Thm largwi Daily b tU United State«. kl mu .1° že 1933 p0r0 nadaljeval, — bo morala slednjič poseči vmes vlada ter prevzeti nadzorstvo nad vsem gospodarstvom. — Nisem proti zaščiti delavstva, — je dostavil, — toda danes je tako, da je delavec zaščiten, delodajalec je pa izročen na milost in nemilost delavskim voditeljem. dila qna. rešiti vprašanja madžar. monarhije. Rekel je, da oni, ki spravljajo na dan to vprašanje v sedanjem času, ne de".j.|o dobro za domovino. Šele sedaj se je izvedelo, da je v nedeljo na nazijskem zborovanju v Debreczinu nek na-zijski voditelj prebral prokla-macijo, ki zahteva, da postane Horthv madžarski kralj Nikolaj L Poslanec Vasari je v gorenji zbornici povdarjal, da je po deželi zelo razširjena zarota proti ustavi. Rekel je, da je na-zijsko delovanje prekoračilo svoje meje ter je zahteval, da vlada takoj strogo nastopi proti nazijem. GENERAL ZRAČNEGA BRODOVJA RIM, Italija, 3. dec. — Vojvoda Aosta, ki je bil nedavno imenovan za abesinskega podkralja, je bil včeraj deležen nove časti. Mussolini ga je imenoval za generala itali i ja^hjga zračnega brodovja. lja. Nekega dne pa opazim, da me žena vara s prijateljem. Potegnil sem revolver in oddal nanj dva strela, pa sem ga samo ranil. Poslali so me v bla-znico in me po šestih mesecih izpiustili kot ozdravljenega. — Moja žena je medtem prodala trgovino in izginila. Jaz sem se začel potepati po deželi. Slednjič sem se zatekel v votlino kraj ceste ter sklenil la kote umreti. Po treh dneh me je pa premagal glad. Odpravil sem se k bližnjemu farmerju, toda od slabosti nisem mogel dalje. Šerif mu je svetoval, naj prične novo življenje in naj si poišče — novega prijatelja. Lloyd George bolan. LONDON, Anglija, 3. dec. — Svoječasni angleški ministrski predsednik David Lloyd George je nevarno zbolel. — Zdravniki so noc in dan ob nje govi strani. Starliemiberg se je poročil na Kahlenbergu iz zgodovinskih ozirov, kajti njegov praded knez Ernst Ruediger Starhem-berg je leta 1693 branil Dunaj pred Turki in poljski kralj Jan Sobieski je na Kahlenbergu Jibral svojo vojsko, s katero je vdaril na Turke ter jih porazil in tako osvobodil Dunaj. Knez Starhemberg se je že od leta 1929 trudil, da se Joči od svoje žene Marije Elizabete, rojene grofice Salm-Reiffer-scheidt-Raibz. Zakon pa je bil šele razveljavljen v soboto po odloku nadškofijskega sodišča v Salzburgu. Starhemberg pa si je s poroko z Noro Gregor zapečatil svoje politično delovanje, kajti žena je židovskega pokoljenja in zaradi tega knez v strogo katoliški Avstriji ne bo več mogel igrati velike vloge Vse je bilo urejeno, da bi bila poroka tajna. Splošno je bilo domnevano, da bo poroko izvršil dunajski nadškof v svoji privatni kapeli, kjer so tudi čakali časnikarski poročevalci. Medtem pa je vozil en avtomobil proti Kahlenbergu in kmalu mu jih je sledilo še osem. V prvem avtomobilu se je peljal župnik Grossauer iz Gradca, v ostalih pa knez Starhemberg z nevesto in svojimi prijatelji. Družina kneza Starhember-ga je starejša, kot pa habsburška cesarska rodovina, ki je vladala avstrijskim deželam od leta 1278. Knez Starhember? ima mnogo gradov, ki so raztreseni po vsej' Avstriji ter so njegovi dohodki tako veliki, da je sam vzdrževal svojo armado heimweihr, dokler je kancler dr. Kurt Schuschnisrsr ni razDustil, S^arhembprn^ pa odstavil kot podkancltrja. 90 KADETOV ZBOLELO ANNAPOLIS, Md., 3. dec.— V zvezni mornariški akademiji je včeraj po kosilu zbolelo 90 gojencev. Napadli so jih želodčni krči. Nekaterim so zdravniki izprali želodec, večini je pa zadostovalo močno odvajalno sredstvo. DETELJA KOT SOLATA MINNEAPOLIS, Minn. 3. dec. — Dr. Victor Heiser, ki je prepotoval ves svet in v knjigi o-pisal svoje doživljaje, je začel priporočati Amerikancem deteljo. — Ni je boljše solate kot je detelja, — pravi. — Delavci, zaposleni v južnoafriških zlatih majnah deteljo redno uživajo. Vsebuje dosti soli in drugih snovi, ki so koristne za človeško telo. a L »/ » t ; 7LROV7L" - - «••„.. TTT "Glas Naroda 99 Frank Hakser, Mi J. Lopata«, 8«3. •t tfe» CUT, It I. •GLAS NARODA flfrjy «f lfc» rwifc), §m)«a po tndl la wrtmortl Order. Pri MtiIUH* m prloMofcJo. Daur m] m Naforoll kraj« uarofinlkor, pralno, da m 4k kttraja Xcarty IC.00 Brmj Doj kngt Ca celo lato valja u KlHAdo a o ■(••••••••m oa 2L& JK)I lrtl aooaooaa aaooaoaoooa« U <9Mrt Ma...... Ea Maw York aa erta lat» 97J00 Za pol lata...................................W.5C Za InoKMtT« aa Mb lato 9Tj00 Za pol lau....................SUO "Qlat Naroda" lataaja raakl dan oedei] 1b "GLA8 NAROOA". 