GlTATELJI! Prodno, poglejte li ttevillw polog nulon a dan, ko Vala naročnina poteče. V teb čaiifc sploinoga povišanja cen, potreba Jo list VaJo aodeloTanjo. SMajto I imeti naročnino vnaprej plačano. 1 GLAS NARODA Listslovenskih delsrcer V Ameriki, n«kff4 m 8mmš dam Matter Bifffcw »fc 1»N at the r«t M« et Htm lak, H. awkn Art «« C«*ms af March M. 1<1». No. Sg — Stev. 232 _ NEW YORK. WEDNESDAY. DECEMBER 1, 1943— SREDA, L DECEMBRA, 1i zdrobili in prodirali dalje, na bojišču pa je obležalo 1500 Nemcev. V svojem prodiranju iz Gomela proti Žlolbinu so se Rusi že tako približali mestu, da je že pod ognjem ruske artilei-ije. Kot pravijo poročila iz Moskve, se je vrzel za umik nemške armade izpred Gomela pri Žlobinu zožila na 17 milj in Rusi so na jugu oddaljeni od Žlobina 7 milj, na severu pa 10 milj. Na tem kraju fronte je letošnja jesen nekaj nenavadnega, kajti" cela pokrajina med Go-melom in Črnim morjem je sko.ro brez snega, dasi sta dež in sneg že pogosto ovirala vojne operacije. V Dnjeprovem kolenu so ruski aeroplani napadli železniški križišči Znamenko in A-postolovo, ki sta za Ruse velike važnosti za prevažanje vojaštva in vojnega materjala. Ruski letalci so na postajah presenetili več nemških vlakov. Rusi prodirajo proti jugu iz Čerkasija, jugozapadno od Kremenčuga in proti Krivemu Rogu. Nekaj nenavadnega je, da Nemci ne povzdigujejo preveč zmaare pri Korostenu, temveč povdarjajo močne ruske napade in velike težskoče zaradi slabega vremena. Berlinski radio komentator stotnik Ludwig Sertorius pravi. da so Rusi zibrali 36 infan-terijskih divizij, Štiri tančne sabore in tri tančne brigade za-padno od Kijeva. Nemci niti najmanj ne prikrivajo velike nevarnosti, ki jim preti na raznih krajih ruske fronte. Sertorius pravi, da Rusi na enem samem kra-jiu med Gomelom in Žlobinom napadajo z 12 rivizijami. Partizani zadali nove udarce nemški vojski .London, 29. nov. — Medtem, ko skušajo Nemci napraviti močan vtis na Turčijo z zavzetjem nekaterih Agejskih otokov, so pa prišla z druge strani balkanskega polotoka partizanska poročila, ki govore, da so T .tove čete zadale Nemcem nove in nepričakovane udarce. Iztirjeni vlaki v Bosni Vojni komunike generala Tita se glasi, da so njegove čete iztirile nemški vlak v Bosni ter polbile veliko število Nemicev, Zaznamovano je tudi prodiranje partizanov proti Stolacu v Hercegovini, kot uspešno odbijanje nemških napadov v Črni gori. V bojih s tremi sovražniki Kakor navaja Titovo vojno poročilo, se morajo njegove partizanske čete boriti v Srbiji proti trem sovražnikom, — Nemcem, Bolgarom in Mihaj^ lovičevim četnikom. Londonsko mnenje London, 29. nov. — Jugoslovanski krogi tukaj so izrazili mnenje, da so partizani najbrž že izgubili skoro celo dalmatinsko obrežje in se bodo morali umakniti v' Dinarske Alpe, ki so zdaj pokrite s snegom. Iz Alžirja pa so prišle vesti, ki navajajo, da so bili završeni uspešni napadi na nemške vlake, ki vozijo iz Avstrije v Italijo. iZavezniška letala so partizanskim aktivnostim ob progah pomagala z bombardiranjem indirektno, ker so napadala nemške zveze v Severnem delu Italije in pa v južnovzhodni Franciji. Poročilo trdi, da so zdaj glavne nemške železniške in druge zveze z Italijo skoro docela nerabne, kar je v glavnem zasluga partizanov. Zadnja poročila o bojih v Jugoslaviji London, 30. nov. — Nemška kampanja proti partizanskim silam v Bosni in Hercegovini je bila zaustavljena, kakor se glasi zadnje poročijo iz gl. stana gen. Josipa Broza (Tita). Partizanska garflizija na o-toku Mljetu ob jadranski obali je potopila eno sovražno ladjo in poškodovala drugo tekom o-brežno-pomorskega boja. Žejezniške Izveze med Turčijo in Bolgarijo so ukinjene, ker so saboterji ali bolgarski partizani razbili most pri Svi-lengradu na bolgarski meji. Tako se je glasilo poročilo do-šlo iz Ankare. 'Trinajst ameriških bolničark pogrešanih v zračni nesreči Alžir. — Že od osmega novembra pogrešajo trinajst a-meriških bolničark in dvanajst vojakov, ki so bili na poti v Italijo, ko se je njih letalo naenkrat zgubilo in ni bilo več slišati o njlasti so mnenja, da Nemci niso pričakovali, da bolo Kijev tako naglo izguibili in vsled tega niso i-meli dovolj časa za rušenje. Drugi vzrok, da Kijev ni bil mnogo poškodovan, pa je tudi v ten*, ker je imela rdeča armada povelje, da mesto zavzame kar najmanj poškodovano. Rdeča armada j« vdarila na jutra, kamor *o se morale tudi obrniti nemftt ©klopne divizi- je in Rusi mesta tudi niso bombardirali. Največ so Neme porušili v sredini mesta in okoli vseučilišča, kjer po ulicah mole v zrak gole od dima črne stene. Uničene pa so bile vse tovarne v predmestjih Kijeva. Iz razvalin pa je mogoče sklepati, da jih je največ še iz leta 1941. Slovita katedrala sv. Zofije, ki je bila sezidana v enajstem stoletju v bizantinskem slogu in ki so jo z raznobarvnim mozaikom okrasili grški mojstri, še vedno stoji skoro nepo&kodovana.Toda najstarej si samostan Lavra so Nemci porušili nekaj dni zatem, ko so zavzeli mesto v septembru 1941. Porušena sta bila tudi dva glavna hotela Continental in Palace. Kijev sedaj naglo popravljajo pod vodstvom mestnega u-pravitelja Aleksejeva Lebede-va, ki je to delo poveril arhitektu Pavlu F. Alošinu. Iz nekaterih večjih palač, ki jih Nemci niso porušili, so odnesli kljuke od vrat, okvirje o-ken in celo parketna tla. Kijev&ko vseučilišče je večinoma porušeno in Nemci so vzeli mnogo dragocenih knjig. DRŽAVNI TAJNIK HULL ZANIKUJE, DA BI NEMČIJA ISKALA MIR Državrv. tajnik Cordell Hull je včeraj zavrnil vse go vorice, da bo Nemčija v bližnji bodočnosti skušala do seči mir. • -------- - Časnikarski poročevalci so ga vprašali, ako ima kaj sporočil, iz katerih bi mogel