Glasilo SocialistiSne zveze delovnih ljudi
za ptujski okraj
-tEomsTro K ontAVA rTvx ntBttuovA i — TCLEPON STF* IS«
ČEKOVNI KACUM Ptl MUNMNO BAJin. POOKOtRKA PTUJ. STEV
VKBJOJI OtmiOSKi OOBOB -> OOOOVOKm OKEDNn VRABL J O Z C
•OKOPnOtr KB VKACAMO — TBKA HAlUBOKSKA TISKARNA
LBTMA NABOClIOU SOO ODI. POLLETIfA 2S0 DM. OTraTLETNA 128 0W
Štev. 28 — Leto Vil.
PTUJ, 16. julija 1954
PoStnlns irfaiaaa ▼ golobi
Cena din 10.—
Priprave za Dan vstaje v Ptuju
Mestni odbor Socialistične
zveze Ptuj in Mestni odbor
ZBNOV Ptuj pripravljata s p(0-
močjo ostalih množičnih orga-
nizacij proslavo »Dneva vstaje
slovenskega ljudstva — 22. ju-
lij«, ki bo začela 21. juUja zve-
čer, zaključila pa se bo 22- ju-
lija t. 1. zvečer.
V programu proslave je več
patruljnih pohodov borcev
NOV, sprejem patrulj in spre-
jemna svečanost s tabomiim
c^jem, govori, godba, petje,
budnica, seje odborov ZBNOV
in Socialistične zveze ter zbo-
rovanje v duhu prazn&a vstaje
slovenskega ljud&va.
Po programu, ki je v glavnem
že sestavljen, naj bi bil v sre-
do, 21. julija 1954, ob 19. uri
sprejem patrulj s terena v Ljud-
skem vrtu, ki mu sledi slav-
nostni govor o pomenu »Dne-
va vstaje«, nato bi moški zbor
»Svobode« Ptuj zapel nekaj na-
rodnih in revolucionarnih pe-
smi. godba »Svobode« na pihala
pa bi zaigrala nekaj partizan-
skih skladb. Množica bi se zbra-
la do 18.30 na Kvedrovem trgu
v Ptuju in bi skupno odšla v
Ljudski vrt z g,odbo na čelu.
Po tesn sprejemu bo ljudsko
veselje ob tabornem ognju- V
četrta, 22. juUja 1954, ob 6. uri
zjutraj naj bi godba na pihala
»Svobode« Ptuj igrala pc
mestu budnico. Drugega pro-
grama razen slavnostnih sej in
zborovanj v Ptuju ter patruljne
vožnje Avtokluba Ptuj ne bo,
ker se nekateri kolektivi pri-
pravljajo na enodnevni izlet na
Bori, Statenberg, v Kumrovec,
Trakoščan, na Boč in Gonil-,
seveda če bo ugodno vreme.
Mestni odbor Socialistične
zveze delovnih ljudi v Ptuju
je o teh pripravah obvestil vse
terenske odbore organizacij So-
cialistične zveze in organizacij
ZBNOV z vabilom, da poskrbi,
jo, da se teh slovesnosti ude-
leži čim večje število otrok,
mladine in odraslih obeh spo-
lov, da pridejo ob navedeni uri
na Kvedrov trg in potem
skupno odidejo na zborno mesto
v Ljudski vrt.
Z veliko udeležbo, urejenimi
okni, razobešenimi zastavami,
raketami, godbo, veselim razpo-
loženjem in vsem ostalim bo-
do prebivalci Ptuja in okoližkih
vasi skupno s pripadniki JLA
izrazili praznično razpoloženje,
svojstveno našemu ljudstvu, ki
je res vstalo proti fašističnemu
sovražniku in ga tolklo toliko
časa, dokler ni bil premagan.
Razumljivo je, da bo moralo
tudi gostinstvo vložiti primemo
skrb, da bo ob slovesnosti na
razpolago vse, kar je ob takfli
prilikah (izkušenj je dovolj)
potrebno in koristno.
Glede četrtkovega dopoldnev-
nega programa, 22- julija 1954,
je treba podčrtati važnost pa-
truljne vožnje Avtomotokluba
in drugih točk, ki so posebej
omenjene v članku o delu tega
društva.
Občinski oraznik v Desternikn
Kakor dnigod v našem okraju, j
smo tudi v Destemiku praznovali i
občinski praznik, ki je pomenil i
za vse Desterničane pravo pre-
senečenje. Za ta praznik smo s«
odločili zalo, da se spomnimo
vseh herojskih borb, ki so se
vršile pcav na našem področju,
da se spomnimo vseh onih, ki
so dali STOja mlada življenja za
svobodo in neodvisnost iKuše do-
movine.
Na ta praznik so se pripravile
rse množične organizacije tega
področja in občina. Proslava tega
praznika jc pa v pokii meri
tispela.
2e v soboto zvečer na krcso-
vanju na Ojstrovcu — na pro-
storu, kjer so Nemci zažgali Re-
šovo domačijo so zadoneli gla-
sovi neštetih ljudi v borbeni pe-
smi, tudi godba je zaigrala. Pra-
vo borbeno razpoloženje pa so
povzročili naši strelci, ki so z
možnarji spominjali na borbo.
Streljanje se je nadaljevalo kar
pozno v noč in zopet se je zače-
lo rano jutro. Zjutraj, žc ob 4.
uri je bila budnica, nato pa ob
8. uri proslava s pestrim spore-
dom. Preči ta-H so tudi kroniko
o razvoju partizanstva na tem
področju, ki j« marsikaterega iz-
med navzočih ganila do solz.
Sodelovali so tudi šolski otroci
in domači pevski zbor. Proslavi
jc prisost^rovalo nad 200 ljudi,
kar pa nikakor ni zadovoljivo.
Poj>oldne se je spored nadalje-
val. Domače Prosvetno društvo
je naštudiralo dramo »Volkodla-
ki«. Igro je gledalo nad 500 lju-
di. Igralci so s svojim dožive-
tim igranjem nudili ljudem vse
tisto, kar je slovenski narod ob-
čutil v času okupacije — kruto
zatiranje in raznarodovanje slo-
venskega življa.
Po igri se je razvilo pravo
ljudsko rajanje, ki je tokrat po-
tekalo v lepfem miru in pravem
razpoloženju.
Vsekakor bo treba misliti in
uspeti, da se v prihodnje ta pra-
znik praznuje še v bolj sveča-
nem raizpoložengu in da pri tem
pomagajo res vse množične or-
gaaiizacije, kajti ljudstvo je spre-
jelo to z velikim odobravanjem
— kot dan spomina na hrabro
borbo proti okupatorju. cc.
Pomo^ poplavljencem
v celjskem okraju
DVAKRAT JE VREDNA
POMOC, KI JE HITRA
Okrajna obrtna zbornica Ptuj
je prejela od Mestne obrtne
zbornice v Celju po prejemu
pomoči poplavljencem, ki so jo
zbrali na pobudo Obrtne zbor-
nice Ptuj obrtniiki iz Ptuja in
ptujskega okraja, zahvalno
pismo sledeče vsebine:
)^Ob veliki elementarni ne-
zgodi, ki je prizadela naš okraj,
so med drugimi bili težko pri-
zadeti tudi naši obrtniki. Med
prvimi, k, so izkazali svojo to-
varišk* pomoč, je vaša zbornica,
kateri se podpisani iniciativni
odbor (za združitev Mestne in
Okrajne obrtne zbornice) iskre-
no in najprisrčneje zahvaljuje-
Prizadeti obrtniki so ob vasi
hitri in tako izdatni pomoči, v
materialu in denarju občutili
moč tiste skupnosti, kj pomaga
prizadetim v nesreči.
Prosimo vas, da vsem važim
darovalcem tolmačite naišo
tskreno zahvalo ter jim isto-
časno sporočite, da smo mate-
rialne prispevke direktno raz-
de" ilj med prizadete obrtnike,
medtem ko bomo fnančna sred-
stva, nabrana v ta namen, raz-
delili v doglcdnem času, ko bo-
^no imeli na razpolago vse po-
datke o škodi.
Po dosedanji anketi je samo
v delavnicah mestnih obrtni-
k-)t škode za približno 20 mili-
jonov dinarjev, skoraj ista ško-
da pa ie nastala v stanovanjih
naših članov. Produkcija je v
nekaterih delavnicah ustavljena
za vrč kot mesec dni.
Zahvaljujoč se vam ponovno
na plemeniti gesti tovarištva, \
va< •■:';kreno pozdravljamo.« |
Z a h valno pi smo j e podpisa 1 ■
i'niciati\Tii odbor Stojan Ho- '
Icbar.
Gigant sredi Dravskega polja — Tovarna glinice in aluminija Kidričevo
Več skrbi in pomoči kmečki mladmi
Napisal bom le nekaj ugoto-
vitev iz ptujskega okraja ozi-
roma še točneje, napisal bom
nekaj misli o kmečki mladini v
Halozah in Slovenskih goricah.
Premalo skrbi in pozornosti ka-
žemo napram mladini v vino-
rodnih predelih. Mislim, da jc
nepotrebno poudariti, da so naii
vinogradi izčrpani in da je za-
radi tega gospodarsko življenje
Haloz in deloma tudi Slovenskih
goric, na zelo nizki stopnji. To
se vidi tudi na mladini, saj
je celo več nepismenih. Mla-
dinska organizacija med tako
mladino ni dosegla pravih uspe-
hov, tudi za kmetijske gospo-
darske šole ni marsikje pravega
zanimanja.
Mislim, da stvai pravilne
vzgoje in izobrazbe mladine, ki
bo ostala zaposlena v kmetijstvu
ni samo stvar mladinske orga-
nizacije, temveč nas vseh. Vsi
moramo razmišljati o tem. Tudi
kmečki mladini v Halozah in
Slovenskih goricah moramo
vzbuditi ponos človeka, ki teži
za napredkom, ki se zaveda, da
je vsak napredek stvar resnih
na,p>orov in trdega dela.
Prepričan sem, da bo haloška
in gorička mladina z veseljem
sodelovala v raznih akcijah za
napredek kmetijstva, da se bo
prav rada udeleževala raznih
živinorejskih ,in drugih razstav,
tečajev in kmeti jsko-gospodair-
skih šol, če bomo znali to mla-
dino zainteresirati za n^e skup-
ne napore za lepši jutrišnji dan.
Mislim, da o tem razpravljajo
tudi drugi, šolniki, prosvetarji,
kmetijski strokovnjaki, zadruž-
niki in predstavniki mladinskih
in množičnih organizacij.
Prirejajmo s kmečko mladino
več s-kupinskih izletov na dobra
posestva. Organizirajmo z njo
tekmovanja koscev in žanjic.
Organizirajmo z njo pKMzkusna
zemljišča za preizkušanje umet-
nih gnojil, raznega semena itd.
Pomagajmo mladini do vsega,
kar JO zanima, pa bo z veseljem
sode ovala. Samo teoretično raz-
pravljanje o borbi za socializem
doslej ni bilo in tudi v bodoče
ne more biti uspešno sredstvo
za političnoi-ideološko in stro-
komo vzgojo slovenjegoriške in
haloške mladine. Začnimo dru-
gače! Kaj mislite o tem mla-
dinci in mladinke? Sporočite
našim bralcem svoje mnenje!
Pavle.
Ureditev vodnjakov, stranišč,
kapnic in podobno
spada med manjše izboljšave razmer
Med Številnimi potrebami na-
šega podeželja se močno opaža
zlasti potreba po manjših iz-
boljšavah higienskih razmer
(asanacijah) v Halozah, Sloven-
skih goricah, pa tudi v ravnin-
skih predelih okraja, kjer sta
vi>rašanji elektrifikacije in zdra-
ve pitne vode v ospredju vseh
ostalih vprašanj.
