M ' r ▼ Združenih državah V«U»uvieleto ... $6.00 ZapolUta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 .1 ! K* GLAS NARODA Ust: slovenski it idelavcevv AmerikL The largest Slovenian Daily in the United Spates. Isscad every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* TELEFON: CORTLANDT 287^ NO. 220. — ŠTEV 220. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y„ wider the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. ODLOČNA BORBA PROTI KUKLUKSOM Governer države Oklahome je ixdal stroge odredbe. — Po vsej deželi poslujejo vojaška sodišča. — Edinole obsedno stanje je preprečilo, da ni začela poslovati klanska veleporota. —» Vladne čete so obkolile državni kapi-tol. — Oddelk artilerije je dospel v Oklahoma City. Henrietta, Oklahoma. 17. septembra. — Danes se je vršilo tukaj veliko ljudsko zborovanje. Kot glavni govornik nastopil governor Walton, ki jo govoril o svojem boju proti Kukluksklaueem. liokol jo, da bo storil vso, kar jo t njegovi mori, samo tla bo uredil napoto razmero v državi. Klanskega nadgospodstva že ni bilo mogooe voe prenašati. < lani t<* tajno organizacije so postajali vodno • »olj nasilni ter so si lastili pravice, ki jih imajo le državni uradniki. < V bi nr bil governor pravočasno proglasil vojnega stanja v državi, bi žarela v glavnem mestu poslovati ku-kluksklanska velika porota. Vsa važne jša sodišča v deželi so poti vojaško kontrolo-Državni kapitol straži jo vojaki. Hoj proti Klukluksklaneem je izvanredno težaven, ker so skoraj vsi uredniki, časnikarji in izdajatelji listov elani Klana. V Muskogee vlada zaenkrat še mir. V tainošnjem kraju in v Otaawi vojaštvo še ni prijelo za orožje. Tz Enid a je dospel v Oklahoma City oddelek kavale- rijo. Iz zanesljivega vira so jo izvedelo, da so pripravljajo Klanci na odločen odpor. Toda ee bo governor vztrajal pri svojem načrtu, ne bndo mogli dosti opraviti. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 19, 1923. — SREDA, 19. SEPTEMBRA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. NALEZLJIVE BOLEZNI SE ŽIRIJO PO TOKIO. PSE BODO CEPILI. Washington, D. C\, sept. — Kljub strogim sanitarnim odredbam se nalezljive bolezni širijo s strahovito naglico po japonskem glavnem mestu Tokio. Včeraj .se, je zopet pojavilo 250 slučaj** tifusa. NOV ZRAČNI REKORD. Mitchell Field, X. V.. 18. sept. Weehauken, X. J., 18. sept. — /Zdravstvena oblast je izdala povelje, da morajo dati gospodarji svoje pse eepiti proti pasji steklini. Slučaji te strašne bolezni so se zadnji čas strahovito razmnožili. NAJMODERNEJŠA AMERIŠKA BOJNA LADJA. Slika nam predstavlja ameriško bojno križarko "Oniaho". ki je presedla vse rekorde s tem da ie pri zadnji tekmi vozila z naglico 35 vozi je v na uro. Njeni stroji razvijajo 105,000 konjskih moči. Na sebi ima priprave za spuščanje aeroplanov. KOPAČI TRDEGA PREMOGA NA DELU Zastopniki premogarjev so odobrili pogodbo, ki je bila sklenjena z operatorji ter ho veljavna dve leti. — 155,000 premogarjev na delu. FRANCOZI SO ZASEDLI NA-DALJNA PORURSKA MESTA. Pariz, Francija, 18. septembra. Mornariški letalec "Al" Williams | Francoska vlada je razširila svoje dosegel s svojim aeroplanom < jo okupacijo v Porurju. nov zračni rekord. V eni uri je f:a- j Francoski vojaki s> z. sedli ]»ravil 2t><] milj. j majne pri Gneisenati in &eharn- Posluževal se je Curtissovega horst. aeroplana. ! - STISKATI SE MORAJO ŠVICA JE ZAPRLA SVOJE ME JE PROTI NEMČIJI. Kakšna gneča je na vzhodni strani mesta New Yorlca je raz-1 | vio lahko odpotoval v kopališče Atlantic City. Bolnik je izven nevarnosti. Njegova temperatura je normalna. NEMIRI V FREIBURGU NA BA DENSKEM. Freiburg, Nemčija. 18. sept. — Ko je hotela policija razkropiti neko delavsko zborovanje, so jo napadli zborovale i s kamenjem in gorjačami. Policija je odvrnila z ognjem. Posledica: precej mrtvih in ranjenih. ženeva, Švica. IS. septembra. Italijanski član Lige narodov, signor Salandra, jo imel danes popoldne pred svet«.m Lige dolg govor, v katerem je skušal oprati stališče Italije, posebno kar se tiče okupacije Krfa in njenega stališča napram Grški. Salandri je odgovoril Hjalmar Branting v imenu nezadovoljnih' malih narodov. Jako značilen je naslednji odstavek v njegovem govoru: — Na vsak način moram ugotoviti, da dokazi signora Salandre niso prepričevalni. Velika razlika je namreč med onim, kar je bilo dovoljeno pred ustanovitvijo Lige narodov in med onim. kar je dovoljeno sedaj. Pogodbo je podpisala večina civiliziranih narodov in tako pogodbo je treba upoštevati ter spoštovati. Salandra mu je odvrnil; Okupacija Krfa je samo začasna. Njen namen je povsem miroljuben. Krf smo zasedli v namenu, da dobimo garancijo za priznano mednarodno pravo. Nadalje je navedel primere, ko sta Francija in Anglija storile isto kot je storila sedaj Italija. Seja je bila odgodena do petka. Atene, Grška. 18. septembra. — Danes je začela dajati Grška Italiji zadoščenje za usmrčenje peterih laških komisarjev ob albanski meji. Vojni minister je v spremstvu svojega tajnika obiskal vsa tujezemska poslaništva ter izjavil, da se vlada kesa, ker se je •zvršil zločin in da ne bo prej mirovala, dokler ne zadene morilce> zaslužena kazen. Berkeley, Cal.. is. septembra. Vzhodno od tukaj je izbruhnil po žar ter popolnoma uničil poslopja na Cragmonf in Euclid Ave. Uničenih je najmanj 600 poslopij. Povzročena škoda znaša nad deset milijonov dolarjev. Sprva se je splošno domnevalo, da je zgorela tudi univerza, ki se nahaja v tamošnji bližini, tada pozneje se je dognalo, da je poslopje nepoškodovano. Skoraj tri tisoč ljudi je brez strehe. Zaenkrat ne poročajo o nika-kih človeških izgubah. Očividci pa ztrjujejo, da so videli, kako se je udrla streha, na kateri je bila zbrana skupina študentov. Požar je izbruhnil v gozdu Contra Costa okraja ter se z bliskovito naglico začel širiti proti, zapadli. Gasilcem je prihitelo na pomoč sto mornarjev iz Mare Island Navv Yarda. S NAJNOVEJŠE ZMEDE V NEMŠKI DRŽAVI Tudi Amerika bo na lastni koži občutila zadnje razvoje v nemški republiki. — Nemčija ne more več kupovati ameriških produktov. — Tujezemski časnikarski poročevalci pri Stresemannu. — Nemški kancler pravi, da ne bo odgovoril Poincareju. — Nadaljni nemiri na Badenskem. — Demonstracije lačnega prebivalstva. Berlin, Nemčija, 18. septembra. — Dolar se je dvignil, marka je padla. In sicer strahovito. Za en dolar je bilo mogoče (lofeiti danes zjutraj 215 milijonov mark. Vplivi newyorekega Wall Štreeta so spravili marko na tako nižino. Kancler Stresemann je sprejel v avdijenci zastopnike tujezemskega časopisa. Vpraševali so ga o tem in onem, in on je na vsako stavljeno vprašanje tonno odgovoril. Povdarjal je, da bo vsled sedanje nemške krize v prvo vrsti Amerika prizadeta, kajti