211 W. lftfc Street, tftm Tok N. X. Telephone: Otfelsea 3—1242 ALI BO VOJNA? Povprečen človek v Evropi je skoraj prepričan, da no v.i ^iitovna vojna ni več daleč, da ne bo minilo niti 10 let, ko bo izbruhnilo še mnogo strpnejše klanje, kakor so ga i-meli v letih 1914 do 1918. Da so ljudje v Evropi o tem prepričani, so dognali poročevalci "United Pressa" v Londonu, Parizu, Berlinu, Rimu in Moskvi. Povsod vlada enako prepričanje glede bližnje bodoč- i osti. V Franciji, Nemčiji in Avstriji se ljudje celo boje, da se je nova svetovna vojna že pričela. Izmed treh Angležev sta dva trdila, da upata, da se bo državnikom vendarle posrečilo preprečiti novo vojno. V Nemčiji, Franciji in Avstriji sta dve tretjini prebival t va prepričani, da je vojna neizogibna in samo ena tretjimi pravi, da je verjetnost nove vojne velika. V Rusiji in Italiji je ena tretjina prebivalcev pesimistična, druga neodločena, tretja pa optimistična. Drugo vprašanje, s katerim so se poročevalci "United Pressa" obračali po velikih evropskih mestih na ljudi, se je glasilo: Ail bo Amerika posegla v bodočo svetovno vojno? Večina ljudi je odgovorila, da ne bo. Če bi pa že bila Amerika prisiljena poseči v vojno, bi ?e zopet pridružila zavezniškim državam. Ljudje Se vedno govore o zavezniških državah, kakor so bile med vojno. V Nemčiji in v Angliji so ljudje prepričani, da bi Amerika ne šla v novo svetovno vojno, v Rusiji so pa prepričani o nasprotnem in pravijo, da bi bila Amerika iz gospodarskih razlogov, prisiljena poseči v vojno. V Franciji, Avstriji in Italiji so mnenja deljena. Manjšina misli, da bi Amerika pomagala v vojni Angliji in Franciji. Glede na vojno na Daljnem vzhodu govore ljudje v Rusiji, da se bo Amerika končno pridružila Rusiji, da zajezi japonsko ekspanzivnost. Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO tm $ IM _ Dta. IN I Ml _ Dta. SM 9 7JI _ Din. m $11.«_ Din. m I23.M _ Dta. INC _ Dta. trn ▼ ITALIJO Za $&35 .......... Ur IN f lZJtt____Lir m S »M .......... Lir 5N 9 STN____Ur 1N# I112JM_____Ur NN lir NN KEB SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izptaiila vetjih zneakav bat žganj navedeno, bodisi v dinarjih aU lirah dovoljujem« le kalJKe pogoje. . Izplačila v ameriških dolarjih Zl 'tpuaie t 5.— 0U 5.75 zzzSSJ- ..........Jll> JUM 11 • (J 11 J Prejemnik dohl ▼ starem kraja ixplaOlo T dolarjth. .... . i, NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO C ARIJI LRTHB SA PRISTOJBINO > ' ^ - ; - - ■--. -- Ncw Yorlc, Saturday, December 4, 1937 ~ tBE LARGEST SLOVENE DAILY TN VBX Zavarovanje proti ne- * tn i u NOVI ČLANI KONGRESA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY • "Gla» Naroda" " 1 ' •Id WB8T ltth SI BUT NEW IOBK. N. I. 1 1 ■■■■ ....."V ~ - _—T-u .L POŠILJATELJE OPOZARJAMO, pri petiljatrah akngla Ko je leta 1929 iiuhistrijal-na kriza zadela to deželo, nismo imeli na razpolago ni kakih organiziranih ustanov, ki bi bile v od pomor proti problemom, ki jih je kriza izzvala. Kdor je zgubil svoje delo ali posel, je najprej vporabil svoje prihranke in, ko je te izčrpal, moral se je v svoji revščini obračati na privatne dobrodelstvo za kako pomoč. Dandanes je položaj povsem drugačen. Sistem zavarovanja proti nezaposlenosti se uveljavlja v vsaki državi te Unije, kateri odpravlja — vsaj do nekatere mere — odvisnost nezaposlene osebe od dobrodelstva. Od 1. januarja 1938 bodo zakoni o zavarovartju proti nezaposlenosti dajali zaščito 1] milijonom delavcev sledečih držav: Alabama, Arizona, California, Connecticut, District of Columbia, Louisiana, Maine, Maryland, Massachusetts, Minnesota. New Hamlpshire, New York, North Carolina, Oregon, Pennsylvania, Rhode Island, Tennessee, Texas, Utah, Vermont, Virginia in Wisconsin, Do konca leta 1938 bodo taki1 zakoni v veljavi tudi v državah Tdaho, Indiana, Mississippi New Mexico, Oklahoma in So. Carolina. Sredi leta 1939 pa bodo vse države vštevši District of Columbia, Alasko in FTawai, pripravljene oskrbovati nezaposlence potom svojega zavarovanja proti nezaposlenosti. Le v enajstoriei držav, vštevši Michigan. Minnesota in Pennsylvania, se ti zakoni raztezajo na delavce v vseh tvrd-kah, celo na take, ki imajo samo po enega delavca. V dveh državah prihajajo v poštev le tvrdke, ki zaposlujejo tri ali