Družbeni prispevek za uredi-
tev nekaterih manjših izboljšav
razmer je letos omejen na 950
tisoč din, kar kaže na dobro
vodjo skupnosti pomagati tam,
kjer ima ljudstvo kraja močno
voljo storiti največ kar se da,
da bi prišlo do uresničenja vsaj
manjših izboljšav.
Kolikor naletimo glede tega
na pripombe, da brez izdatne
pomoči družbe ne gre, se lahko
ozremo n^ številne izkušnje
nekaterih krajev, kjer so po
zaslugi požrtvovalnih vaščanov
storili mno^ in celo več, kot
bi kdo od njih pričakoval. Skle-
nili so, da bodo začeli z delom,
razdelaili so odgovornosti in tudi
začelL S tako prakso so prišli
do uspefaa. Občina, okraj in
Centralni higienski zavod so
pomagali predvsem tam, kjer so
z lastnim delom zaslugi po-
moč.
Marsikaterega našega bralca
vodi ix>t Po ptujskem okraju.
Ce je šel po svetu z odprtimi
očmi, je moral videti, da je še
mar^Lkje vprašanje pitne vode
neodložljivo in da ni mogoče
dopustiti, da bi ljudje nekaterih
vasi in krajev še datlje uporab-
ljali zase in za živino vodo iz
nezavarovanih in nehigienskih
izvirov in mlak, da bi nad na-
šimi ljudmi še dalje prežala ne-
varnost tifusnih in drugih obo-
lenj, zlasti pri šolah, ki so še
brez zdnaive vode.
Na poti skozi Markovce bi se
gotovo ustavili pri tamkajšnji
šoli, ki je v zadnjem času sre-
diši^ dogaj^ija. Dobila je pri-
jazno zunanje lice z obnovo
zgradbe in končno bo še imela
nov vodnjak. Uprava šole v
Markovcih in odbor RK sta
prevzela iniciativo za zgraditev
novega šolskega vodnjaka. Od-
bor za male izboljšave raz^ner
je prispeval betonske cevi, ce-
ment in betonsko železo, Cen-
tralni higienski zavod pa mo-
derno vodno črpalko. Enako
ponosni bodo na šolski vodnjak
v Makolah, na javni vodnjak v
Grajenščak« in v Cirkulanah,
saj je povsod za to veliko volje
in požrtvovalnosti; nai omenim
samo primer kočarja Ga veza iz
Cirkulan, ki je odstopil od svoje
lope zemlje prostor za vodnjak
in za dostop do vodnjaka. Za-
nimanje pa kažejo tudi v Pod-
gorcih, Leskovcu Sesteržah-
Lesšju, Savinjskem-Makole, kjer
so strokovni pregledi že mimo
in bodo lahko takoi pričeli z
delom. Tem vsem bodo sledili
še v Narapljah in na Ptujski
gori v graditvijo malega vodo-
voda, v Sesteržah pa z delno
obnovo cevovoda.
Ob obisku Sesterž vsakdo
lahko z veseljem ugotovi, kako
složni in podjetni so tamkajšn.i;
vaščani Zp pred vojno so s:
zgradili vodovod. Lani so s
skupnimi močmi in sredstvi
zgradili še novi dopolnilni zbi-
ralnik in precejšnje število no-
vih električnih hišnih priključ-
kov Zq posamezna gospodarstva
poleg graditve transformatorja,
okrog 3 km daljnovoda in 14 km
omrežja. Aktivnost Sasteržanov
in ljudi iz bližnjih zaselkov je
zgled vsem ljudem v okraju,
kako je treba začeti, kako je
treba razdelit-- delo in breme-
na. da je mogoče prit: d t cilja
Občinski odbori RK in va^ki
odbori RK. organizacije Socia-
listične zveze ne b-- smelf pre-
slišati predlogov in pobud va-
ščanov glede izboljšav razmer
temveč bi morali na podlag t"h
predlogov iniciativno nn delo.
pri katerem ne b^do os^^al! brer
r)om(>či skupnost:.	S. St
Delovanje Avto-melo
društva v Ptuiu
Avto-moto društvo v Ptuju
je v letošnjem letu s svojim
neumornim delom doseglo že
lepe uspehe. Končalo je do se-
daj s tremi teoretskimi tečaji
za voznik'- motornih vozil iz
teorije motorja in cestnopro-
metnih predpisov, in sicer na
Kmetijski šoli v Tumišču pri
Ptuju, ki ga je obiskovalo 21
gojencev te šole, dalje tečaj za
pripadnike JLA v Ptuju, ki so
ga uspešno končali vsi tečaj-
niki in tečaj za ostaile člane
društva, ki ga je obiskovalo in
končalo 35 članov. Končalo j«
tucM dva praktična tečaja in Je
po prveir. tečaju uspešno na-
pravilo izpit pred komisijo Dr-
žavnega sekretariata za notra-
nje zadeve LRS za voznike mo-
tornih vozil raznih kategorij
18 kandidatov od 25 pripravlje-
ntti. Po drugem tečaju pa 28 od
33 prijavljenih. Med temi so
tudi pripadniki JLA in tri to-
■Tarišice.
Točasno se končuje tecn-etski
tečaj in prehaja na praktični
tečaj pripadnikov predvojaške
■vzgoje, ki so potrjeni v aivto-
mobilske edinace JLA in ki
morajo pred vstopom v stalni
kader opraviti izpite za vozaiike
motornih vozil. Ti izpiti so
predvideni za 12. avgust t 1.,
nakar ima društvo planirani
novi teoret^i tečaj.
V	letošnjem letu ima društvo
v planu usposobiti za šolanje
poltovomi a-vtomobil, ki ga je
društvo potom Avto-moto zveze
Slovenije ^xrejelo od JLA, ki
je sedaj v neuporabnem stanju
in je za njega potrebno naba-
■viti za ca. 200.000 din nadomest-
nih delov. Samo delo na po-
pravilu vozila pa bodo člani iz-
vršili večinoma brezplačno, isto-
tako kot vršijo inštruktorji šo-
lanja svoje delo prostovoljno
brez odškodnine. Društvo je z
lastnim-: sredstvi za nabavo
potrebnega materiala in s pro-
stovoljnim delom obnovilo fa-
sado zgradbe, v kateri se na-
haja.
V	počastitev praznika »Dan
vstaje«, dne 22. julija 1954, pri-
pravlja društvo tradicionalne
vsakoletne ocenjevalne vožnje
motoristov in avtomobilistov iz
Ptuja preko Haloz in nazaj s
streljanjem na strelišču v Cir-
kulanah. Streljanje med vožnjo
bo s pomočjo ozir. organizacijo
JLA v Ptuju, s katero ima dru-
štvo najtesnejše stike, sai je
lepo število pripadnikov že čla-
nov društva. Start bo ob 9. uri
na Trgu svobode, cilj istotam.
Društvo poziva vse svoje čla-
ne, ki posedujejo motoma vo-
zila, kot tudi ostale lastnike
motornih vozil okra i a Ptuj. da
se prireditve udeleže v čim
večjem številu, kot so to storil:
dne 4. t m. ob priliki ocenje-
valnih voženj Društva ljudske
tehnike v Središču, ki se jih je
udeležilo 14 motoristov in 5
avtomobilistov.
Stran 2
Ptuj, 16. julija 1954
Kmetovalci^ pot do novih
kreditov ni komplicirana
Zaradi nejasnosti, ki so na-
stale v zvezi s kreditiranjem
privatnim kmetom pc IV. raz-
pisu, ki je bil objavljen, je pri-
šlo do novih navodil, ki preka-
šajo možnosti objave v časo-
pisju v celotnem obsegu, zato
bi rad vsaj v kratkem olajžal
kmetovalcem, interesentom za
nove kredite, da se bodo laže
znaSl; v prizadevanju za kre-
diti.
' Kdor se je odločil za najetje
kredita, mora vedeti, ali ga bo
dobil od podružnice Narodne
banke neposredno, ali od NB s
posredovanjem Kmetijske za-
druge ali pa celo od Kmetijske
zadruge same. Mora mu tudi
biti znano, da tega lahko naja-
me za nabavo umetnih gnojil,
semen, sredstev za zaSčito rast-
lin in drugo In da bo moral
za to najeti kredit vrniti tekom
enega leta. Ce se je odločil za
najetje kredita za nabavo vstfh
vrst potrošnega blaga, mora
vedeti, da ga ne bo dobil za na-
bavo prehrambenih predmetov.
Lahko se odloči za nabavo šte-
dilnika, radioaparatn in pohi-
štva, v katerih primerih bo mo-
ral vrniti kredit v dveh letih,
dočim bo moral vrniti kredit v
2—5 letih, če si bo z njim na-
bavil poljedelske stroje in opre-
mo vseh vrst, vprežno ali ročno
kosilnico, slamoreznico, napra-
ve Za namakanje zemljišč, za
obnovo poljedelskih nasadov,
sadovnjakov in vinogradov ter
za nabavo plemenske živine. Iz
kredita ^ obnovo nasadov lah-
ko plača nabavljeni trsni in
sadni material ali plača usluge
za rigolanje, ki mu jih napravi
katero izmed zadružnih aH
državnih uslužnostnih podjetij.
Ročnega dela v vinogradih ne
more plačati iz najetega kredi-
ta. Ce bi se odločil za nabavo
gradbenega materiala, začasno
še ne bi mogel dobiti kredita,
ki je sicer odobren pa se še ne
izplačuje.
Iz prednjega lahko vsak pre-
udaren kmetovalec uvidi, da
mu je omogočeno s kreditom
doseč: vse, kar pomeni napre-
dek in pomoč njegovemu gospo-
darstvu in da je s krediton? za
potrošne namene, tudi obleko
in obutev, pohištvo in drugo
izenačen z delavcem in name-
ščencem, ki sta že doslej lahko
najemala tozadevne kredite.
Naši ljudje so radi skromni,
vendar bod!o morali upoštevati,
da enoletni krediti ne morejo
biti manjši od 6000 din, Krediti
za daljšo dobo pa ne manjši od
10.000 din, ker tako nizki zne-
ski res nikomur ne morejo po-
magati do napredka v gospo-
darstvu.
Razumljivo je, da bo mogoče
nabavljati stvari na podlagi teh
kreditov le pri državnih in za-
družnih organizacijah in pod-
jetjih in da je le glede nabave
plemenske živine dovoljena iz-
jema, da jo je mogoče kupiti
tudi od zasebnikov z vnaprej
dvignjeno gotovino pri Narodni
banki, ki jo bo naknadno treba
opravičiti z listinami kot so ra-
čuni in živinski potni listi. Kre-
dita ni mogoče porabiti Za naba-
vo stvari v komisijskih trgovi-
nah. Pred dvigom posojila ali
ob dvigu samem mora posojilo-
jemalec založiti pri banki 20
odstotkov zaprošenega posoji-
la, nakar mu banka izplača ce-
lotni zaprošen znesek, ki pa
ostane na dolgu samo 80 odst.
Za poravnavo nabav ostalega
blaga in materiala, ki ga bodo
posojilojemalci nabavili pr-: pod-
jetjih in v trgovinah, bodo ob
zaključku pogodbe na razpola-
go barirani čeki.