sklepati, da Nemčija izteza kake mirovne tipalke. Hull je kratko odgovoril, da takih poročil ni prejel in da jih bo časnikarjem naznanil, kadar jih bo dobil. Hull je rekel, da take govorice razširja osišče samo v namenu, da bi zavezniki v pričakovanj« na kmalošnji mir oslabili svoj vojni napor in bi tudi ameriško prebivalstvo v domnevanju, da bo kmalu prišel mir, ponehalo delovati za vojno. Na vprašanje, če je iz Vatikana prejel kako nemško mirovno ponudbo, je odgovoril, da v Washington ni prišlo po diplomatskih potih še nobeno tako sporočilo. Na vprašanje nekega časnikarja je Hull tudi zatrdil, da zavezniki ne nameravajo bombardirati ali obstreljevati Vatikanskega mesta, temveč se bodo temu z vsemi sredstvi izognili. Niti Bela hiša, niti državni department noče ničesar izdati glede konference med predsed nikom Booseveltom, Churchill- om in Stalinom. Hull na tozadevno vprašanje ni odgovoril in tudi ni hotel povedati, če je konferenca že v teku in če je v Teheranu, v Kairi ali na kakem drugem kraju. Washing-tonska vlada bo z ozirom na varnost vdeležnikov konference obdržala strogo tajnost. Eibentrop baje odstavljen Švicarski list "La Suisse" v Bernu prinaša poročilo, da so po Budimpešti razširjene govorice, da je bil na zahtevo nemških generalov odstavljen vnanji minister Joachim von RiWbentrop. List dalje pravi, da je temu dalo povod, ker se generali niso strinjali z Ribbentropovo politiko z jugovzhodnimi evropskimi državami in raznih drugih stvari, ki pa so "tajne". List ob koncu pravi, da prinaša poročilo s pridržkom, ker ni bilo uradno potrjeno. Potres v Turčiji London. — Koncem pretece-nega tedna je bilo ubitih 2700 ljudi, ko je bil potres v Turčiji. Tako so poročali iz Ankare. ^ NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y, so 13-letnim dekletoma z a njih naklonjenost plačevali s hlebcem kruha. Nemški vojaški poveljnik v Pireju je zapo-vedal mestnemu županu, da je za vojake postavil zabavno hišo z dekleti. -i—<---- Kam so šle uniforme za francoske prostovoljke.? Alžir. — Če bodo francoske prostovlojke v Severni Afriki hotele paradirati v uniformah, ki so bile zanje izdelane v Zdr. državah, bodo deležne obilo pozornosti, kajti dostavljene so jim bile le bluze, krila pa so menda še vedno nekje na morja Po pomoti so namreč naložili uniforme na dve različni ladji. Prostovoljke so teh uniform težko pričakovale, ker so bile izdelane pod lend-lease pogodbo in so bile res nujno potrebne. NEMCI GRDO POSTOPAJO Z DEKLETI Mednarodni informacijski odibor v Londonu je dognal, da Nemci z dekleti postopajo gr-še kot pa z živino. Na tisoče deklet od 12. leta dalje je bilo poslanih v taborišča in na fronto v zabavo vojakom. Informacijski odbor je izdal knjigo na 20 strani z naslovom "Žene pod osiško vlado" in prvai, da so Nemci po poljskih mestih izbrali najlepša dekleta, rekoč, da jih potrebujejo v svojih tovarnah, Sest mesecev pozneje, ko so bila do konca izrabljena, so se vrnile noseče in z raznimi boleznimi. Gauletiter Gustav Simon je v Duksenburgu rekel dekletom, da bodo za še-st mesecev šle v Nemčijo in da bodo lahko ponosne. ko se bodo vrnile kot nemške matere. Italjani so na Grškem s stradanjem vpognili dekleta in "til JM N4Rftn«» _ Nrw VARK ■ - WEDNESDAY, DECEMBER 1, 1943 ' WTANOVLIEN f» 1M "GLAS NARODA" | __(toici df the people" OwMd ud PiMM tgr 6lo?«l< PnhlltMn« Company. (A Corporation frul RoKasv, Frrafd«at; Ifnor Bod«, Treasurer; Jooepb Lopsba. 8» j PUw oi l^t-t of tbo corporation and tdrireaoet of itxr« offlc«r»: j WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. I. lj ,, , frill I | H 51st Year | "Glos Naroda1* la bsnod every day «**cent Saturdays. Sunday* j and Holiday«. Babacrlpdoo Tearlj $7. Advomaemmt op Agreement. - tA CEU) IJFW VELJA L18T ZA ZDRUŽENE HHŽAVE IN KANADO; f7.—; ZA POL LETA 13.60; ZA tfETRT LETA $2.—. ' Gin« Naroda" Uhaja vsaki dan brums sobot, bedel] lo praznikov. | tiLAS NAHODA". I1C H EST I8lb STRFET. NE« YOKE 11. N. S Telephone: CHelaea i—1241 ______ ___ . ________' KJE JE OTON? Oton Habsburški, pretendent na avstrijski prestol, je imel prihodnje dni večkrat javno govoriti, pa je vse govore odpovedal in nenadoma izginil s pozorišča. Oton je imel v pondeljek zvečer govoriti na Cohim-I ia vseučilišču, v Town Hall pa danes zvečer. Ne da Ibi povedal, zakaj, je oba govora odpovedal. Med evropskimi diplomati in politiki v New Yorku \ iaJa splošno mnen e, da je Oton odpotoval v severno v triko. Nek diplomat je rekel, da mu je znano, da je (•ion na svoj "diplomatski" potni list dobil portugalski \ izum. Uradni krogi v Washingtonu o tem ničesar ne vedo. United Press pa poroča, da je bazelski list "Naeli-i-ichten" poročal, da je bilo zadnje čase v Vatikanu zelo . ivahno diplomatsko delovanje in da so razpravljali o bnovitvi habsburške dinastije v Avstriji in o burbon- vladi na Španskem. Otonov diplomatski agent v New Yorku, Charles Varson, pravi, da mu ni znano, k te je njegov gospodar. "Sedaj ni mogoč« priti •) njim v slik," je rekel. "Svoje sestanke je odpovedal, kei se ni mogel vrniti v mesto.'" V Washington, kjer je nedavno časnikarskim poro-čevr>ein rekel, da bo v kratkem na Dur»a^u njegov pribočnik grof Czernin, ne ve. kje bi Oton bii. Na vprašanje, ako je Oton odpotoval iz dežele, je < zernin kratko odgovoril: "V resnici ne morem govorili o tem." Za Otona ni nobene zapreke, da ne bi mogel zapustiti dežele. Označjn je kot sovražni tujec in se je izrabil, da ne mara služiti v armadi Združenih držav. In \Va-.