Nemcem je nemogoče kupovati produkte v inozemstvu!, posebno pa v Ameriki. Nemčija bi si edinole na ta način lahko opomogla, če bi bila vprašanja, ki se tičejo njene zunanje politike, prej-komogoče rešena. Gospodarsko življenje je uničeno. Industrija počiva. Glede Francije je izjavil kancler: — "Poincareju zaenkrat ne bom odgovoril. Z njim sploh ni mogoče razpravljati." Sicer pa tudi lahko mine kak teden brez govora. V Lorrach na Badaniskem so se vršili veliki nemiri, pri katerih je bilo usmrčenih pet oseb. V Pauen na Saškem so se spopadli delavei s pristaši Hitlerja. Unel se je oster boj, v katerem je bilo ranjenih dvajset oseb. Podobni nemiri so se vršili v Bochumu in Bremenu. V Kirini so Maroeani, ki so člani francoske okupaci j-ske armade, napadli neko mlado deklico. Nemce, ki so prihiteli dekletu na pomoč, so strahovito pretepli ter jih odvedli v ječo. Berlin, Nemčija, 17. septembra. — V Lausitz se je vršila velika demonstracija lačnih in brezposelnih. Ljudje so vdrli v trgovine ter odnesli vse zaloge. Berlin, Nemčija, 17. septembra. — V vseh tovarnah in drugih napravah so skrčili delovni dan. Vsledtega ljudje tako malo zaslužijo, da si ne morejo nabaviti najpotrebnejših stvari. Razmeroma zaslužijo delavci na teden komaj po petindvajset centov. To je sicer na milijone in milijooie nemških mark, toda na svetu je skoraj ni denarne enote, ki bi bila tako majhna kot je milijon mark. Ljudstvo je dolgo časa voljno prenašalo draginjo. V petek je pa prikipela potrpežljivost do viška. Kot en mož je nastopilo vse prebivalstvo ter zahtevalo znižanje cen. Prodajalci so pa enostavno zapiti svoje trgovine. Danes vlada v mestu mir, toda delavci so na vso moč razjarjeni. ŠESTNAJSTLETNI FANT MORILEC. ZNAČILNA - ODREDBA ŠPANSKE VLADE. London, Anglija, IS. sept. — Provizorična španska vlada je včeraj zapovedala, da morajo biti danes ob devetih zjutraj vsi vladni uradniki v svojih pisarnah. In v pisarnah se je zbralo veliko ljudi, katerih niso redni uslužbenci i še nikdar videli. ' ' Na Španskem je bilo namreč-na tisoče uradnikov, ki so dobivali redno mesečno plačo, pa niso bili nikdar v pisarni. Searcy, Ark., »18. septembra. — Tukaj so zaprli šestnajstletnega Wvmana Ilelmsa, ker je zaklal svojega tovariša Ilof fmana. Stepla sta se na cerkvenem dvorišču z golimi pestmi. Ker je bil pa Hoffman močnejši, je potegnil Helms nož ter mu ga zasadil v prsi. KOLIKO SIRA POJEDO NEW-YORČANI? DVA UMORJENA NA CHICA-ŠKI ULICI. Chicago, 111., 18. septembra. — Policija z vso unemo zasleduje morilce, ki so na javni ulici usmrtili znana butlegarja Butchera in Meehghana. Dosedaj so aretirali sedem oseb, ki pa vse odločno taje vsako krivdo. ŠTRAJK NEWYOR&KIH TISKARJEV. ŠESTDKSETLETNA TATICA. FRANK fUimnt STATI BAKK H0«rtl*»dt V New Yorkn so zaprli sestde-setletno Italijanko Ribori, ker so jo zasačili pri tatvini v neki trgovini. V njenem stanovanju so dobi i vsepolno ukradenih stvari. Poličistom je končno izjavilo, da se je zadnja leta preživljala samo s tatvino. Prej ji jaiso prišli Se nikdar na sled. . j Včeraj zjutraj ni izšel noben newyorski list. ker so opolnoči za MORILEC OBSOJEN NA TRIDESETLETNO JEČO. New Brunswick, N. J., 18. sept. Tukajšnje sodišče je obsodilo Harry Ruffina na trideset let ječe. štrajkali newyorški tiskarji. Za-|ker J"e usmrtil zamorca Heniyja htevajo skrajšanje delovnega ča- Busha. Iz neke statistike je razvidno, da je dospelo zadnje leto v New York petdeset milijonov funtov sira v skupni vrednosti enajstih milijonov dolarjev. Na vsakega Newyorčana pride na leto povprečno po petindvajset funtov sira. Na Holandskem, kjer se pridela največ sira. ga pride na vsako o-sebo. komaj po trinajst funtov. KATOLIŠKI DUHOVNIKI PRTI NA RUSKEM. ZA- sa. Izdajatelji listov se jim zvišali plaee, njihovi zahtevi glede skrajšanja delovnega časa pa nočejo ugoditi. Predsednik njihove unije je rekel, da je štrajk nepostaven, ker je glasovalo za štrajk samo 400 članov, d oči m jih je v uniji nekaj nad dva tisoč. Danes so izšli listi v i obliki. Obtožen je bil umora po drugem redu. OBRAVNAVA PROTI WARDU. White Plain«, N. Y.. 18. sept. —, Državni pravdnik Shermann je izjavil, da bo trajala obravnava proti morilca Wardu najmanj dva skrčeni i tedna. Porotniki so že izbrani. Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za štiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami. Cena i poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York, N. T. Rim, Italija, 18. septembra. — Vatikan je izvedel, da je na Ruskem še vedno dosti katoliških duhovnikov zaprtih. Nadškof Telieplak je zaprt v Bukira jetnianici, petdeset katoliških duhovnikov pa v Sokolniki. Duhovnik Esmend je znorel. FRANCOSKO-ANOLEŠKI SPOR ZASTRAN BALKANA. London, Anglija, 18. septembra. 0 balkanski situaciji bosta jutri razpravljala angleški ministrski predsednik Baldwin in francoski ministrski predsednik Poincare. To vest je objavil časopis 'Star' ter pripomnil, da je jako malo Tipanja, da bi se diplomata sporazumela glede balkanskega vprašanja. Če bo spor med Rimom in Bel-gradom mirnim potom resen, bo brez dvoma izbruhnila vojna med Jugoslavijo in Bolgarsko. •i «isir»š HHM^i "GLAS NARODA" OwnM an* Publish*« by I 1 tt 1» f Manhatf. N«w Vtrti pHy. H. V. "•LAS NARODA" (VI Za Nm Vi a* Ni Za hummiii ByfcMU* Iptloii V—Hy <>J> hI txvxfnfci n»«1f M M |wioMlJt)o. dm^MtrljIT L A I NARODA" T»«H>bwi C*rtlan#t ŠPANSKA REVOLUCIJA glas naroda, 19: sept. 1928 Križemsvet Ko j<* izbruhnila na Španskem revolucija, je kralj ne-mindoiim odpotoval proti domu. Mudil se jt* na poritmirali, iiajbrže da se odpočije od napornega dela. Namesto, da bi l> 11 kralj odstavljen, ko je dospel v glavno iiu'.sto, je bil navdušeno j>ozdravljen. Z^mlilo se je tako kot pred kratkim v Italiji. Mussolini je klaenil pred kraljem, katerega je mislil še par dni prej odstaviti. Španska revolucija je revolucija proti vladi. Namen te revolucije j«- spraviti s površja močno vojaško silo v interesu aristokracije. Sedaj se je to zgodilo, tinla s tem še ni konca. V današnjih časih revolucije ] »ona vadi izgreše svoj prvotni cilj. Na Ruskem je bilo nekaj podobnega. Revolueijonarji so hoteli kaznovati neuspešne vojaške voditelje. Ta načrt je bil pa v veljavi samo prvih par ur. Pojavili so se elementi, ki so živeli desetletja in stoletja v sužnjosti. Voditelji, kojih namen je bil, postaviti na mesto nezmožnega Nikolaja drugega bolj zmožnega moaiarha, so mahoma izginili. Odnesla jih je povodenj. Tekom zadnjih svetovnih dogodkov je bila Španska precej v ozadju. Nihče se ni brigal zanjo. Ves svet je posvečal svojo! pozornost balkanskemu vprašanju. Pod navidezno mirno špansko površino je pa močno kuhalo in vrelo. Pet let pred izbruhom svetovne vojne je malo manjkalo, da ni