PredpKjgoj za najetje posojila
je bila prej kreditna sposobnost
posojilojemalca, vpoštevajoč
vrednost zemljišč, živine in po-
ljedelskih strojev, ki jih poso-
jilojemalec poseduje ob najetju
posojila Z novimi navodili ta
kriterij odpade in se vzame kot
osnova za izračunavanje kre-
ditne sposobnosti davčna osno-
va pvosojilojemalca, kar bo po-
trebno izkazati s potrdilom OLO
ter s potrdilom, da ie bil davek
do 30. 6. 1954 poravnan. Ker
bodo prejeli kmetje menična
pc^ojila in je s tem davek na
posojilo poravnan, bo izdajala
Uprava za dohodke pri OLO
potrdila, ki so v smislu 12. čle-
na odloka prosta vseh taks.
Ponovno moram poudariti, da
bo na osnovi kreditne sposob-
nosti posojilojemalec dobil eno-
letn^ kredit v višini 20 odst. od
davčne osnove za nabavo repro-
dukcijskega materiala in potroš-
nega blaga, dvoletni kredit v
višini 30 odst. od davčne osno-
ve za nabave štedilnika, radio-
ai)arata, pohištva ali dve- do
petletns kredit v višini 30 do
50 odst. od davčne osnove za
ostale nabave.
Glede obresti moram poja-
sniti posojilojemalcem, da so
določene na 6 odst. za vse kre-
dite.
Kdor Se je odločil Zp, najetje
kreditov pri Narodni banki, se
bo pač potrudil do nje s proš-
njo po enotnem obrazcu in s
prilogami, ki so določene v ob-
razcu.
Da si ne bi posojilojemalci
napačno izračunavali, koliko ix)-
sojila lahko najamejo, bi jim
rad s par primeri prikazal, ka-
ko se to obračuna. Vzamem pri-
mer posojilojemalca, ki ima
200.000 din davčne osnove. Ta
kmetovalec bo lahko dobil
40.000 din enoletnega posojila
(20 odst. davčne osnove). 60.000
din dve- do triletnega poSt>jila
(30 odst.), 80 000 din štiriletnega
posojila (40 odst.) ali 100.000 din
petletnega posojila (50 odst.)
Predvideval sem, da posojilo-
jemalec nima nikakega drugega
dolga, če pa ga ima, bi moral
davčno osnovo zmanišati za
znesek tegi. dolga. Enako se
zgodi pri kmetovalcih, ki jam-
čijo drugemu posojilojemalcu,
da se njihova kreditna sposob-
nost po kriteriju davčne osno-
ve zmanjša za znesek, za kate-
rega jamčijo. Ce pa bi si hotel
kateri posojilojemalec pomagat;
do posojilo z netočnimi in ne-
resničnimi Dodatki, lahko ban-
ka zahteva vrnitev posojila v
enkratnem znesku, ne pa v od-
plačilih v enem ali več letih.
Ko bo prošnja za posojilo re-
šena, bo dobil posojilojemalec
od banke obvestilo, naj pride
podpisat pogodbo, z njim pa
naj prideta oba poroka, ki bo-
sta podpisala menico. V koli-
kor pa prošnj; glede na po-
manjkljivosti ne tx) ugodeno,
bo posojiloprosilec prav tako
obveščen. V primerih, kjer se
posojilojemalec kljub obvestilu
o ugodeni prošnji tekom enega
meseca ne bi zglasil v banki
zaradi sklenitve pogodbe in
podpisa menice, se bo smatralo,
da ne potrebuje posojila. Pri
nepismenih posojilojemalcih in
porokih bodo podpisi overjeni
pri sodišču.
Kdor bo dobil enoletno poso-
jilo in ga ne bo mesečno od-
plačeval, bo moral položiti pr/o
odplačilo najpozneje 6 mesecev
od prejema posojila, ostanek pa
bo moral biti plačan pred po-
tekom enega leta. Pri ostalih
posojilih bo odplačevanje v pol-
letnih anuitetah. PrVo odplači-
lo bo moralo slediti po 6 mese-
cih. Posojilojemalci bodo lahko
odplačevali tudi večje ^eske
kot je predpisano, če želijo
skrajšat; odplačilno dobo in si
prihraniti plačevanje obresti.
Po končanem izplačilu posojila
se menica vrne.
Nekaterim posojilojemalcem
ne bo treba najemati posojila
pri bank' in to v krajih, kjer
imajo kreditno sposobno zadru-
go, ki izpolnjuje pogoje, da lah
ko samostojno izvršuje posojil-
ne posle za banko. Te zadruge
bodo dobile pooblastilo banke
Za opravljanje kreditnih poslov.
Najetje posojil pri bank-; s po-
sredovanjem zadruge bo šlo na
isti način kot sem spredaj opi-
sal. Kreditno sposobne zadruge
bodo najele pri banki potrebni
kredit po obstoječih predpisih
in bodo samostojno dajale kmeč.
ka posojila. Banka bo presodi-
la glede na sposobnost in poslo-
vanje zadruge, v katerih pri-
merih bo zadruga posredovalec
kredita in v katerih primerih
bo zadruga samostojno oprav-
ljala kreditne posle.
Kdor bi želel sedaj najeti kre-
dit za nabavo delovne živine in
gradbenega materiala, mu ban-
ka ne bo mogla ustreči, ker se
glasom navodil tozadevni kre-
diti začasno še ne bodo izplače-
vali.
Po vsem, kar sem omenil, se
vidi, da so odprta široka vrata
našim kmetovalcem, kj imajo
resni namen uporabiti posojilo
za nabave, na katere so pogo-
jeni krediti in ki imajo tudi na-
men kredite vrniti v določenem
času. Banka Ptuj bo čimprej
dobila obrazce in bo čimprej
začela uresničevati odlok Izvrš-
nega sveta o kreditiranju, zla-
sti ker je za kredite med Kme-
tovalci veUko zanimanje. Glede
na to je tudi urejeno, da bodo
lahko dobil-: interesenti za kre-
dite pojasnila tiskovine in dru-
go le ob ponedeljkih, sredah in
četrtkih dopoldne.
Končno bi še svetoval vsem,
ki so zaprosili za kredite do 15.
maja t. 1., naj ponovno stopijo
v stik s KZ, kjer so se prijavili
Za kredit in naj seda, obnovijo
'vojo prijavo v smislu prednjih
navodil.	nr
Delavci in nameščenci,
ne zamudite roka za pri avo potrebe
po kiediiih za dograditve hiše
v zvezi s krediti za graditev
hiš delavcev in nameščencev iz
ilovice (butanje), ki so bili
prvotno odklonjeni z utemeljit-
vijo, da gre za manjvredne hiše,
je Svet za gospodarstvo OLO
predlagal Izvršnemu svetu LRS
spremembo tega stališča in je
tudi uspel, da bodo sedaj odo-
breni krediti tudi za tovrstne
zgradbe.
Te kredite bi dobili le delavci
in nameščenci, ki gradijo hiši-
ce po uredbi o zidanju sta-
novanjskih hiš delavcev in na-
meščencev, v mestih in indu-
strijskih centrih, kar pomeni,
da bi v ptujskem okraju dobili
kredit le delavci in nameščenci
v Ptuju, Kidričevem, Majšper-
ku in Ormožu.
Ker pa v ptujskem okraju ne
gre za tako ozek pojem indu-
strijskega centra, kakor je to
pri večjih mestih, zlasti ker
črpajo industrijski centri delav-
ce in nameščence in večjega
okoliša, bi bilo krivično odkla-
njati pravico do kredita delav-
cem in nameščencem, ki živijo
nekoliko oddaljeni od svojega
delovišča-industrijskega centra
in ki tudi gradijo oziroma mi-
slijo graditi svoje hišice v kra-
jih svojega bivališča.
Svet za gospodarstvo OLO je
predlagal Izvršnemu svetu LRS,
naj bi spadale v področje indu-
strijskih in gospodarskih cen-
trov občine Cirl^ovci, Hajdifia,
Starše, Lovrenc glede nu Kidri-
čevo, dalje občina Lešje in Ma-
kole glede na Majšperk in
rudnik v Makolah, Ptuj, Ro-
goznica, Gorišnica, Markovci in
Videm glede na industrijsko-
gospodarski center Ptuj ter
končno Ormož in Središče kot
samostojna gospodarska centra.
Glede na prednji predlog in
na rok 20. J"%ilij za prijavo po-
treb po kreditih bi bilo pravil-
no, da bi se interesenti za kre-
dite iz navedenih občin javili
do 20. julija pri Narodni banki
v Ptuju zaradi pribave p>opo,-
nih podatkov o potrebnih kre-
ditih za graditev hišic delavcev
in nameščencev.
GOMILA VABI
Turistično društvo Gomila se
pripravlja na večje število go-
stov in obiskov na dan 22. ju-
lija t. L, ko bo več kolektivov
priredilo razne izlete v bližnjo in
daljno okolico. Slovenske gorice
vedno znova vabijo, vabijo ljudi
od blizu in daleč. Zeljo, naj bi
prišlo čim več delovnih ljudi po-
gledat lepote Slovenskih goric,
je sporočilo na vse strani Slo-
venije Turistično društvo Go-
mila.
Na dan 22. julija 1.1. bo na
Gomili proslava Dneva vstaje,
ki jo pripravljajo množične or-
ganizacije Juršinci, Kostanj in
Bučkovci ter Videm ob Sčavni-
ci. Pričetek bo ob 9. uri. Pri
razglednem stolpu se bodo zbra-
li udeleženci proslave. Govoru
o pomenu 22. julija bi
sledil ogled Gomile in okolice
ter ljudsko vesolje. Za razve-
drilo bodo skrbeli harmonikarji
iz tega predela Slovenskih go-
ric.
Na dan 8. avgusta 1.1. bo iz-
letniški dan na Gomili z vinsko
razstavo in vinsko poskušnjo iz
vinorodnih predelov Radgone,
Ljutomera, Ormoža,' Haloz, Ptu-
ja in Maribora, za katero je
vsako leto večje zanimanje tudi
izven ptujskega okraja. Isti dan
bo na Gomili veliko gospodar-
sko zborovanje, ki se ga bodo
udeležili kmetje iz velike okoli-
ce Gomile. Za ta dan je povab-
ljenih na Gomilo več vodilnih
osebnosti iz naše republike, ki
se bodo udeležili zborovanja in
ostalega programa tega dne.
Torej na svidenje na Gomili
22. julija in 8. avgusta. Obakrat
dobrodošli.
Turistično društvo Gomila
Zadnje dni po svetu
Tržaško vprašanje je v
ospredju svetovne pozornosti.
Zapadni tisk izraža optimizem,
da bo to zamotano sporno vpra-
šanje kmalu urejeno. Po nepo-
trjenih informacijah namerava
italijanska vlada sprejeti pred-
log o kompromisni rešitvi tega
vprašanja. Ob uresničenju tega
optimizma bo končno odprav-
ljen dolgoletni spor med Jugo-
slavijo in Italijo. Kompromisna
rešitev, kot kaže, ne bo vezana
na prevelike žrtve naših koristi
in na previsoko ceno za ohrani-
tev miru.
*
Na Bledu bo 21. julija t. L
podpisana pogodba o trojni bal-
kanski zvezi po večdnevni kon-
ferenci ministrov za zunanje
zadeve Jugoslavije, Grčije in
Turčije, ki začne v petek, 16. ju-
lija t. 1., na Bledu.
Kolikor gre za namigavanje
italijanskih časnikov na mož-
nost, da bi Italija pristopila k
balkanski zvezi, je treba pri-
pomniti, da je to težko vse do-
tlej, dokler Italija ne bo poka-
zala dobre volje za dobre od-
nose z Jugoslavijo in za spora-
zumno rešitev nerešenih proble-
mov. V zadnjem primeru Jugo-
slavija ne bo imela ničesar pro-
ti vključitvi Italije v balkanski
sporazum.
