Poštnina platana 0 gctcrtnl ng Cena Din 1*- jlovmsHl dom SUu. 236 (J £|utU}aiU, v tetrtck, 15. oktobca 1936 Ido 1. Presenetljiv ukrep nacionalistične španske vlade: Španski Maroko dobi avtonomijo Tanger, 15. oktobra, o. General Gueipo de Liano je včeraj imel v sevilskem radiu govor, v katerem je povedal, da izdeluje nacionalistična vlada v Burgosu zakonski predlog o popolni avtonomiji marokanskega ozemlja, ki le pod špansko upravo. Pri pogajanjih sodeluje tudi marokanski veliki vezir, ki je pred nekaj dnevi prišel v Sevillo. S tem, da nameravajo dati Marokancem popolno avtonomijo v upravi in gospodarstvo, menijo nacionalistični voditelji odbiti vse nevarnosti, ki so njihovemu vojnemu gibanju grozile od francoskega in sovjetskega hujskanja v Maroku in po vsem španskem afriškem ozemlju. Vest o tem sklepu nacionalistične vlade so prebivalci Maroka sprejeli z velikim navdušenjem. Odziv je pa ta vest imela tudi v francoskem Maroku ter v Alžiru, kjer se domačini tudi že dolgo bore za vsaj delno samostojnost, ki jim jo levičarski centralizem ne da. Madrid v mrzlici Pariz, 15. oktobra, o. Po vesteh havasovega urada je Madrid vsak dan pozorišče neredov in demonstracij proti odredbam vlade, zlasti kar se tiče prehrane in razdeljevanja vode. V teh demonstracijah imajo prvo besedo ženske. Včeraj so prišle pred notranje ministrstvo ter protestirale tako silovito, da jih je morala razgnati milica s puškami. V zvezi z obrambnimi deli, ki jih vlada v vsej naglici izvršuje, da bi zadržala napad belih, je včeraj notranji minister izdal naredbo, da morajo vsi državni uradniki in nameščenci delati poleg svoje službe dnevno še po dve uri za utrjevanje Madrida. Splošni napad na mesto se še ni začel, ker je bilo zadnje dni hudo deževje v gorovjih okoli Madrida. Rdeči so poskusili izrabiti deževje ter prodreti nacionalistični obroč z več izpadi, pa se jim to ni posrečilo. General Queipo de Liano poroča, da je pri včerajšnjih borbah okoli Sigvence padlo 146 vladnih pristašev. Marksisti so se zabarikadirali v središču mesta za katedralo. Pri Teruelu so nacionalisti pobili vladno kolono in zavzeli tri vasi. Na fronti v srednji Španiji včeraj ni bilo resnejših spopadov. Pri Cerebrosu je nacionalistično letalstvo bombardiralo neprijateljske položaje. Perpignan, 14. oktobra. AA. (Havas) Iz Urgela v Španiji je prišlo osem oseb ki pripovedujejo, da so tamkaj v treh dneh postrelili 80 oseb raznih dru; žabnih 6lojev. Med ustrelienenii so kmetje, mali trgovci in neki ravnatelj barcelonske banke. Med pobitimi je tudi neka žena trgovca z orodjem in njen triletni otrok. Vlada peroča Madrid, 15. oktobra. AA. (Havas) Včeraj se je sestala poslanska zbornic h kratki seji. Tri tej priliki je sprejela zakonski načrt o podaljšanju obsednega stanja še za 30 dni. Huesca, 15. oktobra. Mesto Huesca ie mirno. Prebivalstva, ki ga je bilo 20.000, je sedaj samo ena tretjina. Baterije v notranjosti mesta streljajo na vladne čete. Mesto ima zelo utrjeni položaj s celo vrsto betonskih skrivališč, podzemeljskimi hodniki in drugimi napravami, kjer so postavljene strojnice in žične ovire. Katalonci so včeraj vnovič napadli hribček zapadno od mesta, ki ga branijo elitne čete. Na vzhodni strani so razvrščena gnezda strojnic, ki neprestano streljajo. Strelni jarki nasprotnikov so oddaljeni komaj 150 m. Asturijski rudarji prodirajo dalje proti sredini Ovieda Po ulicah se vrše hudi boji od moža do moža. Rudarji prodirajo pod varstvom blindiranih avtomobilov. Več vladnih oddelkov je prodrlo v okraj Santo Domingo, ki leži v neposredni bližini občinskega poslopja. Zaradi tega so uporniki zapustili ta OKraj Jcrez della Frontiera, 15. oktobra. AA. Havas. Tukajšnji radio objavlja, da se potrjuje vest,, da sta bivša ministrska predsednika Giral in Cezares Quiroga zbežala na argentinsko križarko »25 De-majo«. Rooseveltov volilni govor: Raztrgajmo gospodarske okove sveta Newyork, 15. oktobra, o. Predsednik ameriške republike je predvčerajšnjim govoril po mestih države Kansas, ki velja za trdnjavo njegovega nasprotnika pri predsedniških volitvah — Landona. Roosevelt je v svojem govoru poudaril delo svoje vlade, ki se docela razlikuje od dela, katerega hočeijo izvršiti tisti, ki jim manjka zdravo presojanje razmer in sposobnosti, da bi zdravili nesrečo ter preprečili nevarnosti, ki so že 1. 1932 grozile vsemu ameriškemu narodu. Posebno je po-ril Roosevelt, da so narodni dohodki in narodno bogastvo danes na dosti viSji stopnji, kakor leta 1932 m da bodo Združene države v enem letu ali dveh mogle uravnovesiti svoj proračun in začele plačevati državne dolgove. Hkrati pa se je njegova vlada prizadevala, da bi dovršila vse potrebno za varnost USA in da bi služila miru ter sodelovanju z drugimi državami. »Nismo se zadovoljili samo s tem, da bi govorili o miru, marveč smo izvršili tudi nekaj del, da bi mir ohranili. Zdaj skušamo raztrgati gospodarske okove na svetui da skrajšamo gospodarsko vojno med narodi, te dve stvari namreč izzivata vojno. Vsem smo ponudili bratsko roko. Dosti držav je to roko zagrabilo. Pri tem smo se zmeraj varovali, da se ne bi mešali v notranje zadeve drugih držav. Nismo hoteli, da bi s silo. širili evangelij miru v svetu, marveč samo z močjo svojega zgleda. Zato smo na najboljši poti, da izvedemo mir in varnost pri nas. Prepričani smo, da bodo zgledu ameriškega naroda pri iskanju miru in varnosti sledili tudi drugi narodi na svetu.« Ta govor sedanjega predsednika ie vzbudil veliko navdušenje in priznanje. Schuschnigg bo čistil dalje Kunschak stopi v vlado? Dunaj, 12. okt. 1936. Včerajšnji dan je bil po vsej Avstriji miren. Sicer pa tisti, ki jim je notranje-piolitični ustroj zvezne republike avstrijske znan, itak niso pričakovali kakšnega resnejšega odpora od strani Heiin-vvehra. ki ga sploh ni bilo treba razpuščati, marveč je umrl tako rekoč naravne smrti. Starhemberg je izdal najbolj komodno povelje, ki ga je sploh mogel dati, namreč: naj ostane vse mirno, nakar se je cdpeljal na svoje legendarno »lovišče« pri svojem prijatelju grofu Esterliaziju onstran avstrijske maje. Dunaj je bil miren. Le nekaj več odredov vojske je bilo videti po ulicah in okrog vojašnic lieim-vvehra. Tudi zunaj v pokrajinah je vladal popolen mir. Heinnvehrovski fantje so pridno prinašali uniforme in orožje ter vse skupaj odlagali v skladiščih, odkoder so materijal vojaški kamijoni odvažali na varne kraje. Tukaj delajo hudomušne primere z hitlerjevskimi napadalnimi oddelki, ki so umrli med pokanjem revolverjev, medtem ko je Heimvvehr n;hal živeti na podlagi povelja, napisanega na košček papirja in objavljenega v časopisju. Tisti Heitnwehr, o katerem je Starhemberg še pred nekaj meseci dejal, da se bo pustil razorožiti samo čez trupla svojih članov. Sicer tukaj nikomur ni žal, da ni bilo prelivanja krvi, ker te mladine, ki ji je nekaj degeneriranih aristokratov, ki so bili brezposelni, zmešalo glavo, bi bilo škoda, toda dunajski jezički so le preveč oistri. da si ne bi privoščili nekaj hudomušnih dovtijjov na račun avstrijskega fašizma. V glavnem pa je vse zadovoljno, da ie kancler Schuschnigg napravil in odločno zaustavil gibanje, ki je zunanje-politično le jireveč krošnjarilo z uwdo Avstrije in jo spravljalo v nejx>r>ularno odvisnost od južnega soseda. To pa na drugi strani odkriva zopet drugo nevarnost, da bo sedaj Av-triia le preveč »nemška država«, kot je Nemčiji na schak. Heimwehr se je imenovanju obeh teh osebnosti doslej strogo upiral. Heimwchra sedaj ni in Schuschnigg bo kaj lahko, da izpolni svojo staro željo ter si pridobi sodelovanje Kuncchaka, ki med delavstvom uživa široko zaupanje, a se je prišteval med opozicijo proti Schuschniggovemu režimu ravno zato, ker ga je smatral preveč odvisnega od heimvvehrovskega, protidelavskega fašizma. Ce bo zvezni kancler izvedel preosnovo svoje vlade v tem pravcu. potem si smerno nadejati, da si bo pridobil mnogo simpatij med delavstvom, ki je |x> vsej Avstriji brez izjeme z veseljem pozdravilo pogin fašistične organizacije, ki nosi odgovornost za prelivanje delavske krvi pred tremi leti, in ki je bila največji madež na telesu mlade avstrijske stanovske države. Ing. Sch. Beck in Litvinov v Parizu Pariz, 15. oktobra, m. Poljski zunanji minister Beck, ki je včeraj prišel semkaj, je po prihodu v Pariz odšel takoj na poljsko poslaništvo, kjer so bili zanj rezervirani j>rostori. Čeprav sedanji obisk Becka ni uraden, bo Beck tekom današnjega dne imel kljub temu več sestankov z Blumom in Del-bosoin. Ti razgovori pa bodo samo nadaljevanje onih, ki jih je g. Beck imel z angleškim ministrom Edenpm. Kakor znano, sta se Beck in Eden zelo trudila, da zmanjšata napetost odno.šajev med Nemčijo in Poljsko. Anglija je namreč zahtevala od Poljske, da ta obljubi, da ne bo dovolila ni-kakšnega nemškega vojaškega pohoda preko poljskega ozemlja. Sovjetska republika se pa na drugi strani boji morebitnega zahodnega varnostnega pakta, v katerem ne bi sodelovala tudi Nemčija. Danes bo Beck lahko samo to ponovil, kar je izjavil Edenu, namreč, da Poljska vztraja na miroljubni politiki in da bo takoj priskočila na pomoč Franciji, če bi bila ta napadena, kar naj bi storila tudi Francija, če bi bila v nevarnosti Poljska. Istočasno je prispel v Pariz tudi Litvinov, ki pa za časa svojega bivanja tu ni obiskal uradno niti enega člana francoske vlade, temveč se je zaprl v sovjetsko poslaništvo v Parizu ter govori samo s poslanikom Potemkinom in odpravnikom poslov Hirschfeldoin. Celo v kinu so ga videli v njuni družbi. Dr. Cankar odpotoval v Buenos Aires Ljubljana, 15. oktobra. Včeraj popoldne je odpotoval iz Ljubljane na svoje novo službeno mesto naš opolnomočeni minister in poslanik v Buenos Airesu g. dr. Izidor Cankar. G. minister je odpotoval z brzovlakom ob 17.2 do Trsta, tam se je ukrcal na ladjo in z njo na-nadaljeval morsko pot v Južno Ameriko. Na kolodvoru so se od ministra poslovili njegovi številni ljubljanski znanci in prijatelji. Govor belgijskega kralja v parlamentu: Zakaj ie mora Belgija oborožiti Bruxellcs, 15. oktobra. AA. Havas: V teku včerajšnje vladne seje je kralj Leopold imel velik govor, ki je bil zvečer razdeljen tisku. Pred objavo govora je bilo natisnjeno pismo, ki ga je kralj pisal predsedniku vlade. V tem pismu kralj posebno podčrtava, da je »Van Zeeland v imenu članov vlade izjavil, da bo državo zelo zanimalo, ko bo izvedela za govor, ki ga je imel kralj v ministrskem svetu.« Kralj je dodal, >da je soglasen z njim v tem vprašanju in da ga pooblašča, da lahko objavi besedilo tega govora.« V uvodu je kralj najprej poudaril, sda belgijski vladarji prevzemajo nase obvezo za nedotakljivost in neodvisnost države, ko polagajo pri- . ... ’ j ; utnt ivufli m iicuunouuav ............... puiatiaivi in ‘ ..ubo obljubila v znanem snorazumu z Berlinom | g(,„0 na ustavo. >Kakor moji predhodniki, se trudne 11. avgusta t. J. ^chuschnigg, ki je velik av- din) tudi jaz> da bi držai te svečane obljube.« Kralj strijski patriot, bo ze znal tako krmariti, da sedanji nat0 opozarja na to, kaj je potrebno za ojačenje sunek Avstrije ne preveč na nemško belgijske armade in nadaljuje: s>Vlada se je več stran, marveč da se bo polagoma pomirila in lepo | kot eno leto trudila s tem vprašanjem, kako oja-- čiti našo vojsko. K temu jo je prisililo več razlogov. Prvič — ponovna oborožitev Nemčije, ki je sledila integralni inilitarizaciji Italije in Rusije, kar je zahtevalo varnostne odredbe v tistih državah, ki so odločno miroljubne, kakor sta to Švica in Nizozemska. Drugič — spremenila se je metoda vojskovanja" pod vplivom tehničnega napredka, posebno na polju letalstva in motorizacije vojnih enot, kar nas sili. da mislimo na to, da so ravno te novosti lahko zelo nevarne za tako državo, kakor je Belgija. Tretjič — silna hitrost, s katero je Nemčija zasedla Porenje, je pri nas še povečala nemir, četrtič — istočasno se je majala kolektivna varnost, ker se baje nekatere države niso mogle prilagoditi novim razmeram in načelom pakta DN. Petič — notranje politična nasprotstva v nekaterih državah pretijo zaplesti v svoja notranja obračunavanja med raznimi političnimi in socialnimi si- mirno obsedela, od obeh enako neodvisna, med Italijo in Nemčijo ter njenimi imperialističnimi politikami v Podonavju. V jwlitičnih krogih se sedaj mnogo govori, da bo zvezni kancler svoj način mirnega čiščenja še nadaljeval. Nocoj je bila tajna seia ministrskega sveta, ki je menda o tem razpravljala. In tej priložnosti se je baje govorilo o tem, da bi naj izletel iz vlade še dosedanji heiimvehrovski podkancler Baar-Baarenfels. ki je zadnjič obenem z Drax-lerjem in Pertnerjem odstopil, a je bil takoi z obema vred zopet vzpostavlien na svoj nrnistrski sedež. Nadalie se kancler Schuschnigg vedno bolj ukvarja z mislijo da je treba ugoditi želiam delavstva, organiziranega v strokovni zvezi, da dobio svojega lastnega ministra v zvezni vladi Vjroštev bi prišla sedanji vodja vsedržavne strokovne zveze Staud ter stari voditelj krščanskega delavstva Kun- stemi še druge države in zanetiti požar, ki bo strašnejši od vseh, kar smo jih kdaj mogli preživeti.« Ko je opozoril na vse to, je kralj rekel, da je vojaška politika Belgije odvisna od belgijske zunanje politike. Mi moramo biti odločeni, da ne pripravljamo kakšno več ali manj zmagovito vojno, ampak da s pomočjo koalicije odbijemo vojno z našega ozemlja. Ponovna zasedba Porenja s kršitvijo lokarnske pogodbe nas je postavila v isti položaj, kakor je bil pred vojno. Naš zemljepisni položaj nam nalaga, da moramo imeti tako močno vojsko, ki bo lahko kateregakoli izmed naših sosedov odbila z našega ozemlja, če bi hotel čez nas napasti kako drugo državo. Če bo Belgija izvršila tako svojo nalogo, da je i pso faeto vsi spoštujejo in morebiti tudi podpirajo vsi tisti, ki jim je takšen mir pogodi. Jaz menim, da je vse belgijsko javno mnenje istega naziranja, vendar pa naše obveze ne smejo iti preko tega. Vsaka enostranska politika slabi našo zunanjepolitično pozicijo in zato izziva z razlogom ali brez razloga nesoglasja v naši notranjosti. Čisto defenzivno zavezništvo ne bi vodilo k cilju, kajti če tudi hi prišla pomoč kar najhitreje, bi vendarle prišla šele tedaj, ko bi bil napadalec že na našem ozemlju. Zato moramo biti pripravljeni za vsak slučaj. Mi moramo vsaj imeli en sistem obrambe, ki se bo lahko uprl slehernemu naimlu. Če tega^ ne bi bilo, jiotem bi lahko doživeli, da bo sovražnik lahko vdrl globoko v našo državo in jo orojial. Ko bi pretekla ta doba, bi še le nastopila doba intervencije naših prijateljev. Tedaj bi gotovo zmagali, toda borba bi uničila našo domovino. Bruselj, 15 oktobra. Havas poroča, da bo govor kralja Leopolda lil. v svelu imel velik odmev, | Vesli 15. oktobra Nemško nofo v Parizu so v Franciji zelo mirno sprejeli. Francoski listi pišejo, da naj Nemci najprej gledajo sebe in na svoje govore proti tujim državam. Poljski zunanji minister Beck ie dospel vče-ra v Pariz. V Varšavi trdijo, da je njegov obisk, kakor zmeraj, zasebnega značaja. V resnici pa jc obisk prišel zaradi napetosti med Nemčijo in Rusijo. Prepoved fašisfovskega shoda, ki bi moral biti v nekem londonskem predmestju, je izdela angleška vlada. Veliko veselje v Palestini vlada še zdaj zaradi konca stavke, ki je vse prebivalstvo več mesecev morila. Komisar ZN za Gdansk Lestcr je prišel v mesto m prevzel svoje posle. Anglija ni dala Kitajski kreditov v znesku 10 milijonov funtov za nakup angleškega orožja, kakor zatrjujejo japenski krogi. 408 mrtvih in 600 pogrešanih žrtev jc tirjal orkan na Filipinskih otokih. Na otoku divja lakota in kuga. Tedenska seja angleške vlade ie bila včeraj v Londonu, na njej so sprejeli sklep o prepovedi za nošenje uniform. Atentator na predsednika Clemencauja, anarhist Cotin je padel na oregonskem bojišču. Co-tin je na pokojnega predsednika francoske re- • publike streljal takoj po vojni. Opozorilo zaradi delovanja fašistov je poslal predsednik izvršnega odbora angleške delavske stranke z Ženeve ministrskemu predsedniku Baldwinu, češ da bo to delovanje Angliji zelo škodilo. Cianov obisk v Berlinu bo odločil, ali bo Italija v Podonavju sodelovala z Nemčijo ali Frc.ii-cijo. Za razvrednotenje marke so se baje izrekli nemški industrijci na svojem posvetu v Berlinu. Politiki narodno socialistične stranke pa so \t presiižnih razlogov proti razvrednotenju. Litvinov ne mara v Moskvo in je prišel iz Ženeve v Pariz. Pravijo, da Litvinov noče v Moskvo zato, ker se boji, da mu pripravljajo boljševiki slo usodo, kakor čičeiinu. Dolže ga nekih zvez s Trockim. Abesinske vojake morajo sprejeti v-..službo nazaj vsi podjetniki, pri katerih so bili prei. Tako se glasi stroga naredba italijanske vlade. Pogajanja med Romunijo in Avstrijo se pri-čno 20. oktobra. Nemčija bo ojačila posadke v Porenju zaradi zadnjega govora francoskih komunistov Thoreza. Francoski komunisti imajo po nemškem mišljenju nalog iz Moskve, da izzovejo Nemčijo. Verouk v nemških šolah bodo po odredbi bavarskega državnega'namestnika od zdaj naprej poučevali učitelji, ne duhovniki. Ta naredba je proti konkordatu. Svoj oboroževalni načrt bo izvedla Anglija do konca, tako je dejal na seji angleške vlade včerai minister lioore. Voditelj belgijskih rexistov Degrelle ni smel v Francijo in so ga na meji zavrnili. Francoska vlada se boii, da ne bi njegova navzočnost vzbod-bujevalno vplivala na frcncoske nacionaliste. Pet boljševiških agentov jc aretirala jeruzalemska policija Ti so se skrivali v starem delu mesta in agitirali za nadaljevanje stavke. Rusija izstopi iz odbora za nevtralnost, če ne bo ta odbor začel delati po njeni volji. O samostojnosti Avstrije je govoril zvezni kanclcr dr. Schuschnigg včeraj časnikarjem. Dejal je, da so zadnji odloki vlade utrdili njen ugled. Grška bo korporativna država, tako jc izjavil grški finančni minister Zavicianos. Bolgarsko-jugoslovansko prijateljstvo bo odstranilo veliko vzrokov za napetosti med balkanskimi državami, tako piše bolgarsko časopisje o obisku predsednika Kjoseivanova v Belgradu. Kitajski razumniki so za mir z Japonsko, kakor kaže spomenica, ki jo je podpisalo 72 najodličnejših kitajskih znanstvenikov, ki se zavzemajo za sodelovanje z laponsko, toda na podlagi enakopravnosti. Zemlja se je razpočila na več mestih v bližini mesta Tegacigalpe v Hondurasu. Zakaj, niso mogli ugotovili. Priseljevanje v Mexico je zabraneno po odredbi mexicanske vlade za nedoločen čas, ker so priseljenci samo množili nezaposlenost in prenaseljenost. Antonescu gre v London, kakor poročajo italijanski listi iz Bukarešta, in bo službeno poiskal angleškega zunanjega ministra Eaena. Sc prej pa pojde na obisk v Varšavo. Trgovce zapirajo na veliko v Italiji zaradi zviševanja cen živilom. ker pomeni spremembo belgijske diplomacije in mednarodnega statuta. Poučeni krogi poudarjajo. da kralj v svojem govoru ni izrekel besede nevtralnost. Vendar se lahko iz tega sklepa, da Belgija nc bo več nadaljevala s poiitiko vojaškega sporazuma med Francijo in Belgijo. Kralj tudi ni izrekel v svojem govoru nobene besede o tem, da bo Belgija sodelovala na drugi konferenci lo-karnskih velesil. Omenil tudi ni mednarodnih obveznosti napram DN. Kraljev govor pomeni, da se v Belgiji pripravlja popolna preorientacija javnega mnenja, in da bodo nastopile spremembe, ki jih je nakazal zunfnji minister Spaak, ki je socialistični poslanec, v svojem govoru dne 20. julija. Ta njegov govor je tedaj v Franciji izzval \c-liko nerazpoloženje. Psi in JNS-arske volitve Ljubljana. 15. oktobra. Dasi smo s strani naših nasprotnikov že nekoliko navajeni na najrazličnejše načine postopanja pri občinskem gospodarstvu, se nam zdi vendar precej osamljen primer, da so občinske volitve vpli vale celo na pasje takse. Zgodilo se je to v neki občini blizu Ljubljane (imen zaenkrat ne bomo objavljali, da s tem dokažemo, da nam ni za osebno gonjo). S koniačem nad volilce! V novembru leta 1933, takoj po volitvah je šel po dotični občini konjač in z njitn občinski sluga, da sta iztirjevala zaostale občinske takse za j>se ter sta nekaterim občinam pse tudi odvzemala. Občinska taksa je znašala tedaj za psa 10 Din. Občinski sluga, ki je spremljal konjača, je imel e seboj kataster psov. Ta kataster je bil sestavljen leti 1932 in 1933. Osnova za plačilo takse za leto 1933 je bilo dejstvo, da je imel lastnik psa že leta 1932. Kdor od lastnikov psov v letu 1933 ni plačal takse do tistega dne, ko je šel jx> občini konjač, je bil po seznamu še na dolgu. S tem seznamom sta se torej napotila po občini občinski sluga in konjač. Človek bi mislil: dobro, napravili bodo pasjo racijo, pobrali bodo takse ali pse, pa bo konec. Tudi bi ne bilo nič hudega, če bi se to res tako zgodilo. Toda županu ni šlo toliko za takse, kakor za nekaj drugega. Koniač z volilnim imenikom Pasji kataster sluga in konjač s katerega sta imela občinski seboj, je imel posebno rubriko »Opombe«. V tej rubriki so bile vpisane neke velike skrivnostne črke. Cisto slučajno se ie odkrilo, kaj so te črke pomenile; če je občan volil pri predhodnih občinskih volitvah Petra, je dobil pri svojem imenu v opombi črko »P«, če j& volil Janeza, pa je dobil črko »J«. Na ta način sta imela konjač in sluga v rokah tako rekoč nek volilni imenik z označbami, koga je eden in drugi občan volil. Konjač deli »pravico" . . . Tako označen in opremljen »volivni imenik« je služil konjaču in občinskemu slugi za delitev pravice. Ta »pravica« pa je obstojala v tem, da sta se konjač in sluga zglaševala samo pri tistih občanih, pri katerih sta našla označbo, da so volili opozicijskega kandidata. 'I i so morali ali plačati tak60 in poleg nje še kazen, ali pa sta jim občinska vse-mogočnika — konjač in sluga — odvzela pse. Ce ni bilo drugače, sta jim pse snemala naravnost z vrvic ali verig. Cisto kaj drugega je bilo s tistimi, ki so volili JNS arskega kandidata. Ce sta se občinska oblastvenika pri teh sploh zglasila, sta le vljudno — opozarjala na zaostale takse ]» 10 Din. JNS arji so uveljavili dvojno mero celo pri pasjih taksah. To je gotovo osamljen slučaj v slovenskem občinskem udejstvovanju. Ce morda kdo želi, lahko postrežemo tudi z imeni, a bomo to storili •šele, če bomo izzvani. Nočemo namreč, da bi po nejx>trebnem vlekli na dan imena ljudi, ki so itak samo orodje v rokah JNS arskih vsemogočnikov, ki dirigirajo izza kulis, in pazijo dosledno na to, da ostanejo vsemogočniki sami za kulisami. Težka nesreča kolesarja Kamnik, 15. oktobra. Že zadnjič smo poročali o težki kolesarski nesreči pri Moravčah, kjer je izgubil življenje vzorni mladenič Gostič Franc iz Jarš, ko se je peljal k svojemu prijatelju na izlet 5 ur po svojem prihodu od vojakov. Včeraj zjutraj okrog 8 se je pripetila podobna kolesarska nesreča v Črni nad Kamnikom. Pusto-slemšek France, sin posestnika iz Zavrha v obč. Kamniška Bistrica, se je vozil iz Črnivca proti Stahovici. Predno se cesta spusti po takozvanih »Pirčevih ridah« v dolino pod Sv. Primožem, pa je na strmini iz neznanega vzroka zaneslo v stran. Obležal je z razbito glavo ob zidani škarpi. Prihiteli so ljudje, ki so bili zaposleni pri gradnji * -it - i' - Filmi, ki gih velja videti... ali ne videti »L’equipage« (Matica), je v vnsti neštetih boljših in slabših vojnih filmov med poslednjimi. Vsebino mu tvori zvezanost, ki jo rodi vojna med člani ene letalske posadke v večnem begu in boju s smrtjo. Posadka je več, kakor ljudje, ki žive skupaj ali ki se ljubijo Posadka je kakor ena živa celica, je zadnja najpopolnejša oblika tovarištva, ki ga more v ljudeh roditi samo senca smrti. Tako posadko v ožjem smislu tvorita letalca Maury in Erbillon, dokler se nenadno ne odkrije, da ljubita oba, ne da bi vedela, isto žensko, ki je žena Maury-jeva. To dejstvo rodi tragedijo treh duš in eno vojne s pretresljivim koncem, ko nad srcem in nad osebnostjo zmaga dolžnost in tovarištvo. Er-billom, ki se je zaradi žene odtujil Mauryu. umre pri zadnjem poletu pred premirjem, nič ne vemo, kako bosta ostala dva kljub silnim čustvom, s katerimi ju ta smrt navda, živela naprej. Film je francoski, v katerem igrata med drugimi pomembnimi dva prvaka francoskega gledališča in filma Ana* bella in Jean Murat. Je nevsiljivo globoko in človeško pretresljivo delo, brez nemške narejenostl in poze, tako da učinkuje zaradi svoje neteatralne stvarnosti skoraj malo tuje. Odlikuje ga dobra režija, mojstnska igra in fotografija. Poplavi nemške robe učinkuje ta francoski film, kakor oddih. Režijo ima Anatol Litvak, glasbeno spremljavo je zložil Artur Honegger. »Skozi pustinjo (Union). Lani so se filmski izdelovalci domislili v iskanju snovi pisatelja, ki jt njegovo delo kakor nalašč za film. To je Karl May, čigar neskončne zgodbe požira mladosti v prevodu ali originalu sleherni mlad človek. 2e zaradi tega bi bilo lahko iz njegovih zgodb narediti vsaj en zanimiv in dober film, kar pa »Skozi pustinjo«! ni. Film je vse preveč pripovedovanje, namesto slikani dogodki, enolično ponavljanje prizorov v puščavi, nerazgibanost v igranju- razen dveh ali treh dramatičnih izjem. Vrh tega še neresničen in nepričakovan konec, ki je pri filmu zmeraj nadvse velikega pomena. Dejstvo, da igrajo v filmu sami novi mladi ljudje, je sicer hvalevredno, za uspeh filma pa ni dobro. Karlu Mayu se je zgodilo torej tako, kakor ma-nsikateremu nadvse znanemu literarnemu delu, ki se ga polasti film: razočara. »Charlie Chanova tajna« (Sloga). Detektivski film z dokaj napetim dejanjem, če ne bi že videli toliko filmov s podobno vsebino in z istim igralcem. Priporočljiv prijateljem kriminalnih romanov. Obsodba portugalskih upornikov Lizbona, 15. oktobra. Izrečena je bila obsodba nad mornarji, ki so se na dveh bojnih ladjah nedavno uprli. Pel mornarjev je bilo obsojenih po šest let robije, nakar bodo deportirani za deset let pogojno za dvajset let; šest jih je obsojenih na robij* od šest let, nakar bodo deportirani za deset let, pogojno za 17 let; 16 jih je obsojenih na po stki leta robije, nakar bodo deportirani za po 8 let, pogojino za 16 let, eden je bil obsojen na dve leti robije, pogojno pa na deportiranje. hiše trgovca Jožeta Petka, na kraj, kjer je nesrečnež obležal, ter ga takoj prenesli v bližnjo hišo. Poslali so po duhovnika in zdravnika, ki sta bila tudi kmalu pri ponesrečencu. Prvo jiomoč mu je nudil okrajni zdrav, inšpektor g. dr. Polec Julij in odredil takojšen prevoz v ljubljansko splošno bolnišnico, duhovnik j>a mu je podelil sveto poslednje olje. Nekaj časa po dogodku je bil še pri zavesti, med prevozom pa se je onesvestil in je le malo upanja da ga ohranijo pri življenju. Rana na glavi je smrtonosna, ker je tako razbita, da so mu izstoj>ili možgani. Ob času, ko to poročamo je njegovo stanje neizpremenjeno. Vsa okolica sočustvuje s težkim ponesrečencem in svojci. Z univerze Ljubljana, 14. oktobra. Redno vpisovanje na ljubljanski univerzi je v glavnem zaključeno; prihajajo le še slušatelji, ki imajo kake predhodne izpite ali |>a kak drug vzrok za naknadni — tudi dražji — vjiis. Do ponedeljkH vključno se je vpisalo na posamezne fakultete: na filozofsko 41G slušateljev oz. slušateljic, na juridično 345, na tehniško 345, na medicinsko 129, na teološko 169, skujmj 1627 slušateljev in slušateljic. V poletnem semestru 1935-36 je bilo vseh slušateljev(-ic) 1597; vidimo torej, da je skupno število že naraslo za 30, pričakujejo še za najmanj 100 naknadnih vpisov. V študijskem letu 1936-37 je rektor g. prof. dr. Samec Maks, in dekani filozofske fakultete prof. dr. Kidrič Franc, juridične prof. dr. Bilimovič Aleksander, medicinske prof. dr. Serko Alfred, tehniške prof. dr. C!o-sar Andrej, in dekan teološke fak. prof. dr. Lukman Franc. Ptuj Ptuj. 14 oktobra. Veliki Ptuj. Kakor že sporočeno, so na kraljevski ukaz priključeni deli sosednih občin mestni občini, in sicer Breg, Rogoznica in Grajena. So to deli sosednih občin, ki imajo popolnoma mestni značaj, posebno je omeniti grad »Zgornji Ptuj«, ki itak stoji- skoraj v sredi mesta. S komasacijo teh delov pridobi mestna občina okrog 2500 prebivalcev, tako da bo štela sedaj nekaj nad 7000 duš. Ta ukaz je povzročil v Ptuju in okolici pravo senzacijo. Novi senator Franc Smodej ■ ^'■fo 'v* 4- H. Včeraj je prispela iz Belgrada vest, da sta bila imenovana za senatorja Ivan Smodej, bivši narodni poslanec, ter Miloš Cukava, odvetnik v Čupriji. Z imenovanjem Franca Smodeja za senatorja zavzame visok položaj eden od najbolj znanih borcev za pravice slovenskega naroda. Usoda je postavila tega značajnega moža v najbolj kritičnih časih naši Koroški, ki je bila takrat ogrožena z vseh strani. Smodej se je tu izkazal ne samo kot vnetega narodnega borca, ki mu je bilo delo za narod vse, marveč tudi kot izredno sposobnega organizatorja in podrobnega delavca. Njegova sposobnost ga je potem postavila tudi na uredniško mesto pri ljubljanskem »Slovencu«, dokler ni zavzel važnega položaja pri Centralnem presbiroju v Belgradu. Ves čas, zlasti pa V Belgradu, Smodej nikdar ni pozabil naroda, iz katerega je izšel. Marsikateri uspeh v Belgradu, o katerem se ni vedelo, kako je moglo priti do tujega, je bil plod neumornega in nesebičnega Smodejevega dela. Zato slovenski narod spre ema vest o imenovanju Smodeja za senatorja z vsem zadovoljstvom m veseljem. Km se je ugotovilo v Bevškem Trbovlje, 14. septembra. Spomladi so prebivalci kraja Bevško podpisali z osemdesetodstotno večino, da se hočejo priključiti občini Trbovlje in to eamo del šolskega okoliša Trbovlje—Vode. Občini Zagorje pa to ni šlo v račun, ker se nahajajo v tern kraju rudniški objekti skladišče in žaga, za katero dobiva občina Zagorje 20% doklado davščin. Bil je jx)slan nekdo iz občine Zagorje v omenjeni kraj. Kakor je do-tičnik sam izjavil, mora delati na to, da ostane Bevško pod Zagorjem, ker se mu je od strani občine obljubila služba, če nagovori podpisnike, da podpise" za priključitev k Trbovljam umaknejo. Ta pa je po izjavah, ki so jih prebivalci lastnoročno potrdili, prelil z raznimi grožnjami, če podpisov ne prekličejo. Dobil je na ta način res 40 preklicev, katere je občina predložila banski upravi, da ostane kraj Bevško pri občini Zagorje. Prebivalci, ki so bili nekako prevarani, se bodo ponovno pritožili in zaprosili bansko upravo na podlagi teh dejstev, da se priklopijo občini Trbovlje. Imajo pač zato tudi drug razlog, ker njih otroci posečajo šolo v Trbovljah, do katere imajo hoda četrt ure, dočim je v šolo v Zagorje daleč eno uro hoda. Tretji razlog pa je ta, da so v tem kra;u stanujoči delavci vei zaposleni v rudniku Trbovlje. Vse bi morali iskati v Trbovljah, hoditi pa morajo v Zagorje. Prebivalci kraja Bevško so nas naprosili za te vrstice in prosijo bansko upravo, da ustreže njihovi npravičeni želji. Od uradne strani pa je bilo tudi že obljubljeno, da se bo storilo, kar so preprečili ljudje, ki se z volivci igrajo. Tudi v senatu JHS ob zidu Belgrn d, 15. oktobra, m. V narodni skupSčini in v senatu se te dni, neposredno pred otvoritvijo rednega oktoberskega zasedanja na vse strani razpravlja o novem predsedništvu. Zanimanje občinstva za volitev novega predsednika narodne skupščine ni tako veliko, ker ima JRZ v skupščini ogromno večino. Drugačen je ]>a položaj v senatu. Kakor znano, je v senatu ob priliki glasovanja za letošnji proračun dobila vlada 37 glasov, JNS pa, ki ima edino svoje zatočišče samo še .v senatu, 41. Po zadnjem glasovali ju v senatu se je pa v našem notranjem jjolitičnem življenju pripetilo več dogodkov in to predvsem v JNS. Tako je bil za šefa izvoljen Pero fcivkovič proti volji precejšnjega števila senatorjev, ki simpatizirajo z Uzu- novifem. Nezadovoljnost teh ljudi so je pa po sprejemu Boška Jevtiča, Kojiča in Popoviča v stranko še povečalo ter sedaj ti senatorji odkrito izjavljajo, da bodo zapustili JNS. Od zadnjega glasovanja v senatu pa do danes so bili na novo imenovani 4 senatorji. Vlada ho sedaj tudi v senatu razpolagala z delavno večino. Po ustavnih predpisih se, kakor znano, polovica senatorjev voli, druga jiolovica pa se imenuje s kraljevim ukazom. Število senatorjev, ki se imenujejo, bi moralo znašati 46, dosedaj' jih je pa z zadnjima dvema novoimenovanima senatorjema gg. Smodejem in Cukav-cem šele 45. Z ukazom se torej lahko postavi se en senator. Za dvig obrtnega nadaljevalnega šolstva Ljubljana, 15. oktobra. Včeraj popoldne ob petih je bila v mestroi posvetovalnici seja odbora za strokovne nadaljevalne šole za mesto Ljubljana. Udeležili so se je zastopniki obrtniških združenj, zastopnik delavske zbornice, zastopnik lOl, bansko upravo je zastopal inšpektor M. Press! ter upravitelji vseh teh šol v mestu Ljubljani. Seji je predsedoval župan dr. Adlešič kot načelnik tega odbora. Poročilo je podal župan dr. Adlešič in nnglftšal, da nastajajo za obrtne nadaljevalne šole nove težave v tem, da število učencev močno narašča, dočim je težko za povečanje vzdrževalnih stroškov najti potrebnega kritja. Ta.ko je bilo v Ljubljani lansko leto 50 razredov, letos pa že 56. Zaradi tega se vzdrževalni stroški povečujejo za 165 tisoč dinarev, ki jih bo v nujvečii meri morala nositi mestna občina in delno banovino. Prispevki, ki jih plačujejo učenci sami, so tako malenkostni, do prav za prav ne prihajajo v pošlev, še manj pa, da bi se iz njih krili stroški. Obrtniška združenja so sama v takem položaju, da ne morejo prispevati večjih vsot v ta namen. V primeri s podporami banske uprave in mesta Ljubljane so ti prispevki prav malenkostni. Vsa združenja so dosedaj prispevala letno lc 870 dinarjev. Morda je temu krivo ne samo težko materijalno stanje, v katerem se nahaiaijo danes obrtniki, temveč tudi nezrnimanje, ki ga kažejo obrtniki do izobrazbe svojega naraščaja. Izjeme ne delajo niti tiste panoge obrti, ki so danes najbolj donosite, kakor živilska, pekovska, dimnikarska in mesar- ska. Značilno je, da prispeva zavod, ki je najbolj poklican, da skrbi za zadostno izobrazbo obrtniškega naraščaja, to je Zbornica za trgovino in industrijo, najmoivj. V zadnjem letu pa je znižala to podporo od 20 tisoč na 15 tisoč letno. Umevno, da ie predmet, ki se je včeraj obravnaval, nujen ter zahtevo več razumevania, kakor pa sc je kazalo do sedaj. Ne samo finančna stran obrtnega nadaljevalnega šolstva, za katero mora ta odbor v prvi vrsti skrbeti, temveč tudi način izobrazbe v teh šolah je tak, da zahteva mnogo izboljšanj. Mladina, ki obiskuje te sole, se mora izobraziti praktično in teoretsko, zraven pa se dokopati do zadostne strokovne izobrazbe v skladu z zahtevami današnjega časa. Upamo, da se bodo tudi v tej smeri našla prava pol m podpora pri tistih činiteljih, ki jim i.e skrb za popolno izobrazbo obrinega naraščaja dolžnost. V Ljubljani obstoja danes_ 5 nadaljevalnih šol, in sicer na Ledini za mehanične tehnične obrti z 11 razredi in 257 vajenci, na Grabnu za stavbne obrti z devet razredi in 153 vajenci, splošna na Vrtači z 9 razredi in 184 vajenci in 66 vajenkami, na Prulah za umetne in oblačilne obrti z 8 razredi in 188 učenci in eno učenko, pri Sv. Jakobu za vajenke umetne in oblačilne obrti s 13 razredi in 314 vajenkami. Skupno je bilo ob koncu šolskega leta 1935 /36- v vseh pelih strokovno nadaljevalnih šole h 1130 gojencev, .od lega 754 vajencev in 3/6 vajenk. Izvzete pa so še sledeče strokovne šole, in sicer grafična, gostilničarska in gremijalna lrgovska nadaljevalna šola. Predpisi za čistočo in higijeno v L;ubl|ani Na osnovi §§ 89. in 90. zakona o mestnih občinah odreja mestno poglavarstvo, kot zdravstvena oblast, v smislu sklepa ljubljanskega mestnega sveta z dne 3. julija 1936 v svrho ohranitve čistoče in higijene v preprečevanje kužnih bolezni v po-meriju ljubljanskega mesta tole: 1. Prepovedana so v območju mesta Ljubljane vsa dejanja in opustitve, ki jih more že povprečen zdrav razum prepoznati, da so škodljive zdravju in da močno žalijo čut snažnosti in udobja ter kažejo surovo brezobzirnost proti sostanovalcem, na primer širiti 6mrad ali dim, brezobzirno voziti z motornimi vozili in s tem motiti pasante, puščati smrdljive predmete na ulicah, dvoriščih, hodnikih, razkopavati smetišča, zanemarjati in grditi stanovanjska stranišča, greznice, kanale, gnojišča itd. 2. Prepovedano je stresati smeti in druge odpadke ter zlivati odpadne vode na hodnike in ulice. V odprte jarke se smejo stekati samo meteorne vode (deževnica, enežnica), ne pa odpadne vode iz gospodinjstva, kopalnic in pralnic, pretoki iz greznic in gnojišč. 3. Manjše odpadke, kot papir, olupke, škatlice itd. je spravljati v košare, ki so v ta namen pritrjene na raznih mestih. 4. V vseh javnih in obče dostopnih prostorih (gostilnah, prodajalnah, cerkvah, vežah, stopnjiščih, uličnih hodnikih itd.) je pljuvanje strogo prepovedano. 5. Smeti, ki so določene za odvoz, se morajo, v kolikor ®o gorljive, najprej v štedilniku sežgati m šele potem ohlajene spraviti v zaboje ter postaviti ob določenem času v veže poslopij, odkoder jih iztrese smetar v vozove za smeti. Puščati zaboje za smeti v vežah in pred hišami, je prepovedano in kaznjivo. 6. Dvorišča v hišah morajo biti vedno čista. Kaznjivo |e prosto odkladati smeti, odpadke in drugo nesnago po dvoriščih. V kolikor se ne vrši redni odvoz smeti in gosoodinjskih odpadkov po smetarju, se smejo odkladati le v te♦ Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. ur! Četrtek, 15. oktobra: Konjeniška patrola. Premierski abonma (5). Petek, 16. oktobra: zaprto. Sobota, 17. okt.: Konjeniška patroln. Red A. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 15. oktobra: Pod to goro zeleno ... Red Četrtek. Petek, 16. oktobra: zaprto. Sobota, 17. oktobra: Ples v maskah. Premierski abonma. Mariborsko gledališče Četrtek, 15. oktobra ob 20: Prva legija. Red C. Petek 16. oktobra: Zaprto. Sobota, 17. oktobra ob 20: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Red A. Maribor Katoliška mladina frančiškanske župnije pripravlja za zadnjo nedeljo v oktobru proslavo Kristusa Kralja. V Mladinskem domu bo proslava ter je na sporedu med drugim tudi vprizoritev misterija Theophilus. Misijonska nedelja se bo obhajala 18. t. m. po mariborskih svetiščih. Posebno slavnosno se bo proslavila v frančiškanski župniji, kjer bo poleg cerkvene slovesnosti še popoldanska prireditev v Mladinskem domu v Cvetlični ulici. Na sporedu je misijonsko predavanje, katerega bo imel prof. Klasinc. Poselskn zveza ima v nedeljo popoldne oh 4 sestanek v dvorani v Gledališki 2. Na sporedu so deklamacije in zabaven igrokaz >Na letovišču^ Skrbinškov« proslava. Milan Skrbinšek, naš odlični režiser in igralec, ki je svoj čas deloval tudi na mariborskem odru, bo tudi v Mariboru obhajal 25 letnico svojega plodonosnega odrskega delovanja. Njegovo gostovanje se vrši v kratkem. Predavanje Slovenske Straže o Koroški, ki se vrši drevi ob 20 v dvorani na Aleksandrovi 6. bo najprimernejša obuditev žalostnega spomina na koroški plebiscit. , . _ Putnikovi izleti. Mariborski Putnik priredi v soboto 17 in nedeljo 18. t. m. izlet z avtokaroni v Gradec. Odhod iz Maribora vsakokrat ob pol 8 izpred hotela Orel, povratek iz Gradca ob 23. Vozna cena 100 Din. Živahna športna nedelja ho 18. t. m. Dopoldne se bo vršil na Železničarjevem igrišču lahkoatletski miting, ki bo nekakšna zaključitev letošnje lahkoatletske sezone. Nastopijo vsi mariborski lahkoatleti. Popoldne pa bo zanimiva prvenstvena nogometna borba med domačima rivaloma. Igrata ISSK Maribor in SK Železničar. Prihodnji teden otvoritev operetne sezone. Prva opereta bo Kalmanovo delo »Ciganski prilil a š«, ki v Mariboru le ni bilo igrano. Pestra, melodiozna glasba ter deloma zabavna, deloma pa kar resno dramatična vsebina sta glavni odliki Je povsod mnogo igrane operete. Dirigira kapelnik Herzog. režira A. Harastovič. ki ie naštudiral tudi p’ese. Ob tej priliki nastopi prvič nova pevka Jelka Igličeva. Planica - pozorišče smuških poletov Ljubljana, 15. oktobra. Čim bolj ie približuje zimskošportna sezona, tem večje je zanimanje za Planico. Združenje smučarjev Planica nas’ je presenetilo. Poslalo je Jugoslovanski zimskošportni zvezi dopis, v katerem prosi, naj Zveza odjavi veliko skakalnico pri FIS-i, češ, da Združenje na tej skakalnici ne bo prirejalo več smuškega skakanja. Jugoslovanska zimskošportna zveza bo torej skakalnico pri FIS-i odjavila in človek bi na prvi pogled mislil, da bo Planica — zaspala. Mani verjetno pa to postane za tistega, ki ve, s koliko vnemo in požrtvovalnostjo delajo funkcionarji v Združenju za napredek te naše največje skakalnice, ki doslej tudi v sivetu še nima primere. Dasi v Združenju še ne povedo, kakšne načrte imajo s Planico, nam vendar zadnji dogodki sami razvozlajo vso zagonetko in mislimo, da ne zgrešimo mnogo, če zapišemo, da so s Planico načrti nekaiko taki-le: 2e od vsega početka, ko je prišlo pred zimskošportnimi forumi na dnevni red vprašanje dolgih smuških skokov, se je pojavila teza, da skoki, ki so le predolgi, niso navadni smučarski skoki, marveč smuško letenje. Med prvimi, ki je to tezo postavil ter jo tudi utemeljil je bil inž. Bloudek. Po mnenju inž. Bloudka se torej ono, kar gledamo vsako leto na veliki skakalnici v Planici, ne imenuje smuško skakanje, marveč smuško letenje. K temu mnenju se je sedai pridružil tudi znani nemški smučarski literat Luther, ki je v >Miinchner Neueste Nachrlchten« objavil obširen članek, v katerem prikazuje tezo inž. Bloudka in «e za njo tudi zavzema, Verjetno je, da je Združenje smučarjev Planica vprašalo za tozadevno mnenje tudi še druge faktorje v zimskem športu Srednje Evrope in je najbrž dobilo pritrdilne odgovore. Potemtakem smo dobili novo športno panogo — smuško letenje. Kakor znano, te panoge v dosedanjem zimskošportnem programu še ni bilo. Zato tudi kontrola nad udejstvovanjem v tej novi športni panogi ne spada v pristojnost FIS-e. Krat-komalo: FIS-o nič ne briga, kako je s prireditvami pri skokih nad 80 m (tu je nekaka meja), ker je to že smuško skakanje, ki ga doslej nima v programu še nobena Športna instanca. Zato Združenje ne bo več iskalo pri FIS-i kaike predhodne odobritve za prireditve v Planici. Če si stvar razlagamo tako, kakor je tu opisana, moremo razumeti postopanje Združenja smučarjev Planica. Mislimo, da se pri razlagi nismo mnogo zmotili, v ostalem pa bomo v najkrajšem času imeli priliko na dogodkih spoznati, ali je postala Planica rojstni kraj nove športne panoge ali ne. Revizija poslovanfa Delavske zbornice Trbovlje, 14. oktobra. Delavske zbornice so bile z zakonom o zaščiti delavcev ustanovljene in je njih namen posredovati za delavske koristi pri delodajalcih in oblasteh. Te zbornice so posredovalnega značaja, zakonitega odločanja nimajo. Imajo pa nalogo, da pripravljajo osnutke delavskih uredb in naredb, kakor tudi podajati mnenje in zahteve delavstva, da se zaščitna zakonodaja delavstva primerno uredi. Vse Delavske zbornice pa so dobili v roke marksisti, ki so v teh zbornicah gospodarali pač po svoje. Mnogo se je med delavci-člani šušljalo, da zastopniki zbornice, oziroma nastavljenci na sVo-jih uradnih potovanjih agitirajo za marksistične strokovne organizacije in pri tem prejemajo lepe potnine Delavske zbornice pa tvorijo vse obstoječe in pri njej registrirane strokovne organizacije. Prispevke pa plačuje vse delavstvo. Ce se potem prispevek porablja enostransko kar bo seveda mogla ugotoviti le revizijska komisija, je to gotovo nepravilno. Se bolj nepravilno pa je v Delavskih zbornicah proslavljati samo Marksa, vse drugo pa omalovaževati, saj je prispevek krščanskega socialista enako vreden marKsistu. Na drugi strani pa so uradniki zbornice nekaterim neljubim funkcionarjem odgovarjali tudi popolnoma marksistično, mnogokrat prav v surovem tonu. Kako 6e je postopalo z neljubimi delavci, rajši ne govorimo, ker bomo imeli za to še čas. Kako je postopal zastopnik ljubljanske zbornice pri tekstilni stavki v Kranju, to je zaznala oblast, pa tudi delavstvo. Temu samopaševanju marksistov je bilo brezdvoma potrebno narediti malo presledka in pregledati njih poslovanje. Sicer bi delavstvo v resnici izgubilo vse zaupanje do zborni'':. Tudi rudarji z radovednostjo pričakujejo rezultata revizijske komisije, kako se je gospodarilo z njihovim denarjem, ki ga je mesečno prispevalo zbornici. Račun brez krčmarja Jesenice, 14. oktobra. Marksistični prenapeteži ne morejo utajiti veselja nad tem, da se jim je posrečilo pridobiti nekaj naših ljudi ra njihovo zveličavno »ljudsko fronto«, ki so podlegli besedam brezbarvnih ljudi iz »vladajočih krogov«. Tako širijo med svojimi ljudmi govorico, da so dosegli to, po čemer so več let tako hrepeneli. Naši predniki so jih po vojni dobi metali iz tovarne na cesto, taiko pravijo, pa jih niso ustrašili. Demokrati so jih preganjali celih pet let, jiih vlačili po zaporih, naprtili po nepotrebnem nešteto hišnih preiskav in denarnih kazni, pa vse skupaj ni nič pomagalo, klerikalci so držali skupaj in bili nepremagljivi. Mi smo to dosegli pri ubogih občinskih volitvah, klerikalna trdnjava se bo razšla, pritegnili «mo jih na našo stran, večina bo šla z nami pri občinskih volitvah. To pa je šele začetek, razdiralna akcija bo šla sedaj veliko lažje naprej do našega cilja. Tako marksisti. Mi pa pra- vimo, da je to vse skupaj račun brez krčmarja. Nas ni razibil markisaMični teror, nas niso razbili Janezi in nas ne bodo tudi sedanji kolovodje ljudske fronte. Če je nekaj naših ljudi nasedlo, ki pa jih bomo prešteli na prste, še ne pomeni, da je v naših vrstah razdor. Mi še stojimo in prav dobro pomnimo, kaj vse hudega je bilo prizadjano nam v tovarni od strani marksističnih ljudi. Naša fronta bo ostala tudi po obč. volitvah prav tako močna, kakor je danes, če ne še bolj. Dan volitev bo pa v rezultatu volitev dokazal, da je fronta pristašev dr. Korošca še prav tako močna in nepremagljiva, kakor je bila takrat, ko so naši delavci frčali na cesto zato, ker so ostali sebi zvesti. Naše delavstvo bo oddalo glas za tisto listo, ki jo je brez vsakršne pomoči izven delavskih vrat samo sestavilo v družbi z jeseniškim kmetom in obrtniki. Dva požara v eni noči Maribor, 14. oktobra. V nocojšnji noči je v bližini Maribora dvakrat rdelo nebo. Gorelo je najprej v DogoSah, potem pa je v poznih nočnih urah nastal f,e požar na Pobrežju. V Dogošah je začelo goreti okoli pol 22 gospodarsko poslopje posestnika Silvestra Kalčiča. Bilo je v nekaj minutah zavilo v plamene. Domačim in sosedom se je v poslednjem trenutku posrečilo, da so rešili živino iz hleva. Na pomoč so prihiteli prvi domači gasilci, za njimi pa So ga silci s Pobrežja, z Brezja ter od Sv. Miklavža na Dravskem polju. Posrečilo sc jo ogenj lokalizirali Hrvatski emigranti se vračalo Maribor, 14. oktobra. Danes popoldne ob pol 14 je priBpel z dunajskim brzovlakom v Maribor Vladko Radič, sin pokojnega Stlepana^ Radiča, z ženo Marijo ter s soprogo inž. Košutiča. Po sedmih in pol leta emigracije so se vračali danes v domovino. Na kolodvoru je vzbudil prihod Vladka Radiča znatno pozornost. Vaš dopisnik je imel priložnost, da jo prišel v stike v g. Radičem ter se z njim razgovarjal. G. Radič je bil izredno dobre volje ter mu je obraz kar sijal od veselja. Dejal je: >Težko je življenje v tujini, doma je pač najlepše«. O svojem povratku je dejal, da se je spotoma mudil tri dni pri svojih znancih na Dunaju. O svojih političnih ciljih in bodočem življenju ni hotel dati nobene izjave. Ob 13.58 je odpeljal brzovlak Vladka Radiča z njegovimi proti Zagrebu. Smrt na trgatvi Maribor, 14. okt. V Slovenskih goricah imajo sedaj žalostno trgatev. Kljub temu pa terja alkohol tudi letos med trgatvijo svoje žrtve. Tragičen dogodek se je sinoči pripetil v občini Vosek pri Sv. Trojici v I Slov. goricah. Pri posestniku Majerju so se zvečer pri prešanju sprli fantje. Prišlo je med njimi do pretej>a, v katerega se je vmešal tudi ilO letni domači sin Anton. Naenkrat je v metežu Anton smrtno ranjen zavpil in se zgrudil. Eden od fantov mu je zasadil nož v trebuh. Ranjenca so spravili v posteljo, njegovo stanje pa je [ postajalo čimdalje slabše in danes opoldne so po- I klicali mariborske reševalce, da bi ga z avtomo- ; hilom prepljali v bolnišnico. Reševalci so res odšli v Vosek ter čakali na cesli, da so domači ranjenega Antona pripeljali z volovsko vprego po strmem hribu do ceste. Komaj pa so ga hoteli preložiti z vozu na avto, je izdihnil. »Silno zamišlien si videti, prijatelj? Spet kaj narobe?« »Eh, zdravnik mi je odsvetoval izlet na mor-ie m mi priporočil oddih na deželi.« »_Tedaj pojdeš kajpada letovat na deželo?« »Prav to je tisto Nečem iti na deželo, rajši poidem k drugemu zdravniku, ki mi bo morda dal drugačen nasvet.« ter preprečiti večjo katastrofo, goreče poslopje pa so plameni uničili do tal. Škode je okrog 30.000 dinarjev. — Komaj so se pobrežki gasilci vrnili domov ter legli k počitku, že jih je zopet klicala gasilska tromba na težko dolžnost. Začelo je okrog tričetrt na eno goreti gospodarska poslopje posestnika in mizarja Simona Krasnika. V nevarnosti je bila mizarska delavnica in stanovanjsko poslopje, nagel nastop domačih gasilcev, katerim so prihiteli na pomoč gasilci iz Maribora, pa je nevarnost odstranila. Požar je povzročil 15.000 dinarjev škode. Občni zbor društva (fSola in dom" Ptuj, 14. oktobra. V nedeljo, dne 11. t. m. je imelo društvo »Sola in donv< svoj redni občni zbor. Iz poročila predsednika je posneti, da je bilo društvo v minulem šolskem letu zelo agilno in je pripomoglo do ožjih stikov med starši in učnimi močmi. Društvo šteje 120 članov in se oglašajo vedno novi. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor s predsednikom ravnateljem meščanske šole g. Kvadrom na čelu. — Po volitvah je imel prof. verouka g. Canjkar zelo zanimivo in poučno predavanje o kinu. Med drugim ie priporočal, da naj se mladini prepove obisk kina in le poučnim, kulturnim filmom bi se naj mladina, posebno pa šolska, pripustila. Skoti so porazili Nemce z 2:0 G1asgow, 15. oktobra. Pred 60.000 gledalci se je včeraj popoldne odigrala nogometna tekma med nemško in škotsko reprezentanco, ki se je končala ' 2:0 za Škote. Igra je bila tehnično zelo dobra. Nemci so presenetili z izvrstno igro, posebno v prvem polčasu, ko so si ustvarili s svojimi prodori precej priložnosti, da dosežejo tudi s številkami izražen uspeh. Bili so celo nekoliko boljši od Škotov. Imeli pa so pred renomiranimi nasprotniki precej treme in so prav zaradi tega zamudili več ugodnih trenutkov, ki bi jih pri mirni igri lahko izkoristili. V drugem polčasu pa so začeli prevladovati na polju Škoti. Mirno pa se lahko reče, da so imeli tudi več sreče, kakor Nemci V 33. min. drugega polčasa je škotsko desno krilo prodrlo do nemških vrat in z težko bombo presenetilo nemškega vratarja. Že dve minuti za tem je isti škotski igralec iz čiste pozicije streljal drugi gol za Škote. S tem je bil postavljen tudi končni rezultat in zrnata za Škote. V ostalem je bila tekma zelo živahna •n je bilo vse polno prilik pred enim, kakor pred drugim golom. Polenovka, namočena in suha, sardele, skom-hre, v soli, slanika, olivno, bučno olje, ovčji sir. Partija sveža, prvovrsina. Kovačič, Miklošičeva 32. Od tu in tam Turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi Arras se je včeraj mudil v Belgradu in konferiral z našim ministrskim predsednikom dr. Milanom Stojadino-^vičem. Turškega zunanjega ministra je sprejel v avdijenco tudi knez namestnik Pavle. Včeraj je imel svojo sejo finančno-ekonomski odbor ministrov in ie razpravljal o tehničnih vprašanjih, ki se tičejo uredbe o razdolžitvi kmetov in o pravilniku o dejanskem tolmačenju te uredbe. Ravnateljstvo pomorskega prometa v Splitu je objavilo statistiko stanja našega ribištva. Lansko leto je bilo prijavljenih nekaj nad 6000 ribičev, dočim jih je bilo pred devetimi leti več kakor 13 tisoč. Ujeli pa so lansko leto 7 milijonov in pol kilogramov rib, mchkužcev pa skoro 30 milij. kg. Za skupščinskega predsednika bodo volili opo-zicljonalci najbrž vsak svojega kandidata. JNS napenja vse moči, da bi se vsa opozicija izrekla za Minka Komnenovičn, ki je član glavnega odbora radikalne stranke, računajoč pri tem. da bodo tudi nekateri poslanci iz vladne večine oddali glasove zanj. Čuje pa se, da sam Komnenovič ni nič kai naklonjen temu, ker ne mara gasov propadle JNS. Prav tako se brani družiti z JNS klub Baričeviča. Če opozicija zbere vse svoje raztepene ude, bo imela nekaj nad 130 glasov, dočim bo imela vlada veliko večino s preko 180 glasovi. Poslanec Boke Kotorske, ki je bil dosedaj član JNS, dr. Filip Lazarevič, je prestopil v klub JRZ zaradi zaslug, ki si jih je vlada pridobila za po-mirjenje v državi in posebno za kotorski okraj. Tramvaj v Zagrebu še vedno počiva. Posredovanje banske uprave se je izjalovilo, ker »o tramvajski nameščenci odklonili predlog banake uprave, da se vrnejo takoj na delo in se nato pogajajo s podjetjem o svojih zahtevah. Včeraj zvečer so se pogajanja nadaljevala na banski upravi. Jugoslovanski žlvinozdravniki bodo imeli svoje letno zborovanje letos v Zagrebu. Zborovali bodo v zbornici na trgu Štefana Radiča. Dr. Artur Gavazzi, znani zagrebški geograf in geolog, ki je bil nekaj let tudi profesor na ljubljanski univerzi, je te dni praznoval 75 letnico siv oj ega življenja. Bivši ban Mihalovič [e bil včeraj zaslišan na sodišču glede dogodkov v Kerestincu. Zasliševanje je trajalo kar tri ure. Nad Primorjem £e vedno divjajo nevihte in burja. Vihar je pri Kornatu prevrnil ribiško ladjo in sta oba ribiča padla v morje. Na srečo pa je plula v neposredni bližini neka italijanska jadrnica, ki je vse rešila. Prav isti čas pa je vihar pri La- stovu vrgel ob pečine neko italijansko ribiško lad- jo, pri čemer sta našla smrt dva ribiča. Osieško sodišče se bari * izredno zanimivim primerom, ko stoji kot obtoženec pred sodiščem zdravnik, ki je zaradi svoje malomarnosti zagrešil smrt porodnice. Sodišče je dalo poklicati primarija tamkajšnje bolnišnice, ki je izjavil obtežilno za obtoženega zdravnika, češ, da je pri operaciji sam naredil pogreško, vendar se ni potrudil, da bi jo v teku dvajsetih dni po nastanku tudi iizlečil. Sarajevsko gledališč« te bo razširilo in povečalo tako, da bo &e ne eno največjih, pa vsa-i najmodernejše in najlepše v Jugoslaviji. Vlada mn ie v ta namen obljubila 5 milij. dinarjev podpore. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer se ta čas mudi v Splitu na odmoru, Zaradi razvrednotenja tujih valut m je izredno visoko dvignila cena naši pšenici na žitnih borzah. Tako je pšenica dosegla dosedaj najvišjo točko, namreč 175. Vendar se opaža, da je ponudba majhna, ker se vsi producenti nahajajo pri delu na polju. Tudi koruza je letos izredno lepo obrodila in dala dobro zrnje, zaradi česar pričakujejo, da je bodo izvozili okrog 100.000 vagonov. Seja administrativnega odbora Narodne skupščine je sklicana za nedeljo, dne 18. t. m. ob 4 pop. Za novega župana v Skopiju je bil imenovan ravnatelj trgovske akademije Fanta Jovanovič, za podžupana pa industrijalec Dragotin Matovič. Vrhbosanski nadškof dr. Šarič je razposlal okrožnico, da bodo 25. oktobra molitve v vseh cerkvah v vrhbosanski nadškofiji za preganjane kristjane v Španiji. V Galičniku v Južni Srbiji že nekoliko dni sneži in je naletelo snega več kakor pol metra. Zasnežene so daleč naokdli vse planine z globokim snegom. Zaradi snežnih zametov so se morali pastirji s čredami spustiti v doline proti jugu. Veliko neurje je vladalo zadnje dni v Črni gori. Vse črnogorske reke, ki 6e izlivajo v Skadensko jezero, so silno narastle ter dvignile gladino jezera za 3 m. Zaradi tega je jezero preplavilo vse okoliške vasi. Naša kraljica Marija se je včeraj popoldne vrnila iz pomunije v Belgrad Turški zunanji minister je danes zjutraj odpotoval iz Belgrada, kjer je imel več sestankov s predsednikom vlade o viseh mednarodnih vprašanjih, predvsem o onih, ki se tičejo držav balkanskega sporazuma. Veliko lesno podjetje Kritaja d. d. v Bosni se nahaja v likvidaciji. Likvidacijskemu odboru na-čeljuje sodnik. Pred dnevi je ta odbor razpravljal o zahtevkih upnikov in je priznal angleški tvrdki Freemann 57 milijonov dinarjev, dočim jih je devet odbil. Neki drugi angleški tvrdki je priznal terjatev 54 milijonov, dočim ie terjatev države, ki je znašala ogromno vsoto 57 milijonov, zmanjšal na 17.000 dinarjev. Prav zaradi terjatev države je prišlo podjetje v konkurz. V Zagrebu so prijeli tri mlade goljufe, ki so k nam prirajžali iz Nemčije in se izdajali kot popotniki in potujoči študentje. Tudi v Zagrebu so ogoljufali nekaj trgovcev. V Slavonskem Brodu se je zglasil pri neki go-spej mlad »dijak«, ki je dejal, da iiče stanovanje. Medtem, ko se ie dogovarjal za sobo. je stopila gospodinja na dvorišče. »Dijak«, ki se je izdajal ™ si,na »narodnega poslanca«, je za čas izmaknil oOO dinarjev. V Bosanskem Novem so doživeli prav zanimivo »otmico«. V vasi Brdjanih je živela lepa in bogata mlada Kata, ki pa je izbrala za 6vojega fanta revnega Stefana. Toda očetje so mislili, da bo Kata morala vzeti za moža bogatega Janka. Dekle je bilo žalostno, obvestilo je svojega fanta o tem, kaj ji pripravlja oče Dan prej, ko so hoteli priti svatje po nevesto, je prišla v hišo starka in po kratkem razgovoru odpeljala dekle s seboj. Štefan se je bil preoblekel v starko in odpeljal dekle na svoj dom. Dekletovim staršem ni preostalo nič drugega, kakor da so dekleta pustili fantu, ki si ga je izbrala sama. Naročajte „S!ov. cSom" Ruski književnik Dančenko piše o Španiji, kar je videl sam Trikrat porušeni Alcazar Eden najboljših poznavalcev razmer v Španiji je gotovo nestor ruskih književnikov Nemirovič-Oančenko, ki je pred nedavnem umrl v Pragi v 92. letu starosti. V Španiji je preživel nekaj let sicer kot mladenič, pa vendar za ta leta globoko razumen človek, in je napisal nekaj precej obsežnih knjig, na katere so celo Španci sami ponosni in priznavajo pisatelju izredno sposobnost in poznavanje španskih razmer in španskega življenja ter značaj in naravo Španca. Črtice iz Andaluzije Med njegovo literarno zapuščino spada tudi knjiga, ki jo je posvetil Španiji in obsega črtice iz Andaluzije. Knjiga se nahaja v Pragi med ostalo Dančenkovo zapuščino, izdana pa je bila v Petrogradu 1902. leta. Čeprav letnica kaže, da to ni kakšna nova knjiga, vendar je tudi za današnje razmere od sile še aktualna, kajti razmere se v tej dobi v Španiji niso za mnogokaj spremenile. Zdi se naravnost, če ne pogledamo letnice, da je knjiga pisana za današnjo dobo, ko divja v tej zanimivi deželi državljanska vojna. Zanimive so besede, ki jih je Dančenko za-pisla v uvodu te knjige: »Novembra meseca, leta 1901. sem prispel v Barcelono. Na jasnem nebu je sijalo vroče sonce, nebo je bilo brez oblačka, globoko, nežno modro je ležalo na vzhodu sinje morje in se igralo s toplo obalo. Na Rahli je bilo slišati streljanje. Narod je bil globoko prizadet v svojih pravicah in se je uprl. Vojska in policija sta začeli napadati, za njima pa so ležali mrtveci in ranjenci.. x Te vrstice so kakor vzete iz današnjega časa in treba bi bilo mesto letnice 1901 napisati 1936. Alcazar: zidovi, stolpi, kapelice Zelo aktualne in zanimive so tudi one strani v omenjeni knjigi, ki so posvečene Toledu in Alcazarju. Namirovič-Dančenko takole opisuje Toledo: Na divni ravnini, ki jo obliva s svojimi žarki jasno sonce in je odeta v prvo spomladansko zelenje, se vzdiguje pred menoj stena, ki se mi je zdela ogromna, a gledal sem jo samo od daleč preko ravne površine, ki jo obkroža z vseh strani. Reka Taho objema steno in boža s svojimi valčki kamenite stopnice, nenavadno lepega velikana... Na steni se dvigajo tudi kameniti in ravno tako krasni velikanovi stolpi, kapelice, zidovi... Je to kaslilska, ali še bolje rečeno, gotska citadela z velikanom Alcazarjem na vrhu. Zdi se, kakor da vse pritiska. In tudi Toledo je tak, kakor bi bil iz samih cerkvA, trdnjav in palač, od katerih si vsaka prizadeva, da se povzpne nad drugo. Ne veš, kje se končava stena in kje se začno one druge... Gotski grad se nenavadno končava. Raste in raste, v nebo se vzdigujejo njegovi stolpi, v brezdno pa padajo zunanje stene, ki jih obkrožajo, kakor se vidi, pravilne geometrijske črte. Glej, prikažejo se strehe hiš. Dvigajo se izza nazobčanih zidov in stolpičev, mestoma stopajo iz^ celote samostani. Vsak izmed njih bo lahko služil kot ogromna in strašna trdnjava. Nekaj te prevzame. Mudi se ti, da zajašeš in spodbodeš konja, da te ponese tja. Vse prevelik je zate prostor, ki te še loči od onega smelega ka-menitega mesta, ki se razprostira nad okolico, v kateri se v daljavi počasi vali reka Taho. Palača za palačo, stolp za stolpom, ki se dviga na pročelju in na vogalih drug za drugim, ustvarjajoč nove perspektive. Nad njimi se rišejo silhuete, druga ponosnejša od druge in zopet odličnejša od sosede. Ulice so vse v stopnicah, ki se dvigajo sedaj navzgor, potem zopet padajo. Dostikrat se ti zdi, da na njih izgubljaš ravnotežje. Nezavest te zajema, kamorkoli pogledaš.« Toledo - gotske Atene Nemirovič-Dančenko je imenoval Toledo »gotske Atene«. »Ko sem obiskal Alcazar,« pravi književnik dalje v svoji knjigi, »je bila tam naseljena vojna šola. Vzpenjali smo se tja gori po velikanskih stopnicah, kamenita veličastnost teh zidov, brezkončnih linij, široke izmere so odgovarjale duhu človeka, ki je postavil ta Alcazar, cesarja Karla V., kateremu se je zdel ves svet premajhen in ni mogel v drugačni palači sploh živeti. Na vsem tem vidite pečat njegovega duha in značaja. Niti ene edine arabske podrobnosti. Prav ničesar arabskega sploh. Vse enostavno, vse preprosto, vse se dviga v sinjo višino sijajnega svoda. Te stopnice so brez konca in kraja. Dvorane so hladne, toda presenečajo s plemenitostjo svojega značaja, svojih izmer. Ničesar ni preveč... Samo ena črta še in dvorana bi se spremenila v strašno kaznil-co. Toledski Alcazar se je ustavil na meji.« »Ta palača je bila,« tako previ^ Dančenko dalje, »nekajkrati uničena zaradi požara, in glejte, vedno jo je uničevala razdražena soldateska. Prvič so jo zažgali Portugalci leta 1710. Karl III. je trdnjavo zopet obnovil in je v njej namestil tvor-nico za svilene tkanine, v kateri je delalo kakšnih 700 delavcev. V začetku 19. stoletja so jo vojaki maršala Suite zopet zažgali. Tretjikrat pa so Španci sami uničili to eno največjih svojih čudes.« Dančenko je tudi prerokoval, da bo Alcazar tudi po tem novem sezidanju zopet porušen. Čudno naključje: Ta ruski književnik je umrl ravno istega dne, ko so podminirali Alcazar in ko je strašna eksplozija pognala v zrak njegove stolpe in zidine ... —-r—>- — ..................................................... < --v fl« ' •! ■•V//--* , >&'■! it K Goring, Ciano in Schuschnigg za Gombosovim pogrebom Čemu ceste po sibirskih daljavah Mreža cesta in e tem povečana možnost za bratnbo države so se v zadnjih letih v vzhodnji ibiriji zelo dvignili zaradi velikega števila novih ix>tov. Posebno preteklo in letošnje leto je sovjetska Rusija največ iz vojaških ozirov v vzhodnji Sibiriji zgradila dobre ceste. Sklenjen je bil tudi sporazum za graditev nove velike Angaro-lenske ceste, ki bo dolga 275 km. Poleg tega sta bili v vzhodni Sibiriji dogotovljeni dve cesti, Akšinska in Tunkinška, ki omogočata avtomobilski promet v zelo oddaljene in zapuščene kraje. Od temeljev pa 60 popravili Kjah-tinsko in Jakuteko cesto. Letošnje leto so v vzhodni Sibiriji zgradili skupaj 456 km novih cesta, kar pa je za ogromne razsežnosti te velike sibirske pokrajine tako majhna številka, da kar tone v širnih izmerah sibirskih daljav. Do temelja je bilo popravljenih 3000 km cest. Ne bo težko razumeti, zakaj so se Rusi odločili za graditev poti ravno na tem kraju, saj je otipljivo, da utegne, morda že v bližnji bodočnosti, nastati velika potreba po teh poteh. Na vzhodu leži Mandžukuo, na jugovzhodu Mongolija kot pred-straža Japoncev, na kateri bo Rusija v primeru vojne najprej naletela, če bo 6pIoh hotela kaj opraviti sproti Japoncem, ki že krepko polagajo svojo roko na azijsko celino. Ce ne bodo imeli dobrih zvez z ozadjem, se jim prav lahko zgodi nekaj čisto podobnega, kakor se je nekoč zgodilo na evropskih tleh nepremagljivem« Napoleonu. Seveda je treba v sedanjih časih računati s popolnoma drugačnimi vojnimi sredstvi, jasno pa je da brez poti tudi preveč ne veljajo. Fantastična nemška štiriletka Japonske demonstracije proti Rusiji Na kongresu nacijonalne socijalistične stranke v Nlirnbergu je Hitler razglasil nov štiriletni načrt dela za dvig nemškega gospodarstva. Vtis tega govora je moral biti tak, da je bil vsak dvom v neizvedljivost takega načrta izključen. Dejansko pa je bil ta načrt le zamisel Hitlerjeva najožjega sodelavca Kepplerja. V ostalem pa so bili hitlerjevci vedno hitro gotovi s sestavljenjem takih načrtov. Prvi štiriletni načrt je narodni socializem vpeljal takoj po prihodu na oblast, ali boljše rečeno, ta načrt je bil že preje objavljen, vendar kasneje zanj nihče ni vedel. Bila je to prav za prav zbirka odlokov in odredb, ki jih je sproti rodila stvarna potreba. V celoti pa tega načrta nihče ni prav poznal z izjemo načrta za oboroževanje. Fantastični Kepplerfevi načrti Zmanjševanje izvoza in pomanjkanje sirovin pa sta zahtevala bolj odločne in odločilne ukrepe. Hitler je vedel, da je treba na kongresu stranke povdariti temelje za propagando, ki bo umetno zadrževala nevoljo in bedo razočaranih mas preko bližajoče se zime. Končno so se oprijeli tudi prepričanja, da je treba proti inozemstvu delati enako kot doslej, namreč s politiko pritiska. Za vse te cilje se je pokazal Kepplerjev načrt kakor nalašč. Ker uživa sedaj Keppler vso naklonjenost Hitlerja, mnogo bolj kot kdaj prej, moramo tako razumeti, da je zaradi tega prižel tudi med vrste Hitlerjevega govora. Nekaj ur pred tem govorom o vsej vsebini dr. Schacht, gospodarski diktator tretjega rajha, ni nič vedel. Šele, ko je bilo treba mrtve črke štiriletnega gospodarskega načrta oživiti in začeti spreminjati v dejanja, so se pojavile velike težave m s tem nastale razprtije med gospodarskimi strokovnjaki nacionalno socialistične 6tranke. V gospodarskem ministrstvu še niso začeli izdelovati podrobnih načrtov za izvedbo štiriletke, ker dr. Schacht odklanja svoje sodelovanje, češ da ima upravičeno bojazen, da bodo cene sirovinam tudi v bodoče šle navzgor. Z veliko večjo vnemo pa proučujejo ta načrt v tehničnem uradu nemške delovne fronte, ki je bil ustanovljen po niirnberškem kongresu. Načrti, ki jih izdeljujejo ti uradi, imajo pre-često fantastične oblike. Tako predvideva ta načrt, da je treba v najkrajšem času 40 novih bencinskih tovarn. 2e leta 1927. naj bi bila po tem načrtu Nemčija v pogledu pogonske snovi popolnoma -amo-svoja. 336 novih tovarn za lesno volno je treba zgraditi, da se prepreči sleherni uvoz tekstilnih surovin. Energijo za delo teh novih tovarn naj bi dajale trdnjave s turbinami na veter, ki bodo visoke, kot doslej še ni nobena. Te trdnjave naj bi postavili jx> vseh krajih nemške države. Prav tako so začeli ponovno preizkušati neke stare načrte nekega iznajditelja, ki je svoje iznajdbe ponudil državi v izrabo že takrat, ko je prišel Hitler na oblast. Toda takrat so to ponudbo odbili, češ, da je ideja prefaulastična. Stroški za tako trdn;avo, ki bi bila visoka do 500 m bi znašali 20 milijonov mark. Najvažnejšega ni: denaria Podobne načrte so skovali tudi za izdelavo drugih sirovin tako za gumi, za življenjske potrebščine in podobno, vendar zadevajo vsi ti načrti ob največjo oviro in pomanjkanje denarja, ki bi ga bilo treba v te nove graditve vložiti. Dosedaj še niso našli rešitve za glavno vprašanje, namreč prav za vprašanje finansiranja. Kepperjevi načrti ne zametujejo predloga, da bi v tem primeru dopustili tuji kapital, da se graditve udeleži. Po njegovem nazoru je treba najti posebno metodo, s katero bi se pridobil v Nemčiji zamrznjni tuji kapital in s tem vir denarja za ostvaritev teh fantastičnih načrtov. 1 a diletantski način reševanja izvorov denarja predstavlja glavno točno 6pora med njim in dr. Scnach-tom, ki se je na ta načrt izrazil zelo uničujoče, češ da ni vreden počenega groša. Zaradi tega nastane novo vprašanje, ali bodo sploh ti načrti dobili človeka, sposobnega gospodarstvenika, ki bi se za njih izvedbo zavzel. Najbrže ne. Težak položaj, v katerem je trenutno nemška gospodarska politika more privesti do tega, da se vsi ti načrti sploh ne morejo vzeti v resen pretres, ker bi se s tako zelo forsi-rano gospodarsko osamosvojitvijo ponovno onemogočile vse težnje, da 6e spravi v red celotno svetovno gospodarstvo. Radio Programi Radio Ljubljana |0#w Četrtek, M. oktobra. 12 Simfonične pesnitve Clarf? da I)et>iiissya U>loS6e). — 12.45 Vreme, poročila. -J 13 Ca«, spored, obvestila. — 13.15 Operni zbori (ploSčie). — 14 Vreme, borza. — 18 Samospevi gdč. Unus Mire: Schumann: Pesnikova ljubezen (ciklus). — 18.40 Slovenščina za Slovence (sroap. Rudolf Kolarič). — 19 Ca*t, vreme, poročila, »pored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: Sokolsko predavanje. — 19.50 Zanimivosti. — 20 Narodne pesmi ob spremljevanju Kmečkega tria poje tro«p. Svetozar Bnnovec.,— 20.45 PloSče. — 21.15 Plesno skladbe za dva klavirja (gdč. HraSovec Silva in ftaplja Božena). — 22 čas, vreme, poročila, spored. — 22.15 Koncert kvarteta pihal. Drugi programi Četrtek. IS. oktobra. Belgrad 1.: 20 Vokalni koncert. — 20.30 Radijski orkester. - 21.30 Narodne pesmi. — 22.20 Kavarniška godba. — Belgrad II.: 20 Jugo-slovanski študenti za svetovne vojne v Veliki Britaniji (dr. .Jevtič). — Zagreb: 20 Prenos iz Be’grada. — ‘22.23 Jazz. - Dunaj: 19 30 Zbor. — 20.30 Pestra glasba. — 22.20 Sopran. — 22.15 Jazz. — Budimpešta: 20.20 Salonski orkes-ter. — 22.05 Ciganska glasba. — 23 Jazz. — Trst -Milan: 17.15 Vokalni koncert. - 20 30 Caballova igra «Ra