-hin-tonska vlada je odločila, da je prost vojaške službe, četudi sta dva njegova brata v ameriški armadi. Ker Oton še vedno zatrjuje svojo pravico do Čelio-slovaš.ve, Jugoslav! e, dela Poljske in Pali je, zastopniki teh držav s paznim očesom zasledujejo njegove korake, -i pa pravijo, da so za njim izgubili vsako sled in da ku.'ajo dobiti zagotovilo, da je odpotoval iz dežele. United Press, ki navada poročilo lista "Naehrieli-;en", pravi dalje: "Brez dvoma v tem času, ko izgleda, kot da bo Ev-pa padla pod komunistični vpliv, se Vatikan zelo zani-l. da bi se obe kraljevi rodbini, ki ste znani po svojih atoliških tradici ah, vrnili na svoje prestole." "Nachrichten" pravijo, da avstrijski monarhisti sku--a.io pridobiti papeža, da bi podpiral Otona v mnenju, da bi bilo Vatikanu všeč, da bi neodvisni Avstriji vladal Oton. Oton je že od svojih otroških let begunec, in je bil v zgojen z monarhističnim skladom, ki je^prihajal iz Av-rn e in Madžarske. Vso svoje življenje je preživel pri voji materi cesarici Žiti. ki je zelo odločna žena in neumorno deluje za obnovo avstrijskega cesarstva. Ko je vojni tajnik dovolil, da «e v Ameriki sestavi avstrijska legija, ;e takoj stopil Oton v ospredje, pa se ;e zopet umaknil v ozadje in je samo prirejal predavanja, A° bll° lla vsestranske proteste dovoljenje za avstrijsko l°7ijo uradno preklicano. četudi pa je bilo splošno zatrjevano, da je avstrij-ka cesarska rodovina brez vsakega denarja, ie vendar -ita ves cas vzdrževala svoj cesarski dvor. V pondeljek je bil v Washingtonu grof Henrik De-genfeld, ki nosi naslov maršala cesarskega dvora toda m hotel povedati, kje je Oton. Toda med časnikarji ie >nana pnsloviea: Če e Degenfeld v Washingtonu tedaj mora biti nekaj v zraku. fiotovim krogom bi sicer bilo zelo po godu, ako bi - Habsburzani zopet vrnili na avstrijski prestol, toda Sin vam. ki so nekoč živeli pod avstro-ogrsko monarhijo, , ?.' da *"ko trinogov kot so bili avstrijski via- « n. m b lo nikdar v zgodovini, yato naj bi bilo Otonu n n.ie-onm bratom za vedno preprečeno vrniti se na av-■ ski prestol. ClTATELJEM je mano, kako se je vse podražilo, in ravnot&ko tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopoSiljanJe lista, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI WE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNtfrO ftE DANES? Izjava Združeneg-a odbora Na >eji Združenega odbora juinoslovanskih Amerikancev seje v:šila dne 13 novembra v Pitteburghu in ki so na njei z t, stopali SANS častni predsednik Louis Adamič, predsednik Etbin Kristan, prva podpred aedniee. Mane Trisland, drug*, podpredsedn k Janko N. Ro ? lj. pomožni tajnik Mirko G, Kuhel, blagajni Joseph Zalai in odbornik Vincent Cainkar (namestnik Rev. A Urankar-ja) je bila >prejcta «ledeča izjava- Združeni odbor južnoslo-vansb'h Amerikoncev prisrčne pozdravila zgodovinsko izjave moskovske konference. V ime-Jru večine Amer kancev hrva ' ^keira, srbskesra, slovenskega, bolsrarskejra in macedon?ke?a ipokolenja, ki štejejo več kakoi 'mili-jon liudi. zagotav ja na« odbor vrhovnemu poveljniku Roo^cveltu. kakor tndi državnemu tajniku popolno podoo ro v izvaianin zunnnie politike, temelječe na naelih moskovske iz.iave. Narodni intere «i. Zdir/enih držav in vprašanja svetovnega nrru zahtevajc <1? c . vse fa*e nn«e zunanje politike in tako tndi ene. ki se r?nrwt na Jugoclnvvo, odkrit/i in natančno preiščejo v luči moskovske konference. "^b^dol.Tnbni narodi čim dn-lie boij uvidevajo. kako veli keen ronr na so jugoslovanske osvobodilne sile 7.a skra^anje vninp in u^anovitev drm^kra-t'?ne"-a miru v-in žn o vzhodni Fvroni. V preteklih dveh 'et;b ie bila pok? ruske armnde Na rod^a osvobodilna voi=ka pod j-norelj-tvom generala Tita na; izdatnega zaveznica na evropski celini. Osvobodilne sile cc ! ne^en-homn 7 vso svoio inoe-110 pol^ial- h:tloHzein. Presta ! le 'o t>' esku^nio dvoletnega boia brez vsakršne ^nianie r>r mrv-i. Tz mztrese^ih jmeril sk h oriot c-n pp ra^~'le v m^č-no o>5v'^»odduo voi=ko t"r z u-sro^aMianjem fašističnih ustanov ip 7 razHasoni demokrj;. tičnih načpl zdru/i'e vse .Tno-f sirvir.o. re Jrlede na vero in m rodnost. If< Ameriško Tv-^rfnnl ■•o biln v rv^feVnh ^v^h letili tn^o. da ta učinkovita 7n-vP7niea i^o^^ri. V "•no nodpvrdi Anna-novic6^ ^etnikp v ,Tr?»r/>57«»vi7|. Ti mn^f vplofhc^ili f.n-Wov ie b i^vil. di tr.°TvnlVa. Vo ca nmo^'vlri b?ior>eti "nec^avijo na k^i'r. oblast" — n^^ti j ro'ii l^dstva v Jneoslavtii 1 Af.-«1 t'^fim fS^t'iTr-'cTn so sp ti jlmd'i'1 boi^rali in se j '"n 7, nari-^ko -norpoP^n r>roti T»n-'"? zavf-TnVt — proti osvobodilni voiski. "Ameriški tisk je to izdajstvo označil za "nn;rečno razprtijo med Mihailovičem in parfi7ani" lci na bi bila že kdaj od-narvlipnfi. ker bi iueo-"^o vari ski narod že zdavnaj iztrebil tiste majhna Mihajlovi-ičeve s:le. če bi te ne dobivale jsrmotne in moralne podpore od I osišča in — da p-hnamo r-s-«^0 — tudi od Anglije pa Zdr. držav. ''THadi, H nodnira TSfihajlo-viča, «mo da1? bombnike na podlagi posodilao-naipmnp no-sfave. dovolili iurobovansk°-m-u pos^amlm. da lsbko npovi-rano pospestne delovjinic fnšis ti?np clmpine v tej ode!avcu, je pa sila Na-I rodne osvobodilne vojske neprenehoma rastla in s.daj pro r I (lira v javnost isnica o jugoslovanskem položaju. Oni dan k;je zavezniško poveljstvo sred-„ njega vzhoda javno ugotovilo. 