★
Predsednik socialdemokratske
stranke Zahodne Nemčije OUen-
hauer je sporočil nemški in
svetovni javnosti stališče so-
cialdemokratske stranke, da se
njeni člani in pristaši strinjajo
s sodelovanjem z 2^hodom pri
varovanju miru ob pogojih, da
s tem ne bi bila otežkočena
združitev Nemčije, da se ohrani
svobodno odločanje vsenemške
vlade in da se ziajamči enako-
pravnost vseh udeleženih držav.
Gornje stališče je v odločnem
nasprotju z grožnjo nemškega
ministrskega predsednika Aden-
auerja Franciji, da bo Nemčija
vzpostavila lastno armado, ako
Francija ne bo hotela ratifici-
rati pogodbe o Evropski obramb-
ni skupnosti.
★
Od ženevske konference bodo
imeli koristi prebivalci Franci-
je in Indokine edino z dosego
sporazuma in premirja v In-
dokini. Njihov optimizem je
oprt na obljubo zastopnika
Francije v Ženevi, predsednika
francoske vlade Mendčs-France-
ja pred francoskim parlamen-
tom, da bo vrnil mandat in po-
dal ostavko vlade, ako mu ne
bo uspelo do 20. julija vzposta-
viti mir v Indokini. Ali bodo za
to pokazali dobro voljo zastop-
niki Anglije, Amerike in So-
vjetske zveze in njihove vlade?
Vprašanje mladinske
organizaciie na vasi
Mislim, da bo kmečki mladini
na vasi treba v prihodnje po-
svetit- več pozornosti hkrati z
večjo pozornostjo, ki se danes
posveča in se bo še posvečala
celokupnemu napredku kmetij-
stva. 2inačiilno je, da se ve-
čina vaških mladinskih orga-
nizacij nekako ne znajde v no-
vem obdobju splošne sprostitve.
Vse društveno izživljanje va-
ške mladine je bilo prej zajeto
v mladinsk: organizaciji. Zdaj
pa so te naloge prevzele tudi
druge množične organizacije in
izobraževalna društva. Mladin-
ska organizacija se na vasi ne-
kako ne znajde. Omejila se je
le na ozke organizacijske na-
loge. Poleg tega delo mladin-
skih organizacij na vasi ni kva-
litetno. Ponekod sploh ni no-
bene mladinske organizacije.
Le malo je vaških mladinskih
organizacij, ki bi že začele
uspešno reševati tudi razna
splošna vprašanja vasi in mla-
dine na vasi. Kakor je v me-
stih in industrijskih sredižčih
mladinska organizacija ozko
povezana z reševanjem
javnih vprašanj, med katerimi
so na vidnem mestu tudj vpra-
šanja proizvodnje, tako tudi
mladinska organizacija na vasi
ne more biti zaprta sama vase.
Zanimati se mora tudi za vpra-
šanja naprednega kmetijstva v
svoji vasi ter pri tem delu tudi
sama aktivno sodelovati.
Na Plenumu CK LMJ je bilo
to izredno poudarjeno. Mladin-
ska organizacija na vasi se
mora bolj poglobiti v strokovno
vzgojo svojega članstva. Mož-
nosti so izredno velike. Na vasi
moramo ustanavljati mladinske
kmetijske krožke in strokovne
organizacije. Več bi morali brati
kme^ske literature. Zlasti pa
mislim, da bi bilo zelo dobro,
če bi bolj sodelovali pri »Ptuj-
skem tedniku«. Tu naj bi mla-
dinske organizacije, ki so že
uspele vnest: v svoje delo na
vasi novo vsebino in nove na-
čine dela, pisale o tem, da bi
se tako tud mladinci iz drugih
vasi in krajev lahko seznanili
z njihovim^ izkušnjami ter pre-
šli na nov, boljši in vsebinsko
bolj odgovarjajoč način dela
mladinske organizacije na vasi.
Veselilo me bo, če bom lahko
v kratkem bral v »Ptujskem
tedniku« tudi pisma mladincev
iz krajev ptujskega okraja.
Andrei
Ptuj, 16. julija 1954
^^^g^srrM—-_Z "	farji
Stran 3
\/t^aicasatu nastm t^tum
Nega in vzgoia otrok
Eno je imeti otroka in drugo
negovati in vzgojiti ga. Dolga
je pot od njegovega rojstva pa
do trenutka, ko postune samo-
stojen in koristen član človeške
družbe. Ta doba traja najmanj
po šestnajst, osemnajst in naj-
večkrat še več let. V tem času
se oblikuje človekov značaj, pri
katerem ima važno vlogo poleg
prirojenih lastnosti prav vzgoja.
Otrok Je majhen, nebogljen
ko se rodi in postane član člo-
veške skupnosti. Najprej mora
biti deležen nege. Od te je od-
visen nadaljnji obstoj in razvoj
mladega bitja. Nega otroka ni
tako enostavna, kot si pred-
stavlja marsikatera žena, ko
postane mati. Šele uspehi in
neuspehi io največkrat poučilo
o n^eni težki m odgovorni vlogi.
Danes že imamo toliko izku-
stev in napotkov nvKieme higi-
ene in medicine dojenčka, ki
nam pomaga pri negovanju
otroka v najnežne.iši dobi nje-
govega življenja. Napisano že
imamo lepo vrsto knjig in na-
vodil. Zdi se le, da je še vse
premalo praktičnih tečajev, /
katerih bi se seznanile zlasti že-
ne in dekleta s podeželja, ker
b: s takim širjenjem znanja pn
negi dojenčkov znatno zbili raz-
meroma še visok procent umr-
ljivosti otrok v prvem letu sta-
rosti na našem podeželju.
Zal srečujemo še vse polno
otrok, ki s svojimi umazanimi
oblačilci kažejo, da za njihove
matere čistoča ni važna stvar
Marsikje se je stanje že popra-
vilo tudi v tem pogledu, vendar
ne njoremo reči, da ^ zadovo-
ljivo. Res je, cia se otrok ne-
prestano maže pri jedi in pri
svojih igrah. Todjj med umaza-
nijo in umazanijo je razlika.
2e na prvi pogled lahko preso-
dimo, al; je bila obleka še pred
nedavnim čista ali pa se uma-
zanija že kar lušči. Sploh pa je
v zadnjem času tudi glede tega
laže, saj prodaja Jugovinil vse
mogoče vrste izdelkov, ki prav
dobro služijo našim malčkom,
mamicam pa prihranijo mnogo
časa, ki b? ga morale sicer
žrtvovati za to, da bi bil otrok
vedno snažen
Mnogo težja in veliko odgo-
vornejša pa je vzgoja otroka.
Ne bom govorila o tem, kako
vzgajamo otroka, saj spada to
v posebno poglavje Hotela bi
opozoriti le na nekaj stvari Iz
vsakdanjega življenja Celo v
našem mestu poznamo nič ko-
liko otrok, ki jih ne moremo
imenovati drugače kot »otrok
ulice«, saj Jih vidimo na cesti
ob vsaki ur-: in ob vsakem vre-
menu. Kaže da doma samo še
stanujejo in jedo. Marsikatera
mati ga sama pošilja ven. da
laže opravila svoja gospodinj-
ska opravila. Nobeden ne taji,
da nlnoa družba sovrstnikov tu-
di pozitivnega vpliva, toda po-
slušaj mo besedni zaklad teh
otrok, pa bomo nekoliko prese-
nečeni Kdai naj pove mati ta-
kemu otroku, kaj je prav In kaj
ni prav. kaj je pravilno in kaj
nepravilno, če je od zore do
mraka na cesti. Neredko se
zgodi, da starši ne morejo kro-
titi že predšolskega duha, zato
mu ubijajo v glavo, da bo že
videl, kako bo v šoli. In tako
se zgodi, da gre otrok prvič v
šolo z nevoljo in s strahom,-kaj
bo. Cim pa spozna, da tam ni
nič tako strašnega, kot je pri-
čakoval, se poskuša olDnašati
dalje tako kot prej
Medtem, ko marsikje preveč
nrepuščaio otroka ulici, pa na-
letimo tudi na primere, da otrok
ne sme nikamor z domačega
dvorišča, da se ne sme niti po-
govarjati niti igrati s sosedovi-
mi otroki, ker bi se po mnenju
staršev pokvaril. To je druga
skrajnost!
In takih skranjosti ,1e nič ko-
liko. Res je, da je vzgajati naj-
laže, toda mnogo manj neprilik
b-; bilo, če starši ne bi tako po-
gosto zapadali v skrajnosti in
kazali pred otroki, da se ne
znajo obvladati.	B. U
CESAR ETIOPUE BO
OBISKAL JUGOSLAVIIO
Po povratku iz ZDA bo ob-
iskal Jugoslavijo na povabilo
maršala Tita cesar Etiopije
Haile Sellasie. Ob tem obisku s^
bo cesar Etiopije prvič srečal
z maršalom Titom. Cesarjev
obisk bo koristil k poglobitvi
že itak najbolj pritateljskih od-
nosov med Jugoslavijo in Eti-
opijo. Cesar Etiopije bo v Ju-
goslaviji prisrčno sprejet. Za-
držal se bo tukaj teden dni, na-
kar bo obiskal tudi Grčijo.
IZ MARKOVC
Osnovna Jola, nižja gimnazija,
učenci in učiteljski kolektiv so
skupno zbrali za poplavljencc iz
Celja 8.302 din. Zbrano pomoč
so takoj poslali direktno mla-
dinski brigadi Kajuhovcga dija-
škega doma v Celju v dobri veri,
da bo ta prispevek vsaj v malem
pomagal odpraviti škodo, ki je
nastala pri prebivalstvu iz Celja
in okolice ob velikih pvopvlaah.
Pred kratkim so poslali mla-
dinci Kajuhovcga dijaškega do,
ma šoli v Markovcih zahvalno
pismo, v katerem izražajo svojo
hvaležnost vsem, ki so se jih
spomnili v težkih dnevih poplav
in odstranjevanja ogromne škode
in istočasno pozivajo pionirje
markovske šole naj bi prišli pri-
hodnje šolsko leto v Celje, kjer
jim bodo v domu i>ripravili kul-
turni spored. V pismu tudi po-
udarjajo, da jih veseli, da so
pionirji skupno z učiteljstvom
markovske šole pokazali tova_
riško sočustvovanje in {>omoč v!
najtežjih dneh, ko se je videlo, j
da so v Markovcih ljudje, ki "se j
zavedajo važnosti tovariške po-'
moči in povezanosti z vsem i
ljudstvom naše domovine v sre-
či in nesreči.
Nabiralna akcija v Markovcih '
je sledila takoj po prejetih ve-
steh o velikih poplavah v Celju
in treba jc priznati, da je bila
uspešna l>o zaslugi otrok, učitelj-
stva in staršev, ki so razumeli
dobro voljo svojih otrok, ki ho-
čejo pomagati svojim neznanim
.sovrstnikom iz Celja. 2. T.
i
Ali veste,
—	da bo treba tudi letos od-
dajali žitno merico iz mlalilnic,
ne glede na to, ali so last orga-
nizacij, ljudskih odborov ali za-
tehnikov (Uradni list FLRJ štev.
26/53);
—	da so Za dopolnilna obrat-
na sredstva določene meje ob.
restne mere za posamezne go-
spodarske skupine: za industrijo
in rudarstvo je 7,25%, za k me.
tijstvo 3%, za gradbeništvo 6,5®/»,
Za trgovino 7,5 %, za zunanjo
trgovino 7,25V», za odkup 7,25%,
in za gostinstvo ter turizem 6%;
—	da bo v kratkem v Ptuju
sestanek »butačevu, ki jih bo
sklical OLO Ptuj v zvezi s kre-
diti za graditev stanovanjskih hi-
šic delavcev in nameščencev po
tukajšnjem lokalnem načinu (bu.