več oseb in v 11 državah one, ki imajo štiri ali \vč delavcev. Ali celo s temi omejitvami bodo zakoni o zavarovanju proti nezaposlenosti od velikanske koristi za človeka, ki je ostal brez dela brez svoje krivde. V minulosti je delavec, ki je zgubil delo, enostavno povedal število nezaposlenih in upal jo na bodočnost. Sedaj, ko ostane brez dela. se bo podal v najbližji urad za posredovanje dela (State Employment Office), ki deluje v zvezi s federalno posredovalnico dela. Tu se bo registriral klot nezaposlenega in bo zaprosil za nezaposlenost-no odškodnino. Kot del tega postopan ja ga bo uradnik državne posredovalnice vprašal za razne poaritke, da se ugotovi, da-li je on zmožen za kake druge vrste dela. Nezaposlena oseba bo morala izhajati iz lastnih sredstev za 2 ali 4 tedne, kakršni so pač predpisi zakona v dotični državi. Alco po tej takozvani čakalni dobi ni dobil dela, bo prejel ček od državne uprave za zavarovanje proti nezaposlenosti (State Employment Insurance Administration). Ta Ček bo znašal 50 odst. nre'«n»e-gp tedenskega za?!»i.H-a. ki bi ■ga zaslužil,-ako je delal ve- t »- den. Ne more pa dobivati več kot $14, razun v državi \Vvo-, ming, kjer more dobivati celo ■po $18 n-a tedni. Med tem, ko dobiva te tedenske čeke, državna posredovalnica dela se potrudi, da mu dobi kako vrsto dela, tako da postane zopet gmotno neodvisen. Ako pa ui nikakega dela za daljšo dobo, bo nezaposlena oseba dobivala svoj tedenski ček za gotovo število tednov: 12 tednov v Arizoni in Califor-niji, do 16 tednov v takih državah, kot Massachusetts, New York in Ohio, in 20 tednov v državi Rhode Island. Zavarovanje proti nezaposlenosti ne garantira dela nikomur. Ustanavlja pa ustroj, ki bo zaščitil delavca proti takojš- j nii revfcčini v slučajn nezaposlenosti. Ta mašinerija bo tudi zaščitila državo proti takojšnjemu navalu prosilcev za relief. •Več kot pol bilijona dolarjev v reservah, nabranih potom nezapošlenostnega davka od privatnih delodajalcev, bo vsako leto po 1. januarju na razpolago, da se ublaži gospodarski pritisk, ki vedno nastane po izbruhu gospodarske kri ze. Ni dvoma, da novi zakoni bodo doživeli razne spremembe. Popraviti se morajo zlasti določbe glede delavcev v malih delavnicah, tako da bodo tudi oni deležni zavarovanja. Sistem pa, ki začne delovati 1. januarja, pomenja velepomem-•hen eksperiment, ki .se bo dal razširiti in izboljšati. Brooklyn, N. Y. Naj prvo se v imenu slov. pev. društva "Slovan" prav iskreno zahvaljujem vsem udeležencem naše prireditve 4 Marti no vanja' preteklo soboto, vršeče se v Kočevskem domu. Kljub slabemu vremenu je bila velika udeležba, zakar vam vsem skupaj vsa čast. S tem, da ste se udeležili, ste pokazali. da cenite "Slovanove" priredi«.ve, kar si društvo '"Slovan" šteje v ponos. Prav lepo se zahvaljujem za udeležibo Mr. in Mrs. Joseph Remsu, kateri se nahajata tu na počitnicah. Dospela sta iz naše lepe Slovenije, da zopet vidita svoje prijatelje in sorodnike. Želimo jim Obilo razvedrila v naši sredini. Tudi naš prijatelj Peter Zgaga nas je počastil s svojo navzočnostjo v družbi rojaka Franka Masleta iz Little Falls, Ni Y., kateri je bil tu na obisku. Pripomniti moram na o-pazko Petra Zgage, da na tej prireditvi so bile jest vi ne kakor »pijače poverjene Kočevskemu domu. Žal, da se oskrbniki niso izkazali v tem ozirn kakor bi bilo treba. Bodite pa uverjeni. da bo na naših bo-dočih prireditvah odbor "Slovana" za te stvari vcVlno sam KNJIGE VODNIKOVE r. u ZA LETO 1938 $1.35 4 KNJIGE t 1»._ STliTK tMSlirTl (Ivan 1'inlrŽMjl Porost SIN (Ivan P«rtrč».....Povest ENAINTRIDESET IN EI»EN (O. S<-st • — Knjiga o vojnem vjetflistvu. KOLEDAR ZA LETO littS % "GLAS NARODA", W. i&S Stmt, York, H. t. Slika nam kaže pet novih kongresni kov, ki so t. kom {>o nebnega kongresnega zasedanja prvič nastopili v Washing-tonu: Gamble, Rockefeller in Barton iz New Yorka; Satter-t'ield iz Vinginije in Connery iz Massachusetts. Peter • • • • • • • • Zgaga TtrGL AS IFLIS DAJE BANKET NOVEMU PRISELJENIŠKEMU. KOMISARJU. "GLAS NARODA" \ j pošiljamo v staro do- J f movino. Kdor ga ho- 0 narnriti 7a oirmV ^ j kraj stane $7, — V j J Italijo lista ne poši- f Ijamo. p pre skrbel. Za ta slučaj mu blagovolite oprostiti. Tem potom vas že sedaj v imenu slov pev. društva 'Slovan' prav prijazno vabim na nalso prihodnjo -zabavo "Silvestrov večer", ki se bo vršil Amerikanci raznih poklicev in slojev, vštev«i