1 da sc četniki izdajalci in orod-1 je osifča Tu v tej deželi so Mihajlcvičevi četniki v čislih jsnmo še pri nekaterih reakcijo juarjih. i j "Danes je treba uvaževati ',le gola dfj?tva. Izjava moa ikovske konference se ne bo j mogla i'zvesti, če bomo vztra-' Tali pri stališr-u, da se prezira I | jo partizani in podpira M liaj-1 lovič. To stališče r-? bo skraj-' šalo vojne, pač pa jo še podaljša1©. To ne bo za?otovrio milni, neso p'ineslo nove fašistične bolezni v južno vzhodni Flv ''Bližajo se obsežne vojne o-i peracije v Evropi in Amerika bi morala zastran tega takoj 'obvestiti jugoslovanski narod j da Združene države ameriške .'podpirajo boj demokratičnih 1 ljudskih sil v Jugoslaviji, da podpirajo partizane, a Mihaj-i loviča pa da ima Amerika za to, kar je — za o: odje reakcij?. >' "V soglasju z moskovsko i izjavo naj s? stori vse potreb-i no. da dobiio partizani na podlagi posojilno-najemne postave podporo takoi, potem da pri dejo predstavniki jugoslovanskih osvobodilnih sil v medza-vezniško komisijo za Ttal:jo in v londonski svetovalni odbor , za Evropo, da se nadalje vsem 1 Arih aj ovičevim podpornikom zaoro vrata v jugoslovanske , oddelke- medzavezniških kon-. konfe'e^c. da se uvede preiskava fašistično usmerjene Srb-| ck- narodne obrane, da se pan-ti7ani nemudoma vključijo v pomožno organizarvjo "The i TTnifed Yugoslav War Belief Fund'* in da more d leafaci.ja iujroslovanskih Amerikancev čim pvei obiskati osvobojene l-'i-ni- v Jugoslaviji — na bo-n'šli-! t'ka te derete ^l°de Jrtg-osla-i nocrv«?i1fi zd'nvp d em okra! ' tične razvoje na Balkanu". , Volitve podružničnih odborov Da ne bo kakih zmešnjav," o-r pozarjamo vse SANS d ve podružnice na te>čko 'T^etne seje' v podružničnih pravilih. Ta točka se glasi tako!e: "T.etne seie se vršijo vsako , loto meseca januarja. Na njih pod a "i o podrii7n;čni uradniki in odseki poročila o svojem i delovanju v pret klem letu. Na j letnih seiah se volijo tudi vsi podružnični uradniki.'* V smislu te točke je potem-'tak m voliti podružnične odbore na letnih sejali, ki se vr-:š jo v mesec.n januarju, ne pa v mesecu decembru, kakor to na.načno mislijo nekateri predstavniki naših podružnic. Poročila o nakupu vojnih vladnih obveznic V času od 11. do 24. novembra so nam poslale poročila o nakupu vojnih vladnih obveznic med kampanjo za tretje ivoino posojilo isledeče podružnice: Podružnica 52 SANS. Chicago. Tli j? uaznan:la $5.750; podružnica 54 SANS. Johnstown Pa., $4.548: podruž. 73 SANS He mi ire. Pa. $3,180; nodružni-ca 94 SANS, Hostetter, Pa Za Združena slovenska društva v New Torku nam ie poslala tajnica Anna P. ]£rasna me«ek od $9.00. Darovali so: Harry Cterjovieh $1,00: Knez $1,00: Anton M , «W TOtt WEDNESDAY. DECEMBER 1. 194? V3TANOVLJBN L l«f> ianadski festei Poročila is runih n&eelbia, kj»r bivtjc in delajo Slovenci • ■ ■ r_i._:_i_i__ ZA SLOVENSKI NAPREDEK V KANADI Zelo poreclkoma pride ■kakšen dcpis iz te največje slo vensfce naselbine, katera se raa t rta skser raštrešeno vse oc Kimiltona do Niagara Fa ls. Naseliti so se tukaj nasi slo vt-nski rojaki in to lahko tr ii in, da za stalno, ker vsaki pc oji moči si je kupil dom in enrrijo, katera je prvovrstna v adjer? jetvo, zato tndi kliče-i.io ta kraj raj Kanade. Pa ne da bi se ti ljudje za imali samo e& trdo delo, pa<" m se je utfelo na društvenih * »oljih, kar pa je Se s:ct vse -"kupa) v zelenju ali bojimo v lobri nadi, da čas vse dopri-■ve«e. Kpr pa ravno govorim o dni tvih, imam pač nekaj povo-'ftti, da imamo tukaj tudi od "k V. P. Z. "Bled" čegar lavni stan s? nahaja v Kirk ind Lake, Ont. odsek pn imenuje odsek "Novo irv4-to" ?t. 12. v fit. Catherine Želja moja, kakor tudi v«p era članstva našega odseka j da bi ta naS odsek poraste! v5ai z'» štirikrat toliko in prav lahko se pride do teira šitevi I*. nkf> bi vsaj vsaka slovenska hiša imela ipo negn člana in Se to bi bilo maj povoljno; zato vas kličem slovenski bratie in sestre, priditp bližie, pmtopi te v to na*o :n Mino podpor, no onmnizncijo v Kanadi! Slikal sem isti da« od nofco-ira »obrata, da j. teko klica' pristop Slovencev po Kanadi sicer jV pozival bolj podrobno, kraj za krajam, mesto za mestom, ali tega pa ni povedal, da je 7 enim samim pismom naprav"! rjnspad odseka ie usta nov!i nega v ffamiltonu. Po številk! je bil to odsek 13. To dobro verno zakaj. Odsek številka 12, v Sf. Ca ihehrine je bil ustanovljen že ine^eca. febmarja in tr možaki ra niso hoteli ipriznati, dokler im ni hotela voda teči v grlo. Pudi pri nas so tipali na ratne * ačine s člani in nečVmi, ako bi se kaj dalo, aH naleteli so M j na trde hutic? kot so nale-> i nekje drugje. Mogoče je rok., ker tukajšnje članstvo toliko pohlepno po etekle-cth, zato bodo še bolj ra«o-trairt. k?r na8 odarit je ne ea-io obdržal članstvo, ampak * na^astel za nar istih. Zato nMre H.lflHT Živeli bratie in] estre, le tako naprej I Če pe njim ni kai po vo*ii, nai nam ?x>vedo, kaj yh teži! Mi lah 'ca rečemo, da se potegu jemo za nenristransko f«tvar, ne tm» za bnike ali kaj tnkšnera. Mi arledamo in se trudimo da bode zveza napredovala. Želimo le to. da seda i po konvenciji, ka fera sr vriJi dne 12. decemjbra tega leta, (pride ie toliko 7a£o- . Več kot sto družin se je že pri*e'i!o nazaj v Kirkland Lake in okolico iz južnih industrijskih središč, kamor so bili orda trudi drugače in legija je pripravljena na vse to, ter iz tesra razloga tndi veča svoje poslopje. ' Vračajoči s? delavci pravijo da *e zaposlenost v velikih industrijskih središčih na jtrgn Kanade nekoliko manjša in mnogo delavcev je bilo začasno in tudi za trajne odstavljenih Nekateri so se nemudoma vrnili v svoje »tare naselbine in kraie. kjer so se ?oipet onri-ieli prejšnja era de'la in zasluž ka. da bi tako ne izgubljali ča- DRUŽINE SE VRAČAJO V KIRKLAND LAKE sa s čakanjem na obnovo zaslužka v vojni industriji. Seveda vojna industrija že zelo dobro obratuje, toda nekateri obrati, ki izdelujejo svoj? vrste vojni materijal ali orožje, municijo, itd., so producira li. da so zaloge precejšnje in vsled tega nadaljna produkcija ni ravno nujna, ampak le do polnjn;,oča. To seveda pomeni odslovitev delavcev, ki so bili pot'ebni za polni in hitri obrat ko je bila hitrost produkcije važna Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega ro jaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. ljeni mir, potem pa porast Zve ze do najvišje stopnje. Ne bom več pisal o tem, am-jink moj glavni namen je povedati, da naš odsek v St. Catherine priredi večerno zabavo ali bolje rečeno krnice rt pri rojaku F. Starc-u na farmi 4. decembra zvečer ob 7 uri. Ker je pa naš rojak F. Stare eden najnovejših nas ljencev tukaj doli, zato ljudje še mogoče ne vedo, kje da ima farmo Ako greste po novem Highway F. R. od Ham i 1 tona proti St. Catherine, pridete do tako zvanesra 15th HiH ali 15th MNn Creek: ko pridete na vrh, tam je betonska cesta, od te ce-te so š-. tri pa netlakovaine. pač pa era možne in tretja je prava. Obrnite na leve pol milje in tam bodet<* videli napis Fr. Stare. Z:i rojake pa iz St. Catherine ali okolic* na tej strani je pa prva cesta po istem Hiway na desno, ko pridete »zpod mosta, kateri poslužuje -esto v Port de! Hovsu (cesta na most ni prava, ena naprej rm demo). | Torej, dragi rojaki, vabimo vas v največjem številu, ker nam je prršla nekakšna vzpodbuda, da bi s? tisti večer odločil dan, ki naj bi se odločil radi pogovora nstanovitve Šlo venskega doma v tej nasi naselbini: Več o tem ne bom pisat, raje se pogovorimo ustme-no in tudi vašo mladino bi radi im. li ter ustanovili Mladrn ski odsek, kajti tam je bodočnost Slovencev. To je vse zaenkrat, ker nočem listu preveč jfffnati prostora, zato kličem: Zckravo vsem bralcem nčfiega slovenskega iista G-la? Naroda! Pošiljam tudi pozdrave uredniku v imenu od>ega "Novo mesto," ker on je tudi Novome-sčan i Joe Pogorele, tajnik odseka «t. 12 VPZ "Bled*' St. Catherine, Ont. Can. (HvaTn za pozdrave! Pozdra vljeni tudi vi vsi od Ka?ji; ride do Pogancev in od Straž * do Trike eore in vsi od tav o- krog! — H.) ZIMA V SEVERNI KANADI Prav hladno-lušteji uvodnik o seveino-kanadski zimi je prinesel pred nekaj dnevi neki kanadski list. Stvar se eita nekako takole: "To-le je uvodnik o zimi na severu — in nikdar ne mislite, da je mogoče prihod zime za-v>či s tem, da se jo pusti na miru in se o njej ne govori Tekom zadnjih tfdnov smo lah 'ko v?i videli, kako se je polagoma pritihotapila in zdaj je takorekoč že udomačena — pa jo odpodite, če jo morete Kar poglejte na vrtove Vse KANADSKI FANTJE SO SE POSTAVILI. j Alžir — Kanadske čete znane Princes Pat infanterijske divizije, so se odlikovali v bojih v Italiji pretekli teden, ko so pognali Nemce nazaj sever-i no od Asmcne. Nemci so udarili proti lahki kanadski infan terijski diviziji z jako silo, toda so se morali poraženi umak nit; proti svoji "zimski Črti" Moštvo diviz'j? Princes Pat ^e bilo zvežbano po večini v AfngTiji in predstavlja vse dele Kanada, kakor sploh vse ka i nadpke čete. ki se srdaj nahajajo na bojišču v Italiji. POZOR! — STTnBfURY IN OKOLICA Zveza Kanadskih Slovencev priTedi dve igri. Piva v dveh dajanjih "Lažni zdravnik1' I druga v enem dejanju ''Foto i graf." Ker so jako ismešne igre, ne zamudite te priložnosti. Čisti dobrček je namenjen za pomoč v stari do m 9 vin i. Vče uljud-no vabimo, Slovenee, Hrvate in Srbe in ostale Slovane. Zabava bo dne 5. decembra, točno ob 8. uri zvfčer v Narodnem Poljskem domu na Frood Road. Vas vabi, Odbor. "GLAS NARODA" V VELIKO KORIST Kakor vidint nr: poteče naročnina za list Grla s Naroda zato vam pošiljam za nadalnih šest mesecev $3 50. Vas list je danes nam vsem tu v Kanadi v veliko korist, ker v njem dobimo vse novic?, kaj se danes dosraja po svetu, ?eveda najbolj nac pa zanimajo partizani. Vas pozdravljam, John Belaj,, Sisooe, Que, Can Pošljite božična voščila in darila po pošti pred 10. decembrom! ANEKDOTA Cesar Jožef H. ni bil samo vnet pospeševalec umetnosti, temveč se je tudi sam poskušal kot ustvarjajoč glazbenik Ko je nekoč spet skomponiral sonato, jo je predloži! svojemu komornemu komponistu Mozartu. da bi jo ocenil- "Sonata je dobra," je dejal skladatelj, ko jo je preigral, "a tisti, ki jo je napisal je dj-!sti boljši!" "SPANISH Id M UR8M>N8~ - M* Ute v *4h lulip* — SpaMk+Mfc cMkfe aknilcA. — SpM i* k R. D. L* CorCaJL Ta knjiga Je popotna ln prav nlC prl-M)Una. Od prr« do tadnje strani Je Je popolnoma Ista. kot Jo Je ptatelj napisal ln kot Je bila prvotno tedana w Ti?jo ceno. Cena je *ato nl«k», ker iao se porabDe prrotn« tiskarske for-«ie, ln ker je pisatelj spnjd alfjo ce ao. Po tej pilffU stopnjeraini metodi Tam Corlnta pomaga, da m lahko na-•ate ipanftlne. ro praktiaio ntaje Ima kaf najmanj tiM > 111 sil t tli ln sapletcalh slovni&nllf pravil ter tss na brati, govorit* ln ra-tunetl Špansko. Corlntovo kratko metodo so odobrili •atMjl, pMMbfjl. Mi, podanfltva ln ekspertne tvrdke po cMt sveta.' Je praktična pri prosto In n spela b. .prodanih Je1 bilo U nad 2.000.000 pnUDOflta knjfg. * 0* »a# ta knjiga nnnlmtva. Jo Ui KSJJOARNt SLOvfetIC PtTBLIBB Wrfisoiim. Mm MKa. i --Htt-t.'w^iti Note KLAVIB ali ta PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3xa$l.