'anje); na sestanku bo obravnava
o pravilni pripravi ilovice za bu-
tanje in ostalo. Sezname vseh
butačev bodo OLO poslale ob-
čine;
—	da je letos mogoče dobro
orodati grahorico, ki se vsiljuje
med rž in pšenico in ki jo pri nas
la vse načine čistimo iz zrnja in
mečemo na smetišče. Podjetje za
nakup in prodajo žita in mlev-
ikih izdelkov Ljubljana »Žito*
Ijo odkupovalo grahorico glede
na veliko povpraševanje po gra-
tiorici iz inozemstva. Mlini, či-
st il niče ter mlatilnice v Srbiji in
Vojvodini bodo temu podjetju
iobaviie vso grahorico;
—	da pripravlja Ribiška zveza
Slovenije skupno z ljubljanskim
'ibiškim društvom prvo republi-
■ko ribiško športno tekmovanje,
H bo letos septembra pri nas ne-
kaj posebnega Prvaki v metanju
'esenega obtežilnika s petih
startnih mest v eno tarčo in v
irugih disciplinah (skupaj 5)
jodo prejeli diplome, prehodno
zastavico, pokaj in praktična da-
nila;
—	da so se kmetijski stroji po-
:enili za 60% glede na povečan
■egres. S tem so nastopili zelo
igodni pogoji za nakup kmetij-
skih strojev, zlasti še glede na
iolge odplačilne roke (8—20 let)i
velikega pomena bo tudi nov od-
'ok o reviziji cenitve vrednosti
ysnovnih sredstev v kmetijstvu
ter določeni starni roki o amor-
tizaciji strojev;
—	da je od nedelje, 11. t. m.,
■idprto preurejeno letno kopa.
lišče v Ptuju. Odprl ga je pred-
sednik LOMO Ptuj tov. Janko
Vogrinec. Namesto njega je prvi
zaplaval v novem 25 m dolgem
bazenu študent tov Ivo dani
ml. z Zagrebške ceste. Od ne-
delie dalje je kopališče vsako,
inevno polno mladih kopalcev.
I2: PodtloHnilca
Bliža se nam čas žetve. Ljudje
so tukaj zaskrbljeni, če bo še
naprej vreme tako nagajalo ka-
kor jc pri košnji sena. Vpraša-
nje je, če se bo dalo vse srečno
spraviti pod streho. Se vedno
grozi toča. Dne 7. t. m. je že več
krajev obiskala toča ter povzro-
čila do 50 % škode. Istega dne
jc tudi strela zažgala poslopje
bornega posestnika Alojza Pajn-
kiher iz Zakla.
Letošnje leto nam nič ne pri-
zanaša. Na vseh koncih in kra-
jih nam preti nevarnost za pri-
delek. Kaže, da bo letos malo
pridelka za doma, še manj pa za
trg, zlasti če nc bo jabolk in
sliv Tudi koloradski hrošč ne
prizanaša in je prilično raz-
širjen.
Občinski razglasi in opozorila
posestnikom v zvezi z nevarnost-
jo koloradskega hrošča nale-
tijo pri marsikomu na gluha uše-
sa, zlasti pa pri ljudeh, ki pod-
cenjujejo to pretečo nevarnost.
V interesu vsakega posameznika
in nas vseh je, da bi vsak posa-
meznik oziroma njegova družina
temeljito pregledala krompirišča
in storila vse, da bi zatrla hro-
šča, kjerkoli se pojavlja. Ce se
ne bo dalo ljudem dopovedati,
kakšna nevarnost nam preti, sc
bo hrošč res tako razjjasel. da
bodo v nevarnosti naša krompi-
rišča kot so bili nekoč naši vi-
nogradi.
O vseh teh okoliščinah je med
ljudmi veliko razpravljanja, ki
pa veliko nc koristi. Skrbeti bo
pač treba, da ne bo pridelek
brez potrebe izpostavljen slabe-
mu vremenu, zato bo treba pri
rnarsikaterem delu hiteti, iti dru-
gim na pomoč in tudi sprejeti
pomoč,	B. F.
S Polensaka
Občinski odbor RK Polenšak,
ki je organiziral dvoletni tečaj
za nadaljnjo izobrazbo kmečke
ženske mladine, in uprizoritev
nepozabne H2isan aginice, je dol-
ge mesece žc tiho nos^l skrit
dolg do vseh vestnih tečajnic in
požrtvovalnih igralcev. Očital si
je, da mladim delavcem ni prire-
dil niti družabnega večera, niti
primerne zakuskc, ki bi jim
ostala kot lep spomin po izvrše-
nem delu.
Toda počasi, pa gotovo!
Preteklo nedeljo, 11. julija, se
je na redni seji RK oglasil od-
borov član in predlagalr Naš RK
naj vsem tečajnicam in igralcem
plača potovanje na Ostrožno. To
naj jim bo nagrada, katero bodo
uživali na potovanju, na prire-
ditvah in ob spominski proslav
zgodovinske borbe.«
Resen predlog, ki je zajel vs<
odlike, so navzoči soglasno spre
jeli. Sedaj sc med vaščani širi
glas in raznaša odločitev z nc
dcljske seje. 41 požrtvovalnil
delavcev v vrstah RK pa si ^
mislih in mladih sanjah že načr-
tujejo tisto želeno pot nt
Ostrožno, kjer bod^^ videli skup
nost slovenskih delovnih množic
Iz oči v oči bodo gledali preži
vele borce in narodne junake ir
poslušali besede naših voditeljev
Prehodili bodo ceste stotih tal-
cev pri Frankolovcm in na nji-
hova grobišča položili rdeč cvet
Ostrožno jim bo prineslo dožive-
tij, katerih nc bodo mogli poza-
biti.	-a.
novem šolskem !e!u na veselo s viden e!"
Dijaki in dijakinje iz gimnazije
ptujskega okraja, ki smo bili
glede na odlične ocene ob za-
ključku šolskega leta 1953/54 na-
grajeni z izletom po Sloveniji,
se zahvaljujemo Svetu za pro-
sveto pri OLO Ptuj, da je dal
pobudo in poskrbel sredstva za
tako obliko nagrade. Zahvalju-
jemo se našemu delovnemu ljud-
stvu. ki je ta sredstva ustvarilo
in našim profesorjem in profe-
soricam, ki so si vse šolsko leto
prizadevali, da bi bUi učni uspe-
hi nas dijakov čimboljši. Z
obi!>j.v. Vrbe, Bleda, Bohmja,
Gorice, Škocjanskih jam, Opa-
tije in Postojne smo videli kra-
sote in bogastva naše lepe Slo-
venije ter smo si s tem nabrali
številne pobude za marljivo delo
v novem šolskem letu.
O svojih doživetjih z izleta
bomo v novem šolskem letu se-
znanili sošolce in sošolke v
želji, da bi na vseh gimnazijah
prihodnje šolsko leto naraslo
število odJičnjakov tn da bi tudi
njim bila dana možnost videti
in doživeti vse, kar smo mi do- ^
živeli in videli pod skrbnim
vodstvom profesorja ptujske
gimnazije tov. Staneta Horvata.
Ki nas je pripeljal vse zdrave in
vesele nazaj v ptujski okraj.
Vsem sošolkam in sošolcem,
profesoricam in profesorjem
gimnazije v ptujskem okraju že-
limo prijetne počitnice in jim
kličemo:
»Na veselo svidenje v novem
šolskem letu!«
Odličnjaki iz gimnazij
Pestro življenje slovenskih otrok v
počitniški koloniji ob Vrbskem jezeru
Pri Celovcu Je krasno Vrb-
sko jezero, ka s svojo lepoto
privlačuje letovLščarje iz vse
Avstrije, pa tudi iz drugih
držav. Vzdolž členovitega jeze-
ra, ki Je dolgo 16 km in široko
1—2 km, se vrste razkošni ho-
teli in čedne lesene hišice, ki
so jih postavili bogatejši ljudje
za svoja letovanja. Tukaj se le-
toviščarji prav prijetno poču-
tijo, Cele dneve se kopajo v iz-
redno toplem jezeru. Ki ga
ogrevajo topli vrelci- Čeprav je
letos hladno vreme, je jezero
zmeraj toplo in privlačno za
kopanje. Jezero obdajajo zeleni
griči z iglastimi in listnatimi
gozdovi. Iz njih veje sveža sa-
pa. ki valovi jezero in pozibava
jadrnice in čolne. Prijetno je
vdihavati osvežujoči zrak :n se
kopati v toplem jezeru.
Ob Vrbskem Jezeru bo na le-
tovaiciju v zadnjih letih tudi
jugoslovanski otroci. Ob južnem
obrežju na celovški strani je
prijazno letovišče Sekira. Tu je
ogronrma zgradba, v kateri sta-
nuje nad 200 otrok in vzgoji-
teljev. Izletnik lahko že od da-
leč prepozna, da tukaj letujejo
jugioslovanski otroci. Na viso-
kem drogu mogočno plapola Ta-
tova zastava. Nekateri Izletniki
občudujejo zastavo z zvezdo tn
junaške jugoslovanske narode
s herojem Titom na čelu- Po-
sebej So zadovoljni, ko čujejo
živžav veselih otrok. Nekatere
Pa bode v oč,i za.stava sociali-
stične dežele in jim ne gre v
račun, da straši Titova zastava
tudi po Koroiškem.
Sedaj letuje v Sekiri Čez 200
otrok iz Ljubljane, Maribora,
Celja, Ptuja in še iz nekate-
rih drugih krajev. To so v
glavnem osnovnošolski otroci,
nekaj pa je tudi starejših.
Otroci ao zelo zadovoljni in
srečni. Imajo zelo pestro življe-
nje, z močnimi doživljaji, ki
jim bodo ostali v spominu vse
življenje. V topli vodi se nako-
pajo do mile volje. Ob obrežju
so tudi urejena igrišča, kjer se
tudi naigrajo do mile volje. Iz-
življajo se tudi v kultumo-
prosvetnem delu. Udej.stvujejo
se v pevski, dramski, recita-
cijski, glasbeni in drugih sek-
cijah. Krepijo se tudi v športu.
Večkrat gre^ na izlet v bližnjo
okolico. Obiskali bodo tudi Go-
sp>o Sveto, kjer so nekoč usto-
ličevali koroške vojvode v slo-
venskem jeziku.
Otroci so pod stalnih nadzor-
stvom izkušenih vzgojiteljev.
Vzgojitelji organizirajo in izva-
jajo vsakodnevne pestre pro-
grame. Vsak ima svojo skupi-
no. Otroci navdušeno tekmuje-
jo, katera skupina bo boljša.
Tako imajo tudi kulturne na-
stope. Najpomebnejši dogodek
za kolonijo pa je nastop otrok
v koroškem radiu.
Otroci pridobivajo precej na
toži, ker imajo izdatno hrano,
saj Jedo dnevno Po petkrat in
redno spanje. Po ob^u gredo
spat dve uri
Letovanje otrok sta organizi-
rala naše Diiišftvo prijateljev
mladine in avstrijska organi-
zacija »Kinderfreude« (podobna
naši) pod okriljem Socialistične
stranke. Dogovorjeni so tako,
da avstrijski otroc; letujejo na
Jadranskem morju, našj otroci
pa na Vrbskem Jezeru. V Av-
striji bodo letos letovale tri
izmene naših otrok.
Rudi Dec
Kureževo gospodarsko poslopje
v Podlehniku ie unepeli! požar
v ponedeljek, 12. julija t. 1.,
zvečer ie izbruhnil požar na go-
spodarskem poslopju Jakoba Ku,-
rež iz Podlehnika in ga je v
kratkem času tudi uničil, z njim
vred pa tudi dragoceno kmetij-
sko orodje in stroje.