izbruhnila na Španskem revolucija. Ko je padlo truplo svobodomisleea Ferrera, preluk-njeno od krogel, v jarek, je dospela napetost do viška. Leto pozneje, ko so Portugalci izgtnali svojega puhloglavega Manucla, so bili vsi prepričani, da bo Špa!nija "next". Spanci pa niso tako radikalni kot so bili Portugalci. Na svojem prestolu trpe profesijonalnega igralca Peter Zgaga I FaimProducts Co.Inc. Walker 7300 Iz Slovenije. Če bo Lenin tako hitro ozdravel kot je naglo umiral po raznih kapitalističnih listih, stavim, da mo-1 , re že jutri skakati brez bergelj.1 po Moskvi. • * • Grki se tepejo s Turki ob reki Marici, Italija vedno bolj pritiska na Grško, Jugoslavija in Italija ne moreta doseči sporazuma. Iz vsega tega se bo skuhala taka kaša, da je svet dolgo in dolgo ne bo mogel prebaviti. # * • Ko je dospel eeški zunanji minister Beneš v Rim, je izročil Mussolini ju češki red belega orla. Živela slovanska solidarnost! * * * V Ljubljani se je vršil jugoslovanski katoliški shod. Sprejete so bile razne resoluci je. Med njimi tudi predlog, naj se brzojavno pozdravi rimskega papeža. Smrtna kosa. V najkrepkejši moški dobi je umrl FVitti Novljan, lrK-sar v Ljubljani. 1'okojui-k je bil marljiv obrtnik in dober narodnjak. Aesreča pri delu. Ivan Kmetee, 36 let star dela-vee pri mrzarnki tvrdka Huiehen- siarao še korist atu jemo, da je obrtna oblast trpela, da ima ta zadruga še sedaj neriuš/ka .pravila. C« ne drugi, pa Žuuderl nam jamči, da bo zadruga predla v novo ju-goslovensUo aiuer. Aljažev stolp na Triglava, ki so ga orjunaši prebarvali v ju- 3ug00ixmcut0ka Ustanovljena L 1898 SCatnL Srimnta Inkorporirana 1. 190 i GLAVNI URAD v ELY, M7NN eger v Mari»M>iu, je peišel prebli-' d()Va|L,kiil državnih barvah, na-' zu stroja /a žaganje drv. *troj to pa ltaliiaJli v ali^kih bar- mu j** roko popolnoma zmečkal. Posledica bede pri južni železnici. Z grudil se je pri svojem .troju v delavniei južne železnice v Mariboru strugar Rudolf Urbanček. Odnesli so ga v stanovanje, kjer, je zdravnik dr. I>rae ugotovil, da, je to posledica nezadostne prehrane. Urbančefe ima tudi l>oJno /eno, nesposobno za kako delo, in tri male otroke, tudi že vsi jetačni. i Revež f?i je vsled Ixil^ii v družini nakopal toliko dolgov, da kadar clr^bi svojo plačo, je že vnaprej vsa izdana. Takih slučajev je med delavstvom južne železnice še več in ni čuda, a k o se v svojem obupu ne ozirajo več tudi na najhujše grožuje. Padec važne nemške postojanke. Jz Main bor a poročajo: Maribor je imel mnogo trdnih nemško na-cijonalnih postojank v društvenem in zadružnem življenju, ki so ostale tudi še po prevratu v nemških rok ali in to največ radi brezbrižnosti Slovencev samih. Ena taka važna nemška postojanka je zadruga gostilničarjev in kavar- pa ltalij vali, so te dni znuvu preipleskali. Vrnili so mu prvotno belo barvo, streha pa je ostala kakor doslej iiieljiiej>i rfmlurijniiarji narjev, ki je bila do zadnjega easa( Alfonza, kojega največje veselje je plesati s hčerami ugled-! »ključno v nemških rokali, oziro- nih ameriških družin ter hoditi v kopalni obleki po frail- ma v rokah neinžko na- eonkih kopališčih. 1 celstva' ISmrt eluik* te ,ge je šele prim1«a spremembo. Da Toda tudi njegovi slavi bo odbila prejalislej zadnja je ia zadruga važna tudi za nase Ura. .iavno življenje, to .smo poudar- Herolueijonarju Primo Riveri »*h1m sledili drugi te- ja,i ** kovano, ker razen dveh __iz • d«» tr*-h prv. vrstnih resrtavraeij se Maribor naprsni tujcem z javnimi 1 i ne more p^nasar:. Dosedanje ničelstvo ni j»r»v me skrbelo za sTr- kovno naobrazl>o po*trež-l»ene^a osobja in za red po javnih lokalih. Ta vsuiu nunska p> »tojacika j*- v p<*udelje.k 27. iv-jru»ta po\od to poznanstvo tudi rzrafoti z« dononn^ ki jih je izvrie\*al kar na dHxHo. Ta posel mu jr prinašal toliko, da je živel rta silno Tnrkjti*~n naein brec vstake^a Jru-«re«a d^la u »vojo rodbino ie dolvo Taaa. Bil je aretiran f>ri po-tkušanem vlomu v ntko stanovanje. Tudi vrč prijattHjrv, ki no mu pomagali za pravi jati denar, je bilo prijetih, vendar ai«o hili v are«! "Histerij" beograjskega V IU>*radn vUiU ie nekaj dni «lno razh rrjwje radi mip>- lieijskera ravnateljstva namreč , . , , i - • i • ■ ■ n rokah ln bi ne halo kavahr •inevno ni zadnjih 14 dni je ko hla^evcko kavalirski, da 18 Uklh PO^UJatev V vml- poanirjevidi boje\Tiike, češ Naniči s/» imeli to zadrugo toliko časa v iz n«-po*recine bližine še vedno vri1 in je s»*daj eela polieija r vs»-m aparatom na nogah, da rarr.-Zi mister i jazno skrixmos^. Beg iz jetnisnice. — Samomor zločinca Pred kratkšan je iz zaporov v Kikmdi p^be^mil velik rio^mec ItcriČ Marinko, ki je imel na ve«ti 7 ubojev in 30 ropanrkih n moro v. Pred nekaj dnevi je >«kušaJ p^.uoči l>obcgrniti iz zaporov njegov ropar->»i- i tovariš Bogdan Mirosavljevae. Stražnik i pa ao njeffov beg pravočasno preprečili m ho ga spravili v varmijao celico. Ko je stražnik zjutraj celico odpri, je našel Jli-rosa vi jev iea -oteženega. *-k« <~d n^s. ako bi jim s^daj načel-' • tvo vzeli iz rok. Šele na mieija-1 »iv«> G juro Valjaka in 4>aa- drug-ih zavednih Slovanov ,!jr» morali kloniti ti hlapčevski pomlalnki \"saj v toliko, da izredni občni zbor ni izvolil zopet za načelnika Nemca, nego Hrvata Ktasiča, Lastnika Velike kavarne. V načektvo Je bil nadalje izvoljen Žnuder, kot namestniki pa Mir, Koštomaj in Streh ar. Ta nivo! it ev oziroma izpopolnitev starega odbora je pro-v*zor:čna do prihodnjega rednega olK-nega zboraT pri katerem se pričakuje še temeljite j« preobrat. Zborovanje je vodil kavarnar Kafer v nemškem jeziku, pa se je o-prostil, da ne razume dovolj slovenski. VaTjak je staremu odbora bral ostre levite ter zahteval popolno spremembo dosedanjega kurza pri tej zadrugi. Za dan«a nosti več milijonov. Zato je il 2ij,0CK) Din nagrade. V njegovem v»n. stanovanju je bilo pri prebavi najdenih 30,000 Din. ki jih je do- Veliko hujše je, ee vliva sitna žena podnevi in ponoči možu besede v uho. V takem slučaju je žena svobodna. mož je pa strašno kazno- liil Z1 J 0 " ^ . . Italijani niso dosti vredni — je n • • i ' tT . ■ .. , ^ 1 modroval slovenski butleear — 'Wijeka. v Celju je živel s svojo ženo v bajnem razkošju. Oddan je bil celjskemu sodišču, ostali brivci pa zagrebškemu. Priporočljiv trgovski potnik. J- Tekave Iz LJubljane, po poklicu trgovski potnik, je pretekle dni odšel v Novo mesto, kjer je delal kupčije za trgovca Šmalca. Slednji mu je ob tej priliki izročil nakazilo za kosilo v Narodnem domu. Tokavc pa, ne bodi len, je pripisal polete kosila, da se mu ima izročiti 5000 ki jih je tudi prejel. T»bave j* 1>il zadovoljen. trgovec Šmale pa ne m tako je cela zadeva prišla pred policijo. ki je takoj prefriganega agenta aretirala. O denarju seveda ni več duha ne alvha. vsa čast pa irre Krištofu Kolumbu, ker je Ameriko odkril. • _ • — Ljurbeek. tira je že dvanajst. — Kaj zato, najini srci sta eno. Vprašajo Nasradina-hodžo '"Kaj želiš svoji ženi?" On odgovor?: pa bom ovna zak'al. A dokler ga pripeljem, pojdite iJmuav, olileciie se prazii indijo, potem p »peljemo ovna v g«>zd, ga z.ikoljcnuo in s;:"-čemo in bomo v veselju pričakovali 1 clnji d.m •Sosedi z veseljem pristali, <.