—' * Breexes of Spring Time of Blossom (Cvetni fas j * Po Jesern Kolo ¥ Tam na vrtni gredi Maribor Walts * Spavaj Milka Moji Orphan Walt* * Dekle na vrtn QJ, Marička, peglja} * Barčica Mladi kapetane V Gremo na Stajerak« ŠtajerU ¥ Htppy PolU če na tnjem * Slovenian Daact Vanda Polka * židana marela Veseli t>ratd * Oblo VaDej-Sylvia Polka 9 Zvedel sem nekaj Ko ptiOs ta mila' * Pojdi s menoj DOT a planine * Kafltr boi ti'vandrit Se! BP-ZVBZBE 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-faarmoniko ga $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Baifeara polka RafuOU pri: Kd j^jg a rni SrotBmc PimBiRiM Odi4 ^^—l^ imLti? it* ^ KUHARSKA KNJIGA: 9 Recipes sf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV p, Stane samo »"Knjiga je trdo vežam in ima 821 atram^l leotptt ao napisa« ▼ aagleikem jtsikn; poaekod pa so tadt v jedki aaroda, ki mn ]• kaka jed pogubno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se sfittteftjoaa' kuhanje in se hočejo v njem ftimfaolj tsveibatl in lipcpolnlti. , *■' -*"----- '- '_Milimi »tm --IVM fl PUBLISHING GO i Sit W«at 18tb BO* Knr tirf ll. rfT t1 Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES odroma CANADIAN POSTAL riONEY ORDER, ako je vam la priročno je sklonilo glavice pred njenim mrzlim božanstvom: zimo. Kako >o , prehladom, morajo po sbišati in tudi upoštevati (če so nočejo zameriti) stotere nasvete o tem, kako je treba naj-hrtreje in najuspeihieje pre-urnati prehlad. Ta svetuje rožnate pilule t? in te vrste, drugi pa čaj iz take in take gozdne rastline, cvetja ali korenin itd. Nekateri hočejo, da se siromak s preVadom vsa ski?a r>a pravijo tudi dobri prijatelji, ki žele svofm trpečim soljudem dobro že na tem isvetu — ti vedno pravijo: nartij se najboljšeira. ki sra mo^eš dobiti, pa bo šlo kihanja in ka-slianje in hreščnnje v pr«ih in e nam Božič in ta ni nikjer na svetu tako lep, kot v beli in kristalno se bliskajoči severni pokrajini. Vse je tako, kakor na božičnih slikah — zasn žena pokrajina, h:>se napol skrite v snemi, sani, -z božičnimi ven- ozaljšana okna, bele poti na vse t? t ran i — in svetega Miklavža stopinie do vsake hiše. v hišah pa toplo in prijetno t r praznično, kot nikjer na svetu, zakaj Božič je na severu najlepši. Severna z:ma torej nima zgolj slabih strani in zato jo imamo na svoj naein 2eno radi — ?aj odsmati se i Kak n3 da.____ V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" »O vlfijntffir tledefe sloveaske pesmi: 1 Pixtoknlcj- — moSkl «bor a haH-ton .r. samospevom I' * T.trn I. - »a, soln ^pev«. moikl ln i eftani sbor 7 Urn II. - in me#ant Itor I * AJtantskl odmevi — za moSkl ln ieiu I zbor, z bariton aa-»nos evom | ». Kantata t ppalma 12« — mofkl zbof i JI. — ta mmoi^T«, m(-S«n1 »buf in anremljevanjem gla«? irtra ( 11. Fssim 2 — za ®arn<»*ix?»*-, me-»bor In spr^mljpvanj« »fla- vira aH or^pl I C 3NA SAMO f 0 centov KOMAD | To bo konr rtne pesmi is uioSke j in mešane Mire, katere je urlas-[ bii in v si mozalribi izdal .M.V S TI,J L. XI« L.MAR. onranist in | pevov Še več je tvegal in še z večjo vztrajnostjo se je lotil dela. Ta vest pa, da je utekel Itzok, ko je izvabii Ireno, ko je njega pritiral na rob pogibeli, ta vest je jpotrla njegoveiga duha. Dolgo je slonel kot brezdušen na trdem kamnu. Zgrozil bi se bil, ko bi bil zvedel. Iztok je padel od roke zavrat-1 nega morilcae Toda občudoval bi ga in mrtvega bi ljubil! Tako je pa ofcel sebe in umoril najboljše srce, ubil Ireno in ii)*no srečo. Polaščala se ga je neboeutnost; napisal hi oporoko in obdaril Ireno, sam pa segel — po strupu. Pretresla ga je ta misel. Sinil je pokonci.. , "Ne, nikdar nočem! Če je ves svet izdan satanu, jaz so ne umaknem. — Novi načrti! Epafrodit zmagan? Telo mi z: noret e, duha ne boste!" Hitro se je napotil na vrt k Ireni. Pod pinijo je sedela, oh žuborečem studenčku. O!rila ji .ie spletala šopek iz natrganih rož- "Jasna dvorjanica, nežna si kakor mlada lilija; ali tvoj duh je ustvarjen za bridkost. Ne straši se!" "Govori, dobrotnik! Trpljenje stiska mojo dušo. Pripravljena eem!" s "Stotnik je prinese*! vest, da je Iztok ubežal" "Hvala Kriistu, da je otet!" "I>ete, tvoja ljubezen je edinstvena na svetu! TTbežal .ie br z tebe, nehvale-žnož! Zapustil te je, pozabil! O, ti t ogel nesebični!" Uničena je moja duša, ali on je rešen! Slutila sem zlo. Toda angeli so ga čuvali in ba oteTi.. Kristus ga spremljaj na begu!" • i Epafrodit je stal pred Ireno kakor okamenel. Te ljubezni ni razumel. Videl je, kako je Irena prebledela,, kako so ^ ji burno dvigale prsi, slišal j© utripe srca. Toda Žale be->ede niso i »pregovorile njene ustnice o njem, kateremu je žrtvovala vso srečo. ' "In če sedaj pride Azbad eem, da poišče tebe, jasni angel? "Ne dobi me, ke: grem. Obupala sem, ker ni bilo Iztoka doslej, in mrla sem v strahu, da mi poveš: Ubit je, umorjen! , i^-daj »eni vesela, da je otet.0 Irena se je dvignila. Trepeitala je kot topolov list v vetru. Morala se je nasloniti na zvesto Cirilo. "Pojdiva, Cirila, moja edina, proč od grobov, ki krijejo riojo srečo.. Ofcl se jo on, zapustil me je, ker je moral, pozabil mc ne bo nikoli. Moja vera vanj je brezmejna. Poj-d-va, Bog bo z nama!'* Prestavila je tresoče s.> noge, kolena so ji klecala. "Ne moreš, ne smeš, hčerka moja? Bolest je prevelika, }'ri«ibko tvoje telo. Kam pojdeš?" i "Na pot, domov v Taper, k stricu. Preprosiva se s Ci-nlo do doana, siroti, in Bog, ki je poslal angela spremljat Tomi ja, pospremi naju, zapuščeni in nesrečni. Moje upanie ie neomajno!" ^ Ne smeš, ne moreš! Voz ti dam, najboljši voz in varno spremstvo!" , . » "Prevelik« je tvoja dobrota!" "Zate, angel premajhna! Pojdita peš do odrinskih vrat ^ 7aju dohiti voz. Najboljšega voemika pošljem on -oremfctvo V Solunu imam kupčijskih poslov. Potovali oosta do Topera varno in udobno!" "Daj, gospod, daj, povrni ti Bog! Obnemogla bi gospodarica m umrla po poti!" ' | Cirila je pokleknila pred Epafrodita in ga prosila. ' I Irena je šla, trcioč po vsem telesu, med veselo razcve-l«mi roiami, sama roža brez življenja. Epafrodit je gledal za njo, grenkost mu je silila v oči, roke je raaprt in šepetal: "Blagoslovljena, sveta!" " " * m. Irena se je odpravila, oblečena kakor popotna sužnja s ( inlo takoj v mesto proti odrinskim vratom. Tako je naročil Epafrodit Vojaka se nista zmenila za sužnji, ki sta šli ekozi vrata. I ro po njunem odhodu je skozi ista vrata odpeljal voz, * bl1 obložen a platnom in bisom za trgovca v So- lunu. Stražnika sta pregledala voz, ker ni bil sumljiv, je svobodno oddrdral proti Osrednji oesti. Za njim je odšlo Mft j zdecev — v varstvo. Popoldne ie minevalo Nikogar ni bilo z dvora, i>e \7-bndA ne kvestorja. Epafrodit je slonel v majhni sobici na • domaui m globoko zami^l.ien poudarjal kruto usodo. Po dolgem premisleku je začel odpuščat? Iztoku- "Morda je bil cclo napaden, z mečem »i je naredil pot! Sloveni, ki so baje ubežali, so mu pmnogli da ^e je otel. Irena veruje vanj, veruje v njegovo zvestobo, si not a! Kako kle-a je usoda, da natrga dvoje ki se ta>o ljubita Pre-Lo kletatvo bo^e onim, ki so to povzročili!" » _ 1 v L * (Nrjdaljeranj* i>*hodnjW.