Domači so biili pri večerji, ko
se je zasvetilo na gospodarskem
poslopju, ko je plamen zajej že
celo zgradbo, ki so jo ravno ta
dan obnavljali. Vsi so se takoj
lotili reševanja živine in orodja
ter hišne opreme. Kmalu so pri-
hiteli na pomoč bližnji ljudje,
od katerih se je nekaj mladih
lotilo reševanja, ostali pa so, kot
jc pač navada pri požarih, gleda-
li, kako ogenj uničuje gospodar-
sko poslopje sovaščana — kmeta
Jakoba Kureža. Kmalu so bili na
mestu tudi gasilci iz Tržca In
Ptuja, ki pa so zaradi oddaljene
vode težko posegli v akcijo. Ze-
lo agilni in po številu najmoč-
nejši so bili v akciji pripadniki
JLA s kapetanom tov. Grujičem
na čelu, ki so [x)žrtvovalno in
enotno izvršili vsak kapetanov
ukaz glede na situacijo, ki je na-
stajala ob menjajočem vetru. S
skupnim prizadevanjem gasilcev,
domačih in pripadnikov JLA jc
uspelo obvarovati pred uni-
čenjem stanovanjsko poslopje, ki
je bilo za vsak slučaj izpraznjeno.
51aradi oddaljenosti vode, briz-
galne niso mogle opraviti vse na-
loge, zato je bilo treba uporabiti
Škafe. Odločno vlogo jc odigral
minimaks aparat, ki so ga prinesli
5 seboj ptujski gasilci, ko je ve-
ter obrnil ogenj proti obvarova-
ni stanovanjski hiši in je nosil
cele kepe žerjavice na slamnato
streho. Gasilskemu funkcionarju
Preacu iz Ptuja je uspelo s peno
iz minimaksa zadušiti vse iskre
na slamnati strehi še predno se
je vnela slama.
Vzrok požara ni znan. Skoda
jc najmanj 500.000 din, ki bo del-
no krito zavarovalnino.
Tudi pri tem požaru sc je po-
tazala stara slaba navada, da pri-
lajajo ljudje samo gledat požar
n ustvarjat paniko in nered in
ia sploh ne reagirajo na pozive
lomačih ali gasilcev, naj kakor-
coli pomagajo zmanjševati ne-
srečo in škodo. Večina ljudi pri-
le na kraj požara brez škafov
;a vodo, požarnih kavlov in le-
stev v pomoč, kar praznih
rok. Pri Kureževih je bilo lahko
aa prste prešeti nekaj dečkov in
starejših moških, ki so skupno s
Kvžrtvovalnimi pripadniki JLA
»dločno posegli v reševalno akci-
jo in je tudi po njihovi zaslugi
n zaslugi gasilcev uspelo ogenj
)mejiti, da ni povzroči] še več
kode.
Ko so se ob odhodu pripadni-
kov JLA in gasilcev domači za-
hvalili za pomoč, je dejal kape-
tan JLA tov. Grujič: »Kaj bi nas
hvalili mamica, ko pa jc to naša
dolžnost reševati naše ljudi in
njihovo premoženje iz nesreče, če
te že ni bilo mogoče prepre-
čiti ...«
Ob 12. uri ponoči je na pogo-
rišču utihnilo brnenje motorjev
in govorjenje ljudi, ker je bil
ogenj popolnoma pogašen, le do-
mače je še bilo mogoče slišati,
ko so spravljali skupai ostale
predmete...	^
Nesreča nikoli ne počiva
Anton Kokol iz Budine je po
naključju udaril z roko po šipi
in si jo pri tem poškodoval;
Franc Zebec iz Hrastovca 152
se je spodrsnil, padel na koso
in si poškodoval roko, Stanko
Zupanič iz Kidričevega 9 je
padel s kolesa in si pri tem po-
škodoval nogo; Repič Alojz iz
'Zg. Hajdine 79 si Je na cirku-
larki poškodoval levo roko;
Ivana Valanta iz Marjete na
Dravskem polju 1 je na paši po-
škodovala krava; Maksu Nemcu
iz Salinc 7 je sod poškodoval
desno nogo; Barbaro Karo iz
Paradiža 38 je s kolom napadel
Jakob Vidovič in ji poškodoval
levo roko; Angelo Lah iz Ki-
dričevega sta podrla dva kole-
sarja in jo poškodovala po gla-
vi in telesu; Branku Seguli iz
Podvinc 111 (3 leta) je mlatilni
stroj odtrgal dva prsta; Maks
Kmetec iz Kidričevega 8 je pa-
del s kolesa in dobil nekaj po-
škodb.
pMklim .Msviti
Konserviranje
Do poznega novembra ima
go&podinja možnost, da pripravi
marmelado, kompote ali da vlo-
ži zelenjavo. V naslednjih me-
secih lahko vloži koren j« ^ oe-
korenje, beluše rabarbaro, zele-
luie, rabarbaro, zeleno kosmu-
Ijo, nibizelj, cvetačo, fižol v
stročju, kolerabo , paradižnike,
kumare, gobe, peso, jabolka,
hruške, bezgove jagode, buče,
zelje.
Bistvo shranjevanja je v tem,
da preprečimo razvoj škodljivih
bakterij. V ta namen odvzame-
mo sadju in zelenjavi vlago, ki
nudi bakterijam kar najbolj ugo-
den življenjski prostor. Dalje
konserviramo živali tako, da jih
v zaprtih posodah segrevamo
pri določeni vročini, ki uniči
bakterije in pa da jih vložimo v
alkohol, sladkor, kis ali sol.
Danes bomo spregovorile o
konserviranju zelenjave, na-
slednjič pa o konserviranju
sadja.
Sušenje zelenjave je najce-
nejši način konserviranja. Za to
ni treba kdo ve kaj truda. Zele-
njavo moramo pred sušenjem
prevreti oziroma oprati. V ta
namen damo očiščeno zelenjavo
na prt, ki ga razgrnemo čez ve-
lik lonec, ob robu pa prlvežemo,
da se ne pogrezne v vodo. Tako
pripravljen fižol na primer do-
bro pokrijemo in parimo deset
minut, potem ga pa razprostre-
mo na lese in sušimo na soncu.
Za konserviranje zelenjave in
sočivja uporabljamo največkrat
sol in kis. V kisu se dobro ohra-
nijo vse vrste zelenjave, saj
bakterije ne morejo več živeti
v dva- do triodstotni raztopini
kisa.
V sol vlagamo tako, da pola-
gamo v posodo izmenoma plast
zelenjave in plast soli. Po tej
poti dosežemo, da odvzame sol
zelenjavi vodo ter nastane kaša,
ki izžene zrak iz vmesnih pro-
storov. Z obtežitvljo to še po-
spešimo. Pri uporabi moramo
razsoliti, zato na primer "fižol
prej dobro speremo, da ni jed
preslana ali prekisla.
Zelenjavo steriliziramo v pa-
tentnih kozarcih. Ce teh nima-
mo, si lahko pomagamo z dvoj-
nim celofanom, ki ga pomoči-
mo v alkohol in privežemo z
vlažno vrvico. Kozarce vložimo
v lonec z mrzlo vodo, na dno
pa damo deščico, da pri segre-
vanju ne počijo. Lonec pokrije-
mo in kuhamo pri določeni
temperaturi, kakor zahteva re-
cept. Za sočivje Je še celo važ-
no, da ga čez dva dni ponovno
prekuhamo, ker je večja nevar-
nost, da bi se pokvarilo.
Škropljenje fižole
v juliju in avgustu napada fi-
žol fižolova pršica ali rdeči paj-
ki, ki sc zlasti v sušnih letih
hitro množe.
Ko se julija pokažejo gosto
belkaste ali rumenkaste maroge
na listih, moramo fižol poškropiti
z 2% raztopino žvepleno apnene
.brozge. V presledkih 8—10 dni
škropimo še enkrat ali dvakrat.
Gumijaste cevi
Gumijaste cevi za zalivanje
vrta in podobnega ne smemo zvi-
jati pretrdo in puščati na soncu.
Ce je taka cev otrdela, jo polo-
žimo Za malo časa v 30% karbol-
no kislino, nakar jo speremo in
namastimo z lanolinom, pa bo
spet prožna. Ce sc cev lomi in
poka, jo namažimo z gliceranom,
in sicer zunaj s krpo, znotraj pa
tako, da nckajkrati pustimo sko-
zi njo srlicerin.
'^Tran 4
Ptuj, 16. julija 1954
Cene na ptujskem
živilskem trgu
za liter, kilogram ali komad
Čebula 20—30, česen 50, fižol
luščeni 40, fižol 30—40, grah 20,
grah luščeni 40, krompir 18 do
20, koleraba 30, cvetača 30 do
40, kumare 40, pesa rdeča 30,
peteršilj 40. solata endiv. 30, so-
lata v glavah 20, špinača 60, ze-
lje v glavah 35, korenček 40,
ohrovt 35.
Ječmen 30, koruza 20, pšenica
30, proso 35, zdrob koruzni 30.
Maslo surovo 400, zaseka 250.
Mleko 20, smetana 100—120,
skuta 40—70.
Kokoši 250—400, piščanci 200
do 400.
Češnje 40, breskve 60, borov-
nice 40.
Lisičke 50—60, jajca 11, med
280.
Valter Kos^r;
Medicina v bcibi z bolečmo
lo še nekaj za gospod oje
ga namažemo z raztopino buro-
vih tablet.
Platno, nahrbtnike, zakrpana
iotorska krila namažemo z raz.
topino 2 dkg žclatine, 3 dkg ga-
luna, 3,5 1 vode.
Lepenko napravimo nepremoo-
Ijivo, če jo namažemo z rasto-
pino lanenega olja in fimeža ter
postavimo na zrak, da se posuši
★
Koprive so zelo koristna rast-
lina za prehrano kakor tudi za
čiščenje raznovrstnih predmetov,
zlasti steklenine. Koprivna tink-
tura, špiritni izvleček iz kopriv-
nih listov, pa je priporočljiva za
mazanje lasišča (dvakrat do tri-
krat na teden), proti čebeljemu
piku, za mazanje protinastih in
revmatičnih udov, za umivanje
opeklin ter za obkladanje na
opekline.
PREVIDEN JAHAČ
»Koliko bi stalo enourno ja-
hanje tega konja, tovariš učL
telj?«
»50 dinarjev!«
»Cas verjetno zaračunavate po
povratku konja v hlev? Lahko
Se mi namreč pripeti, da bi se
jaz vrnil uro pozneje kot konj «
Borba proti bolečini sega prav
gotovo tako daleč nazaj v zgo-
dovino medicine, kakor težnja
pomagati, olajšati stanje in |
zdravljenje, ki je bila že od sa_ '
mega začetka vodilna misel v i
zdravilstvu. Danes si le težko j
zamislimo potek operacij, ki so j
se pred nekaj stoletji vrSile brez
kakršne koli narkoze. Proti bole-
činam, ki so spremljale razna
obolenja, so bili tako rekoč brez
moči. Celo razne amputacije
udov so izvrševali pri popolni
zavesti bolnikov, ki jih je le od
silne bolečine kirurškega posega
povzročena nezavest rešila trp-
ljenja. Da — danes se nam zdi
vse to čudno in ncra7um'jivo.
Vse preveč smo navajeni na šte-
vilna sredstva, ki lajšajo bol in
ki jih včasih jemljemo kar tja v
en dan, ne da bi premišljevali o
tem, kako je bilo nekoč. Saj,
navsezadnje imamo morda prav.
