sovjetov zasledujejo z velikim ; n:sti proti terorističnim metodam SCHOBER 0 PABSTOVEM IZGONU Za časa revolucionarne vojne -so ameriške kolonije imele le tri m pol milijona prebivalcev Večina prebivalcev so bili potomci angleških naseljencev in oni .so nosili glavno breme borbe. Ali bilo y-precej Amerikancev nemškega, ho-landskega, švedskega in drugega pckoljenja. Holandei so bili izvirni naseljenci New Yorka; Švedi so se bili I. 1638 naselili v Delaware-j in Nemci so bili odposlali mnogo naseljencev že začenši od I. 1683. Ali možje raznih narodnosti so se vdeležili ameriške borbe za svobodo. Mnogo tuiih prijateljev *e prišlo' v Ameriko v pomoč ameriškim kolonistom. Junaški Francoz Lafayette se je odlikoval kot vojak v Ameriki i in kot zagovornik ameriške neod- \ visnosti v svoji lastni domovini. General Von Steuben, izboren vežba--telj. je prišel iz Nemčije v trenot- ; ku, ko je jako slabo predla Wash-ingtonovi vojski, in reorganiziral je ameriško vojsko v resnično vojsko. General Herkimer je bil potomec n i seljencev iz nemškega Palatinata On je zmagal v bitki pri Oriskan/, i ali našel tam tudi smrt. Ista usoda je doletela poljskega generala Pula-skega, ki se je boril za ameriško svobodo in bil smrtno ranjen blizu Savannah 1. 1779. Drugi slavni poljski junak je bil Koscluszko, ki je kasneje vodil poljsko usta'jo 1. 1794. To so imena, ki jih vsak ameriški šolski otrok pozna. Ali bilo je tudi mno go drugih borklcev za svobodo, katerih imena so manj znana. Naj le navedemo izmed najbolj odličnih John Mortona, sopodpisatelj Izjave neodvisnosti, ki je bil šved-sko-finskega pokoljenja. John Hansona in Thomas Sinnexson, ki sta bila Šveda. General Fibiger je i bi! Danec. Haym Salomon pa je b.l' poljski Žid. On je posredoval ~a vsa posojila na Holandskem in , Francoskem in zastavil svoje pr?-' moženje in dobro ime za stvar svobode. Thomas Jefferson je v Izjavi Neodvisnosti dal izraz "modrost vekov", "sanjem pravičnosti ln enakosti". To so bili stari ideali Pri čitanju razorožitvenega zakona v Narodnem svetu je prišlo do ostre polemike med dr. Steidleom in zveznim kanclerjem dr. Scho-brom. Dr. Steidle je v svojem govoru srdito napadal dr. Schobra zaradi izgona majorja Pabsta. Dokazoval je, da major Pabst ni ničesar zakrivil in da je b.l njegov izgon zato naravnost nezakonit. V nadaljnem govoru je dr. Steidle se poudarjal, da ne odgovarja dostojanstvu suverene države, ako v razorozitvenem vprašanju posluša navodila iz inozemstva. Po izvajanju dr. Steidia je sam zvezni kancler dr. Schober povzel besedo ter je izjavil med drugim, da je že, ko je nastopil svojo službo, zahteval garancijo za red in mir v Avstriji. Že v Haagu mu je bla izražena od vseh strani želja, naj se izvede razpust oooroženih formacij v Avstriji. Vendar pa je to takrat odklonil. Po haaških pogajanjih, so od nega zahtevali garancijo za mir in red v Avstriji. Takrat se je odločil odposlati Ligi narodov anano noto. O izgonu majorja Pabsta je izjavil dr. Schober, da je bil ta izgon zadeva notranjega ministra, ki jo je že dalj časa pripravljal, vendar se ji je dr. Schober upiral. Svoj pristanek je dal šele po znanih dogodkih v Korneuburgu, kjer je major Pabst izjavil, da se mora heim-wehrovska agitacija .sedaj prenesti tudi v zvezno vojsko, v orožništvo in v policijo. Sploh je policija material izročila državnemu pravdni-štvu. Ob splošni pozornosti je poudaril dr. Schober, da mora protestirati proti temu, da je njegov predgo-v.rnik govoril o zlorabi državne o-blasti. Ako dr. Steidle ne bi bil kut poslanec nedotakljiv, bi ga zaradi tega izraza poklical na odgovornost. Govor dr. Schobra je bil sprejet s splošnim odobravanjem. Nato je bil v poimenskem glasovanju definitiv-no sprejet razorožitve ni zakon z vsemi glasovi proti glasovom soci-jalnih demokratov in dr. Steidla. zanimanjem in vidnim vznemirjenjem stališče, ki ga zavzemajo zapadne velesile in njihovo javno mnenje do sovjetske Rusije, Posebno jim povzroča skrbi kampanja, ki jo je dvignila zapadna javnost zaradi sovjetskega protiverskega terorja in ki je zavzela tako ve- , lik razmah, da si ni tega predstav- I boljših rodbinah se skriva umaza-nost pod preprogami. Ženske iz teh slojev so namreč lene in nemarne, i Stranišča so ponavadi na sredi dv i-——--- rišča, ker ženske ne smejo prestopiti praga, da jih kdo ne vidi. Či-baje prete boljševizmu zaradi snu- stemu in dobremu zraku je torej joče se fronte zapadnega kapita- ; pot v stanovanje zaprta. Zato ni lizma proti sovjetski-Rusiji. Članek tudi nič čudnega, če je deca uma-se seveda k:t vsi slični zaključuje za:ia in p^ina mržesa. To deistvo s plamtečim pozivom ruskim seija- pojasn uje veliko umrljivost otrok, kom in delavcem, naj se oklenejo večina družin životari, ker nima rdečih praporov ter komunističnih oci česa živeti. Industrije, ki so v karablnk in hite na branik ogrože- prejšnjem času lahko obstojale, so nih pridobitev boljševiike revolu- izgubile med vojno svoja tržišča, clJe- ; deloma jih je tudi izpodrinila evropska konkurenca. Tudi kmetijstvo ne n°se. Bogatini pa izkoriščajo re-, veže, kjer le morejo. Zgodilo se je --------da so imoviteži na vse kripl e de- Profesor Heinrich Hartwein. eden j stotkov resnice. Človek dobi vtis. cla lali ovire za ustanovitev bank sovjetov, je bil spisan tudi uvodnik v "Izvestjih", v katerem opozarja list na novo protiboljševiško kampanjo v Evropi in na nevarnosti, ki LJUBEZEN IN KATEGORIJE v največ primerih ne znajo ne citati ne pisati. Pogovori v oddelku za ženske običajno ne presegajo čenč. ljubavnih zgodb in spletk. Deklica postane zrela za zakon med enajstim in štirinajstim 1 tom. Lepota pri Arabcih pomeni; bela polt. črne oči in dolgi črni lasje. Še vedno je v navadi kupovanje žensk. Oče odloča o usodi hčere, ki je seveda ne vpraša, kaj misli sama. Kljub temu niso redki primeri, ko sta si mož in žena vdana v resnični in trajni ljubezni. Često se pa seveda skali to razmerje iz strahu pred tekmovalko ali v ljubosumnosti na drugo žensko. Nad glavo žene staino visi Di-moklejev meč. Bati se mora. da ne bi je mož zavrgel, za kur za d oš.' a ljal niti najbolj črnogledi pesimist najbolj znanih nemških psihiatrov j ima pred seboj zanimivo teorijo, samo zato, da so proti oderuškimi ša^matenkost 'Neka že^a "n^r med komunističnimi mogotci. So- , trdi, da so pesniki in možje, k: pi- ki pa ni nič več nego teori a. Ži Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ate eni ali drugi vaak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali ste ze zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jeduote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova druatva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnica prosta. Berile najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Piahler, Ely, llmnmota. vjetski tisk je sicer poskušal preiti preko te kampanje zapadnega javnega mnenja z več ali manj ponesrečenimi ironičnimi komentarji, vendar pa je javna tajnost v Moskvi. da je kampanja sovjetske mogotce zelo razburila in jim prizadejala težke skrbi. Posebno skrb pa je £e povzročilo pisanje angleškega tiska, kateremu pripisujejo ruski komunistični voditelji največji pomen za razvoj svetovne politike. Angleškemu tisku odgovarjajo v celi seriji člankov moskovska *"Iz-vestja", ki poskušajo za v.sako ceno dokazati, da je angleški tisk preplavljen ' že od prvih dni maja sem z zgodovinskimi protisovjetskimi psovkami in izmišljotinami ter da servira angleškim čitateljem redno same tendencijozne laži o sovjer-ski komunistični propagandi in zlih namerah sovjetov s prodajo ruskih proizvod.v pod lastno ceno. Sovjetski politični krogi tudi s skrbjo motrijo potek raznih debat v angleški spodi j i zbornici, kjer napadajo konservativci na najbojevi-tejši način sovjetski sistem ter za-merjajo vladi, da je vzpostavila diplomatske odnošaje z Moskvo. To skrb še pomnožuje akcija francoskih desničarjev, ki obljubljajo, da bodo v kratkem temeljito obračunali s sovjeti zaradi njihove komunistične propagande na Daljnem vzhodu. Glede na te napovedi ugotavljajo "Tzvestja" z neprikrito jezo, da so se pridružili angleškim konservativcem tudi francoski reakci-jonarji, ki dolže sovjete, da so zakrivili razne revolucionarne pokre-te v Indiji in na Kitajskem ter zahtevajo sedaj od francoske vlade, naj prekine svoje diplomatske odnošaje s sovjeti!" Dočim imajo sovjetski mogotci pred zapadnimi velesilami še nekaj respekta, pa izlivajo brez pomisleka tem bolj goreče ves svoj srd na Poljsko, ki jI očitajo, da javno podpira vse protiboliševiške elemente in da še do danes ni izsledila atentatorjev na rusko poslaništvo v Varšavi. Dolže pa i o tudi. da se igra naravnost z ognjem in da želi za»netiti požar na vzhodu. Pod splošnim vtisom te nervozno-sti. ki se je pojavila v Moskvi spri- obrestim lahko sami šejo in razpravljajo o ljubezni, na- | Ijenje je drugačno in kdor se ogi?