mnogo odlie ne tujerodce in tujerodke, l)odo oa(^bin> seznanili z novim foderahum komisarjem za priseljevanje in naturalizacijo Mr. Jar.ii>- L. Houghteling, o]» priliki banketa v hotelu Astor v mesto New York v četrtek 0. decemlbra. Ta banket pure ja Foreign Language Information Service: \b. Houghte'-ing j" i »i! član upravnega svit:: te organizacije tekom zadnjih Id let. Stotina (»drenih oseb je v seznamu pokroviteljev tega hank. ta. Na vauketn b.» komisai Ifougliifiing govori! o "neka- 31. decembra in sicer to pot v prostorih rojaka Mr. R. Škrai- ^»rih nerešuiih vprašanjih imi-narja, na Woodward in Put-'racije." Tzmed dnigih govor-nam Aves., en block od Forest nikov tega večera sta Alvin Ave. postaje. |Johnson, ravnatelj nove Šo;.* Na programu je pi tje, kras- -ocijaliio raziskavo in bo go ni pelnočni prizor z nastopom voril o "nevarnosti medpie-sUirega in novega leta, itd. nienske nestrpnosti," in Hen-"Slovan" vam bo zopet zapel rik William van Loon, pisatelj nekaj prav lepih naših pesmi, m zgodovinar, ki ob govoril o katere ima pripravljene nalašč za ta večer. Za ples bo igrala izvrstna domača godba. Natančneje bode še pozneje poročano v tem listu. Rezervirajte si že sedaj petek večer 31. decembra za "Slova-novo" Silvestrovo. S pevskim in ro jaški m yn> zdravom za slov. pev društvo "Slovan" Anthony Svet, tajnik. "zgraditvi ameriške kulture." Odlični ameriški pisatelj Will Tnvin bo predsedoval. ^Inogi uredniki in izdajatelji, kakor tudi voditelji tujerodnih organizacij so se odzvali na vabilo za banket. Kdorkoli bi se hotel vdeležiti, naj se prijavi na Foreign Language Information Service, 222—4th Ave., New York City. Cena za banket je $3.00. .-T:" . » ______. -- - f V SPOMIN ' PRVE OBLETNICE SMRTI NfiPOZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Marka ki je umrl 4. decembra, 1936. Prezgodaj, žal, si nas zapustil, Tvoj dom je grob že leto dni. Po« •ivaj v miru, nepozabni, In večna luči naj Ti sveti. Žalujoča soproga, hči in sin. Coverdale, Pa., 4. decembra 1937. " ' ije je res zanimivo. In tako se je zgodilo, da je stara mati postala zopet mati ter rodila lepega otroeička. Njen vnuk, sinček njene hčere, je bil ves navdušen zanj. — Oh, stara mati, kako lepega babvta imate, — je vzkliknil. Stara mati je bila pa nekoliko v zadregi in je rekla: — Ah, saj to ni baby, to je vendar tvoj stric. c^p Ženska je prišla v trgovino in kupila pol ducata patron. Pri tem se je pa v zadregi izgovarjala : — Veste, patrone niso zame. pač pa za mojega moža. Z upi t jem in petjem se ne doseže nobene zmage. Oni, ki hoče zmagati, mora imeti zaprta usta. toda odprte oči in mošnjo. Večkrat nastane iz prijatel jeva ljubezen, kakor pa prija-teljtvo iz ljubezni — Toda prijateljstvo, ki ga rodi ljubezen, je veliko močnejše, nego ljubezen, iz prijateljstva porojena. Tukaj je par nasvetov za zakonske žene: : 1. Bodi vedno potrpežljiva. Ne sili v svojega moža in ne nadleguj ga z neprestanimi vprašanji. Če mnogo vprašuješ, zaslužiš, da ti laže. Če je tvoj mož utrujen in hoče v miru obedovati, ga ne vprašuj, če te ima rad. 0e je že prepir neobhodno potreben, se prepiraj nežno. 2. Ne zanemarjaj niti svojega telesa niti duha. Mnoge žene mislijo, da jim ni treba več skrbeti zal-?e, če se jim je posrečilo omožiti se. To je velika zmota, kajti mož kaj lahko najde pri drugi ženi to, česar ne najde pri svoji. 3. Ne bodi potratna. Če jo pa tvoj mož n:i«pram tebi širo-kogruden. mu ne brani, ker te višje ceni, če čuti, da je napram tebi velikodušen. 4. Ne delaj se bn«pomemb-nejša nego si. Tvoj mož naj nikoli ne misli, da je nenadomestljiv, pokaži mu, da so na svetu tudi drugi možje, ki bi ga nadomestili, če bi te hotel zapustiti. 5. Ne pozabi, da hoče tvoj mož včasih ostati sam, pa naj te še tako ljubi. Nikoli si ne prizadevaj prodreti v skrivne kotičke njegove duše. 6. Pomni, da je zakon kakor žametast trak. Če ga prestri-žeš-in zopet zasiješ, se da sicer se nositi, toda vreden ni vec dosti. Sodnik je rekel obtožencu ?— Prizadevanjem vašega zagovornika se imate zahvaliti, da ko vas porotniki oprostili. V nasprotnem slučaju bi vas moral obsoditi na dosmrtno ječo ob trdem delu. Obtoženec je pa odvrnil: — kaj mi pomaga, go*pod sodnik. Saj bom moral tako ali tako do smrti trdo delati, da bom plačal zagovornika. Mussolini je vb ljubico Magdo so slednjič vendarle spustili v Ameriko. Toda v gledalBčih in v noe-nih klubih ne snle nastopati i »t člankov ne sme pisati o svojem razmerju z Benitom. To je zanjo zelo hud udarci-, ker si kruha ne bo mogla služiti. ' Ameriška javnost bi jo rada -videla na odru, ker je radovedna, v kakšno žensko se je Mussolini zaljubil. /Tudi jaz Iri jo rad videl, ker sem radoveden, kakšna je "ženska, ki se' more v Mussolinija zaljubiti. _ .