>l Več kot 2,000 Liberty ladij, sedaj nosi imena največjih A-merikancev, ki so na razne načine doprinesli razvoju svoje dežele. Odkar so spustili v morje ladjo Patrick Henry, prvo izmed Liberty pa mikov, ki je bil dokončan v Baltinroru pred dve-mi leti, se je mnogokrat obrnilo na hiMorijo Amerike za ime na, s katerimi ,«e bodo krstile ladje :z Liberty flote. Vzelo se je imena vseh mogočih ljudi, od katerih so mnogi ostali malo ;nani po svoji smrti, in šele sedai dobivajo zadoščenje ž? tako davno zasluženo. Nekaj imen je posebno po znano, kot je na primer ime Patricka Henry, vročekrvnega govornika za časa Ameriške re volucije iz Virgin ije, katerim ni treba dodati biojrrafskih do dat kov radi identifikacije; toda večkrat je ta čast bila dodeljena onim ljudem, ki so delovali v ozadju ter niso bili za-ipažen- izven svojih držav ali pa izven njihovih polj delova nja. Vrsla imen seira globoko nazaj, c«Io v dneve Pilgrimov in oživlja ime Priscille Alden, že ne Johna Addena, čigar sra- , merljivost ga je privedla do tega, da je prosil svojega najboljšega prijatelja kapetana ^5y?es Standisha. da jo vprača za roko v nej«»ovem imenu. Sega tudi v sedanjost, kot s ča-stitviv> Lawrenea Gainflle, te-legrafista trgovske mornarice italijanske ara porekla, ki je .izgubil življenje v decembru leta 1941, ko i-- ladja, na kateri ic bil torpediran, *e je potopila. on pa je ostal od kraja na svojem mestu in klical pomoč Med imeni Liberty pamikov je tudi nekaj posebno slikovitih osebnosti iz ameriške preteklosti, kot je Barbara Frit-chie, junakinja iz. Civilne vojne. o kateri j- John Greenleaf napisal poznano pesem; Chief Chariot iz indijanskega plemena Flathead, ki je bil prijatelj belih pijonirjev v Montani: Mason L. Ween rs, ki je bolje poznan kot Parson Weems pni biograf George Wai-hing-tona in kateremn se je zahvaliti za apokrifno pravljico o sekiri in črešnjevem drevesu, ki se pripoveduje o prvfni predsedniku; in Jean Baptiste Le 5ifoyne, po rojstvu Francoz iz Kanade, raziskovalec in prvi graditelj mest Mobile in New Orleans. Tudi imena mnogih drugih pisateljev .in pesnikov, ki so živeli v bližnji preteklosti, in če-far delovanja so še vedno v s'pominu, po nadenjena rruio-•gim Liberty pamikom. Med t.?mi so Kate I>ouglas Wiggin. pisateljca otroških knjig, Harry Leon Wi*son, pisatelj roma-nov^ Vernon L. Parrington kritfc in literarni zgodovinar. Owen Wister, Frank Norris. in Edgar W. "Bill" Nye, pisatelji, Sara Teasdale in Edwin Arlington Robinson, pesni •ki, Ralph Adams Cram, arhitekt in John Le Farge, (slikar. < Ravno tako je tudi v vedno večjem številu Amerikancev tu joga porekla dana ta počastitev. ' Med drugimi imeni, ki jih ladje sedaj nosijo na vse kraje sveta, so imena: Nikola Tesla, srbskega emigranta iz HrvaŠke, ki je dobil slavo kot iznajditelj; Jesse de Forrest, sin nekega belgijskega trgovca in eden izmed prvih prebivalcev na Manbottinu, Judah TVraro, Jud, trgovec in filan-trop, ki se je boril v vojni »leta 1812; Francis N. Balnchet. tpo mojst.vu Francoz iz Kanade | je bil prvi katoliški misijonar! v Oregorrn; Jacob Sphiff, tr-j govec in filantrop nemškega j porekla; Augustine Herman.: ki je bil rojen v Pragi na Če-hoslovaškein in je postal prvi naturalifliram prebivalec Ma-' rylanda Leopold Dtamrosch glasbenik, po rojstvu Nemec; LIBERTY LADJE NOSIJO IMENA VELIKIH AMERIKANCEV , in John Roebling, tudi rojen na Nemškem, ki je pomagal pii gradbi Brooklynskega mosta. 'Med voditelji delavstva -so Patrick M. Morrisey, ki je bili pvoječasno vodja Bratstva Že-1 kzničarjev in John Lennon.j eden «d zadnjih organizatorjev unije krojačev v AFL; Robert L. Vann, ugleden črnec žurnalist ter politični vodja iz! Pittsburgha. Fkancoski Amen kanci v Net l Englandu ni-so bili zadovoljni! s tem, da so samo mogli sveto-j vati i.mma svojih velikih ljudi iz svoje preteklosti v Združenih državah, temveč so pred kratkim začeli tudi z zbiranjem denarja,, in so že nabrali! 12 milijonov dolarjev, s katerimi bodo financirali graditev. 12 novih Liberty pamikov. ! V nekaterih pVučajihh so Liberty pamikom dana imena onih liudi, čigar delovanja so v'e bol] nanašala na druge dežele kot pa na Združene državo. Tako je ime Thomas G-Masarvka, prvega predsednika Cehoslova-ske republike, in Bernarda OTJiggir.sa, vodja revolucije, ki je prinesla Chile svobodo od Španije leta 1817 ali imena onih Amerikancev. ki so imeli poseben talent in spretnost ter nekaj dosegli na širokih poljih umetnosti, znanosti, vdadavinp in trgovstva Med imeni 2.000 Ainierikan-cev. ki so bila tako izbrana, je tipičen slučaj Tsraela J. Mer ritta. ki je umrl leta 1911. Mer-ritt j- na kraju 19. stoletja u-stvaril svoje društvo za reševanje in vzdisrovan.ie ter popravljanj ladij. Njegova na laM- zato zgrajena flota je bila najv< čja na svetu. On si je izmislil ponton, ki je potem re-volucioniral način reševanja pod vodo in ki se sedaj smatra za najvažnejše orodje za vzdihovanje potopljenih ladij, t> r neprecenljiva pomoč v tej vojni. Toda čejprav je njegov izuon tako zelo važen, in čeprav