~ denar. ravnost hinavci in izdajalci svoje- da po njem ne pa po knjigah, bj ' Po svetovni vojni se je v Pale-ga spola. Kakor izjavlja imenovani svoje znanje o ljudeh in o pleme-' slini marsikaj izboljšalo, vendar znanstvenik, je polovica današnje-: nih lahko neskončno obogatil. Ne- pa je osialo še mnog nazadnjaškega moškega in ženskega sveta "pi- skočno dragocenejši kakor prika- ga. Navzlic temu ljudstvo iskreno jana od 1 ubezni". To je produKt zen tistega bajnega tisočletnega žaluje po turških gospodarjih. Ta "sentimentalnega nezmisia, ki ga, kraljestva bi bila poljudno pisa- žalost je obča, čeprav vsi poznajo I fabricirajo pisatelji". Prof. Htirt-1 na knjiga, v kateri bi pisec Iju- napake bivše turške uprave m izposojevali ni upala stopiti pred lotogralsko ploščo, ker se je bala. da ne bi mož zvedel za to in se nad njo maščeval. Takšne stvari so doga.ajo ca-lc v boljših hišah, in tam še češče nego pri siromakih. Zelo redek pojav so stare device. V nekem primeru se n. pr. dekle __I ■ ■ ■ J^ m m ■ HH^ ■ ■ ni omožilo zategadelj, ker je raz- wein zastopa stališče, da povpreč- i dem položil na srce, kako velja vedo. da je bila pomanjkl iva. gu- polagalo s precejšnjim prcmožc-ni človek krene v stran s svoje i vzgajati naraščaj in kakšna je nj»- , vemer svojeglav, uradniki podkuj- njem: drugod se zopet primeri, da prave poti, ne da bi se zavedal, — gcva naloga. Res je, križanje mud Ijivi in da se je postopalo zelo ne-j hči noče ostaviti očeta ali sestra "kaj je na tej stvari". j narodi. Anglosaksi. Slovani in Ru- mamo. Turki so pač bili islamski, brata. Močno je pri Arabcih razvit Hartwein nudi za stanje, ki ga mani bi dalo ponosite ljudi boje-, verniki, kar jim je dajalo opisuje, univerzalno zdravilno sred- j viteka duha. borbene narave, zdra- videz bratstva. Sodobni stvo v ob'iki nadzorovanja zakonov nekak duh osvetoželjnosii. O tem DOMAČA ZDRAVILA V zalog) Ima na jfdilue difiave. Knujpuro Jujm-yovo kavo In Im-pwtlrana domala zdravila, katera priporoma nigr Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Ptftite po bresptafnt r-enik, ▼ katerem Je nakratko popisana vsaka rantlina za kaj se rabi. V ceniku bodete naSU flw mnogo drugih koristnih stvari. MATH. FEZDK Box rn. City H all Sta. New York. N. V. -P Nje mu bi bilo najljubše, če bi ljubezen odpravili in če bi namesto ljubezni navdali mladega dorašča-jučega človeka z večjo mero pameti Dokler kličejo na pomoč znanost, veli Hartwein, bo resnična zakonska sreča ostala bajka. Profesor izjavlja, da je znanost razporedila človeška plemena na tri kategorije, ki jih poznamo pod imeni "divjaki", "kmetije" i n "lovski tipi'. Vhak človek spada v eno izmed teh kategorij ne glede na pleme, barvo, podnebje in okolico. enimi in drugimi jasno ločnico, ki Kmetje in lovski tipi so strogi deli prve od drugih. Le vprašajte materialisti, ki si sami zastavijo tega ali onega fanatika enakosti, smoter in ga dosežejo s težkim de- i če bi bil pripravljen vzeti za ženo črnko, zamorko ali Kitajko. Nedvomno bo to z ogorčenjem odklo- prua 4----- --------- -----... Turčiji! naslednji primer. Mož in žena »ta ve na duši in telesu, ne pa "tr- Arabci nikakor ne morejo oprostiti, odklonila odpuščanje človeku, ki jima je bil zabodel sina. Odpušča- govcev", kupčevalce, trgovcev z da je krenila na nova pota. obmila dušami. Plemenita divjačina pro- islamu hrbet, emancipirala žensko, fesorja Hartweina pa je malo de- odpravila mnogoženstvo in prepo- generirana, nekoliko preveč prefi- vedala turban. Domoljubnost pre - njena in gre zdravim, neizprij^- bivalstva se kaže posebno v izreku: nim naravam na živce ter sumljivo Domačin iz Naplusa je rajši straž- diši po eksotičnih dišavah. Kako nlk v rodnem mestu kakor vezir v bi bilo. če bi malce prezračili temo tujem." In ta pojem domovine po- tt je bi storilca lahko rešilo smrti na vešalih. Tik pred izvršitvi o kazni se jima je vrgla obsojenčeva mati k nogam — zaman seveda. Vera je močno pomešana z lahkovernostjo. Otročnico n. pr. ovijajo z živo kačo. Gotove osebe ne smejo stopiti v sobo, ker vlada sil- i lom. Divjaki, ki so istovetni s plemenitim tipom, obsegajo intelektualce, sanjače, pesnike in umetnike. Upanje, da bi se mogel ob-nesti zakon med dvema osebama iste znanstvene kategorije, bi se moralo opustiti. Takšen par mora postati naj nesrečne jši na zemlji. Največja težava pa je, pravi profesor, spoznati in razločiti tip. Baš zato nai bi moderna znanost pomagala mladim ljudem. "Lovski tip je živahen in stanoviten. On ali ona ima prodiren pogled in praviloma obokan nos. Ta tip se lahko razloči od kmečkega tipa. ki ima široka pleča, plosk nos, kratke noge in močne kite ter klone k tolšči. Tip plemenitih divjakov pa je krhek, hitronog in vitek. Zveze med osebami, ki pripadajo nasprotnim tipom, pravi profesor, ne morem dovolj priporočati ; so namreč naravnost idealne V takih zakonih ni prepirov, v njih vlada mir in harmonija. Iz takšnih zakonov prihajajo najljubkejši La najpametnejši otroci. Če bi človeštvo sprejelo to za pravilo, bi i-mel človeški rod cd tega neizmerne koristi. Dobili bi pleme nadmež in nadžen. nastal bi nov tip ljudi, poseben tip nove norme, ki bi bil miren, inteligenten, pameten in iznajdljiv hkrati. Potem ne bi bilo več vojn, kajti novi človeški tip se ne bi več spuščal v takšne pustolovščine. Napočila bi doba tisočletnega kraljestva...." • To se čita kakor prikupno pisani roman. Osemdeset odstotkov i domišljije in komaj dvajset od- "Higijena in opasnost mešanja staja čedalje zavednejši ter se kre- plomen"? Ker b ivajo različna, to- pi spričo dejstva, da sili sionizern • na bojazen pred demoni in n lo v jedru raznolika plemena na vedno bolj v ospredje. j slabimi vplivi na otroka, našem planetu, moramo z njimi i v arabski družin: žena ni pred- ! Razširjen je strah v hud pogled, računati, razumeti njih vrednost met spoštovanja. Mož dokazuje ki je lasten posebno plavemu očesu ali nevrednost ter potegniti med svoje zaničevanje do nje s tem. da in ki sta mu izpostavljena zlasti o- ko in prsa. Zastiran e ženskega o-braza izvira v veliki meri iz te bo-vrnil bo: Čim boljše smo oboro- j jazni. Odrezane ali izpadle lase ženi, tem bliže smo tisočletnemu skrivajo pred tujci, da jim ne pri-kraljestvu." Potem takem ostane de jo v roke, kajti če bi se to zgo-vsakomur posebej pridržano, če f dilo, bi tuje' dobili oblast nad nji- nil. Tedaj obstojajo plemenske hoče igrati v žiyijenju aktivno ali' mi razlike. In tisočletno kraljestvo? j pasivno vlogo _ razen nJeg:i ub0_ Zastavite to vprašanje vojaške- gajo vsi lastno voljo — kar osta-mu ali mornariškemu veščaku. Od- ne, pa imenujemo usodo narodov... MLADA TURŠKA KINO-IGRALKA Če kdo v teh primitivnih higi-jenskih razmerah zboli, iščejo vzroka za obolelost vsepovsod, samo ne tam, kjer tiči v resnici. Ker se pojavljajo očesne bolezni zlasti v dobi, ko dozoreva' o smokve, vidijo Arabci vzrok bolezni tudi v tem dejstvu. Zdravja iščejo manj ">ri ! zdravniku kakor pri svetniku, ki ; jim zapiše za denar čarovno for-| inulo. Oficijelne pobožnosti se od-j igravajo v džamiji, ljudska vera pa j se izživlja ob grobovih svetnikov, i Tam poljubljajo in mazilo ve"- I niki kamen. Svetniku veljajo njin J zaobljube in romanja. Kdor ž,jl j razsrdi, ima v najkrajšem časa ' pričakovati grozečo prikazen. Kontinuiteto svetih mest in tradicij obeležuje tudi to. da še vedno razkazujejo js.mo. v kateri je Jakob oplakoval Jožefa, ki ga je bila raztrgala divja zver, kakor tudi kraj, kjer je bil kronan Jerobeam. Čisto primitivna se vidi molitev, ki jo ob luninem mrku molijo množice :aa javnem trgu in ki se glasi: — Daj nam nazaj luno, o zmaj, sicer pademo po tebi s palicami! Na silno razširjenje ceremonije rodovitnosti spominja dejstvo, da se žene in dekleta pri nekem iz Perzije uvede-, nem prazniku valjajo nage po rosni travi, kar naj bi jim bilo v krepilo. Tako se še v današnjem življe- _____________________j nju palestinskega arabskega pre- Mala Fatma. stara pet let, doma iz Rodotro ob Marmorskens jezera, bivalstva zrcali bogata minulost te Je. fMtah v par mesecih prOjaMjena Igralka na Turškem. j dežele. The LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A. Marija Vprhlaje: v piatao v flui platno V OMj« TtCUO ... v tlno umi« («u>t> KajakI |(utvi; ▼ platno TCUOO ..................L— V flu o plttitu miuu..........1.10 v UM*.)«* teuou ...................1.M) V ftUO Uftlije VeSAUo ................1.T0 Skrbi v platno vrtano ............ JJ0 v no« platno ............ I !« V UMUj« TfUIW..............1. v duo iubJo rcam ........1.60 Sveta Ura lold veaaao ............1 "JO v rioo oanjs v«.....,.....1.90 Hrvatski molitveiiiki: Utjets starosti. fins vea. nsJClueJAs ves ..... .........LOO hi*vi H«tu i air IJaffcm flna ves US* Innfcc mMU, » fIds id .,..,...«.....•.*«*•lv™* Vt«MM, D«JflD«Mt TCI .......... LOe Angleški moUtveniki: (u mladteo) Child's Pra/erbook: v barvi«tc (ilatnlc* Ttnno .. .90 ▼ brio kMt usnsas ..........1-10 Bey of Uwvn: v usnje vrtano ............. 70 v najfinejše usnje vezano ....UD 55 Na Indijskih otokih ........................A0 'j* Na« ljudje .....................40 Nekaj iz ruske sgodevlre ............-35 Nihilist .................................................40 Grešnik Lenard. broA.. .70 Nm krvUwlh poljanah. Trpljenje ln Mimo življenja ...... JM Btrabote z bojnih pohodov blvio- Mrivo mesto ........ .75, Ra g|ovenakejta polka ........1A0 llomantične duSe......00 Novo življenje ................. AO Cvelke .................... - -25 ob 50 letnici Dr. Janeza L Kreka .25 Cesar Jožef IL ................ -30 Onkraj pragozda ............... AO Cvetlna Borograjaka ............ A0 Čurovnica .................... A51 Odkritje Amerike, trdo vezano .. .00 Čebelica ............. -25' mehko vezana...... A0 Agitator (Keranlkt broš. .., Andrej Holer ...........*.•. Benefika vedeševalka _...... Bol grajski biser ............ Beli Bfftifn ...••..........< Bele noči. mail Junak ....... Balkansko.Tur&ka vojska ... Pslkanska vojska, s slikami Boj in zmaga, povest ...... Blagajna Velikega vojvodo ... Boy, roman .....«..•••»•.... Buraka vojska............... Beatin dnevnik ............. Boiični darovi.............. Boija pot na Bleda ......... Stritarjeva Anthologija broA .. Si sto Šesta, povest is Abrucev .. Siu medvedjega lovca, Potopisni ro- A0 Cankar: Pasti ln zanki ................ AS Črtice iz življenja aa kmetih .... A5 Drobiž, in rasne povesti Pater Kajetan . spisal Milčinskl .............. AO Pingvinski otok Darovana, zgodovinska povest .. A0 Povest o sedmih Dekle EUza .....................40 Pravica kladiva .............. Dalmatinske povesti ............ A5 PaUrkl iz Boža (Albrecht) .... Dolga roka .................... -50 pariški zlatar .................. Do Ohrida In Bltolja...........70 Prihajač. povest .............. DoU z orožjem ................ A0 Don Ki šot is Ln Manhe...........40 Požigalee .50 A0 A3 ■»I .00 1 .25 Strie Tomova koža ............. A0 Student naj bo. V. av............35 Sveta Notburga ................ .35 Spis je, male povesti ............ A5 Svitanje (Govekar) ............L— Stezosledce ..................... A0 Šopek Samotarke „.............. A5 St Cf® DOi os« ooooooooooooooeooe Svetlobe Slike (MeSko)...................60 HAKESPEARKVA DELA: Machbet. trdo ves. ... broširano.......... Othelo ................. Srn Kresne noči ..... SPLOŠNA KNJIŽICA: S*.l. (Ivan Albrecht) gruda, ivzirna povest. 104 str., broširano .................... A5 St. 2. (Rado Mnmlk) Na Bledo. Izvirna povest, 181 str., broi.. A0 St. 3. (Ivan Bozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broft. 105 strani .................... A Št. 4. (Cvetko CJolar) Poletno klasje. Izbrane pestnl, 184 str., broširano ..................... -M Št. 5. (Fran Milčinskl i Gospod Fridoliu Žolna in njegova družina vewlomodre Črti«-« I., 72 strani. broširano ................ A5 št. G. (Novak) Ljubosumnost .. A0 St 7. Andcrseneve pripovedke. Za slovensko mladino priredila L-tva, 111 str., brofi. .......... .35 Štev. 8. Akt štev. 113.......... .75 Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc We. bet.) Problemi sodobno filozofije. 347 etrani. broA ......— .70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraoue, riiijefna karikatura ln minulosti, 55 str., broa. ........ -25 Št. 11. (Povel Golia) Toterčkore poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str., brofi....... A5 Št. 12. (Fran Milčlnakl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broš.____ M V metežn................L— Veronika Desenibka. trda ves ....1.5« Namišljen lbolnik ...... -50 Za križ in svobodo, lgrokaž v 5. To in onkraj Sotie Tarzanov a mladost. trd. vez. ................1.20 LjodsU oder« Štev. 58. Glad (H&mmin) ____ JM) , Št. 69. (Dostojevski) Zapiski Is j * Tihotapec, 5. dcjsnj . mrtvega doma, L del ..........L—i5- 12 letih, 4 dejanja Stev. 00. (Dostojevski) Zapiski U fZbirka ljudskih iger: mrtvega doma, IL del ........1.—tZ o«* ..................L— j 3. snopič. Mlin pod. zemljo. Sv. Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 ..Neža. Sanje ................eo št. «2. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .90 J.T an.rpič. Vestalka, Smri Marije ŠL 63. Idi jot, II. del ...........90. device. Marijin otrok Št. (H. Idijot, III. del.......... A« 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška Štev. 65. Idijot. IV. del .......90j deklica. Materin bluaoolov JMj Vsi 4 deli Št. 66. Kamela, skozi uho šivTan-ke, veseloigra ................ .45 Slovenski pisatelji II. sv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero 1 Perica, Črtice ........................2.50 ...3.25; is. snr.pič. Turki pre«I Dunajem. Fabjola ln Neža jiW. snopič. Sv. Just: Ljubezen Marijinega otroka ......... PESMI IN POEZIJE: .30 Afl Slovenski pisatelji IV. sv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad 2.50 Akropolis in Piramide ____ broširano.............. Azazel, trdo vez. .......... Balade m romance, trda vez Bob 7a mladi zob. tr. zvezek: J<»b; V mraku; Dneva nam pripelji /.ur; /. v ncem t»-m ovenčam slav«.; Triglav .......40 I. zvezek: Opomin L ves<'|ju; Sveta u.«-; Stražniki: Hvalite S'IkhIji ; Občutki ; ti. »l«>........40 I. zvezek: Slav*S*k; Zii.>l«ll ptič: Dom^rodna i«kri< a ; i*ri svadbi; Pri mrtvaškem lo .44 ><. z.vezek: Ti osre.Mll jo le.ti (mešan zlM.rt ; Prljah-Iji in <«-n-<-a (m. šiin 7ln>r i ; St .ji. mJiifice frnj : Kmetskl hi;|.............4g CERKVENE PESMI: L— -54 J* ^e Domači sla>i. (Vrkv.-ne irsinl za nie.ian zlmr .................... 12- Tantum Krgo. t Premi i i ____ Mašne pesmi za mešan ibitf. _ (Sattner) ................... 11 Pange Lingua Tantum Krgo (ie-nitori. llotT.tpri ............ 12 Pange IJngua Tantum Kmo tiitori < < .erb <• t .............. Hvalite (^o>p ...... Mis^a in bonorem St. .)o>ephi _ < Pogai-hnik > .................. Hyrie .........................] K svetemu Kr^njennt telesu _ < i'o»-rsl»T > ....................44| Sv. Nikolaj...................... NOTE ZA CITRE: Kožrl i ki: Poduk v igranju na citrah. 4 zvezki ................. 3..'jO »uri pridejo, koračnlea...........J5 NOTE ZA TAMBUKICE: .44 .33 .40 .60 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Klavirski album —.. (P.*ivčič> Slovenska koračni-a 5 zvezkov. Vsak zvezek po ... 7> zvezkov skupaj ............. (Premeri) Tri skladbe ........ (Parma) llela Ljubljana, valček (Parma i Pozdrav Ciorenjskej, valček ................ SI »venske narodne pi smi za taiiibu-ra,ški zbor in petje. < IPijuk i ,.I.:i4 llom šel na planime. ivipuri slov. nar. (Itajnk i ..........[ Goreujskem je t letno..........L- 1.23 .«0 JO Št. 13. (V. M. Garšln) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil U. 2un, 112 tsr., broA ........ Večerna pisma, Marija Kmetova Vojska na Turškem ............ .G0 Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova). broš..........35 \ išnjega repalica, roman, 2 knjigi L30 Vojni, mir ali poganstvo, L zv... .35 V pusti v je šla, III. zv ...... .35 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano .................75 broširano ...................60 Vojska na Biftann, s slikami .. -25 Volk spokornik ln druge povesti 1.—| .................. Trdo vezan<» _..................L25 ' ,I/ raznih slovenskih krajev, du.-at Valetin Vodnika izbrani spisi .. JO j NOVE PESMI S SPREMUEVANJEM i Narodna noša. ducat Vodnik svojemu narodu.........25 j "KLAVIRJA Vodnikova praUka L 1327...... JO Vodnikova pratika 1. 1928 ...... .50 Album slov. narodnih pesmi Vodniki in preporoki ...........60 tPrelovec) .................................SO Zmisel smrti ...................60 ^ naro000000*0000 _ _ w __ Dedek jo pravil; Marinka ln fckra- i Praprecanove zgodbe teljčkl........................40 »'H Mrfcu ............. t Prst bošjI ............ 1.20 I Elizabeta J5 .40 . 35 JO JO Geapednjstve................ Hitri računar ............... Jugoslavija, Melik 1. sveaek ....1J0 F,* Dlavoio ......... 2. sveaek. 1—2 anopič ......L80 Gozdovntk (2 zvezka) ...........1.20 Kletaratve (Skallcky) ..........2.00 «o»P®dariea sveta..................40 Kratka srbska gramatika....... JO Godševski katekizem.............«5 Knjiga o trdo vesanp Gostilne v stari Ljubljani ...... .00 Grška Mjrtologlja .............. L— Kratka zgodovina Bleseocev, Hrva- — .......... 2 tov in Srbov .uarat (Tolstoj) ........ .oe Kako se postane driavljan Z. D. JtSj V* V"V"' -JJ ameriški driavijaa .15 Hčasi. Blage dnše, veseloigra .75 Pravljico H. Malar ............ JO Predtršani, Prešera la dragi svet- niki v Pri godbe čebeUco Maje, trda ves.. Ptlee selivke, trda ves.......... PWd oeoaeooaooeoosoeee J5 L— 75 J5 JO Knjiga e dostojnem vedenja Kat. Mstckliem ................ JO Liberalizem ...»....•».♦.....•.. JO Materija la eaerftlja ............125 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 IMftSfedltSSI&^tMB* I* •ooeooooeooooo MlftdttlioHt M* Wo . . (oba tveaka skupaj J0> Mlekarstvo ......................L^^ NesdMMHSiigloškl totHsai ........ 1.40 Najboljša sla/. Knftnriea, 008 str. lepo ves. (Kallnšek) ..........B.— Naaveti za hiše in deas. trd. i a e o a n i »eessooee > e e e e e o e Humoreske, Groteske In Satire, vezano ....... broširano .... £[ls deiele potresov Izlet g. Brončka................ Izbrani sptai dr. B. Dolenca .... Ii tajnosti prirode *«...•••*••••, Is mdcmp mte, trdo m Ipiftt broširano ••»•••».••m« ICTftlM aoonooooooaeoooaaaoannoa eooooooeeoooooeoeoo«*eee Janko bs Metka (aa otrok*) _____ L del 2. del ...................... , JO JO Nemško slovenske slovar.........2.25 Ne j večji splsovolk ljubavaifa la i. ,.