Kakšen je pa pravzaprav po-
ložaj danes? O tem bi želel na-
pisati nekaj misli. Predno bomo
govorili o posameznih zdravrUh.
je nujno, da jih vsaj na grobo
nekako razdelimo. Vse bolečine
imajo svoj izvor, bodisi na po-
vršini telesa (n. pr. r^zne rane,
opekline, izpuščaji, poškodbe itd.)
ali pa v notranjosti, v posamez-
nih organih. Tu bi samo omenil
bolečine, ki nastanejo n. pr. pri
žolčnih ali ledvičnih kamnih,
obolenju raznih mren (trebušna,
možganska a'i pljučna), večje ali
manjše bolečine, ki spremljajo
najrazličnejša obolenja srca,
pljuč, želodca in drugih notra-
njih organov. Vzroki, oziroma
k b-^
lečine je pravzaprav lahko vsak
posamezni del našega organizma.
Dražljaji, ki nastanejo zaradi
okvar, ki smo jih pravkar našte-
li, se širijo po živcih v gotove
predele možgan, kjer te dražlja-
je nekako registriramo ozirom^a
zaznamujemo kot bolečino. Iz
omenjenega pa pravzaprav že
tudi izhaja delitev na sredstva,
ki delujejo proti bolečinam na
sami izhodni točki in na tista,
ki delujejo na tiste predele mo-
žgan, ki smo jih maloprej ome-
nili kot center za bolečino. K
slednjim spadajo snovi z naj-
močnejšim učinkom. Prva so
znatno bolj nedolžna, njih uči- '
nek je slabši in zato so tudi pro-
ti zelo močnim bolečinam brez-
uspešna; imajo pa drugo, morda
v vsakdanjem življenju bolj ce-
njeno lastnost t. j., da jih lahko
nabavimo v lekarni brez zdrav_
niškega predpisa Sedaj si pa'
oglejmo predstavnike obeh sku-
pin (v podrobnosti £e iz prak-
tičnih razlogov ne bomo spušča-
li). Najprej vam predstavim a s-
prin (acisal) kot najbolj zna-
no in najbolj cenjeno ter menda
tudi najuspešnejše sredstvo pro-
ti raznim, vendar ne prehudim
bolečinam. Aspirin poleg tega
še znižuje povišano telesno tem-
peraturo. Morda bo komu kori-
stilo, če povemo, da je odlično
sredstvo zoper mrzle noge zve-
čer v postelji, ravno ta slavni
aspirin, ki ga spijemo s sko-
delico Vročega lipovega čaja.
Za spoznanje močnejši učinek
ima aminopirin (pirami-
don). Radi ga uporabljajo proti
zobobolu. Drugo tako sredstvo
proti bolečinam je fenacetin,
ki ga pa redkeje dajemo same-
ga, marveč češče pomešanega z
drugimi, slično delujočimi snov-
mi. S takim mešanjem dosežemo,
da je efekt zdravila znatno moč-
nejši. No — to so sedaj ti tako
imenovani kombinirani praški.
Taki kombinirani praški, ki de-
lujejo odlično proti bolečinam,
vsebujejo običajno še razna dru-
ga zdravila v ze'o majhnih koli-
činah (sredstva za spanje ozi-
roma pomirjanje živčnega siste-
ma). Nai izmed njih omenim sa-
mo nekatera najpogosteje rab-
ljena: k o d a 1 g i n ozir. k o d a-
cil, kot se po novem imenuje,
je zelo često rabljeno in zelo
dobro učinkujoče sredstvo, ki
lajša bol. Dobimo ga brez re-
cepta. Znan je tudi k o f e p i r i n,
ki vsebuje kofein, ki širi mo-
žganske žile in ugodno vpliva
zlasti pri glavobolu. A m i n o_
veron (veramon) deluje
proti bolečinam in pomirjevalno
na živčevje. O t o k a i n ubla-
žuje bolečine, ki spremljajo
vnetje zunanjega in srednjega
ušesa Starejšim ljudem delajo
često težave bolečine zaradi
revme. V tem primeru vzamemo
STedstva proti t>o.eč.nam najpo-
gosteje v obliki injekcij. Dober
je cinchofen ozir. c i n h o-
f a n i 1, v tabletah pa dajemo že
omenjene kombinirane praške.
Sedaj nam preostanejo še
sredstva, ki delujejo na sam
center za bolečino v možganih,
za katere smo že omenili, da
imajo izredno močan učinek in
se zaradi tega izdajajo le na
zdravniški predpis (recept).
Predstavnik te skupine je mor-
fij, ki Se pridobiva iz opija.
Zanimivo je, da vsebuje opij, ki
ga dobivamo iz maka, še druge
sestavine, ki imajo različne
učinke. Tako n. pr. k o d e i n. ki
je cenjeno sredstvo proti kaš ju.
Sam opij ima sicer dokaj do-
bro izražen učinek proti boleči-
ni, vendar pa deluje tudi pomir-
jujoče predvsem na črevesja.
Zaradi močnega efekta, ki ga
ima m o r f i n se sme la uporab-
ljati le v izjemnih pr^m'^ :'' fb -.
de bolečine pri neozdravljivih
boleznih, težke opekll.ne, sueiue
rane v vojni). Morfij bi pač
bil najidealnejše sredstvo proti
bolečinam, če bi ne Imel nvz
stranskih učinkov, ki skrajno
škodljivo vplivajo na organizem.
Tudi vsa druga sredstva, ki spa-
dajo v to grupo zdravil, im^jo
kemično sorodne gradnje. Naj
omenim samo nekatera: p c n-
tantin (dolantin), eukodal
in d i I a u d i t se v te namene
najraje uporabljajo.
To je bil vsekakor le bežen
pregled oziroma majhen izvle-
ček iz bogatega arzenala šte-
vilnih sredstev, ki jih ima so-
dobna medicina na razpolago v
borbi proti bolečinam.
razpis
Upravni odbor III. okrajne
gospodarske razstave v Ptuju
razpisuje mesta natakaric za
svoje gostinske obrate za čas
razstave od 5. do. 1«. IX- 1954.
Za strokovno nelzvežbana de-
kleta bo pKDseben tečaj na gradu
Bori, Dekleta, ki bi želela so-
delovati, se naj osebno javijo
v torek, dne 20'. julija 1954, ob
8. uri v Gostinski zbornici v
Ptuju. Murkova ulica 1.
Ravnateljstvo ptujske gimna-
zije sporoča:
1.	Izpiti v jesenskem roku (po-
pravni, razredni, privatni)
bodo začeli 29. avgu-sta. Rok
za prijavo je 20. avgust-
2.	Naknadni vpis v I. razred
bo 1. septembra-
3.	Vpis po opravljenih izpdtfh
v jesenskem roku bo 8. sep-
tembra.
4.	Sprejemni izpit za V. razred
za dijake, ki imajo popravni
izpit, bo 2- in 3. septembra.
podgorcani, pozor!
IZUD »Ruda Sever« Gorišnica
•vas bo razveselil v nedeljo, Zi.
julija, v Podgorcih v prosvetni
dvorani ob 15. uri s komedijo
ZADREGA NAD ZADREGO
v režiji tovariša Dušana Cokla.
Predprodaja vstopnic v Kmetij-
ski zadrugi Podgorci. Opozarja-
mo občinstvo na točen začetek
predstave.	Vabljeni!
Prostov. gas. društvo Gorišnica
bo priredilo 8. avgusta t. 1. od
13. uri
veliko vrtno veselico
s sledečim sporedom:
1.	Sprejem sosednih čet.
2.	Desetina starejših članov
bo prikazala napad na gorečo
hišo, kakor se je to delalo pred
nekai leti.
3.	Napad na gorečo hišo de-
setine mlajših članov, oprem-
ljene z današnjo opremo.
Rezultaie napada bo po/f^dal
Halček. Po sporedu bo prosta
zabava. Igrala bo Rodeževa
godba V slučaju slab^^gi vre-
mena bo veselica prihidn'o n'^-
deljo.	V ib".
DVA GOSTINSKA LOKALA
IN KLET oddam v najtm s
15- avgustom al! pa s 1. sep-
tembrom 1954. Vprašajte v
upravi lista.
Črno moSko kolo in ktx)-
buk sem iz.gubil dne 12. mn-
ja 1S54 od gostilne Z lzvcc do
bolnice v I^uiu. Poltene g t
najditelja pro?m da m: vire
proti lepi nagrad-i. Kos Mo^-
tin, Ločič 8, p. Tmov-,ka v •=;-
PRODAM DECI^IAIJSO TE TT-
NICO <,500 kg) v od' čn m
stanju. Vprašajte pri Mcdtr
Pavla, Z-svrč pri Ptuju.
LESENO PRENOSNO ITI" T
3X4 m z dvema okn^-mia rro-
dam. Naslov v urrav;
PPxODAM POSFSTIO S HI?O.
Ki ne Anton, Kicar l?A. P',ui.
DVOSOBNO STANOVATT.TE v
centru mcn:am za trosrbno.
Naslov v upravi liista.
PRODAM DVOSTANOVANT-
SKO HISO z \-rtcm v Ptuju.
Jadra-=Va	9 N-'=''ov v
upravi Usta.
„Delta" tovarna perila in konfekcije Ptuj
S IP n M T
Tri zmage p ujskih kegljačev
v Pfu u in Mariboru
Ptujski kegljači so si v zad-
njem času zopet zasluženo pri-
borili 3 zaporedne zmage.
V	nedeljo, 4. julija 1.1., je go-
stoval v Ptuju kegljaški klub
Spartak iz Zagreba in tekmoval i
z oslabljenim moštvom Drave.
Zmaga je ostala zopet na naši'
strani, in sicer z rezultatom'
237 :234 lesov. V tej tekmi sta,
se izkazala Pintarič in DostaL!
V	četrtek, 8. julija t. L, je bil
naš klub v Mariboru na dveh
povratnih prijateljskih tekmah,
in sicer na lepo urejenem eno-
steznem kegljišču Tekstilca, kjer
je do zadnjega kazalo, da bo
tekma izgubljena, vendar se je
po zaslugi marljivih kegljačev
končala z našo zmago ob 308-
306 lesih. V tej tekmi se je iz-
kazal najstarejši član kluba Er-
hatič. Druga tekma je bila na
najlepšem kegljišču v državi, in
to na štiristeznem kegljišču
Konstruktorja v Mariboru s
člani kegljaškega kluba Hidro-
montaže. Tudi v tej tekmi so
zmagali Ptujčani z rezultatom
333 : 261 lesov. Na Čdu najbolj-
ših v tej tekmi je bil ptujski
kegljaški prvak Sikar, ki je
imel 15 od 18 možnih adutov.
Sledila sta mu še Luka in La-
još z 10 aduti.
V načrtu je obisk Kegljaškega
kluba Varaždin in tekma s tam-
kajšnjim moštvom. Upajmo, da
bo zmaga še naprej na naši
stranL	IK
ŠAH
BRZOPOTEZNI TURNIR za me-
sec julij 1954 katerega je izved-
lo ŠD Ptuj, se je končal tako:
I-II mesto sta zasedla Rudolf in
Mavric Fr. po 8 točk, IIL.V me-
sto 2unec, Feliks Pernat in Vik-
tor Pernat po 7,5 točk, VI mesto
Nežmah 5,5, VII mesto Drofenik
in VIII-XI mesto si dele: Pod-
krajšek, E. Mavrič, Majer ter
Krajnc po 2 točki.
★
Pretekli teden se je v Maribo-
ru končalo prvenstvo maribor-
skega šahovskega okrožja. Med
16 igralci sta nastopila tudi dva
člana ŠD Ptuj, ki sta dosegla
zadovoljiv uspeh. 1 in 2 mesto
sta zasedla Romih (Ravne) in
Cerpnjak (Maribor), ki sta na-
brala po 10 in pK>l točk, 3-5 me-
sto dele Bohak (Ptuj), Studnička
(Maribor) in Režonja (Lipa) po 10
točk, 6 mesto Kukovec (Maribor)
9 točk, 7 mesto Sibila (Ruše) 8,5
točke, 8-9 mesto Fr. Maurič
(Ptuj) in Kolar po 8 točk. Slede:
Grobelnik 7, Kolšek 6, Koler in
Matjašec po 5,5 in Jovšenjak 5,
Lah 3,5 in Kneževič 3 točke. Pr-
vi šti-rje imajo pravico nastopiti
na mladinskem prvenstvu Slove-
nije.
2;adii|e vesti
Trst, 15. jul. (Tanjug). Vče-
rajšnji »Primorski dnevnik« v
uvodniku zahteva posebna po-
roštva od Italije, da bo po za-
časnem prevzemu Trsta dala ,
slovenski manjšini one pravice, j.
ji pripadajo. Pri tem opo- !
rarja na žalostne izkušnje 88 let
z Beneškimi Slovenci, posebno
na krivice med obema zadnjima ,
vojnama. Slovencem bi morali I
najprej zagotoviti človečanske
pravice, ki jih priznavajo Zdru-
ženi narodi, a jih Slovenci v
Italiji še nimajo.
Oblast; morajo priznati ena-
kopravnost Slovencev na vseh
področjih javnega življenja,
dvojetičnost in sorazmerno
zaposlovanje Slovencev v vseh
javnih uradih in ustanovah.
Preneha naj raznarodovanje
slovenskega ozemlja. Italija bi
morala nadalje odpraviti proti-
slovenske fašistične zakone,
osamosvojiti slovensko šolstvo
ter vrniti škodo, kj jo je slo-
venskemu življu prizadejal;
fašizem,
★
Beograd, 15. jul. (Tanjug). Iz
Državnega tajništva za zunanje;
zadeve smo zvedeli: Med kon. j
ferenco strokovnjakov v Atenah'
so omenjali 17. julij kot možni
datum sestanka treh zunanjih
ministrov. Medtem se je poka-
zalo, da priprave na ta sesta-
nek ne bodo mogli pravočasno
zaključiti in zato konferenca
treh ministrov ne bo zgoraj
omenjenega dne.
★ !
Iz Bavarske poročajo, da i
~o zadnjih 48 ur porabili 300 000
vreč peska za utrjevanje do-
navskega nasipa pri Degendor- j
fu. Tu je Dcnava upadla samo j
za malenkost, ker prinašajo |
njeni pritoki ogromno količi«io |
vode. Vso noč je delalo nekaj j
tisoč meščanov, policajev in '
ameriških vojakov. Nevarnost
da se nasip poruši, je bila si-
noč-: tako velika, da so oblasti
mobilizirale celo starčke, žene
in otroke V ostalih poplavlje-
nih predelih Bavarske je voda
malce upadla, četudi je položaj
še vedno kritičen. V Zahodni
Nemčiji je znova pričelo deže-
vati. tako da bo minilo še pre-
cej časa, preden se bo vodo-
staj rek spet uravnovesil.
■k
Radio Budimpešta poro-
ča. da je madžarska vlada ime- ;
novala posebni odbor ki bo pri- !
pravil vse po+rebno za obrambo i
pred popl^\ ami. Površina Do- |
nr-; Budimpe5+i se je vče- !
raj dvignila za 50 en?	i
r\amiiGno oije
Na sveže kamilce nalijemo ]
nočan alkohol, vendar samo to- '
iko, koiikor ga popijemo. Cez
iro ali dve dodamo 5 del dobre-
ja sončničnega ali olivnega olja,
ci nima duha. Mešanico damo v
onec, lonec s posodo v vodo iii
rse skupaj postavimo na rahel
)genj. Cez pol ure precedimo
lajprej skozi redko, nato skozi
josto krpico. S takšnim oljem
latremo ozebline ali se masiramo
iroti revmatizmu.
Doma napravljeni jogurt
Jogurt lahko naredimo doma
iz mJeka in kisle smetane. Mleko
nora biti prvovrstno in dobro
arecejeno, da ne ostane v njem
5rav nič smetane. Kuhati ga je
treba 60 do 70 minut, nato ga
pustimo, da se ohladi na 26 do
i7" C. Na vsak liter mleka vza-
memo žlico kisle smetane, kf se
ie komaj začela kisati. Primešati
io moramo počasi ohlajenemu
nleku ter dobro zaviti skledo z
mlekom v prt, kakor testo za
krape, da ne pride zrak do njega,
rako ga je treba pustiti dve uri
v miru. Nato se odkrije, pri če-
mer pa je treba paziti, da sklede
ne premaknemo. Takšno mleko
mora ostati v shrambi pokrito.
★
Suhe borovnice so najboljše i
zdravilo za zdravljenje driske
pri otrocih. Dajemo jim samo
močan čaj iz kuhanih borovnic
ali pa jim damo sveže borovnice
★
Borovnični sok uporabljamo
tudi za barvanje vina.
★
Madeži borovničnega soka so
zelo trdovratni. Najlažje jih od
stran ju jemo z žveplenim dimom
V konservni škatli zažgemo žve-
pleno nit in pridržimo madež
nad dimom toliko časa, da iz-
gine. Ce se blago od dima umaže
ga speremo z mlačno vodo. Sve-
že borovnične madeže često oči
stimo že z milnico. Pralna blage
omočimo s kislim mlekom ,, nato
pa speremo z vodo.
★
Zaradi pogostega dežja je ko
ristno vedeti, kako se da tkani-
ne zavarovati pred vplivom dež-
ja.
Platnene, volnene tkanine im
pregniramo, da postanejo ncpre
močljivc, z mastno milnico in
raztopinami raznih soli, zlasti
aluminijevih.
Za težka, debela blaga napra-
vimo raztopino iz 10 delov be-
lega kleja, 10 delov glicerina in
50 delov vode. Po nekaj urah
blago posušimo. Za impregnira-
nje takega blaga zadostuje, da
Ing. Zoreč Egon:
Ob mu žetve, mlačve in setve strniščnih posevliov
Dragoceno žito je dozorelo.
Kmetovalci zda i kosijo in žanje-
jo. Dnevi žetve so menda naj-
lepši dnevi v kmečkem življenju.
Imeli bomo naš vsakdanji kruh.
Kot vsako leto, bo tudi letos
mlačev organizirana. V to svrho
so se že zbrali mlati-lničarji okra-
ja pri Okrajnem ljudskem odboru
(10. julija 1954) ter se na skup-
nem posvetovanju dodobra pome-
nili o letošnji mlačvi. Postavlje-
na je organizacija mlačve. Vs«
mlatilnice so razporejene kar
najbolj praktično po okraju v
vsako občino in vas, tako da bo
m'ačev pri količkaj ugodnem vre-
menu pravočasno končana. Vide-
ti je tudi. da bodo odnosi zado-
voljivi.
V ponovno pojasnilo še to:
Obračun mlatitve se bo izva-
jal s pobiranjem merice. Sloven-
ski poročevalec od 12. julija 1954
pKJTOča, da velja sklep o obvezni
prodaji žitne merice iz mlatilni-
ce (Uradni list FLRJ štev. 26/53),
I ki ga je sprejel odbor za gospo-
I darstvo zveznega izvršnega sveta
j lani junija.
I Podjetje DES vztraja, da v le-
I tošnjem letu nikakor ne bo do-
I voljeno tako imenovano »vrše-
nje«, ki jc predvsem v navadi v
Središču in Obrežu. Dovoljeni pa
bodo motorni priključki s števci,
o čemer so po izpovedi zastop-
nika pKKijctja obveščeni mlatilni-
čarji. Obračunavanje bo pri last-
nikih mlatilnic, ki bodo mlatili
različnim gospodarjem, po tako
imenovani »obrtni tarifi«. Iz za-
voda za Socialno zavarovanje je
pojasnjeno, da posameznih po-
imenskih prijavnic ne bo, temveč
se prijavi le čas (koliko ur dela)
in pa jakost stroja v KS. Mla-
tilniške knjige bodo razposlane,
čim prispejo.
★
Osnovni agrotehnični ukrep za
očuvanje vlage v zemlji je, tT.*
kojšnje preoravanje strniščnih
površin, čeprav se žito še naha.
ja v kopicah na polju. Predset-
1 vena priprava naj ne bo oranje,
j temveč globoko rahljanje ali
j ritje Ce bi zemljo močno pre-
orali, bi zgubili preveč vlage, ki
I jc dragocena. To rahljanje naj
, bo 12-18 cm globoko, za setev
plitvejše, a za saditev in v sušnih
j predelih globlje. Globinski obde-
lavi mora. če je potrebno, takoj
slediti poravnavanje površine z
vlačo in brananjem. Ta obdelava
I omogoči čimboljše vpijanje vla- j
ge — v suši pa dviganje vlage ]
iz globine, česar s plitvim rah-
Ijanjem ne moremo doseči.
Visoki pridelki strniščnih po- i
sevkov so v naših razmerah v "
največji meri odvisni od pre-
skrbe z vlago. Nad vse je torej
varčevanje, da s pravilno obde- ^
lavo zemlje pripravimo oziroma ^
! očuvamo najnujnejšo vlago za ,
' uspešen začetek rasti strniščnih ^
kultur. Najbolj razširjene rast-
line, ki jih gojimo kot strniščne
■ posevke, so ajda in strniščna re- ;
pa.
Nekaj o gnojenju teh kultur:
Strniščni posevki pridejo v zem-
Jjo, iz katere so žita izčrpala lahko
dostopno fosforno hrano Znano I
je, da žitarice potrebujejo veliko
fosfome hrane. Ce se vzame v ;
poštev še dejstvo, da fosfor iz j
superfosfata. s katerim 'smo gno- '
jili glavnemu posevku^ rad pte- i •
haja v netopno ob'iko, potem jt I
jasno, da je gnojenje s fosforom '
zelo važno za. dosego visokih ■
hektarskih donosov strniščnih
kultur. Gnojenje s fosforom (su ;
perfo^fatom) je boljše deljeno, t. '
j. v obrokih, kot pa običajno en- '
kralno gnojenje.	'
Kalij: glavni posevek ga je iz-
orlstil v polni meri, zato jc do-
iajanjc kalija potrebno.
Dušik: dušična hrana se v zem-
ji v dobrem fizikžlnem stanju
ločasi mobilizira iz humusa zem-
je, ki je z organsko snovjo do-
iro preskrbljeno, torej ni treba
nojiti z dušičnatimi umetnimi
nojili. Zemlje, ki so brez humu-
a, morajo seveda biti gnojene z
ušičnatimi gnojili. Uporabljati
e le hitro delujoča duš'čna gno-
ila, ki vsebujejo dušik v obliki
moniaka ali solitra. Popolnoma
lapačno bi bilo uporab'.jati ap-
leni dušik, ki bi učinkoval pre-
fozno.
Glavne strniščne posevke, ajdo
a strniščno repo, bomo gnojili
K) hektaru:
Ajda: 200 kg superfosfata. 100
g apncno-amonijskega solitra,
6 kg 40% kalijeve soli.
Strniščna repa: Poleg hlevske-
[a gnoja še 100 kg 40 % kalije-
e soli. Drugih strniščnih kultur,
:i jih bomo sejali, da jih
nsiliramo, navadno ne gnojimo.
'O—100 kg apneno-amonijskega
olitra bi pospešilo rast in raz-
oj zelene mase.