<1-li so domov, se praznično ol Jekli in odšli z N i^radinom hndžo an /. ovnom u .ztj. Ko prklejo v g-»zd, jim reče Nasradin-hodža: ''Pojdite se kopat, da se ohladite in .la boste na «>dnji dan f-i-sti Tačas bom pripravil ogenj, zaklal ovna in ga spekel in ko e Obleke, j jih položi nanj in še dobro podku-. ri. da zgorijo čini preje. Ko sc sosedi vrnejo in ko Andi jo, t{Ce misli zboleti, naj mi da: kaj je naredil Najiradm-hodža, ga iog, da jo zamenjam, a kadar s pričnejo zmerjati in psovati, a on n-ide moja smrtna ura, naj daj jim odvrne: iog, da me ona zameaija." i -^aj ste mi vendar rekli, da jo jutri sodu ji dan, čemu vam bodo Nekoč so ukradli Nasradinu-iodži nekaj malega denarja in oai :ačne vekati in vzdihovati : 0, moj Bog, čemu ti bo moja e vsema, da pošlješ tatove, ki mi ikradejo še to malo, ikar imam?''j za mojetga ovna, Tako žaluje rn gre na -morsko ] oblekel'' odvrne tedaj obleke*" "Kakšen sodnji dan, budalo zabito!" zakričijo sosedi nanj. "Vrag te vzemi!" "Pri moji veri, če je srnin ji dan bo tudi za vaše Nasradin-hodža brežje. A baš je brila huda burja i in odpelje ovna domov. A sosedi n neka ladja se je potapljala na I so korakali goli in naL'i za njim. norju. Mornarji pa so Obljubili i —__ togu: "Ako nas rešiš pogina, bomo tali Nasradnu-hodži v bo ga j me. Bog se jih je usmilil, burja je renehala in mornarji .<»o se rešili. vo sto-ijo na Slih-, apolnijo ob-j'1^0.^ pravici. jubo m dajo Nasnidinu-hodži več'uhltih --^okarjev ienarja. k«kr,r niti je bik> ukra- zr:! i:ta" tn'{ ^®«kov i raznih žuželk, ki bi v treh let h »» i -- - v- i- svoie«.-! iivi't-niii T^ žrle s tovo 10 \ zrau*»s.-eti reee Naesradm- . ; - 1 • 1 ^ hnjža- ' 1111 klasov, kar je «'ez " "O, moj Bog. kako si d.^r in ^ m.l j.mov /rtu Torej zasluži Nekaj o krokarjih. Nepriljubljen je krokar, toda ne V t»*!e*ii 4o:H> > ikradeni denar!" tebi |H>toŽil mi vračaš tudi kr«»I;ar nekaj obzira. Nasradinht>dža je imel n--k««č •*po«»a in dol.retra ovna. N'^kfjta !ne se zberejo «OM»dje z namenom. ia zakol jejo ovna, in rečejo Nas-adinu-hodži: "Hod/.a, čemu ti bo ov«-n? Jutri je s iliijii dan, bolje je, «Ia ^a da-■ies pojemo, in se n«4»olikt» razve-■4»>limo, nego da ti pogine brez ko-ri«ti.M Ko vkli Na^radin-hodža, da »i' )fa obkolili, da se jih ne bo nv-^el odkrižati in da jim ne more uiti.' Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z n]0i postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" KOVA ZAHDPTA MMJIOA NA KRVAVIH $1. SO hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega I ^ slovenskega planinskega polka. | V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Pajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in O polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga Je trdo vaebnje 270 vtrani bi 86 ilik Ia vojna. 'QLU HASODA" « Cortlandt Streti Haw York, H. T. GLAS NARODA, 19. SEPT. 1923 ' i n Morski razbojnik. i1 ? '"-' 1 "■ ea Spisal kapitan Frederick Harryat. «. - (Nadaljevanje.) -a* Gostje so dospeli ob dobw-esni im in k.j brli primerno p^rvieiti. Made ga EdvafTot«tavi takim otro- NAD WA8HHfOTONOM. kom le denet 'xlstotkov in da tej določbi ni mogoče iztegniti. Toda jaz se držim strogega pravila, da nikdar ne govorim o takih stvareh. Kur se tiče Tvoje c*"o«je, da bi prišla k Tebi in prevzela gospodinjstvo, sem vprašala lady Itettv za svet, in pritrdila mi je, da je z oanmi na *&M rodfnine najbolje, ako pridem, da se tako rosi vsaj vide*. Ti m v veliki za*.ireg-i, kakor večina ntuukih. ki lwcf-jo prosto živeti ter ae dajo za-veati od zapeljivih in zvijačnih Mtnsk. Toda, kakor pruvi lady Betty, <-rm manj «e govori o tem. tem prej se popravi. Z ozirom na fco boni storila v se potrebne priprave. da zapustim hiše. Ifi nadejam se, da pridem v desetih dneh Marsikatera vprašanja sem že morala slišati zaradi te ntu** stvari; ja* pa vedno odgovarjam le eno, da hočejo same i biti .same i in da to na p<*iled ni tako hudo. kakor če Im se bilo zgodilo, ko bi bil ožen jen; zakaj strogo sr dr 4i«n |w*vila, da. niJcdar ne govorim o tem in niti ne namigujem na take stvari, zakaj, kakor pravi lady Hetty, možje se vedno vjamejo v nastav Ijene pasti, in čim prej se take stvari potlačijo, tem bolje. Toliko naj bo za danes dovolj od Tvoje ljubeče Te sestre Margarete Witherington. P. S. — Lady Hetty in jaz ae popolnoma strinjava, v tem. da «i ravnal zHo prav. ker si najel dva črna čšovefca, da prtnesuta otroka v Tvojo hišo, ker bodo torej aoaedje mislili, da so re* prišli iz tujine in na ta način lahko mi san« obdržimo svoje akrirvnoKti sane. M. W. 4'No. na vse grehe W«thering-tonov, ali ni to tako, da bi pogu-biio Človeku pamet! Rakom naj gre iviigal ^rrezaupna stara d«ri-ca' Ne maram, da prode r mojo hišo! Vrag naj odnese še to lady Betty in vse take stare babniee, katerih največje veselje .so škandali! Prav res", je nadaljev;d mr. Witherington in vrgel pismo na mi/o ter globoko vzddtmil, "to je vie d-i igo kakor prijetno!*' Toda čf se je zdeLo mr. Witlier-ingtonu vse prt-j kakor prijetno, je k m a! u spoznal, da je celo neznosno. Njegova sestra Moggy je dospela in ustanovila v hiši z vso nm^oČDC-stjo kakor useba, ki je rešiteljica ug'» la ii časti svojega brata. Ko so prvič prinesli k njej otroka, bi bila vendar takoj na prvi pogled 1 ali ko >poejiala močno podo^inowt s Teniplcmoirorn; toda p »N dala je 7. edinim svojim očesom otroka in od njega na obraz svojega brata ter .s prstom žugajo" glasno vzkliknila: "*0, Anton. Anton! In ti si mi-,sl: 1, da mr prevališ? Ta nos — ta u>ta — čisto tvoja. Anton! Sram te bodi' tej. sram te bodi!" Toet enkrat v prijetnem položaju. Edvaid je prihajal t>t» pr^čitni-rah domov in vsei s« ga imeli radi; toda kmalu s3> je raznesla govorica. da je sin starega .samca, in opazke, ki •*> jih radi tega delali ljudje, so bile zanj tako neprijetne in žaljive, da mu ni bilo žal, kakor tudi je rad imel dečka, da hoče postati mornar. Kapitan Maxwell ga je uvedel v novo službo, in pozneje, ko je moral zaradi slabega zdravja in oslibelosti za nekoliko časa zapustiti svoje m»*sto, je prcskri>el svojemu varovancu mesto na drugi ladji. Z ozirom na vse to moramo kolici Kjokkenmoddinga na danskem morskem obrežju. Iz 30 do 60 metrov dolgega ter2 do 3 metre obrazbi srca pred razumom, prizadevanje. da pride do veljave občutek in čustvo, brez katerega je širokega