♦»»...»• slovar ........ i........ Perešnlnaratvo, trd. v broi. ooosoooeeesJ (Aleiovec) Kake sem ss jas likal (Alešoveo) XL ar. 4. Helena (Kmetova) H odo Brezdno (II. sv. J .40 J5 Pravljice la pripovedke (KoBntnlk) L svežek .....................40 2. svosek ..............i ••••••••••• M potep. L sv. •......i Jutri (Strag) trd. v..... . mM . ■ « broflj ..••....•,......,,..... Jn/čičevi spisi : Popolna Isrtije vaeh lO sveskov, lepo vasi nib .......... ........ BimIit sto, broi. 0L sveaek: Dr. broširano ..............^O.* Joan Mlserija (Povesti U ipnaakega ilvijenja ..........,..<•»..• ••••••••••a Potop, II. gV. .................. (Oba sveska skupaj) ..........1J3 St. 14. (Dr. Kari Engllš) narodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 230 str., broš. ......................... JO St. 15. Edmond In Jnles de Gon-court, Keneo Mauperin, .........40 St. 16. (Janka Samec) Življenje, pestnl, 112 Btr.. broi. ........ .45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest, p revel Mir. ko Pretnar. 80 str............. JO St. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukov&kega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broi. .. M St. IS. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., broS. ...... JO St. 20. (Jul. Zeyer) Gompačl in Kossnrasaki, japonski roman. Is čeftčlne prevel dr. Fran Bradač. 154 str., broB. ............ .40 St. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnlh zgodble. II., 73 str. broS. oooeoooooooeoosooooooooo .25 St. 22. (Tolstoj) Zadnje dnevi nesrečnega kralja Za kruhom, povest ......... Zadnja kmečka vojska....... Zadnja pravda, broS........ .30' Zgodovina o nevidnem človeku Zmaj Is Bosne ............. .60 J5 .75 jsor .35 .70 Zlatarjevo zlato .................90 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovoc, 3. zv. akupsj ........1.50 Zvesti sin, povesi .............' .25 Zlatokopi ........................ JO Ženini nato Koprnele .......... .45 ^mole in konec gdč. Pavle......* 45 Zlata vas ...................... JO Zbirka narodnih pripovedk: I. del..........................40 MEŠANI In MOŠKI ZBOR .1.10 Stenski zemljevid Slovenije *ja močnim papirju s plafnt'ueiml prt-irf. Id ............................7 JO Priložnostne pesmi ((in.mi Slovenski akordi (Adamič): r ..I. zvezek .....................7f> Slovenske Gorice, dravsko ptuj- Pokrajni ročni zendjevidi: (■orenjska ............. JO Zbirka narodnih pripovedk: II. del ...........,,,,,, .40 Znamenje štirih (Doyle) ....... JO Zfodovtnske anekdote ...........30 Z ognjem In atčtsi..............3.— Zločin in kazen, 1. In II. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega hu zarja .. .60 Zgodbe zdravnika Musnika ...... .70 Zlati pantar ................... .90 Železna cesta ...................1.25 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI (Aleiovec) IIL aiiish........ JI ^povaao la .aWJe>| nov v. Sm|I ••«•*••*•• * _ prt MUd gosji I^MaaJe PM, roassa (Bar) trd. St. 23. (Sophokles) Antigone, Ealna Igra, poslov. G. Golar, 00 str^ broširano .................... JO 8t 24. (B. L. Bulwer) fill sin JI dnevi Pompejev, L del, 85ff etr., brOft« ooeoooooeeooeeoeooooeeee St. 25. Poslednji sko, poslov. Josip Vidmar. 82 atr. J5 J5 JO tr. vsa. ...L20 _______jeeeeeeeeee eH ftWil Meeeeaeaaaeaaaae« J^ (Gaj Salustij Krlap) lagnrta, poslov. Art. Dokler. 123 strani, broi. Sl 80. (Kaav 144 atraal St 37. niuali Hvali St. aa tesan in ai (Fran Erjavec) in preblani skrbstva 80 ste. broi. .... ..•....... .........i ......... ^ ftt. 40. fti •••• JO Arterij dale............L— Tasftan aajna aa MlUaeAev va> JJ teiuas.e tlvaB .... JO toe JOsdlnska Ipra a petjem v vea .... Jli * Tmnammw sla JP 8. dejanjih •,...<«.,■•••«»•. JO n J^ iS^jS^^-lS ^Adrasjavidslanjlh^pred. m asneo- _ »t. ou. was Uf (am..........u« Igro. (GOprit), vea M, rwv-^imlu* n. Hov. ta nmn JO soflM itStii HHTwiwO « L av. Vojnemlr ali & sv. Hode 3. sv. Vesele povesti ..... 4. vs. Povesti In alike ... 5. av. Štndent naj bo. Nai nji kzah »a a e o o ootsi« n e a a e a 4 J5 .35 .35 J5 J5 SPISI ZA MLADIKO: 'GANGD 2. av. trdo vaeaao. Pripovedka ta 1 ........................ JO 3. sv. trdo vesann Vsebnjo 12 po- ▼iitl ••eaaaaaaaaaaaeaaoaeoeee 4. av. trdo varno, Vsebuje 8. po* T6Stl aaaaeaeeaaaeeaaaaaaaaeee 5. av. trdo vaaaaa Vinski brat .. JO 0. av. trdo veaana Vsebnje 10 po- e e e ^ n n n a a • a a a a e e e a a * a a II. zvezek ...................75, Pomladanski odmevi. I. in 11. zv., vsak ........................45 Ameriška slovenska lira (Holmar) L— Orlovske himne (Vodoplvec) ----1.20 10 molkih in mešaidh zborov — (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije mo&ki zbori (Pavčtč) Izdala Glasbena Matb-a ........ Narodna nagrobnica (Pav^lč) .. Gorski odmevi (Labarnar) 2. z v. SAMOSPEVI: Stir ji samospevi, isdala Glasbena Matica ...................... Naši lunini ..................... MEŠANI ZBORI: ^Planinske, II. zv. (Labarnar) .. Trije mešani zbori, isdala Glasbena Matica ■.......«.......... hkopolje ......................30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak .............. 30 Celjska kotlina. Spodnje Bloven- t kIjo posavje ...................30 Prekninrje In Medumurje.....30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje ... .30 j Canada ......................... driav, veliU Združenih .40 Mali ......................... 35 i *' 'p Nova Evropa .................. Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi. Washlng-..ton, Wyoming, vhakl iki ...... -50 Zmljevidi: ..Illinois. Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vaa- kl |>o ........................ Velika stenska mapa Evrona .... .45 .45 .40 .15 J« .24 .40 BAZNE PESMI S SPREMUEVANJEM: Domovini, (Foester) .............40 Isdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) četvero ln petero raznih glasov .... .45 Jas bl rad rodečlh roi, moški abor a bariton solom ln priredbo za dvospev ............................20 V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester, Izdala Glasbena Matira.......75 Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor ln bariton solo............ JO Kupleti (Grum). Učeni Mihec. . Kranjske šege In navade, Ne- sadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.—-Kupleta Koza Moča (Parma) .40 trgovec. Igrokac v 0. de Janj .00 PMMARIC« GLASBENE MATICE: Cjrran da Bcrgerac. HoroiOna komedija v patih dejanjih. Trdo ve- .......................... L70 drama t 1 dat ......Ji v Blchmonda, d dejanja ...................... JO Ob vejrid. Igrokss v Otlrih allkah JI St. l. St la. Sto čutiš, grbine talni Sl 2. Zrlnjakl Frank span....... St. 10. Na planine M ,Sl IL Zvečer U Vaeevalea •*.,..«...«.., L Pesmarica, nredll Hubsd ...2JO 4. Koroške slovenske narodne poaml (Svlkaršlč) in 3. IV ♦ SktipftJ naeeeeeeaaaeaeeeeee MALE PESMARIC«: Srbske narodne himne 1J .15 .15 .15 .15 .lft Naročilom je priložiti denar, bodisi v gofovini, Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekumandirajtm pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni p ceniku. Knjige poSUjamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdot kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — MALI OGLASI ▼ "Gfas Narod*1 NEW YORK, THURSDAY, JULY 1 UN m LASO EST SLOVENE DAXK/k 1« STALIN STREUAL NA V0R0ŠIL0VA HENRY DAWSON Ni dolgo tega, kar se je odigrala v Moskvi nad vse burna seja političnega urada, ki predstavlja najvišjo oarganlzacijsko instanco ruske komunistične stranke. Na tej »eji so se vneli ogorčeni prepiri med generalnim tajnikom stranka in komisarjem za notranje zadeve. ODTISI PRSTOV NA UKRADENIH DIAMANTIH Mactjuareu, strlieu volne, se Je čez ramo in se opotekel proti kotu j vratom. Pa se je spet obrnil. Pes je Stalinom in komisarjem za vojsko pripetila nergoda Pu pravici pove- kjer Je letal njegov nahrbtnik. prlšepal iz kota k njemu ln ga po- — Kaj p« delate? — so ga po- gledal boječe. barali. — Ta pes tu. — je dejal Mac- - Nočete, da bi moj pes ostal quarie vsem. — je boljši pes nego J jaz človek. Bil mi je boljši prijatelj Ne. To bi bilo proti odredbam, nego jaz kakoršnemukoli možu ali Macquarie se je sklonil in dvig- pa kakorsenkoli mož meni. Čuval dano, v neki krčmi ob poti je zašel v pretep, ki * je končai zanj s tremi polomljenimi rebri, z luknjo v 1 banji In raznimi manjšimi poškodbami Nje«ov pes Tally Je bil trezen, toda rtkZijučen soudeležene«* pri pretepu ln )e izšel li njo-tca s polomljeno nogo. Macquar '.' nil nahrbtnik, a napo; je bil zanj prevelik, nasloniti se je moral ob Pridite že vendar, človek bož- je nad mano ln marsikdaj me jo očuval. da me niso oropali. Boril se je zame, rešil mi je življenje in prejel udarce in kletvice v zahvalo si Je potem oprlll culo in se Je zvle-1 steno. kel deset milj daleč do mestm bol- | Mi.sni e B i ga vedi, kako mu , ji, — je vzkliknil zdravnik nestro- j — in odpustil mi je. Bil mi zve«t t.j uspelo Sam ni vedel te^.i nu Menda niste pri pravi pa- tovariš — in jaz ga sedaj ne bom Tally pa >e šepal vso pot za nJim meti. Saj vendar veste, da v tem zapustil. Ne bom ga napodil z pi treh nogah. |f