__ vikvVi New York, Saturday, December 4^1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY W UJSX W. SZANIAWSKI: DOMA NAJBOLJE Zvečer pri čaju pravi gos|>od kakšne križe in težave imam. Hiipolit ženi: — Jutri ue pojdeni v pisarno. — Kaj pa ne! Pa vendar nidi bolan? Saj ti vedno pra vim, da premalo paziš nase! — se jame razburjati žena. — Kaj še! Konec leta je tu, pa moram sestaviti bilanco. To I ™»,rtk.i' • • • Jih j ^ znati> ^ odhodu otrok v šolo razložil 11 kla(la? Mar naJ večno j ladja h z. .'>12 čevljev pod mor- trpim, da mi boste takole k rad- j -ogo-! — No, kje sem jih dobilat, . vor. V naslednjem truiutkla j IVi naši branjevki, tu za vo- !M Im in se je pogovor izpremenil v -r • -h lom . . . Pri listi koza vi. Sedaj se za to nalogo pri- dito izmenjavo nazorov da se je- . . ..... pravlja ameriški potalpialec — 1 akoi mi »din se* ta jajc-: • / i . ,, • . . . kapitan John Craig, ku je v San^BiBHI BLAZN1K0VA za leto 1938 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" Georges Ohnet: Zadnja 216 West 18th Street New York. N. Y. 28 — Jutri bo pogreb, — je nadaljeval agent. — Pogrebne obrede opravijo v cerkvici na avenue Grande-A ruiee. ki jo je tako ijubi. V vrtincu strasti do druge ! i se čutil povsem prostega vplivom svojega zaničevanja od tebe. Le nikar nobene slabosti, ponos, odločen odpor in odločnosti, če bo potrebno, le nikar nobenega ponižujočega odpora. Služba je trajala deset ur. Grofica de Fontenav se je znova zatopila v fežko misli. Pozabila je na agenta. V duhu je j tem sklepu je Mina zasnovala načrt svo- V i dela pred seboj zlatolaso dekliško glavico, še p'1 nadaljnih korakov. Biti si na jasnem o tem, neopredeljenih potez — toda prijazno, dražest ; l(' bilo prav, toda zadostovalo to se ni. Treba !io, sladko nasmejanega obraza in krasnih mo- !Je bilo pritisnite' na krivca samega in doprinesti drill oči. Na čelu ji je blestela vsemogoča mi- jIJlu dokaze, da njegovo početje ni ostalo prikri- , .. . T, . . kavnost mladosti in s platnenitim ponosom ziln- Komtesa je mogla Anuauda kratkomaio kega bivola. Kipitau Oaig .... . . , , : ....... .... pripoveduje • " i nepremagljivim zaupanje m trdno vero vase je prositi, naj pride k nji m presenetiti ga z vpra- " Enkrat me je napadel. Ti- j napovedovala boj svoji rival i nji. Komtesa jemanjem: ste ure so bile najstrašnejše! fclotooko vzdihnila. Dvignila je oči in opazila, da t Kdo je ta Lucie Andrimontova' mojega življenja. Bilo je ofojjo sama; agent je bil ta čas odšel. A če bo imel -slučajno pripravljen primaren Cedro vem (»toku v Tihem mor- . . . . . , . . ,, . ju, kjer smo iskali 4 jarboruoi ^ S1 ']e komtesa kaj lallko misllla' ™ jadrnico "Marja Salud", ka-;vsom tem' kar ie l>ilo odigralo, m mč resn--tera je nosila seboj v Evropo .i*' živela v varljivih sanjah od trenutk i iz Mehike zaklade ustreljenega' svojih sumničenj. Zapadla je izkušnja v i. da bi mehiški ga cesarja Maksmilija- t. verjela. Za hip se je borila proti sebi, rekoč: na. Ladja, ki je bežala preu;M«ša se mi! Zakaj hočem vse vedeti, zakaj bi uporniki po Tihem oceanu, pa' i- . •, v. ,. i 1 . . . . . 1 .prostovoljno ne zatismla oei. Marki/, una prav. se je potopila in z njo vsi za-.,, , . . , , , i * t. sa modrost it zaklade senu hotel; v tem, da si človek prikriva eni zaman nesrečo, da je kratkomaio ne prizna, dri razlegalo po vsem stanovanju. ka nazaj, da ti jih zamenja in Vprašam te, Marieka, kje j |U)r, sanico kisika 111 h i j a. S po- ________.. močjo teh dveh upa tam spodaj — tmspa, jaz ne pojdeni tja. , . .. 4 ... . , ,' 7 . .. 1 . , ' i vzdrzati toliko easa, tla bo mo- ,/anian bi bilo vse pnza 1)0 M»>™jala. geče. Saj sem I jene ladje ter iz njih dvigniti — Kaj? še odgovarjala mi! milijone, časnikarjem je pri-— /ato pa v,,m juz Xisem s<* l)a ta-» povedoval, kako silno lepf> je g< ^podinjn od včeraj. livaLi bo.! ,nnnir- i - podaj na morskem dnu. f%- iiu. Takoj mi pojdeš s t>m Siij .h« ndar sjM»nrinjate.; vek kar jnizabi na svet. To niz- naznj, naj ti mesar zamenja gospa, kako vam je sama nekoč i ^»oloženje pa menda povzroča Spotoma pa stopiš k braujev-1 l*>vcdala. da ne s«i|i sama v č.