jr> eno njegovih podjetij bjlo tudi reševanje ladie IT. S. Ma ne, česar potapljanje v Havanskem pristanišču je po-i^pešfilo špansko-ameriško vojno leta 1^98, vseeno so na Mer-rita v>*i pozabili z izjemo onih. ki 0 milj severno od rta Engana vzhodno od otoka Hfispanole izmerila doslej najglobljo globino Atlantskega oceana. Ta globina znaša 8743 ni. DosU j je veljalo kot najgloblje mesto Atlantika morsko brezdno v bližini Puerto Rico, kjer so izmerili 8381 m, v južnem delu 'Ajtlbntskega oceana pa meri tako izvana Meteoiska globina nekaj nad 8000 m. •Kakor je videti, so globine nad 8000 m v Atlantiku vsaj kolikor se do danes iznašlo, pre eej redke. Vse drugačne številke so nam znane iz Tihega oceana. Rekord ima tako zva-na Emdenska globina, v Filipinskem jarku, ki meri 10.000 metrov. To je sploh najgloblja gdobočina vseh morij. (Znanost je izračunala seveda tudi povprečno globino morij Tako maša za Atlantski ocean 3750 metrov. Zanimivo je. da je tudi Severno ledeno morie | vsaj vzhodno od Novosibir. j skih otokov zelo globoko. Tam so izmerili 5600 metrov globi-I ne do 4000 in več metrov pa : tem morju zelo pogoste. V Črnem morju so izmerili «amo (200 metrov globine. Sredozemsko mc^e pa je na nekih mestih globlje nego 400 metrov. (KNJIGARNA Mk=i=- Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Andrej Ternovc Listki POUČNI SPISI Spisa) Iraa Albreht Splsui Ksavar MeSko; 144 etr. C«« 59 mitov Cena 70 rrnU« Angleško Slovensko Berilo Filozofska zgodba Malenkosti (P , Kern, _ Vewiaa Spim! Alojz Jlraaek Spisal Ivau Albrebt Ona ft — Cena 8® teatat Cena 75 rrntat , . . ,__ _____ ^ ^ Knjiga o dostojnem vedenju Ko smo šli V mor je Ul«ram. CaaMM^tar bridkosti Živi izviri Mlekarstvo j Spisal Rev. K. ZakraJBe« sPlsal I™n MaUfl« gplml ^^ peT(, g giikamL Knjiga pripoved oje, tako J« Knj,ga Je ST°JeTreten "°Jav r ~ « mlftMT- Uitler nJa.ljaTuauuaoe L ^^^ *»Jtl v In firmer J« t -P'ofcen, «nJke in prlprarljal ^ «a Jugoslovane in njlhoro d^ fUivJih oplaanib Irlnaj.t rodov Qb knjigOVOdstVO iavo ie dolgo prej kot Jo » "ZT*** " napadel. početkov t atarein aloraiMv« ^ Mran| ma|< _ KnJ,w „ do danafinjega dne. namenjena v prrl vrati m atav- Knjiga Je f platnu vezana tn Ima 13 p^^y _ 413 ,rraQl bno. umetno In Krojno kljnCav- M7 atnal- v platna vesano ul^ratvo ter leleaollvaratvo. ^ ^Oena $2.— _ _ _ , ^ Cfiui Cena $1-— ^Swd'!?- Državljanski priročnik U8 oarodu knji^ pribite k nar*- "HOW TO BEGOM! A CITIZEN (V alo?en»lnl) V- a •dr*"* MmitT OF THC UNITED STATES" . . ... ,„ Order sa owoJnM aTata. Maaji« araU, V tej knjigi ao ni poJnanOa te KnJ1Hca di> polJlMlM n"v"d""- tehka poftljrte » C. S. «—krt w S. mkcLl aa na-elJeneT tako odran S cte. Cm H Matov Cena M eentav NAZNANILO Banes smo odj)oslali na urad Jugoslovanske pomožne akcije v Chicago, HI. znesek $2.50, ka terega smo prejeli v pretočenem nnesecu novembru od sledečih naših rojakov: Mark i Frelich, Springdale, Mont. da-I roval $2.00, Mr. Jancigaj, fiz j Rrookiyna, N. Y. pa 50 centov, za kar vama prav lep«, hvala. Uprava "Glasa Naroda'* P. S.: — Rojaki in rojakinje | kadar želite kaj darovati v ta [namiein, lahko tudi pošljete na-\ ravnost tozadevnemu odboru, |katerega naslov se glasi: Yugo ■slav Relief Committee of America, (Slovene Section), 1840 West 22nd Place, Chicago. HI. ŽIVA ŽIVILA NA j HLADNEM Za konzerviranje živil ne za-Idostujo, če pravimo, da jih moramo hraniti na hladnem, da se ne pokvarijo. 'Hladno' je precej raztegljiv pojem in odkar iruamo merilce za temperaturo, smo lahko točnejši iPri katerih temperaturah se počutijo naše živilske zaloge najbolje f Živa živila kakor jajca, sadje dtd., moramo oču-vati mraza. Toplomer ne sme v shrembi pasti pod ničlo: Isto velja za mrtve ribe. Meso, divjačina. perutnina, prenese hlad 1 do 2 stopinj nad ničlo. I Krompir, ki nam leži delj časa, zahteva temperaturo 3 do 8 stopinj nad ničlo, drugače postane neprijetno sladek. Žive rib? hranimo lahko že v vodi, ki meri 4 stopinje nad ničlo. Pod 10 stopinjami nad ničlo je hraniti oranžado, in sladki mo-t, neprevrete sadne soke. Sirupi in solate s? počutijo najbolje med 12 in 15 stopinjami nad ničlo. Za vse ribje konserve je 15 stopinj nad ničlo najvišja meja. nad katero (postanejo manjvredne i Zaradi pet centov: nrepir in uboj v srloobrambi New York. — "Wilson Ingram je hotel na vlak podzemske železnice skozi prosti vhod in postajni uslužbenec je hotel vedeti. če ima prosti vozni listek, nakar mu je Ingram odgovoril, da to njega nič ne briga. U-slirabenec 7)a je izvršil svojo dolžnost, ter je Ingrama potisnil nazaj in ga vedel po stopnicah na ulico. Tu se je začelo ruvanje in posledica je bila, da je padel Ingram zadet od strela iz uslužbencevega revolverja. Slednji trdi, da je Ingram potegnil nož, s katerim ga je hotel zaibosfi, on pa je v obrambi potegnil revolver in ustrelil.—Tako je bi^o radi pet fOTilnv ii7.cnmS u.nn »ivl lo Gleda lisce.,, Kinematograf,,, Radio Film "The North Star", ki je kazan v RKO Palace Theatre, Broadway in 47th St. in v Victoria Theatre, Broadway in 40th St., je prvi film, v katerem so v Holywoodu skušali prc-dočti rusko življenja brez protisovjetske tendence. "The North Star" kaže živi je nje na kolektivni kmotiji pred usodepolnim dnem 22. junija 1941, ko so nemške tolpe vdrle v Sovjetsko Unijo. Tedanji ljudje na kmetijah so bili veseli in srečni; imeli so dovolj živeža na mizi, imeli so šole in bolnišnice po vaseh in mnogo konj in goveje živin? po travnikih. Slika kaže.1 kako se lepega i>oletnega dne vračajo ljudje s polja in v vasi nasta- ne vesela zabava. Naenkrat pa z*včne brneti po zraku ia prilete nemški aeroplani in prično sipati na mirno prebi valstvo smrt in uničevanje ]>ruga slika kaže o