nasipa raznih kosov so sfv&ako bitje izgubljeno za družbe trulapolnim delom sestavili zaui- v humanitarnem smislu. Velimin-tnivi jedilnik pračloveka. j sky opisuje Tolstojevo vzgojno Požeruhi kamnene dobe so zla-; pojavo analičuo ter jo obdeluje ott ■»ti radi uživali ostrige, školjke., vseh strani. Knjiga je pisana s morske polže, čijih lupin je bilo, toplo ljubeznijo do predmeta, to-nagomilanih na milijone. Našli so \ da ne prikriva nobenih napak Lese tudi ostanki rib. ptičev in raz-1 va Tolstoja in je v tem pogledu nih dojivk: jelena, srne, divjega kritično delo prve vrste. prašiča, redkeje volka in lisice, --- risa in medveda. Ce bo danes lepo vreme, bo krožil nad Washingtonom največji vodilni balon na svetu ZR_1. Obkrožil bo Kaprtol in Washi ingtonov spomenik. Zrakoplov je bil zgrajen v Ameriki pod vodstvom ameriških inženirjev. Tolstoj kot pedagog. Zahteva pismenosti v newyorskih volitvah. (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.t V kuhinji pračloveka. Znani "kuhinjski modroslovee"' Brill at Savarin je slavil kuhinjo Oni ki bodo letos imeli prvič rečeno je to čtivo pisano v naj-priliko izvrševati svojo volilno bolj enostavni angleščini. Izpit najstarejšo kulturno pridobi- pravieo pri letošnji volitvah v dr- ima le dokazati, da li novi volilee tev ker se je z razvojem žavi New York, morajo znati, da; zna citati in pisati angleški in da-iokusa Prožil temelj za vsako nase po novem zakonu od njih za- li ima radi tega volilno pravico, dalnje izobraževanje čutov. Ne-hteva dokaiz, da znajo pisati in Vsakemu kandidatu je dana' dvr>m»o pomenja razvoj kuharske citati v angleščini. Število novih dvojna prilika, da dokaže svojo umetnosti pomemben korak na-volileev se letos ceni na 180,000. pismenost. Ako propade pri pr- prej na i>otu pračloveka k kultu-Oni morajo pokazati primerno šol- vem izpitu, sme se kakega druge-ifi- težavno pa je v temi ki nam sko spričevalo ali na se podvreči ga dne zopet podvreei izpitu. Tu-i vedno še zakriva ono davno dobo izpitu pred dnevom registracije - H -e bi dvakrat propadel pri iz- spoznati posamezne stopnje po t. j. pred rokom, določenim za v- pitu< sme prihodnje leto zopet po- kateri je čl^eštvo dospelo ...... , , . ,Pis v seznam voldcev. Mnogi iz- sklLsite Ako pa dobi enkrat svojo no nam nrvo preiti nekoliko let, ko se je Ed- med teh novih volicev so tujerod- ST - - • • — i 1 jVAtikmil T%/J."1 Will Iti oa mi* » • 1."T__rr 1__Ji____! 1_ T"k«„ . ___ . _ _ . Sprva je človek užival vse in se vdal svojemu pofelicu, ko se je mr. Witherington p± Stari volilei, ki 1921, v kateri se določa "da nihče Koliko ima Avstrija prebivalcev? Po zadnjem ljudskem štetju ima Avstrija fi milijonom 535 385 prebivalcev, in snee#r: Dunaj 1 mili j«m K65 tisoč 110, Xkžja Avstrija 1 milijon 479 tw>č 284. Gornja Avstrija 873 tw>č 432. štajerska f>79 tisoč 952, Koroška 370 tisoč 43<». SUdnograška 222 tisoč 752. Tirol sika 313 tisoč 779, PredaAAa 130 tirtoč 959 in Oradk^čanska ali Murjenland fzapadni ko» Madžarske) 290-ti«oč 351 prebivalcev. Musaolinijev brat v Budimpešti. Medtem ko pritiska Benito Mussolini na jugoslovansko komisijo, da mu preda Reko. mešetari v Budimpešti njegov brat komendatore Arnaldo Mussolini. Ta Mussolini, ki je prevzel po svojem brata, ko je ta postal ministrski predsednik, glavno uredništvo lista 4tH Popo lo d'Italia" je bil, po vesteh italijanskih časopisov poslan v važni politični misiji na Ogrsko, kjer se te dni nahaja. I>va prijatelja se pogovarjata: "Ti, ali veš? Franc se je#ože-nH!" • — Kaj ta osel je dobil ženo f "Staj pameten se itak ne oženi!" trebni predpogoji za kuho in kuhinjo. Prvo ognjišče je bilo brea dvoma pač zelo primitivno: plapolajoč ogenj na -samotni gozdni gol iravi ali pa pepelnata žrjaviea v prsteni jamici. Lonca ni bilo; meso se je položilo na ogenj ali pa se je polagoma pražilo v vročem pepelu na razgretih ploščatih so že volili alj ki so bili vpraviee- ue ho vprav^eI1 voliti, ko doseže ni voliti pred tem datumom, tudi; polnoletnost, naturalizacijo ali če niso izvršili svoje volilne pra- t'iril^e razull ako taka ose])a je kamnIh Vn fa „ , vice, smejo voliti na prihodnji ^^ ^ Jn pLsati ailgrleški, kahajo se da- volitvah. ne da bi se od njih zahte- izvzemši v slučaju telesne nespo-valo, da znajo čitati in pisati an-; sobnosti j Tudi nekatere druge države i- Za dokaz o pismenosti v -ingles- maj0> predPise. Prva drža- emi se rabi dvoje metod. V malih va ki -e V2akolliia tako postaVo. občinah na deželi, kjer m osebne je bi}a država Massachusetts, in registracije volicev, treba dopn■ 0 že pml 5Q lefL Qd tedaj je nesti dokaz na dan volitve. Za do- (lvajset ^ržav vzakonilo postave, kaz služi redno šolsko spričevalo ki zahtevaj0 od volilcev, da zna šoLskih oblasti. V mestnih občinah jo -itati Jn pisati angleški v dru- kot je mesto New \or.i. treba ?ih državah voiiiee dokazuje da doprinesti dokaz o pismenosti na 7Ra .j^j angIeški> 8 tem da dan registracije. Om novi volile 1, -jtft Ra plas kflk odstaTek ZVezne ki so se rodili v tej deželi ali ki aH državne konstitucije. Izpit v so se rodili v inozemstvu, ah so pLsanju obstaja v tem da napiše obiskali šolo tukaj naj pokažejo,svoje ime ali da prepiše par besed! " TV" "" J- • svojo šolsko diplomo, iz katere je'ali da napiše, kar se mu narekuje.!^ P?tala ^ razvidno, da so dovršili prvih, dmg& država ne zahteva/J ree samo lovec m pastir, ampak osmih razredov ljudske »sole aliidfl mora kandidat tlldi raznmeti, enakovredne šole. kar je prečital. Drugače je z onimi novimi vo-! . lilei, ki nimajo takega šolskega, spričevala. Oni morajo predloži- nes divjak^ v nedostopnih afriških pust i ja h. Že v davnih easih je človek začel peci na ta način, da jc vročina prihajala od razbeljenega kamenja. Že v dobi, ko je pračlovek vrtel in pekel meso na ražnju nad ognjem, je začel tudi pražiti razna zrna. jih mleti med kamni ter jih uživati v obliki gostega močnika. Tak močnik so našli še v starih posodah. Ženska sprva nI bila mnogo zaposlena pri peki in pečenju. Posel pri ^ognjišču je prevzela šele, ko j se je začel rabiti lonec, ko je kuni ti spričevalo o pismenosti in, ako ne morejo pokazati, da so dovršili kak šolski tečaj, enakovreden šestemu razredu ljudske šole, se mo- Žrtvi dinamitne patrene. Vr Skednju pri Trstu sta se petletni Marijan Oudič in devetletni raj™ podvigi* ^piTu, in to nekoVi-i Fra" ^ '^J* ^ , ,. , i__________i i vranjem ie našel starejsi deček ko dni pred dnevom registracije,|'sranj^m 3e našel starec ki se v državi New York vrši na- h cestnem jarku kovmast pred-vadno meseca oktobra. Izpit se bo "1« ^ to dinamitna patrema, v rail v mnogih ljudskih šolah poj kl Je v J3^ ^ brez- vsej državi. Novi volilec mora pri'vostni neprevidnež. Dečka sta v tem izpitu pokazati, da zna čitati radovednosti hotela patrono odda ilzome, kar čita. Prečitati ^ takoj zadonel silen pok in sta obležala oba otroka v krvi. Cudič je imel številne rane I»o prsih in še levo roko zlomljeno pod laktom, Beree pa težke poškodbe po vsem telesa. in mora na tihem kakih 100 besed v enostavni angleščini. Na to mora v ltstni pisavi' odgovoriti na kakih osem do deset vprašanj, ki se nanašajo na rečitano čtivo. Kakor O obisku Beneša v Rimu pišejo mnogo italijanski časopisi. Najprvo so javljali, da prihaja Beneš v Rim, da posredis- -----j je med Italijo in .Jugoslavijo za- Društvo čehoslovaškili učiteljevimi reškega vprašanja. Sedaj pa je izdalo knjigo vzgojitelja dr. K. zniknjejo in pravijo, da je ob-Veliminskega i>od naslovom: . isku namen razgovor o razmerju "Tolstoj kot pedagog". Pisatelj -meti Italijo in Malo antanto, in pa je dolgo proučeval Tolstoja; pre- zlasti o ogr>kem vprašanju, vajal je njegova dela. širil njego-1 ve ideje ter uvajal Cehe v Tol- j stoja srce in dušo. P«> sodbi Ve-!mlinskega ima svet malo tako ilo-slednih in miselno vzgojnih duhov ki.t je bil modrec iz Jasne I Poljane. Tolstoj je poznal in ei nil Kom enakega ter je svoje od-nošiije napram otrokom utemeljil na načelu svobode in na prirojeni >troški pravici. Bil je Rousseau-jevec, mrzil je dresuro, mehanično vežbanje spomina, suha šolska prav.ila ter je to prispodabljal akrobatiki 111 kometlijanstvu. Ljubil je samostojno delo. Najčistejša poteza na ja.sno.-poljanskem apostolu je hrepenenje po na- PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGAL! je poklican Pa in-Ex poller na pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizma, iivene potrtosti, nevral-gije, bolečin, krčevitega trganja, ni nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega liuimenta ter ga vdrgnite. Pristni Pain-Expeller nosi našo SIDRO varnostno znamko. Vso drugo je ponaredba. r ioc in 70c. v lekarnah ali oC ' F. AD. RICHTER & CO. 104-114 South 4th St., Brooklyn, M. T. Hranjenje ustvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira, postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti, navdušuje k stvarnemu delu, katero je edini pogoj napredka. Odločite se za varčevanje s tem, da uložite prihranke pri nas na — "Special Interest Account 79 Sigurnost zajamčena, 4% obresti na 1 e to. Vse vloge narejene do 1. oktobra obrestujejo se že s 1. oktobrom t. 1. ■r Denarne nakaznice izplačujemo točno, brzo in ceno potom pošte, brzojavnega pisma ali brzojava. Dolarske nakaznice izplačujemo v efektivnih ameriških dolarjih v Trstu, Opatiji in Zadru. Zastopamo vse prekmorske parobrodne proge in preskrbimo potrebne listine za priseljevanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. se je začel že baviti s poljedelstvom. Lonec, še danes simbol kuharice, je zadnji člen dolgega ku-hinjsko-tehniškega Tazvoja. ki se je pričel s posodo za pijačo, po-^tom katere si je pračlovek gasil žejo. V živalskem rogu ali v leseni časi si je človek kamnene dobe namakal surova živila; v posodo, napolnjeno z vodo, je metal razgrete kamne, si grel na ta način vodo, ki je končno tudi zavrela. Ko je bilo že znana kipenje, je bil le se majhen korak od živalskega roga in izdoblene buče do nezgor-1 ji ve ga lanca iz gline in ilovice. Hlapeči in kadeči se lonec je bil .trdna podlaga za razcvit kuhinjske umetnosti, ki jo je spoznati iz nagromadenih odpadkov starejše kamnene dobe, ki so jih tnfli v o- Izšla je nova izdaja 'PESMARICA 6LAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem ; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli hišici: 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Se ena; 12. Povejte, ve planine: 13. Sijaj, solnčice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad ; 29. Rožica i slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod II oč; 33. Kaj bi te pra šal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih: 36. Nad zvezdami; 37. VabUo; 38. Uslifil nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčiea; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 40. Glas Grobova ; 47. Katrica: 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož: 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. Leiia naSa domovina; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak Žalostna; 56- Slanica: 57. Oj. te mlinar; 5S. Pojdam v rute; 59. Slovenac, Srb. Hrvat; 60. Naša zvezda; 61. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čutiš. Srbine tužni?: 81. Pobratimija; S2. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri oknu sva molče slonela: 92. Strunam ; 93. Slovo: 94; Strunam; 95. Pro-finja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen ln pomlad; 99. Lahko noč: 100. Raztanek; 101. S vračanje ; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street t S L New York OLAS XARODX. 19. SEPT. 1923 Metka. Zv. Kosem. Usoda habsburških dra- Zastopniki "Glas Naroda" guljev. .vi sem v tiste kraje, ki so mo- i desnico nad otmi, Metka. Široka, j»*mu ssreu najbolj dragi in mili. krepka kmetica, polna zdravega Visoke breze se vrste tamkmaj ob smeha na zagorelem, obratu. . . Zastopniki kateri so pooblaščeni nabijati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto. Tauiolj; Kxport, Louis Supaučič; Forest City, Math Kamin. Farreli, Jerry Ojrrin; Imperial, Val. Peternel; Ureens-l»urg, Frank Novak; Homer City In okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstowp, John Folanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton (»šolnik; IJoydeU, Anton Malovrh *tezi, za brezami se razprostirajo zel««it travniki, zadaj za travniki feume svoje mračne pesmi gozdovi. Svetel potok aumlja ob vznožju gozdovja ; v seneah vrb in jelš lesketa kakor ogledalo mirno ti koč, cd postrvi oživljena voda; 7. mrežastim srobotjem prepreže-no grmičje ob peščenem produ zalije za hip plast zlate solnčne luči, zazrblji* se na vodni gladini — *amo trenutek — in zopet dremlje ves kraj kakor v pričakovanju na nnkaj lepega, daljnega, svetleti Še! sem, in kakor se je izza vi-Kokt* kopice ^na nenadoma pojavil pred menoj, sem ga takoj spoznal, čeprav ga nisem videl že dolgo, dolgo vrsto let. Se vedno je nosil za vratom na svoj poseben način zavezano rdečo ruto. kakor takrat, ko sem ga kot majcen deček obiskoval ob grajskem ribniku, kjer je pasel gosi in s posebno vnemo dražil purane. — O. ti si .Temej ? Podal mi je svojo kosmato roko, in kljub temu, da se je mra-eilo, sem dobro videl, kako se mu o<"i od veselja svetijo. Te oči! Prav tako vedre in veselo mežikajoče so bile kakor takrat pred tridesetimi leti. Trščat in močan kakor medved je stal pred menoj * nasmeškom okrog usten. In je rekel : — Ti si me takoj spoznal — jaz bi te ne bil. P<*;taral si se. prijatelj. postaral, siv