^uerno vdihavanje kisika, ki po par jajek j.jajčku, da bi vedela, kakšno [ki človeka kar nekako opijani. je . . . Ta ima namazan jezik.;Šele ko je človek zopet na vr-Kaj pa, če uii ne bo hotel (:,m j„ na 7r:lku, takrat se šele dati drugega mesa t Možje ta _ to j,- bilo nekaj drugega. | spomni, da spodaj ni sama loko robat — je ugovarjala Ma takrat smo kupovali pri nji na j pota. marveč tudi boj. 1 "'k*'1- ^ knjižico, zdaj ko plačujemo v j Xi varni so morski volkovi. ^ Kaj, naj mi ,x»skusi! r.( tovini, bi pa rada videla, če ki pa še daleč niso najbolj ne-Sjuna mu pojdeni zabrusit v ji|, nr |M( zamenjala. Sama vame živali morskih globoČin, obraz, kar mu gre Sicer je pn .topim k nji. Toda jay. ne mo-1 če je človek dovolj pameten, j TJ. • Tf))la v t] k doma tudi gospod, »n|nnisem oblečena, ona pa tu Mcsk.ga volka se kaj labko- ''n ^ ni m0<;|a kor ie bilo nje- mu /e pokaže, /agrozi mu ^ di ni vredna, da bi se n ii na Ijn- i ubraniš tako. da se delaš kakor 1 policijo in protokolom. odgovor, če bo že vnaprej pripravljen, da se bo hitro izvil iz precepa, kakšno porazne dokaze mora imeti njegova žena pri rokah, da bi ura presentila? Nobenih! Ime dozdevne ljubice in njen naslov. Ali bi to zadostovalo? Nikakor ne! Treba je bilo preskrbeti si točnejšo informacija in prepričati -e o njegovi nezvestobi na last lie oči. Grofica de Fontenav je že imela pripravljen načrt. Nameravala je posotiti Lucio, govoriti z njo in iz njenega vedenja, glasu in pogledov uganiti to, kar je hotela na vsak način zvedeti. kladi. T< dvigniti. Trikrat šel doli. Ko pa sem četrtič šel j ustvari ozračje prijetne samozavesti in src pod morje, nisem bil več lovec^'e. Mar ne bom imela za to potrebnega pojru-ja-z, marveč je nekdo drugi lo-ima? Kaj res hočem začeti strašno borbo proii vil mene kot plen, Bilo je tako^isfemu, ki ga edino ljubim' Mar boni res Imt jo bila zelo drzna, toda vodila je narav- Kakih 100 metrov pod mor- ,ila, lu Zarao začele segati za mo- primerno pretvezo, izgovoriti vpričo nji* Ar-maudovo ime in izrabiti prvo zadrego, da odkritje tajno njunega razmerja. To bi odtehtalo "so nevarnost tveganega koraka. Mine jo skic r ila storili la korak. Taka naglica je odgovarjala njenemu značaju. V borbi najde isaino sebe. noj. ' Takoj sem si mislil, da!mora"1 ltsn,eriU sv°je čim bolj sem mu;Njen prirojeni ponos, njena ljubosumnost, ro- je to moj zadnii trenutek živ-1 m1aua' tem popolnejša mora biti moja žrtev, j )t.na iz (i0lge, srečne ljubezi, sta s,- združila i;i I jen ju. Edina rešitev je bila, da s- mi posreči skriti se v jamo. kamor bi ogromna žival ne mogla. Kajpada bi me potem tam oblegala. Kako sem se izmuz-, nil skozi orjaške tipalko, sam ne vem. Bil som v duplini. Samo to vem, da se je voda naenkrat začela peniti okoli mene, ker se je žival začela obra- Toda v njenem srcu so jo oglašal še on glas ir. ",mla 1,aPR,j v njenem sreu je tičala ostrina :a je govoril proti toni treznim provdarkom: --1 vronkoga očitka Ud prvega trenutka onega n-Kaj, vse to prenesti molče, vsemu ukloniti se!, ~fKllu>Sa "dkritja se ni mogla iznebiti misli, da y_ !met-i dokaze nozvestolM- in vzpodbujati ga z!r0 J1' UuVl olm nek°r* izneverila Armandu na '. no truplo preveliko. Vem še to, ]*mc.jo m protoKoiom. „h|ačila. Toda ,M»čakaj, k bi bil mrtva stvar. Celo dihati kako ^ 7Y'or s ,vojillli z,,enimi Hoe» jo Marieka ogr ! sreči je danes doma gospod, ne snu š, kar je strašno težav- (>-mj Z1ja]a vame nila ruto in odhitela. Vrata 'on sam pojde k branjevki. On i no. ('e pa imaš dovolj močnih je zaloputnila za seboj tako! ji že pokaže. Bomo videli, ali jel živcev, da ne dihaš in tla se ne močno, da jo gospoda Hipolita j dovoljen tak rop pri belem j izdaš z nobenim gibom svoje kar v ušesih zbodlo. t dnevu. j roke? to 1h> morski volk pustil Gospodinja je pa stala ta čas In razjarjena gospa je odhi-jpri miru, ker on se ne ukvarja 'ie'^red možem in mu temelji- tela v moževo sobo, toda ser-i z mrhovino, marveč napada le to pojasnjevala položaj: jčala ga je žo na pragn. Dr-1 živ plen. Ker je morski volk — Vsaj enkrat lahko vidiš, žeč pod pazduho sveženj aktov j kratkoviden, jra mores torej s , ! . ! prevari ti. če te ne izdajo raz- burjeni živci. Najhujša zver na morskem PRESENETLJIVO ŽELODČNO ZDRAVILO ZA JESEN IN ZIMO: TRINERJEVA ANGELICA TONICA Izčisti črevesje. Pri vseh lekarnarjih. dnu pa je silni oktopus, to jo Telefoniral sent svojemu tovarišu, ki je čakal zgoraj v svojem čolnu. Ta mož je vso življenje opremljal potapljalee. Dobro je vedel, kaj vse se lahko človeku pod vodo zgodi in je vedno pametno svetoval. To. da sedaj tudi on ni imel sveta za me. Streljati živali nisem mogel poti vodo. Ni ga nam-reš orožja, s katerim bi človek :elikanaka podmorska žival. Z' pofl vodo mogel napasti to zver. .. m t. *. r-i___c t.