stanju ne morete proč. Strežnik zlomljeno nogo na cesto vam bi pj;nagal pri slačenju. Bog, moj hrbet! Zdravniki so možakarju preteka- M h rane in so se čudili njegovi žt- | ~ Ne " de>al Macquarie. - lavo,ti. Tudi zdravnik! se včasih in »irav Uko ^treben n, čudijo čeprav svojega začudenja ost*nem nJtl jaz ima riom- ne kažejo vedno. Seveda so bili pri pravljeni, du ga sprejmejo v bol- ... niinleo. toda Tally jim pa ni bil pol ber za zdravljenje, vam mora biti Kje je moJ pes? _ je btlo njegovo Vorošilovom. Komisar Vorošllov je namreč napadal Stalina zaradi njegove gospodarske politike in. opiraje s.1 na pc,ro*ila komandantov raznih vojnih okrožij, očital Stalinu, da tira boljševiško Rusija v propast. Zaradi nasilne kolektivi-zacije ruskega seljaškega gospodarstva je nastalo med ruskimi kmeti velike nerazpoioženje napram bolševiškemu vodstvu, ki je seglo že celo v vrste rdeče vojske. Tako so se dogodili primeri, da so rdeči vojaki zapustili brez dovoljenja Jaz — o svoje čete in odhajali v rodna sela, kjer so pomagali ubijati seljakom Newyorikl policijski uradniki soj spoznavanje kamnov, je tako u-dobri izvedenci za odtise prstov strojen, da napravi najprej posne-kriminalnih tipov. Ce Jim pride tek oblike ali pa presege krone di-drugače v roke zločinec, ki ga z? amanta. Potem se leča — ne da b! poznajo, ga poatdravijo z nasme-' vzeli kamen iz okovja — približa škom. Tako je z zločinci. Težje pa dragulju in se napravi posnetek j * z njihovim plenom, ki ga ni lah-i diamanta v notranjosti. In če Je ko najti in identilicirati. Ce mu treba, »e lahko napravi še tretja ne pridejo ne sled. odsedi tat mir- fotografija, ki pokaže še jasnejšo no svojo kazen ln se veseli sVobo- notranjščino kamna. Tako pride do VIRGILOVA PROSLAVA V Mantova so se začele svečanosti v proslavo dvatdsočletnlce rimskega pesnika Virgila. Vojni prostovoljci iz vseh krajev Italije so se napotili na bojne poljane * Custozzi, Montanari ln Solierlnu. Javna držaba v gradu vi« teza Strahla v Stari Loki dobiva, kakor poročajo, poilednje dni prav posebno interesantne ob-de. ker se zaveda, da ga čaka po- izraza vsaka še tako neznatna na- iske ZanlmanJr za dražbo Je narav_ tem, ko se pojavi na svoboc*i, paka v dragulju, mjahno premoženje, bodisi v obliki denarja, draguljev ali drugih Zaječal je ln se opotekal, a so ga vladne agente, ki so hoteli nasilno ujeli, odvzeli so mu nahrbtnik in i izvajati koleV.tivizacijo. Med drugimi je dejal-Vor.šilov, da bo. če se godu. Psom Je bil vstop v bolnišnico prepovedan. Psa morate spraviti ven, ao mu dejali, ko Je sedel na r«.j postelje. Macquarie Je molčal. — Tu ne moremo trpeti psov, ljubi mož. — je dejal glavni zdrav- j spravili na posteljo. iljeno in je prav tako potreben ne- Pol ure pc>zneje se je zavedel I ne lzPremeni sedanja smer oolitl- K«. kakor Jaz. Če sem vam jaz do- Macquarie upcriran in povezan. - < ke' pri*ei kmalu dan" ko iodo za" - ■ radi te politike morali boljševiški voditelji odgovarjati s svojimi glavami. jc Stalin je odločno branil svojo po- tudi pes — in še bolj. — Ta-le ta moj pes. mi je fce dvanajst let zvest in vdan dvanajst trdih, revnih let Je menus edino bitje, ki mu je neka; rn tem. dali živim ali pa se zvrnem na prtuletl cesti. Ujel je neka; sape, potem je na- prvo vprašanje. — Ah, psu gre čisto dobro, dejala sestra malce nestrpno. —J litikc ter zelo ostro napadal Vcro-Nl razburjajte se spet! Zdravnik šllova in mu očital, da je pristaš mu je povezal nogo zunaj na dvo- . desničarske rišču. Irvcjcga givora je Stalin po --I dokazati, da so Vorošilove informa- I cije netočne in da je pri tem. ko vrednosti. Diamanti igrajo v takih primerih posebno vlogo. Tatovi 1-majo navado, da iih izločijo iz o-kovja in prodajajo po pomožnih skrivačih naprej. Na ta način j'.- nost ogromno in kupcev vsake vr-Dva ali trije posnetki se napra- ate ne manjka. Boj med Interesen-vijo na eni in isti ploS«. in ko se111 dosttkrat pnw trd Pojamez-ta razvije, ne kaže samo površine nl kosl * prodajajo v.soko nad ce-diamanta, temveč tudi njegove no- nilno vrednuujo. Tabernakel. bo- tranje posebnosti. Kamen, ki tehta 6 in eno četrti- nik s povzdignjenwn g-asom Menil! daljeval: — Ta-le — ta moj pe« jc, da je mož malce gluh. — Potem ga pa privežite na dvorišču Ne. Proč mora Za pse pri nas ni prc3ioia. 1 še Je rodi na" "cesti. — je deJaV s JAPONSKA ZENITEV turobnim nasmehom. — Nosil sem ! _ ga cele mesece v svojem kotlu in | Pri jaoonskem zakonu gre pred-harjen zaradi tega ofltka» vrBcI pozneje v svojem nahrbtniku, če vsem za ohranitev družine. Ta raz-! S*alin" v licmkih ?arnitur jZ nem_ Le diletanti v svojem poklicu rav- majhne delce. Takšno početje pa ike renesanse. en>.P ra. rokekoja, najo nerodno in prodajajo dragu- bi bilo za tatove nedvomno Pr3- Bledemayerja. dunajskega mizar- ljc tako. kakor so jih vp enlll, drago. Lahko si tudi milimo, da bi skega dela okoli leta 1850 mnogo Nedavno pa sta bila v,ozena dva vsak diama^. ki bi ga 3Umljiva 0. ^^ anjh ^ nova patenta Prvi se tiče neke seba prinesli k brusaču, vzbudil po- ca, kredenc 5krinj , iz jepta noo, naprave, dri^i pa postopka, ki o- zornost. . » „ , . t ... . ^ .. . , : šatull, klopi, lestencev in stejal. mogoča, da se dragulj opremi z „ . . , nekakšnim "odtisom prstov". Tako Nova dentifikacijska metoda ne Posebno pozornost vzbujala sa- se dragoceni kamen lahko spozni da^e možnosti izsleditev „- Ionski garnituri iz velikega salona. za ukraden predmet in se ne more ^adenih draguljev, ampak omogo- črno lakirani, v rdečem bariunu ln dalje rezpečavati v trgovini. Vsak ča tudi ^menjavanje draguljev j P^tivu. bogato izrezljani iz pose- onoziciie Na "konTui ^men ima namreč majhno nana-i velike vrednosti z dragimi kamni sti grofov Oallenbergov. cenjeni na rn^JSU v svoji materiji. Ta napaka je P*»e cene. Pomagači tatov se torej! 21.200 Din. lahko tako majcena, da se niti ne čedalJe bclJ postavljajo nevarno- ,--* sti, da ne bodo mogli razpečati u- Pogreb Josipa Kende. kradenih diamantov ln tudi pisci -- detektivskih romanov bodo imeli 1 V nedeljo 15. junija se je vrtil ob more spoznati s prostim očesom. jih je uporabljal, zavestno lagal in | Običajno ima podobo neznatne pe-cbrekoval oficijelno politiko stranke. V tistem hipu je Vorošllov, raz- M.i~quarje Je počasi vstal, stisnil je zobe, da bi ne pokazal bolečine, s težavo si je nataknil sraj- poveljnikcv vojnih okrožij in mu zaklical: "B?ri jam, f.vinja!" Na to psovko je Stalin potegnil r.i mogel sam naprej. .. In starka, iog se upošteva pri bogatih in u-- njegovo mati — mi je sledila bogih. Na ženitev gledajo z ver-člsto zadovol na in samo tu pa tam skega stališča. Tu gre za dogma- it malo povohala kotel - da oi tl6no zadevo, ne za družabno revolver in streljal na Vorošilova. videla, ali je še notri Sledila mi stvar. vendar se cerkev ne mesa ki Sa Pa ni zadeL name- to čez kosmate prsi. vrgel suknjo je Bog si ga vedi koliko let. Sledi- 1 v ženitovan ski obred Osnovna mi- n^ena Vorošilovu. je zadela druge- la mi je. dokler ni oslepela - ln , >sei, ki vodo skiepanje zakonskih ea člana Političnega urada, Ava- še leto dalj. Sledila mi je, dokler, ve2ii je Učenje prednikov. To je nasova, ki je zadet v pljuča, cez ne- se je mogla plaziti po prahu in po- pudiaga Konfucijeve vere Ta fi- kai ur ^hnil. Njegovo truplo so OBUPEN POLOŽAJ MADŽARSKIH POLJEDELCEV tem — sem jo usmrtil, ker je nisem mogel ostaviti žive za sabo! Spet je umolknil — In ta stari pes tu, — je počel znova in se dotaknil Tallyjevega "Echo de Paris ' je prinesel na_ ; dvignjenega smrčka s svojimi žu- Mednje poročilo iz Budimpešte: -! ^^ Prsti- ~ ta me je spreri" Madžar ki kmetje so V lako veliki I Ual dvanajst let _ v vetru in ne- bedi zaradi naraščajoče agrarne krize, da .se je resno bati izbruha j uriu. v dobrih in slabih, zelo slabih časih. In ohranil me je znore- lozofija, zasnovana na Kitajskem, Pokopali začasno v Kremlju. Izdale prešla v šintoizem, ki je poleg no J'e bil° tudi uradno Poučilo o budhizma danes uradno verstvo njegovi smrti, v katerem pa veli na Japonskem. Umreti brez potom- Stalin, da je Avanas^v ix»dlegel tu- doli življenje. Zato je za hišo naj-kmecklh nemirov" če ne bo vlada! lostl- kadar nlsem imel ne denarja hujše zlo, če ugasne brez nasled stva pomeni nesrečo, ki je kaj bil- | berkulozi. Avanasov je bil eden zu pregrehe. Neumrljivost pradc- najodličnejših članov ruske kemu-dov in njih sreča v onostranstvu nistične stranke ter je bil znan kot je na tem. da se ohrani živ spomin ; izboreh delavec v strankinih odbo-ni; rajne v srcu njih, katerim so .prave>asno ukrenila potrebnih u-krepov V tem smislu sta govorila v madžarski zbornici tudi dva cdlič-na člana konzervativne stranke dr. Karel Wolf in grof Franc Hunyadi, ki »ta v obširnih govorih obrazložila obupno stanje madžarskih kmetov ter napadala vlado zaradi njene malomarnosti pri rešavanju poljedelske krize. v Dr Wolf je med drugim izjavil, da Je v nekem manjšem madžarskem mestu prišla k okrožnemu načelniku deputaclja brezposelnih kmetov ter ga naprosila, da jim dovoli, da smejo 24 ur svobodno pleniti skladišča žfrvil ter :blcke Okrožni načelnik j in jc le t veliko težavo pregovoril, da so se premislili ter odšli lz mesta. Grof Hunyadi pa je podčrtal dejstvo, da je Iskren konservativec, vendar pa da smatra potrebno, opozori ti vlado ln na-red na neizbežno katastrofo, ki grozi Madžarski, če ne bodo v zadnjem hipu sklenjene odredbe, , ki bodo omilile obupni položaj madžarskih poljedelcev. ne prijatelja na dolgi cesti. In čuval je nad mano, kadar sem bil stva. Potemtakem je umljivo, da je dolžnost slednjega človeškega rih in organizator ideologije. komunistične pijan, omamljen in zastrupljen Vjstvora: žcnSti se ter imeti otroke. prekletih krčmah. Dostikrat mi je rcsil življenje, a za to sta mu bila dostikrat le kletvica in vdarec v zahvalo. Vse mi je odpustil — in boril se je zame. Bil je edino bitje, ki mi je pomagalo, ko so se vrgli lopovi v isti krčmi name — in marsikomu Je ostavil spomin nase — in jaz. Jaz tudi. Zadihal je globoko. Stisnil je zobe. si oprtil nahrbtnik, stopil k Razloge za razporok oje razumeti iz istega kulta. Sedem jih je: ne-porodnost, nezvestoba, neposlušnost nasproti tastu in tašči, klepr?-t a vast, kradljivost, ljubosumnost in neozdravljive bolezni. OGROMEN STROJ ZA PAPIR TUROBEN POGREB TURISTA MUELLERJA prave roke. gice, ki pa prav nič ne zmanjla vrednosti diamanta. Te nepopolnosti se vidijo samo pod posebno izdelanim drobnogledom. Na ta način je mogoče identificirati žlahtne kamne. Mikroskop zbere v svojem žari-šču notranjo materijo diamanta le do neke gotove globine. Ni pa leče, j NOBLOV ŽIVLJENJE ki bi mogla preiskati celotno glo- poslej velikanske muke, če bodo veliki udeležbi c':činstva pogreb re-hoteli opisati, pot in način, kako stavraterja Josipa Kende. Številni so prišli ukradeni dragulji zopet v venci tako sorodnikov ket prijate- | ljev so jasno pričevali, kako je bil pekejni priljubljen. Pri pegrebu Je pelo pevsko društvo "Lira". bino dragulja in najti jedva vidno pegico, jo povečati in s tem nuditi značilnost diamanta. Šele nedavno iznajdeni fotomikroskopič-ni aparat, ki omogoča natančno PIS Henrik Schueck in Ragnar Schi-man sta v Londonu izdala življenjepis Alfreda Nobla. Vmes navajata avtobiografijo, ki jo je slavni ke- Mednarodna kuharska tekma. Na mednarodni kulinarični tek-m1 v Curihu, Švici, dne 16. junija so bila prva mesta prisojena francoskim kuharjem, ki so se izkazal1, POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za liat, so napreseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. Neka tvornica v nedavno omislila pa 'rnlco, ki jo brez pretiravanja smemo imenovi.-ti velikansko. Sama jeklena ploča meri 27m 40 na 7 m 70 širine, kar omogoča dobivati paipirnat trak 7 m 50 porabne širokosti, to pa s Na pokopališču v Dovjem je bil 17. junija v navzočnosti številnih pjgrebcev položen k večnemu počitku pod Triglavom ponesrečeni mladi nemški turist Heinz Mueller. Domačini iz široke mojstranske c-kolice so se že okrog 11. zbrali pri pokopališču. Mnogi pcgrebci, tako Skalaši in drugi planinarji iz Ljubljane, gorenjskih krajev in poseb-Kanadl si je no 2 jesenic pa So se po prihodu dopoldanskega vlaka v Mojstrano takoj na kolodvoru formirali v sprevod in pod vodstvom zagrebškega pastorja krenili za nosilci vencev odkritih glav proti {»kopališču. Pogrebni obredi so se pričeli ob pol 12. Pastor se je v krasnem go- hitrostjo kakih 300 m na minuto. Družba lastnica tvornice upa na j VQru ^ pokojnika. Krsto, ki je seveda na višku današnjega papirništva in mehanike ,je 90m dolg in blizu 1,800,000 kg težak. Za njegov pogon je treba okoli 2000 konjskih sil. proizvodnjo 180 ton na dan. Stroj, preobloženo z venci so zadeli na ra- imajo velik uspeh CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (DH>utB norm 92.— me gorski vodniki in jo ponesli k jami, izkopani blizu mrtvašnice. Pevci so zapeli turobno žalostinko, nakar Je po blagoslovitvi jame vnp-voč povzel besedo zagrebški pastor. V imenu slovenskih planin ar j ev sta se od pokojnika poslovila s toplimi besedami dva Skalaša. Do solz je naposled prisotne ganila ubrano za peta pesem "Zagorski zvonovi".... Pokojnikovi tovariši so vsi potrti prisostvovali pogrebu, ki je trajal do 12.15. Pokojnikova zaročenka je bila od tugovanja take šibka, da se je bilo bati onesveščenja. Domačini že dolgo ne pomnijo tako turobnega pogreba. SEZNAM ARAN2DUNIH KONCERTOV. 30. avgusta: Oirard. Ohio. 21. septembra: Cleveland, O., END. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg- Naslov: Kako se potuje v stari kraj m nazaj ¥ Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) Iz Wash -ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mera vsak'prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. PTOŠnfa za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka Je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starisi ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti »o opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki to bili postavno pri-puačeni v to deželo za stalbo bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 COKTLANDT STREET NI« Y< mik neki dan sestavil na bratovo; da znaj0 najbolj okusno kuhati, željo. — Alfred Nobel — njegovo jadno življenje bi bil moral ob rojstvu končati velikodušen zdravnis, brž kot je dete pričelo dihati. Glavne vrline: nohte je nosil vedno čiste in ni bil nikdar nikomur v bre- ; sedem milijonov frank O V me. Poglavitne hibe: brez družine j -- V dveh dneh zaigrala .. . s - • mi je ostal, slab značaj ima in slabo prebavlja. Eno samo željo goji, da ga ne bi živega zakopa'a. Njegov največji zločin je: Mamona ne o-bežuje. Važni dogodki v njegovem življenju: nič. Strah, da bo živ pokopan, je vcepil Alfredu njegov oče, ki je izumil nekakšno rakev z luknjicami v pokrovcu in z zvoncem za po-plah. Kdor hi se v rakvi morda predramil, bi mogel dvigniti pokrov in zvoniti na pomoč. TYCHO BRAHE Na švedskem otoku Hvenu, severno od Kodanja, so pravkar o-tvorili muzej na čast in slavo zna- Iz Pariza se poroča, da je znana igralka Jenny Dolly izgubila na ruleti v samih dveh dneh 7 milijonov frankov. DEKLE KOT ŽENIN Originalno zgodbo poročajo iz Budimpešte. Na policijo je te dni prišla mladenka Elizabeta D. !n prijavila, da jo njen bivfci "zaročenec" Gustac Schlemmer neprestana zalezuje in ji grozi. Schlemmer je nedavno prosil za njeno roko iti ker so roditelji pristali na zakon, se je parček par dni pred poroko preselil v* lastno stanovanje. — Schlemmer. ki je bil po poklicu so-boslikar, je imel nevesto zelo rad in se je trudil na vse načine, da jo zadovolji v vsakem pogledu. To- menitemu zvezdoznancu Tychu . . M . . . 1 da Elizabeta se je cez par dni pre-Brahu (1546 — 1601). Učeni astro-' nom si je stekel vesoljni sloves s senečena prepričala, da Schlemer nl mož, marveč ženska. Seveda ]e svojimi razpravami o nebesni me- j ^^^ fcrala ^ in koplta in haniki. Spričo kraljeve darezljivo-sti je mogel osnovati lep observa- torij Uranienborg na omenjenem otoku. Kesneje pa je mnogo potoval, zlasti se Je dolgo mudil v Pragi, kjer je s svojimi znanstvenimi deli baje zaslutil radij, čeprav ga takrat še ni mogel znanstveno dokazati. V teku stoletij je njegova zvezdama propadla. Nedavno pa so starlnoslovci jeli kopati na njenim stavbišču ter so odkrili marsikaj zanimivega.. Danes so zidovi popravljeni in stavba obdana z živo mejo. Vse najdbe so shranili v novi muzej. Tu bodo izpostavljeni tudi vsi instrumenti in knjige iz one dobe. Doslej so bili shranjeni v Stockholmu in Sundu. BREZPLAČNI rOUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se iele naučiti angleški ln hočejo postati dr-ftavljanl Združenih držav. Oglasite M za pojasnfla v ljudski ieO štv. 1» East 41. cesta v petek zjutraj od lt. do 12^ soba štv. 808, ali pa v IMdeUek In sredo ob B. do 8^ oo-k*ft418. pustila "zaročenca" na cedilu. Kasneje se Je zaročila z nekim drugim moškim, toda bivši "zaročenec" jo je še vedno zalezoval. Te dni je na cesti Elizabeto in njenega fanta napadel ter ga pretepel. Na dekletovo prijavo je policija poizvedovala za Schleironerjem in ga aretirala. Ugotovila je, da gre res za dekle, ki se piše Gustava Schlemmer. Mladenka je na policiji izpovedala, da že deset let nosi moško obleko in da se počuti moškega. Zaljubljena je v Elizabeto ln brez nje ne more živeti. Njenega ženina je pretepla lz ljubosumnosti. Prosila je tudi, naj ji policija dovoli še par tednov nosti moško obleko, ker kot moški več zasluži. Poravnati mora tudi doV-gqve, ki jih je napravila z Elizabeto. Policija Ji je dovolila, da sme štiri tedne še hoditi oblečena kot moški. ADVERTISE m "GLAS NARODA" . - •' ' . ; - - . ' A GREŠANi DOKUMENT KOMAM IZ tlTUKNJl. Za Glaa Naroda priredil G. P. ---------——j - j -1 i Nadaljevanje.) . - Alenka Je pomlgnila Henriku, naj gre ven. Ko sta biia sama z Gertom, je rekla s tresočim se glasom: — Ali nočete obiskati brata in sestro Berndt ter Jima reči v obraz, kaj sta storila Lahko Jima poveste, da ju je nekdo opazoval, in kako je Kurt Berndt zopet stopil k vam v sobo. Zapretite Jima lahko, da bcste dali kemiku preiakati ostanke cigarete. Gert je zrl nepremčino predse. Kaj bi se dalo doseči s tem? V prvem strahu sem sklenil storiti to, a nato sem si rekel, da bi ne bilo s tem nič doseženega. Gotovo sta listnico z vsebino takoj uničila. Ce bi jima trdil kaj takega v obraz, bi &eveda tajila. Dokazati bi jim mogel kaj takega le v slučaju, če bi našli listnico pri njima. Taki rafinirani zločinci uničijo takoj vse dokaze svoje krivde. Ali naj potegnem skoz blato imena-mojega starega očeta ter moje matere in očeta, če .'ol oba obdolžil zločina? Kaj takega ne storim na r.oben način. Le videl bi rad, če sta v resnici našla poročni list? — Kako bi ga ne? Gotovo sta takoj pregledala vse ter takoj uničila dokument. Gert jo je zamišljeno pegledal. — Dokument se ni nahajal med drugimi listi, temveč je zašit v posebnem skrivališču med prevleko ter vrhnjim usnjem. Mogoče je pa vseeno, da Jim je ušlo to skrivališče. Če bi le mogel ugotoviti to ter se zopet polastiti lL®tnice s kako zvijačo. Tuka; se ne moremo boriti s plemenitim orožjem. Zvijača proti zvijači, — kajti opravka imamo z nepoštenimi nasprotniki. Vsako sredstvo cdpora je dovoljeno. — Gotovo! Kako pa bi mogli dognati kaj takega, — je vprašala Alenka z bledim in pre padlim obrazom. Prijel jo je za roko. — Če bi le vedeli, kako dobro mi d« vaše sačutje! Skoro bi se sprijaznil s svojo usodo! Dihala je vsa obupana. — Ali bi ne bili zelo nesrečni, če bi izubili dedščino? Ozrl se ji je globoko v oči. — Nesrečen? Nesrečen bi bil. če bi bili napram meni brezbrižni ali če bi ne bil naenkrat v stanu zaslužiti si svoj lastni kruh. Ne. nesrečnega me ne napravi nobena stvar, kajti mlad sem in zdrav ter lahko delam, če pa kljub temu obžalujem izgubo dedščine, je to le radi^ga. ker bi ne mogel pripraviti svoji bodoči ženi brezskrbnega življenja! Alenka Je pr~tala zelo bleda ter se nemirno ozrla vanj. — Ali ste zaročeni? — je vprašala pritajno. Smehljaj Je hušknil preko njegovega obraza. Da je postala bleda ter dvomljiva, ga je zelo osrečilo. — Zaročen? Ne, gospodična Alenka. Do pred kratkim nisem mislil niti nato, da bi se trajno vezal na kaxo žensko. Sedaj pa pridejo lake misli kar preko noči. Priznam pa, da sem se pričel resno pečati ž njimi, ko sem srečal nekega zimskega dne srečo s plavimi lasmi in živahnimi očmi. To srečo bi rad pridržal ter jo privezal na krasen dom. Sedaj pa se mi je naenkrat izmuznila iz rok ter ne vem, če jo bom mogel ie pridržati. Kaj mislite o tem, gospodičm Alenka? Ali mislite, da se bo moja plavolasa sreča pustila cDdržati od moža, ki nima nikakega premoženja? Ali bi bila zadovoljna s skromnim, priprostim domom, iz katerega bi bile za vedno spodene vse skrbi? Pri teh besedah je globoko zardela. Bolj kot besede so govorile njegove oči. ki so se vedno glob je pogrezale vanjo. V njenem srcu je vse kipelo ter se radovalo. — Alenka, draga Alenka, sedaj sem ponosen in srečen, da me ne more spraviti nobena stvar iz mojega miru. niti kar se tiče dedščine. Brez boja pa ne bom prepustil zločincema plena. — kajti svoji ženi bi rad poLtlat mehko in udobno. Lopova pa ne bosta tako lahko triumfi-rala nad poštenim človekom. Nisem si še na jasnem glede tega, kaj bom .storil ln kako se bom obnašal, ko bom stopil nasproti tema dvema člo-vekcma. Predvsem bcm skušal ugotoviti, če sta našla dokument v skrivališču Za to pa Je treba zvijače Prosim vas. gospodična Alenka, ne čudite se, če bom Jutri stopil nasproti zločincema povsem prijazno, Nalagal Ju botn kot profesionalni laznjivec. Prosim vas. molčite o vsem in ne pustite zapaziti, da sem pogrešil ltstnico. Tudi Henriku morava dati natančna navodila, da bo molčal glede vsega. Mislim, da se lahko za-neseva nanj? — Brezpogojno. Bzm že jaz govorila ž njim. — Prosim vas. storite to. Jutri zjutraj bom obiskal, še predno se .-estaneva z bratom in sestro, doktorja Jungmana ter mu natančno o-brazloZil moj položaj Mogoče mi bo svetoval. Na srečo imam vsaj pi- mo. katero ste našli vi t-r vaše pričevanje. Vse kaže. da vam brezpogojno zaupa. Če me ne bo poznal ter ne morem pokazati poročnega lista svojih ftarišev. se Izpostavljam nevarnosti, da me bo smatral za sleparja! — O. — on vam bo vrjel. — Vi nosite dokaz svojega pokolenja na a vejem cforazu Podobnost je zanj bolj prepričevalna kot vsak dokument. Oert se Je nasmehnil ter vzdihnil. — žalibog pa ne velja pri sodišču kot dokaz. Le kar Ima človek črno na belem odnese lahko pomirjen domov. Sedaj bom šel. Prosim vas molčite glede vsega, kar se Je zgodilo tukaj, predvsem napram bratu ln sestri Berndt. Ravnokar ml pade v glavo srečna misel! — Kaj hočete storiti? — Da, gospod doktor vi bi me lahko smatrali za sleparja, če bi vam ne mogel predložiti tega pisma! Pri teh besedah je izročil notarju pismo, ki ga je pisal njegov oče materi ter mu povedal, kako se je našlo. Notar ga Je pozorno poslušal. Nato pa je rekel, skrbno motreč Gerta: — O čemur priča gospodična Alving, je zame kot zapriseženo. Ona je zelo pozitivna, zanesljiva narava. Razventega pa bi vam tudi vrjel na cbraz, ki ni le pošten, temveč naravnost izrezan iz obraza vašega starega očeta Zame zadostuje ta dokaz, a ne za sodišče. Kako pa ste mogli izgubiti dokument, katerega «ie morete nadomestiti? z — To vam bom povedal, gospod doktor vendar pa smatrajte moje besede kot spovedno skrivnost. — To ml ni še povsem jasno! — VI se vendar ne podajate v nevarnost? — je vprašala strahotna. — Ne oojte se. Vem, s kem imam opravka' če bi jutri zapazili, da horeta"biti btat in sestra zopet sama s menoj, ju ne ovirajte Na-fprotno omogočite t:> prizadevanje. Prikimala Je ter tresoča se vzc'lhnila. Varujte se teh ljudi! Me.Je Je naravnost strah pred njima. Ved-Ju smatrala za zmotna vsega in v tem se nisem zmotila. — Dobrohoten občutek je zame, da se bojite zame. Lahko pa ste brez skrbi. Poznam sv:Ja nasprotnika ter sem oborožen. Z njih lastnim 'Jem se bom boril proti njima. Iskreno Ji Je poljuMl roko ter odšel. § la Je za nJim z mokrimi očmi ter pritisnila roko na srce. Ljubim ga. — ljubim ga! Beg nebeški, varuj ga! — je moUla. Nato je odšla, da poišče Henrika. Našla ga je v veži, ko Je prinesel suknjo ter klobuk, ter ga spremil do vrat. Alenka ga Je poklicala v stanovanjsko sobo ter mu rekla, da mora molčati o vsem I — škoda, — Je rekel stari služabnik, — najraje bi razbobnal po vsem svetu, kako zanikrna sta ta dva lopova. Sedaj pa bom molčal, če hoče take gospod Herfurt. Šestnajsto poglavje. jutra je cbiskal Oert, predno se Je odpeljal v vilo Jijginana. 1 |S ■ ■ , prihajam k vam v zadevi dedščine. Žal mi je, da obtoku predložil poročnega lista svojih starišev vat- Sedaj pa Je izginil! kvišku. Gert je pripovedoval vse, kar se je včerai dogodilo ter izrekel povsem odkrito svoj sum, katerega je potrdilo izpoved Henrika. N^tar je poslušal z velikim zanimanjem ter rekel živahno, ko je Gert končal svojo zgodbo: — Pri moji veri, to je bilo najhujše od brata in sestre Berndt! Že itak ne govore preveč dobro o njima. Moj klljent, Rok Berndt, mi je včasih naročil, naj izvem kaj podrobnejšega.. Ker sta bila edina sorodnika, ju ni hotel enostavno pregledati. Njegova glavna dedinja naj bi postala gospodična Alving. To je stalo pri njem jasno in odločno. Brat in sestra naj bi dobila stalno renfo, katere bi ne mogla naenkrat zapraviti. Povedal mi je povsem odločno, da hoče potom stalne rente zadržati brata in sestro od tega. da ne bi šla po poti zločina. On ju je oči-vidno dobro poznal, in vsled tega si mislim, da je bil stari gospod zelo vesel direktnega dediča. Seveda, za gospodično Alving mi je žal. Če bi vaš stari oče napravil oporoko, bi gotovo ne odšla prazna, če"4>i je ne določil kot glavno dedinjo. Gert je pokimal. — Rekel sem vam že pri svojem prvem obisku, da bom skrbel v smi-| slu mojega starega očeta, če bom nastopil dedščino. Ona pa je žalibog se takoj zoperstavila temu mojemu namenu. Konečno pa bi vendar na-! šel pot, da bi bila tudi ena deležna dedščine. Sedaj pa mi je seveda dedščina smuknila iz r;k! — No, — brez boja ne pustimo ničesar. Ali naj obtožimo brata in sestro Berndt repa? Izpoved služabnika bo seveda dosti zalegla! Pač se bo dalo ugotoviti, odkod ima Kurt Berndt svoje cigarete! Gert je zmajal z glavo. --Jaz nožem vleči imena Berndt po blatu. Tudi bi mi zelo malo koristilo, če ne morem dokazati, da se je nahajal dokument v ukradeni listnici. Gotovo sta ga uničila, ker ga nista še nadalje potrebovala, da kaj dekažeta. Rad bi nadalje tudi ugotovil, če sta našla dokument svojem skrivališču. Da izvem to, sem si izmislil načrt. Če imate kaj ča sa, vam ga bom razkril. — Moj čas vam je na razpolago. Stvar me strašno zanima, — kajti brez boja ne opustimo zadeve! Gert je nato poročal, kaj si je izmislil in notar je pozorno poslušal. Nato pa se je naglas zasmejal. — Famozno! Če bosta šla zločinca v past, boste imeli pri tem še lastno zabavo. Prosim vas, poročajte mi o uspehu. Kot rečeno, mi ne pustimo te stvari brez boja. Mogoče bomo našli kako pot, da dokažerro upravičenost vaših zahtev glede dedščine. Pridite jutri še enkrat k meni! — Če smem, gospod doktor? Ob katerem času bi vam "oilo ugodno? — Najboljše cb istem času kot danes. — Potem se bom poslovil. Le še eno, — če bi vas kdo poklical iz vile Berndt, naj pridete danes, recite, da boste prišli šele jutri. Notar je prikimal. — Vem in danes ne pridem na noben način! Gert se- je poslovil ter se odpeljal ven, v vilsko kolonijo. V veži mu je prišla Alenka nasproti. — Ali sta brat in sestra že tukaj? — je vprašal, potem ko je pozdravil Alenko prav prisrčno. Alenka je prikimala. — Prišla sta pred nekakimi desetimi minutami. Njegove oči so se zaiskrile. — Ali ste zapazila kaj posebnega na njiju? Ali sta zelo zavestna zmage, domišljava in dobre volje? — Ne, meni se zdita zelo deprimirana ter odlično negotovega nastopa. Opustila sta celo pozdraviti mene in Henrika z običajnimi surovostmi! Gert je zamišljeno pogledal. — Vse kaže, da nista našla dokumenta! To žalibog ne izključuje možnosti, da sta kljub temu uničila listnico. Upam, da bom kmalu izvedel vse, kar hočem vedeti. Ali ste obvestili Henrika? — Da. POZOR, ROJAKI li Is naslova na prejemata, Jo rasvfldno, Vam Je naročnina film. Ne tikajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite direktno, all pa ] čih naših zastopnikov. (Dalje prihodnjič.) Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FBANCOSKI progi s pamikom "De de France" preko Havre: TRETJI POLETNI IZLET dne 11. julija 1930 Na daljni izleti po isti progi in z istim parnikom: 1. avgusta.......ČETRTI POLETNI IZLET 12. septembra ..... PRVI JESENSKI IZLET 12. decembra ......VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSULICH progi preko Trsta PRVI POLETNI IZLET s parnikom "VULCANIA" dne I. avgusta Nadaljni Izleti po Isti profl: r septembra — "VULCANIA 28. novembra—"SATURNIA" «. oktobra — "VULCANL%- | | i§. decembra—"VULCANIA" Za cene, sa pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na naTstareJšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto ln sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa, kar je najvažneje, da boste o vsem točno ln pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 42 CORTLANDT ST., NEW YORK j - „ « Tel. Barclay Q3S0 HHHHBil CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob Lanstitn COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo, Peter Cullg, John Oerm. Frank Janesh, A. Saftlč. Salida. Louis Costello. Walsenburs. M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis. Louis Panlith ILLINOIS Aurcra, J. Verbicn Chicago, Joseph Blish. J. Bevčlč, Mrs. F. Laurlch, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian. Joliet. A. Anzeic. Bfary Bambtcb. J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spellch. Mascoutah, Frank Augusttn North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Krank Petkoviek In Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Mocnla. Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmlller, Fr. Vodopivee MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja- nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Oouie, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouie. Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Fra*ik Hrvatich. Sheboygan, Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodertck. NEW YORK Gowanda, Karl Bteralsha. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton, Jonn Balant. Jos Hid. Cleveland, Anton Bobek, Chaa tCarllnger, Anton 81mclch. Math. Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant ln J. KumAs Nlles. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. RacLar. Youngs town, Anton KlkeU. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakis. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavee. Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovec, V. Ro-vandek. Crafton, Fr. Mmrhek Export, G. Pre vid. Louis Jupan-£16, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City,'Math. Kam In. Greensburg. Frank Novak. Homer City *n okolico, Frank Fe-renchaok. ' Irwin. Mike Pauahek. Johnstown. John Folanc, Martin Korosheta. Krayn. Ant. Tauiel]. Luzerne, Frank Balloch, Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprlviek. Midway John 2ust. Moon Bun. Fr. Podmlliek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakoblch, J Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading J. Pesdtre. Steelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. Skerlj, Fr. Bchlfrer. West Newton, Joseph Jovaa wiliock, J PeternsL UTAH Helper. Fr. Krebe. WEST VIRGINIA: Williams River, An toe Svct WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos. Koren. Redne to okolice, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs. Loots V (Cretan je Parnikov — Shipping News — 4. julija: Kuropa Cherbourg, Berrien Volendam. Luulogne Sur A!er. Rotterdam 5. julija: Minnt-wa.ika. Chi-rbourp Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 6. julija: Augustus, Napoll, Genova 8. julija: Aijuilunla, Cherbourg 9. julija: 1'resident Harding, Cherbourg, lire-m.-n Olympic. Cherbourg iMsuUchbtiid, Cherbourg. Hamburg 10. julija: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 11. Ju ija: I de France. Havre — IZI.KT I-iipiajid, Cherl.ourg. Antwerpen Cleveland, Cherbaurg. Humburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 15. julija: Culumlius, Cherbourg. Bremen 16. julija: Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Kremen 1>* via than, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Bi emen Majestic, Cherbourg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 17. Julija: i:~rlin, Boulogne Kur Mer. lire-rnen 18. julija; Paris, Havre Westernland, Cherbourg, Antwer-pen Sta.t-ndam. Rotterdam, Boulogne sur Mer 19. julija: Minnelonka, Cherln.urg Coo'e Uiaruatiiano. Nujioll, Ccnu-va 23. julija: Mauretanla Cherbourg Kuropa, Cherbourg, lire men George Washington, Cherbourg, Bremen Albert Baltin, Cherbourg. Hamburg 25. julija: France. Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Ruma. Napoll, Genova 26. julija: Kepul-llc, Cherbourg, Bremen Be!gen!and. Cherbourg, Antwerpen Minnekahda, Boulogne Sur Mer St. Louis, Cherbourg. Hamburg 30. julija: Aquirania, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg, Hamburg 31. Julija: Hresden, Cherbourg, Bremen 1. avgusta: l!e de France. Havre Vuicaria, Ttst Bremen, Cherbourg, Bremen olymoic. Cherbourg Pennland, CherlN.urg, Amwerpen Volendain, iurg. Bre- \ men Deutschland, Cherbourg, Hamburg ; ____i KnCC in DRUGO ORODJE iz IVUvL JUGOSLAVIJE Kosa za rinčkom 26. -S. 30 in 32 palcev '.................$2.— 6 kos p........................... 1.75 Pralca ......................................—.30 Klepilno orodje ...................1.^0 Motika ..........................— £o; Srp ..............................—-S5 Brusni kamen ...................—-50 Itibežen za repo s dvema nožema 1.i0 — Blago po5i!jam poftnine prosto. — MATH. PEZDIB P. O. Boat 772. City Hall Sta. New York, N. Y. 7. avgusta: Columbus. Cherbourg, Bremen 8. avgusta: MitjeAl«'. Chertiounc ]~.'tplund, Cherbourg, Antwerpen N •- w Amsterdam. Bwulogne aur Mer, Rotterdam 9. avgusta: President Roosevelt. Cherb«-rg. Br«, m^n Milwaukee, Cherl»iurg. Humburg Coiite tJr^nde. Napoll. Genova 13. avgusta: Mauretania, Cherbourg Kuropa., Cherbourg. Bremen Hamburg, Cherbourg. Ilaliit'Urg 14. avgusta: Stuttgart. Cherijourg. Bremen 15. avgusta: Paris, Havre Saturn la. Trst Homeric. ChertKiurg Welter 11 land. Cherbourg, Antwerpen Cleveland. Ctierbourg, Humbuig Statendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 16. avgusta: Aquitania, Cherbr.urg M'nnetunka, Cherlwturg 19. avgusta: leviathan, Cherbourg. Bremen 20 avgusta: France, Havre Bremen. Cherbourg. Bremen Oe-.rge Washington, Chei Ixiorg, Presneti Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 21 avgusta: Berlin. Boulogne Sur M»r. Bremen 22. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boul. gi.e Sur Mer. Ro*-tertlam Augustus, Napo!l, Cenova 21. avgusta: Minnekahda. Bou!ogne Sur Mer 25. avgusta: Reliance. Cherbourg, Ha m hu: g 27. avgusta: lie de France. Havre Berengaria, • *herlw>urg ("ohimbu.x Cherbourg, Bremen America. Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg, ilanilmrg 28. avgusta: I irrsden, Cherbourg. P.renieti 29. avgusta: Kuropa. Cherbourg. Bremen ii ijestic. C».ert«ourg penii'aiid. Cherbourg. Atitwerpen Volendatn, Boul. gne Sur Mer. i'. >t-terdam 30. avgusta: Republic, Cherbourg Bremen St Louis, i tierb-iurg, Hamburg Conte Blancainano. Napoll. liniovs 6 ONI PREKO OCEANA! Najkiajt* in najboij ugc.4na f«t a* DotovanJ, na ojromnlh sirnlkih. | He de France 11. julija; 1. aug. 47 P. M.) olj£o službo v Kvr<»-po. Posebne cene za tja in nesaj. Vefi novosti na teh motornih ladjah vklju dno plavalni bazen v driiifem razredu. COSULICH LINE 17 Battery Plač«, New York 5 M na oceanu OtonModrlll«. J. Vsak sastopnlk izda potrdilo rs svoto, katero ]e prejel. Zastopnik* rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta sani itlrl mesece $2 : sa četrt leta HM. New York City Je $7. celo leto Naročnina sa Evropo Je $7. sa celo teto. PREKO CHERBOURGA 6 DNI preko BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na najhitrejših parnikih, kar jih plove, BREMEN EUECPA ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Za na vodila vpraftajte svojega lokalnega zastopnika ali NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway, New York