si že! Sedla sva v seno. on pa je iztegnil roko ter pokazal v dolino, tja, kjer so se izza sadnega drevja belili s slamo kriti kmetiiki domovi in se je iz nizkih dimnikov vijugal v zrak dim. — Poglej, Meta že kuha večerjo. . . Prijetno je. če ima človek dom, in če se zvečer lahko zlekne takole brezskrbno na seno fci mu tisti dim izza jablan prinaša od doma takorekoč pozdrave ženine in vonj po večerji, ki že čaka nanj. Kaj praviš k temni H? — Jaz nimam doma. — Brezdomec? Saj ti ne verjamem. šališ se! — Jaz nimam nikogar, ki bi mi zvečer z dimom vreij pošiljal pozdrave. . . Saj veš. kaj se to pravi: biti večen popotnik? — Ne razumem te. Kakšen popotnik t . . . Pusti šale. prijatelj, pusti. . . sedaj pa pojdi z menoj, da ti pokažem svoj doni in ženo — jutri pa mi ti razkažeš uvojo domovanje in tudi tvojo gospo soprogo hočem videti. Dvignila sva se in stopala počasi skozi mehki mrak, raztegnen nad polji. Lep večer je bil. tako ]»oln vonja po sušečem se senu. — poln tiste domačnosti, po kateri včasih tako silno zahrepeni v tujini srae; rn poln najlepših spominov na mladost. Po teh travnikih sta skakljala nekoč deklica in deček, ki sta se ljubila. Po teh travnikih sta vriskala in prepevala kakor dva škrjamčka. Solnce. cvetje, ptički — orvxlva pod teon solncVm, meti cvetjem. ptički; najsrečnejša na zemlji. Tam. poti listini grmovjem je rezljal on za njo piščalko, da bi piskala nanjo kadar bo sama in bi mislila nanj; ona je slonela ob njegovih nogah, z Weacccitn metuljem v roki; potem je on vrgel piščalko v travo, se sklonil k njej in jo nenadoma objel; in med tem. ko ga je ona poljubila na vroča lica. tudi sama vroča in drhteča, ji je sfrfo-tal iz rok* metuljček. . . Metka. Metka, mala zlatolasa Metka, s sanjajoči mi očmi. saj nisi več jezna, saj si mu odpustila, tudi njemu, drugemu metuljčku, ki je sfr-fotal od tebe, brez slovesa in pozdrava! O, ne vri, Me* k a. kako KM. je takrat klical m vabil svet ? Tebi. Metka, je ostala vsaj piščalka. njemu nič. . . Iz mraka *e je posvetila bela kiiica, krita s alamo. Hišica bela. a prijaznim ostrešjem v pročelju. m vsaeMmi šopi ovenelih kresnih rož na rrati, z ozkimi okenci in Nt prava j« *tala, levico v bok, Dober večer. Metka, tvojemu zdravemu smehu na polnih, rjavih licih, dober večer! TV»c*i niča.. - " '-^'"1'UI«. iMm. i^n^i^u 1'soiqik; l.ioyueu, Anton Aiaiovrn. i>osti pisarskega m tiskarske-1 k;Uero je prejel ^top^e rojakom i Moon Bun, Frank Machek in Frank ga črnila se je prelilo okrog habs- j toplo prij»oroOamo. burških draguljev. Potom stvari. : . - ki so prišle ob tej priliki na dan,1 Naročnina za "Glas se je prav za prav doznalo. kaj vse Naroda" je: Za eno le;o $t».00; za jiol leta $3.00; , --a. Štiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50. in koliko tujega imetja je odne-1 Naročnina za Evropo je $7. za eno — Pripeljal sem ti seboj tova-!Sel Karel Habsburški iz Avstrije. ,ct0 nša, — je pričel prijatelj. — Saj | ko mu je revolucija izp^lnesla ga poznaš, Metka ? prestol. iXJgo me je gledala, a ni se j Za časa Karlovega bega z Du- mogla domisliti. naja v Švico se je nahajal pri švi- — Metka. . . sem ji hotel po-« carskem poslaništvu kot pomoč-magati iz zadrege, pristopil bliie . nik neki .Steiner, katerega je Karol in ji seg» l v roko. , malo pred abdikacijo povzdignil — Oj, ti si. . . Sedaj sem te ; v baronski stan. Steiner je dobil spoznala, po glasu. . . ' v roke vse dragocenosti, ki so jih Oči so se ji živo bleščale iz mra-: Habsburžani, predvidevajoči neka in zasmejala se je zveneče —i varnost izbruha revolucije, poslali ali ne več tista Metka s tramikov ; naprej v Švico. Temu Steinerjn z mehkimi ročicami, s sanjami v i je Karol zaupal finančno upravo očeh; smeh zdrave krepke kmet i-j svoje družine in njenega dvora, ce je bil to, kmetice z žulji na dla- Izročil mu je najprej denar, ka-neh. z očmi, računajočimi suho- terega je imel, in poleg denarja parno, kakor so suhoparni raču-j dragulje, katere je bil Steiner mo-ni. Dvoje tujih življenj si je sta- ral razpečavati od prilike do prili-lo nasproti; a vendar sem jasno ke, tako da bi habsburški pre-čutil, da pod tisto hrapavo trde gnanci ne prišli v denarno po-skorjo pred menoj bije toplo in manjkanje. samih sanj polno srce. da se p* Steiner je kmalu pokazal tiča. govarja s solne em, in cvetjem in ki je popolnoma dorasel dani sku-ptički in z menoj, kakor se je po- šnjavi. Okrog Karla se je zbrala govarjalo pred tridesetimi leti. velika čreda parasitov. Pod firmo Po večerji si je sezul Jernej propagande za legitunistično ide-škornje in odcopotal napol mize J io so se gostili na habsburški ra-v čiurmato spat, kajtd bil je zelc truden : ves dan se je vrtel z grab-Ijami na travniku. Z Metko sva ostala v sobi ob steklenici vina sama. Takrat sem jo vprašal: — Metka, kje imaš tisto mojo piščalko f Kakor otrok sem jo vprašal, objema je jo z delnico okoli pasu, kakor otrok pa mi je od govorila t udi ona : — Ne dobiš je več nazaj. . . Hranim jo kot najlepši spomin. . . In se mi je izvila iz objema. — Ne. ne. ali ne vidiš, da nisem več tista, kakor sem bila takrat? Takrat se^ni bila tvoja, se-Uaj nisem več. . . . — A zakaj mi ne vrneš piščalke f Veselo se je smejala. — Nokoli. nikoli! — Zakaj nikoli ? Vstal sem in se lintfel posloviti. Stopil sem v vežo. Metka za menoj. tiho, ]>o prstih. Pred veznimi vrati, v temi. sem stal in tl- I*un prav po knežje. Steiner je upravljal imetje, prodajal dragu-'je in dobavljal denar. Veselih Ini kar ni hotelo biti konec. ("ez nekaj časa je Karol prišel v denarne neprilike. Manjše dragocenosti so bile prodane. Steiner iih je v Parizu razpečal pod prevezo in z izgovorom, da so mn iih izročili različni avstrijski ari-*tokrati. ki so prišli v slab denaren položaj. Prišel je september 1919. Baron Steiner se je zopet peljal v Pariz. Zglasil se je pri ravnatelju 'Societe anonyme pour 1'importa-lion des perles fines" ter mu ponudil v nakup več dragocenih o-vratnic z briljanti. Na tej poti je Steiner ja spremljala njegova žela. Še preden je Steiner sondiral teren za kupčijo, se je žena po-lala k zgoraj omenjenemu juve-lirju iu mu ponudila dragocenosti v nakup proti provizijolnalni odškodnini. Prišlo je do sporazuma. Steiner jeva si je izgovorila ■ na račun nekih zastavljenih dija-mant-ov. Poleg drugih dragoceno- pal po vratih, da bi našel kljuko. I pet odstotkov od kupne cene. Po Tistikrat se je doteknila moje j *n<*je. ko je kupčija bila sklenje-dlani vroča ženska roka, obrnil \ Pa Je zahtevala deset odstot-sem se in zajel o objem dehteče, kov. polne grudi Metkine; zdelo se mi j Kmal.ii nato je Karol podvzel je. da podrhtava v joku vse njeno f Tnano izpodletelo ekspedicijo z telo. čul s«n skrivnostno šepeta-1 zrakoplovom v -Šopronj. Za smelo nje njenih usten in sem se skoraj Tx>djetje je rabil denarja. Steiner prestrašil. ■ nu ga je preskrbel. in sicer zopet — Ti! — MetVa! Samo hip je bil — njene ustnT- i irgovci odnesli v Švice so me zapekle na obrazu, ovi- co s seboj dragi kamen "Zvezda la mi je roke okrog vratu — in je i d'Este", kateri je bil posredstvom odbrzela urno kakor srna nazaj v Pariza prodan v Indijo. Tudi 'Ba-sobo. k luči. j 3ener\ katerega je zadela ista u-Tako sva se poslovila za vedro, j *oda kakor imenovanega predni-Zunaj se je v mesečini belila vsa i ia, je postal žrtev Steinerjeve se-dolina kakor lepa, čarobna prav-, bične špekulacije. Približno ista Ijica. Le^rcl s«m v travo ob pot o-i pot je čakala "Florentinca"*. ka-ku. pod visoke črne smreke in no- teri glasom mirovne pogodbe pri-bene bolesti nisem občutil vee, da pada Italiji. Toda preden je šel sem popotnik, ki nima ne doma* "Florentinee" v denar, so prišle ne nikogar, ki bi mislil z ljubez-Jna dan Steinerjeve kupčijske nma nijo v srcu name; saj sem bil ■ zanosti. Karol je spoznal, da je vendar bogat in srečen, tisto uro ] prišel v kremplje hudemu slepar-najbogatejši in najsrečnejši člo- j ju in je naperil proti njemu tožbo vek na svetu--— CaliforrJa: San Franeiseo, Jacob Iimsin. Colorado: iVnver. Frank Skrabec; Leadville, M. Tamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ. Frank Janesh; Salida, Louis Costello. Indiana: ImlanaiHiis, Louis Rudman. Illinois: Aurora, J. Verbich; Chicago. Joseph LUish; Cicoro. J. Fabian; Joliet. Fr. Pumbieh, T. Zaletel in John Kren; La Salle, J. Sijelleh: Mascoutah. Frank Vnjmstin; North Chicago, Anton Kobal. V.ith Ogrin:Springfield, Matija Bar-l^irich; Waukegan. Frank PetkovSek. Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland: \ Kitziuiller, Fr. Vodopivec. Minnesota: .Chisholm, Frank Gou2e; Ely, Jos. J. Peshel; EveLeth, Louis ert, Louis Vessel; Hihbing, John Pov-še; Virginia, Frauk Hrvatich. Missouri: St. Louis, Mike Crabrljan. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein, d dokazal svojo nedolžnost, uoiju njesa 6000 sestcrc okoli 9000 dinarjev ali 05 dolarjev) najemnine za neko izbo. doeim je plačeval nrej»inje leto samo 3000 sesterc. Znani Cra^uo je ot>ogatil je na ta naičin. da »dal veliko štenralo hiš ;n potem oddajal stanovanja silno dmpo. BH je zaradi tega ope-tovano tožen, in sodniki po vseh cesarstva so imeli z njim. veliko posla. Odiranje najemni-!.ov je ta^o nežno««k> ranio, da je bila pod Cezarjem izdana naredba, da se moro zahtevata za izbo v Rimu najemnine samo 2000 sesterc, na deželi pa le 500 matere. fije je bil kriv Karlov baron. Zaradi nje se je moral Steiner pred kratkim zagovarjati pred sodniki v St. Galenu, a razprava je bila zaradi obširnega materijala zopet od god en a in se bo nadaljevala pozneje. Steinerja toži nadvojvoda Maksimilijan? Karlov brat, ter pritiska z vsemi silami na to, da sle* parja doleti zaslužena kazen. WM "OLAS HAUIDi" ww6n nmmn HK?ntnl4fAi VAJ ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstv* resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. K Coloma. Zelo zanimiva, iz Španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij DostaL t Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostoloT. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr« ičanstvom iu poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna t življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih mačajih. i— Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem sveta znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani $1.60 .70 .41 JO Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja is trpljenja. Vsebuje 123 strani, if Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa. * Zgodovinska povesi Slavni pisatelj nam opisa- ' je, kako je nastal kmečki pnnt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija GregoriS in dragi kmečki * junaki borili zoper prevzetne gralčake in juna- % Sko mučeniške smrtL Vsebuje 878 strani, »19 POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 20, septembra Hamburg; Mongolia., Chorbour*. Hamburg; Bremen. Bremen. 21 septembra America, G eno«. 22. mptem bra President Harding, Cherbourg, Bremen >i"bita, Cherbourg. Hamburg; Majestic. Cherbourg: Veen dam, Boulogne. 25. septembra Berengmrla Cherbourg. 26. septembra Laconta, Cherbourg, Hamburg; Pre a Van Buren. Cherbourg; St. Paul. Char aourg; Glulio Ceaare. Genoa. 27. septembre Mlnnekahda, Cherbourg, Hamburg. it. septembra Albania. Cherbourg: Laffayette. Havre Olympic, Cherbourg; Rotterdam, Boulogne; Columbus, Bremen. 2. oktobra: Pittsburph, Cherbourg. Bremen; Pre«. Arthur. Cherbounr. Brprr»en: ltesolut^, Cherbourg, Hamburg; Aquitanla, Cher-bourg. 3. oktobra: Paris. Havre; Belpenland. Cherbourg; i Pres. Polk Cherbourg; Seydlltz. Borneo: , Conte Rosso, Genoa. 4. oktobra: Westphalia. Hamburg. 6. oktobra: Homeric, Cherbourg: George Washington. Cherbourg. Bremen: Orca. Cherbourg Hamburg; Volendam. Boulogne. 9. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Mauretania. Cherbourg. 10. oktobra: France, Havre; Pres. Garfield. Cherbourg : Yorck. Bremen. 11. oktobra: Pres. Wilson, Trst; Mount Clay, Hamburg. 13. oktobra: Majestic. Cherbourg; America.. Cherbourg, Bremen: Saxonia, Cherbourg; Chicago. Havre; Orduna Cherbourg. 11am- buig; Ryndam. Boulogne. 16. oktobra: Berenpuria. Cherbourg; Reliance Cherbourg, Hamburg; Canoplc, Ch»Tbourg, Bremen. 17. oktobra: Muencht-n. Hamburg; Prei. Adama, Cherbourg; Tyrrhenla. Cherbourg. Hamburg. 18. oktobra: •'Albert Ballin, Hamburg; Rochambeau. Havre. 20. oktobra: La Savoie. Havre; Olympic. Cherbourg; Ohio. Cherbourg. Hamburg; New Amsterdam. Boulogne; Leviathan. Cher_ bourg. 23. oktobra: Aqultania, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. 24. oktobra: Paris, Havre; Pres. Monroe. Cherbourg. ! 25. oktobra: V ali IZ JUGOSLAVIJE Kupite vnaprej plačane karte svojim sorodnikom za naie Črte. White Star Line New York — Cherbourg Majestic 22. sept.; 13. okt.; 3. nov. (NaJveCJl parnlk na svetu.) Olympic 29. sept.; 20. okt.; 10. nov. Homeric ...................... 6. okt. American Line Hamburg prektj Plymouth - Cherbourg Mongolia .......... 20. sept.; 25. okt. Minnekahda 27.sept.; Manchuria 11.okt. »3. ruzrt-tl > Preko Cherbourg in Southampton Canopic .. 18. okt.: Pittsburgh 8. nov. Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Belgenland ..... .... 3. okt.: 7. nov. Zeeland 10. okt.: Lapland 17. okt. N. Y. — Danzig preko Antverpen Gothland .......... 26. sept.; 13. nov. L>obra hrana. 2upru prostori. Velika . ^Ei BL0YKRI0 rUBLISHOT« Oig Maw Torte Ottj, S. T. ROJAKI, NABOČAJTE SE HA •OLAS BARODA', NAJVEČJI BLOVBNBKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH D&lAVAK.