„ enim udarcem svojih plavuti bi mogel na mostu ]K)l)iti voli- NACIJONALISTICNA ZAROTA PROTI FRA NCOSKI VLADI Treba je bilo čakati. Morda se žival naveliča in odide. Vmes pa sem molil in molil, da bi mi ljubi Bog pomagal in da mi ne bi zmanjkalo zraka iz vodne cevi, katera jo bila tudi v no-namosti. Nazadnje se jo zver le naveličala in odšla. Tri se-knride pozneje sem bil že zgoraj v čolnu. Kc liko časa shu bil ujet v duplini! Meni so je zde-ln cela večnost moj tovariš pa ie potegnil uro in povedal, da (je vse skupaj trajalo le 11 sekund. Pariški policisti Vlagajo na trak orožje in strel ji vo, ki so ga zaplenili zarotnikom, kateri 80 nameravali strmoglaviti republikansko vlado. UBOŽNE ČETRTI NAJ , Z GORIJO. 'Mestni svet v Willesdonu na Angleškem je napravil načrt, po katerem bo dal zažgati •TO liiš v n božn i h četrtih mosta. Hiše bodo zažgali istočasno. Kordon gasilcev in policistov bi čuval okoliške četrti. Edino z ognjem je mogoče obvlada t j nadlogo mrčesa, ki gospoduje JjfX) willesdonskih si umih. Mestni svet je prvotno mislil tudi na uporabo strupenih plinov, pa je ta načrt, ki je prenevaren rajši opustil. ;nirom in potrpežljivostjo? O bi storila to za|!jlllM> tistemu, čigar ime je nosila. Mar ni bila ljubljenega moža, bi ne bila v njegovih očeh | "esreea pravična kazen za njen greh! Ali več vzvišena in vredna njegovega spoštovanju,,ni hi,° tn Pla<'il0 preteklosti v usodni sedanj »-temveč ponižana in brez moči. Pokazati takoj"1'1- ki i" tako težilo! malo ponosa? Saj bi niti ne spoznal svoje žene, (Dalje prihodnjič.) finimi n 1938 SLOVENSKO-AMERIKANSKI 160 STRANJ ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV i Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y.216 West 18th Streti ji I!;1 - !l dliiiiBlbjSMtlll !IM^HI!BHi^Si[|i|||||i||j|||) IBS^PBiHjl HllHi55f "»£99 IT9B999* New York, Saturday, December 4, 1937 TM anOfEBT VW7EHT9 DAILY, TNI UJS3, Ljubezen za ljubezen ROMAN IZ 2IVUEHJA (Q) ZA "6LAS NAROOA" PRIREDIL: I. H. O i idn=i o S poredno samozavestjo ga pogleda . 4'Je že čas, da zaključimo sejo svoje zveze, gospod doktor. "Kdaj -pa bomo zopet imeli prihodnjo sejo!" Lizika poleži prst na nosek in pravi: "Ne vem, kdaj bo vam dovoljeval čas. Danes je petek — prihodnji teden sta mama in Dita povabljeni na čajanko na Zabeni — tedaj v četrtek bi prišli zaman, ako bi hoteli obiskati mamo in Dito." "Zaman? O, prav rad pridem zaman," pravi dr. Waren Lizika zardi. '\Xo, da, zaradi natše seje bi bilo popolnoma prav, da se moremo saj kratko razgovoriti, kar je vsako izmed nas med tem časom dosegel." Hana se je poslovila in odšla v hišo. Tega razgovora ni več slišala. Gert pa je zamišljen gledal za njo. Lizika gre z obrma gospmloma k avtomobilu. Naenkrat pa obstoji in posluša. "Ravno sem slišala avtomobil peljati čez leseni most — najbrže sta se vrnili mama in Dita. Srečo imata, gospoda, s«daj vajin obisk ne bo več zastonj." Waren napravi zelo resen Obraz in pravi: "Da, taka sreča; sedaj moreva še pozdraviti obe dami." Kot po dogovoru ostane Lizika v živahnem razgovoru 7. obema pri avtomobilu, tako, kot bi bila šele ravnokar prišla in sta zopet pripravljena, da se odpeljeta. In res se prikaže avtomobil, < katerim ste s;- pripeljali domov mati in Dita. frosipa Rasnvussenova tako naglo stopi iz avtomobila, ko zagleda oba gospoda, da je skoro padla. Njen obraz zardi, kot Ditin, v velikem vznemirjenju. "O, gospoda, ali sta nas hotela obiskati?" "Da, milosti ji va gospa, ravno sva se hotela žalostna odpeljati, ker nisva imela sreče vas najti doma," pravi Henrik ter pritisne na ustnice mko gospe Racanussenove. "Jaz pa sem hotel poizvedeti, kako vam je bila mala zabava v moji hiši všeč," pravi Darland. "VaSa najmanjša gospiea hčerka je bila tako ljubezniva, da mi je rekla, da ji je bilo zelo všeč." "Da, gospod Darland. In kar imenujete malo zabavo, je bil za nas vse velik dogodek. Povsod govore o vaši zabavi, katero so soglasno razglasili za najlepšo, ki smo jih še im* li zadnja leta. Sedaj pa ne smeta takoj oditi ter morata še ostati." Kot bi bili dogovorjeni, so goapej Rasmu^senovi vsi zamolčali, da so že pili čaj. Gospoda sedaj tudi pozdravita Dito, ki je veselo prišla bližje in gospa Helena povabi gospoda, da za večerjo ostaneta na Altwiese, toda povabilo odklonita, ker si od večerje nista mnogo Obljubljala. Izgovorila sta se z veliko zaposlenostjo. "Toda tekom prihodnjega tedna morata zopet enkrat priti, prav nič pri-sil jeno, samo kot dobra soseda. Kateri dan imate najlepšo priložnost?" Gert bi najrajši odklonil, saj je vedel, zakaj je bil povabljen in je vedel, da Hane ne bo dobil na pogled. Toda ni se hotel pokazati neolikanega in tako so se dogovorili za sredo. Nato se gospoda poslovita jn Lizika gre naglo v svojo sobo, da je ne bi preveč izpraševali. Lagati ni hotela in vendar je bilo zelo važno, da mama in Dita niste izvedeli, da sta bila gospoda nekaj ur v Ilanini in njeni družbi. Da bi uslužbenci kaj izdali, skoro ni bilo mogoče misliti, kajti govorili so samo, če so bili vprašani. Ko je pozneje domača družina pri večerji, pove gospa Helena svojemu možu, da je za prihodnjo sredo povabila o>ba gospoda na večerjo. "Dati pa mi moraš denar, Kari, ker moram kupiti več nekaj delikates," mu pravi. Navadno je denar za take gospodinjske izdatke prosila svojega moža, toda vse, kar je kupila, je dala zapi&aiti na račun ter je tako prihranjeni denar poralbila za to, da je sebi ali Diti kupila obleke, ali pa je denar dala Herbertu. Vsled tega so na Altwiese nastale zelo nezdrave razmere in dolgovi so vedno rastli. Nocoj pa je Kari Rasmussen zelo nataknjen Po razgovoru z Liziko je vse mrgolelo V njem. To je njegova žena že davno opazila, a ni slutila, da za tem tiči Lizika. "»Za delikatese nimam denarja. Gospoda bosta morala biti zadovoljna s tem, kar imamo v hiši." "Toda, Kari, po velikopotezni gostoljubnosti, ki smo je bili deležni na Herrenbergu?" Gospod Darland si bo mogel misliti, da taki, kot sem jaz, ž njim ne morejo tekmovati." "Njemu pač ne bomo dali suhe gnjati in jajc," ugovarja gospa Helena. "Zakaj pa ne; naša gnjat je zelo,ddbra in jajca so sveža. Tudi solato že imamo,, ravno tako rdečo redkvico in k*H dva piščanca tudi moreš zaklati." • Žena ga nejevoljno gleda. "Tega ne razumeš, Kari, pomisli vendar, kaka upanja ftavim na Darlanda!" "Po mojem mnenju boš morala taka upanja zakopati. Gospod Darland se je do sedaj proti Diti kazal presneto hladnega. Saj inianr vendar oči v glavi in v tem slučaju so mogoče bistrejše kot pa tvoje. Zato se ne vrzi tako brez glave v prevelike izdatke." "Dragi Kari, to je v resnici moja zadeva," pravi nekoliko samozavestno. Toda pri teh besedah svoje žene ni bil tiho kot navadno, ker je pričakoval nevihto. Pogled na njegovo najmlajšo hčer, ki ga je usmiljeno gledala, mu daje pogum. "Zdi se mi, da si slaibe volje," pravi žena malomarno kot bi govoiila s kakim porednim otrokom. Njene besede pa Karla Rasmussen a posegaoejo v nos. "Ne, toda skitoi imam in te moram nujno prositi za to, da jih samovoljno ne povečuje«." "JatT Toda Kari! Kako pa govoriš z menoj?" Moi pa se trpko zasmeje. 44 Ne, dovoli, to je moja zadeva, za delikatese nimam denarja." "Naši Kraji" VSAK bi rad šel s svojo družino na obisk v staro domovino in jim razkazal lepote svoje rojstne dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni vsakemu dana, pač tukaj je prilika, da prinesete te lepote, ki je vaša dedščina, v vaš dom. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, jo bil ginjen. Z radostjo in ponosom jo boste pokazali vašim sosedam. Slike so v bakrotisku, tiskane na do ber papir in samo na eni strani, v velikosti 5 x lxh inčev. Ta krasna knjiga vsebujoča 87 slik vas stane samo naroČite pri: j — «.. Narcize pod Golico KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WL3I8th ST., NEW YORK KRETANJE PAŠNIKOV SHIPPING NEWS flOOOOOO00000000000000060»; 4. decembra: Lafayette v Havre Ilex v Genoa 8. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourz 11. decembra: Koma v Genoa 15. decembra: Queen Mary t Cherbourg Europa v Bremen Conte d i Savola v Genoa 22. decembra: Aquitania v Cherbourg Plate nam ca cene ročnih 11-itor, reservadjo kabin In po-jasnlla n potovanje. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Korean) 21« W. 18th St, New lack v*OOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO