PtltnhM pntom — Leto II., štev. 157 V LJubljani, sreda dne O. fuIQa 1921 Nedeljska štev. 30 par • 1'20 K lih«]* ob 4 slutraj. Stane celoletno , . 240 K oieseino. » za taaed. ozemlje 380 ta Inoiemstvo 600 JUTRO Oglasi za vsak mm višine stolpca <58 mm) . 2 K stolpca (58 mm) Ti. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. UrednlMvet lOklošiieva anta h. MJt Telefon it» Upravnl&tvot Sodna ali ca It. C Telefon it 88. Račun kr. poit teb. orafc Stev. 11.842. Ljubljana, 5. julija. Nova italijanka vlada je sestavlje-aa v jedru meščanske levice, kakor to odgovarja nekdanji stari italijanski tradiciji. Vlado sestavljajo sledeče stranke: SocijalistiČni reformisti (revi-rijonisti). obe krili demokratov, spcijal-no in liberalno, liberalna levica, radikale!. klerikalci in dva senatorja lil*>-raln smeri. V opoziciji ostaja skrajna levica, komunisti. Socljalisti niso sto- Bcograd, 5. julija. (Izv.) Vsak dan najde preiskava o atentatu nove podrobnosti. Težav« pa dela odsotnost pobeglih sokrivcev Mladonca in Ju-pili v vlado, vendar jo podpirajo. Bolj hags. 1A katerima jo izdana, tiralica rezervirano, vendar ne odporno so drži j m sta pobngla v inozemstvo, fckrajna desnica (tri skupine: liberalna. Atentata sokriv še en poslanec Nova grška ofenziva grki uničujejo turška mesta. nadaljna odkritja preiskave- - zagovorniki areti- j 'VKrSk"Sefiva dn?3 ranih poslancev. - konfrontacija osumljencev. jSll^ pričela na vsci fronti zanimive pndrohnpst.i. Glede treh ko-!, 5. julija. (Izv.) *Tribuna» jav-munističnih poslancev pravi, da je Ko- l'1 da.jfo v okolici Smirne eksplodi- desnica, nacijonalisti in fašisti). Mnogo =e opaža, da so se vlado udr-fežili klerikalci, ki bi morali po tendenci svojih iiloj stati na skrajni desnici, k! pa smatrajo udeležbo na vladi za bolj praktično sredstvo do moči. Oni kažejo zelo neobičajen tek in imar jo tri portfelje ter zahtevajo šest mest državnih podtajnikov, med njimi zlasti podtajnižtvo prosvetnega portfolja. Predsednik Ivanoo Bonomi jo bil do-«lej minister za javna dela, državno blagajno in vojno, ima 47 let, je po pokiicu novinar, publicist, odvetnik in politik in med najsposobnejšimi osebami meščanske levice, odnosno socijali-stične desnico. Program Bonomija jo konkretno delo. Glavna njegova, naloga, jo pomirje-njo dežele, ki že dve leti trpi na mehanski gveriiji. Značilno je, da jo sočasno s sestavo nove vlado formalno sklenieno premirje med fašisti in soci-jalisti. Benomi pomeni vlado notranje nevtralnosti, čo se smerno tako izraziti. Skrajna desnica in skrajna levica pričakujeta njegovih dejanj. Ta položaj, in ker je Bonomi zelo odvison od klerikalcev, da sklepati, da njegov kabinet ue bo im.l dolgega življenja, marveč da bo po polletnem lovu za ravnotežjem padel in napravii mesta ali izuova Giolit.tjju, odnosno njegovi kroaturi, ah' )ia Nittiju, ki čaka. v zasedi. Zaenkrat. ima Bonomi za seboj okroglo 800 glasov vladnega bloka napram 200 čla- Med sokrivci se jo pojavila zopet, nova oseba, ljubica Marinkovič*. neka Elvira, 25let.na ženska, bivša madžarska špijonka, ki je po padcu holjSovi-škega režima zapustila Madžarsko ter prišla po mnogih peripotija.h v Beo-grad. Domneva so, da jo ona nabavlja vacovitS b;l ta to. da se prične k°as'mi stična ideja izvrševati s terorjem. — Dopoldne je bil konfronttrau s Oi.-)kijem. Pri tem t e je ugotovilo, da ie Kn-vafiovič v soglasju z drugimi tjromi komunističnimi poslanci izdelal načrt vs-rorističnega odbora. V družhi četrtega komunist,ičnoga. poslanci, cigar ime ostane za sedaj tajno, je odšel v Novi Sad ter organiziral teroristični odbor i.o ga do danes vzdrževal r. denarjem. la Marinkovidu bombe. Odkod, bo M« pokazala preiskava. Od Marinkoviča so bile šele preneše k Czakiiu, ki je bil dil, da se je izvršil ati ntat, po odobrc uju ittlrih in ne treh komunističnih po- glavni magaciner za bombe in muni-j ucov' C.ijo. Agenti so dane? popoldne hoteli Danes so odvetniki Grelviuae (zem-osumijenko aretirati, a so našli Ijoradnik), Popovič (republikanec) in stanovanje prazno. Vendar if nada, da Jovanovič (ce.ntrumae) pregledali rtv jim podeči nocoi. da na jdejo osum-1 ° aretaciji komunističnih poslan raii vsi nroldne je bila naj- i _ _ I Prisotni so bili vsi poslanci. Sloven- dena pred celico enega atentatorja žemljica, spodaj prerezana, v zarezi pa listič z nekim neročilom za enega zaprtih-. Berlin, S. julija. I.isti poročajo o j ska pos sta ir ,!a v gumnicah nom-neskladne, is ekstremov sestavljene opozicije, ki čaka. Za Dalmacijo pride kot kr^Hcvl Med praktičnimi prohleml Bonomije- i namestnik v poštev v prvi vrsti do-kabineta se imenujejo zmerna fi-! sedanji podpredsednik Desjiica, za dogodku, ki se jc pripetil pri vkora- j rcic(5c klinčke kakor sociialm demo-kanju ententnih čet v Bvtom. Ko so j krati. Pri volitvah je bi! kot prvi Klavno čete, obstoječe iz Angležev,, predsednik deželnega zbora izvoljen korakale skozi Fricdrichsstrasse. ie j sociialist Lukas. V ustavni odsek so j prebivalstvo vzklikalo in zapelo pa-1 bili po števil']'— razmerju posamez-j iriotične pesmi. Potem ie prišla frao-! nili strank izvoljeni štirje socijalisti. I coska straža iz rove vojašnice in tol-' Jvs poslanca od kinetske zveze, dva jkla s puškami in gumijevimi palica-1 krščanska socijalca, en Velenemec iti i mi po množici. V splošni zmešnjavi i en Slovenec. _ . . ; so se iznenada sprožili streli, ki so Beograd. 5. julija. (Izv.) Vprašanje! sko m Slavonijo se imenujejo trije] ra„jji Več Francozov ui usmrtili frau- j imenovanja kraljevih namestnikov za i kandidati, iu sicer podban dr. Boš-. coskega majorja. Brezobzirno nasto-Slovcnljo, Hrvatsko, Bosno in Dal-1 njak. Mihalovič in poslanec Juraj; panic. francoskih vojakov je povv.ro-' maci.io bo rešeno na prvi ministrski j Demetrovič. Za Slov-""o pride poleg j čilo smjt več nemških žena in otrok.: seji, ki Se bo vršila takoj,, kakor hitro dr. Baltiča v poštev naš poslanik v j Francozi so potem aretirali 20 me-okreva ministrski predsednik PaSic, Vprašanfe pokrajinskih namestnikov ANGLEŠKI delavski voditelj za Z.mžanje mezd, London, S. julija. Voditelj železni- Pragi, minister Ivao Hribar. V slu-1 &T^koTb je dozualo občinstvo. Okoli kolodvora se je zbrala mnogoštevilna množica. Ko je rege.ot, dospel v Zagreb, ga tp navdušeno pozdravljala navzočna množica, Eegent se je v avtomobilu odpeljal v mesto. Spremljal ga je ban dr. Tomljenovič. Za avtomobi kabineta, se imemuejo zmerna ti-;bcuaiui i>uuuituntyjjiiv « iu uo uančna politika, reforma birokracije, Bosno in Hercegovino dosedanji | mi! Vošnjak Bocijalno - politične uredbe, zlasti in- i predsednik dr. Gjurgjevlč, za Hrvat-i •~a!idske in delavske. Bonomi je z Giollttijem in Sforzoj podpisal rapallsko pogodbo. Ko so mo-j rali legijonarji z Reke, jo bi! vo.jni mini- i star. Zahtev desnice po Barosu, črni j gori itd. ni mogel sprejeti, in glede teh točk ne bo mogel obnavljati pogajanj! brez avanturirstva. Zato izgleda, dal pomenja, padec Giolittija in Sforze, v kolikor sodelujejo zunanjepolitični motivi, pač posledico nacijonalistične jeze, ki pa nima dovolj moči, da bi kaj »premenila na dejstvih. Pač pa utegne pomeniti Bonomijeva smer drugačno in za nas opasnejšo italijansko ofciv/ivo, namreč približevanje Jugoslaviji pod krinko pomoči gospodarskega sporazuma, penetracije. I so-eijallsti i nacijonalisti bi za to w,no pokopali bojno sekiro in se v redkem soglaaanju obrnili na iztok. Tu ne prihajamo mi edini v poštev, ker se Italija. zelo zanima tudi za Dardanele, Bospor. južno Rusijo, Malo Azijo. Toda predestinirani zunanji minister Bonomi-jev. bivši italijanski poslaniški tajnik v Pei.rogradu della, Torretta, je sedal dosl.-j kot poslanik na Dunaju in prinaša poleg poznanja ruskih razmer v službo dunajsko orijentacijo: On je vodil koroški plebicit, on je, na Dunaju vezal stike s Čehi, z Madžari, Bolgari, ekonomske s Troubridgeoui. skratka, on je predstavnik italijanskih aspiraeij na podonavsko srednjo Evropo. Kabinet Bonomi r.nači izkristjilizira-tije italijansko «Grossmachtpolit.lk» napram srednji Evropi in iztoku, znači notranjo konsolidacijo, znači torej za, tiiis vevliko opasnost, dokler se mi sami no konsolidiramo tako, da nas bo Italija morala v vsakem oziru upoštevati drugače, kot doslej. Pljub temu je Bonomi simpatičnejši od dosedanjih kabinetov. ker obrača neizogibno tekmo držav v legalno mejo in omejuje svoje aspiracije na politične, in ekonomske možnosti. pride v Prago na p<"hp, je danes odpotoval iz Beograda v Saraievo, Rini, 5. julija. (Izv.) V' rimski "Tribuni» zagovarja bivši minister za zu-uanje zadeve, grof Sforza, svojo politiko in se zagovarja pred očitki, da je bil popustljiv. Kar se tiče rapall-ske pogodbe iz.ja"« Ha Sforza. da so italijanski delegati storili vse kar so mogli in da so dosegi; več nego so mislili. Storža je odločno dementiral vesti o preganjanju italijanskega živih v -Jugoslaviji, kakor tudi poročila !■ o . terorističnem staniu v Črni zori. vaoje, SPLITU. Split, 5. julija. Jugoslovanska Matici priredi v nedeljo due iO. t. m. proslavo Ciri!-Me!odovega dne. Zjutraj bo slovosna maša v staroslovenskent jeziku, zvečer pa bo v gledališču pTedavgnjc. IZPLAČEVANJE 20% ODBITKA Beograd, o. julija. (Irv.) Generalni inšpoktorat. finančn?ga ministrstva prične v kratkem zbirati podatke gled« odtegnjenib 2i>?; o priliki zadnje izmenjave denarja. Posel bo trajal približno mesce dni. nakar se prične i^oJač?- Preiskave o atentatu i0*® ^^ »se »p*®?8 ?* *fnEe- na regenta Beograd, '4, julija, Tefom današnjega dno sla pre.isko-feajnj sodnik Angjelkovič, in načelnik policije. Lazarevič izvedla konfrontacijo komunističnih poslancev z atentatorjem. Novih podatkov pričakujejo velikim zanimanjem. Govore, da ho veliki župan v Vukovaru, kjer se jo vr-Ril kongros komunistov, podal novih j&ojasnil. Njegovo poročilo bo obsvetilo tudi nove strani tajne komunistične organizacije, kakor tndi samega atentatorja. Danes so zaključili svojo delo gosp. Uflis in polkovnika Michel in Stojano-vič, ki so v kemičnem laboral oriju preiskali atentat orje.vo bombe. Bomba, ki j« eksplodirala, je nemškega izvora 111 je bila jajčasto oblike. Bomba jo bila tetnpirana na 5 sekund. Atentator jo v irenotku, ko je nameraval zagnati hnmbo, pogledal okrog sel>o, ali ga kdo opažu jt. Tako je izgubil pravi čas in je bomba eksplodirala že v zraku. Ako bi bil v rgel francosko bombo, katero jo imej pri sebi. bi bil provzročil strašno žrtve. Danes dopoldne jo bilo aretiranemu Izročeno zaporno povelje. Časa imajo 21 ur, da se pritožijo. Popoldne so z;ir Seli zasliBavati vso osobe, ki so jih privedli iz Novega Sada. Daljo so poklicali k preiskavi osebe, ki so bilo ž njimi v zvozi. Glavna preiskava ne bo izvršila, danes in jutri. Pričakujejo rezultata zasledovanja, ki ga je oblast uvedla, zoper šoferja Marinkoviča iz. Beograda in Miloša Zlatarja iz Novega Sada, ki sla imela nalogo, da so udeleži ta atentata na regenta. Oba bi morala biti oborožena vsak s štirimi bombami, katere bi morala vreči na rogen-1 (ivo spremstvo in na ministre, toda nista prišla v Beograd, kakor tudi no .luthns. Kazlogi, zakaj niso prišli. Se niso znani. To bodo pojasnile nadaljne aretacije. V Novem Sadu se vrši identificiranje rismnljenih oseb. Dognali so, da so vse •»ebo, ki ogrožajo našo državo s terorističnim delovanjem, deloma bivši v jetniki v llusiji, deloma, avstriiski dr-ravljani. a nikdo od njih se ni boril na solunski fronti ga osvetnika in osvoboditelja. bo prišel nekoč, da dopolni svoje daio. Prorold propagando dejanja naj re-zonirajo kolikor hočejo o vzpodbudnem in ojunačovalnom učinkovanju atentatov na množice. Teoretično raz-mišljanjo in praktična izkušnja nam dokazujeta ravno nasprotno. Chn »ofektnejša* t>o teroristična dojanja, čim večji utis napravijo, čim bolj osredotočijo nase |iozornost ma«, tem bolj zmanjšujejo njih interes na lastni organizaciji, na samovzgoji. Dim eksplozije se razkadi, panika i»-gine, na mesto umorjenih ministrov stopijo novi, življenje bo vrne zopot v svoj stari tir . , le policijske represijo postanejo hujšo in nesrainnejšo; in rezultat namesto razpaJjenega upanja in umetno povzročenega razburjenja nastopi razočaranju in apatija. ■ . . Na drugi strani jo pokazala anarhistična propaganda dejanja vodno zuova, da razpolaga država vedno z mnogo bogatejšimi sredstvi in viri fizičnega uničevanja in mehaničnih represij, nego teroristično skupino. Co jo temu tako, kako pa jo potem z revolucijo? — Ta so s tem nikakor no zanika ali eelo proglaša kot nemogoča, kajti revolucija ni samo skupnost mehaničnih sredstev. Rovolucija moro nastati lo iz nadaljne poostritve raz-rednoga boja in imeti lo v socijalnih funkcijah proletarijata garancije svojo zmage. Polil ični masni štrajk, upor, osvojitev državno moči, vso to jo odvisno «1 stopnje razvoja produkcije, od soeijalnega pomena proletarijata, in naposled od soeijalnega sestava armade, — armada je činitolj, ki odloča v revolucijah o usodi državno moči. Soeijalna demokracija je dovolj realistična, da so ne bo trudila, izogniti se rovoluciji, ki nastaja iz zgodovinskih razmer, — nasprotno, gre. ji z odprtimi očmi nasproti. Toda . . .— odločno odklanja vsa sredstva in metode, ki imajo namen družabni razvoj umetno prehiteti in pomanjkanje revolucionarne sile proletarijata nadomestiti s kemičnimi preparati.* Tako Troekij. ki predstavlja, baje najjasnejšo glavo ruskih komunističnih voditeljev. rulnfaina. CEfetop givila Rforze so po-zdravili zato v Nemčiji t vidnim zadoščenjem, zlasti žo, ker so iinuuujo kot Djegov naslednik dosedanji italijanski poslanik na Dunaju della Torotta, ki je na glasu kot zagovornik italijansko-nemškega zbližanja. Nemški apolitični krogi so nadejajo, da Torotta, ne bo nastopil Sfarzove deda čini* tndi v gor-nješlezijskem vprašanju, ampak da bo vodil drugačno, za Nemčijo ugodnejšo politiko. Po sveta Nemško^ - ameriški mir. Kakor smo žo poročali, jo ameriški predsednik Hanling odobril skupni sklep oboli zbornic, kongresa, s katerim sc ukinja dosedaj formalno Se vedno postoječe vojno stanje Amerike a Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko. Zcdihjeuu države pa si v svojem sklepu pridržujejo vse pravico in ugodnosti, ki jim gredo glasom pogodbe, o premirju in glasom poznejših dogovorov. Zlasti si pridržujejo Zodinjeno države pravico razpolaganja z zaplenjenim i>reiuoženjom sovražnih državljanov, dokler no bodo centralno države poravnale vseh svojih obveznosti do Amerike. — Na Irskem umorjen! policisti. Prošlo nedeljo je bilo na Irskem umorjenih sedam policistov. Napad, ki jo bil pripravljen na vojaški vlak, je hil pravočasno odkrit in preprečen. — Poljski podmornikl. Angleška vlada jo prodala Poljski tri nemške podmorske Čolne, ki so ji pripadli od nekdanjo nemško mornaric«. Ti trije podmorniki bodo tvorili prvi poCetek poljske vojno mornarice. pravilnost svojffi ntfvflT mej. T rlsSfcT sijajna fašistovska logika. Nato govori Mussolini o razliki med AViifiuvoui in SCekom in hvali naravno zadnjega. Kot duhovnik, ki je navezan na Rini, jo veliko bolj dostopen pridobitvi za laško institucije in laško civilizacijo. Laško vladno krizo so povzročili fašisti, ki bo proti dosedanji zunanji politiki. Baroš in Orna gora sta glavna vzroka. Kot novo kandidate za ministrskega i>redsodnika odklanja Mussolini po vrsti vso dosedanjo. No Orlando no Nitti in ne do Nicola niso všeč Mus-soliniju, o Bonomiju ni niti govora, ker je bil on vojni minister tedaj, ko je laško vojaštvo naskočilo Reko. Salaudra bi bil mož za to mesto, toda ujegova ura se ni prišla. Prišel M torej v postov edinoio Giolitti; njegovo notranjo politiko odobrava. Mussolini popolnoma in ima v tem ozirn zelo tople besede. Iz vsega so vidi, da no bi imel Mussolini ničesar proi Giolittiju, eo bi se mogel najti kak most med notranjo in zunanjo politiko Giolittija, ! Evakuacija Gornje Slezije Berlin, ti. julija, ftlezijsko vprašanje stopa v novo far /o. Na podlagi aritantinega ultimata so izpraznili pol j.-ki vslaši Slezijo do cone, določene od medzavozniško komisije. V določenem roku so se nato umaknili I udi nemški obrambni oddol-ki iz glasovalnega ozemlja, seveda le i>od hudim pritiskom nemške vlado. V nemški javnosti vlada radi takega konca poljske vstaje vidno nezadovoljstvo. Saj pomenja to popolno amnestijo za Korfantyja in njogovo pristaše, ki bi morali biti po naziranju uerašk> ga javnega mnenja pač kaznovan! za svoje nasilno motenje mirn in reda v Hleziji. Seveda si pa na drugi strani Nemci no prikrivajo, da je bil v sedanjih razmerah antantin oktroa šo najboljši izhod ker bi utegnila sicer iz-pasti odločitev v gornješlozijskem vprašanju za Nemčijo še neugodnejše. Pri končni razmejitvi bo igrala veliko vlogo takozvana Sforzova linija, to jo razmejitveni predlog, ki ga jc stavil bivši italijanski zunanji minister grof Sforza in ki predvideva delitov šlezij-skega glasovalnega ozemlja na tak način, da bi dobili Poljaki tudi precejšen del industrijskega rajona, čeprav jo bila tam pri glasovanju nomška večina. Novi poljski zunanji minister Skirmunt, je pri svojem nastopu izjavil, da pristaja. tudi poljska vlada na ta predlog. Zato jo gotovo, da bodo mogli iti zavezniki lo težko preko njega, ko bodo delili Slezijo. Nemci seveda Sforzov posredovalni predlog odločno odklanjajo, češ, da priznava Poljski najvažnejšo delo indu- Trockii o atentatih Kako so ho razčistilo ozadje atentata na regenta, o tem še no moremo govorita. Vsekakor je gotovo, da jo atentator eden najvnotejših komunističnih agitatorjev, dočini jc treba še jpočakati. da natančna preiskava do-7>ne, koliko »o neposredno aktivno »tdeleženi osumljeni komunistični poslanci. / .Vzpričo tega je Interesanl.no. kako Je sodil o terorizmu, kamor nam je pač šteti ta najnovejši atentatni poskus, sam prvi general ruskega komu-•nizina N. Troc.kij. V socijalistični reviji leto 1911., šU 2. beremo o tem njegov članek, v katerem stoji med drugim sledeče: < Ali povzroči teroristični atentat, p«i tiaj.-,i so tudi posreči, zmedo v vladajočih krogib, ali ne, je odvisno od političnih okolnosti. Vsekakor traja ta zm«da le prehodno, kajti kapitalistična država ne sloni na ministrih in se ne zruši ž njimi. Razredi, katerim služi, najdejo vedno novo eksponente zase, •— mašinerija, ostane, in deluje dalje Mnogo globlja, pa je zmeda, ki jo povzroči teroristični atentat v vrstah delavskih množic samih. Ako zadostuje, da se eden opremi z bombami, da pomore zahtevam do zmage, čemu potem trud razrednega boja? Ce zadostuje malo smodnika 111 malo svinca, da sr uženejo nasprotniki, čemu potem raz-redna organizacija . k čemu stranka? . < . Terorizem jc v nasili očeli ravno vsled tega nedopusten in naravnost zločinski, ker ponižuje maso v njih lastni samozavesti, ker jih napravlja sl-rijskega ozemlja Slezije in da bi bila zadovoljno z lastno nemočjo in obrača j s tem vsa Šlezija in ž njo vred Nemčija Politične beležke -f: Radi reški dogodkov so protestirali z velikimi besedami tudi puljski fašisti. Protest bo sicer uvažovala edinoio »Banca di Roma*, kateri so pobili fašisti vso Sipo, ker ni razobesila zastav. 20.000 lir škodo jo torej edin uspeh fašlstovskega protesta. + Čez tirolske Nemce so silno pritožuje v »Corriero della Sora* Luigi Barzini, kako da delujejo proti Italiji in navaja pri tem zelo interesantne zgodbice. Barzini pravi, da je geslo Tirolcev, zapreti vso zvezo na jug in odproti vsa vrata sevorn. In ker vlada šo naprej avstrijski zakonik, laške oblasti pa tega ne preprečijo, ima pro-tiitalijansko delo, ki ga vodi »Dott-tseher Vorband*, uspeh. Tako n. pr. so prinesli tirolski listi proti Italiji hiijskajočo govore iz deželnega zbora v Innsbrucku. Listi so bili zategadelj zaseženi. Pri s od ni ju ki obravnavi pa jo bila konfiskacija dvignjena, ker ho bili govori govorjeni v deželnem zboru Tirolsko, ki uživajo po avstrijskem zakonu imuniteto in se zato smejo ob javljati po vsej Tirolski. Potemtakem jo torej glavno mesto Tirolske, tudi laško, Innsbruck in kot parlament Tirolsko velja Dunaj. Silno so hudujo Barzini tudi nad laško vlado, da ne uporabi avstrijskega zakona za naboro, za katero jo naravnost izvrsten. Potom vojaštva bi se moglo pridobiti Tirolce za Italijo in ker te «Deutscher Ver-band* ve, zato agitira proti vojski. V začetku so številni Tirolei vstopili v karabinjersko službo in se sijajno obnesli, sedaj pa je to prestalo. Veliko oporo dobiva »Deutsehor Verband* tu di od nemškega poslaništva v Rimu, ki spretno posreduje za njega. Tako je, mogoče, da no dobi Italijan koncesije, ker prepreči to s svojim vplivom nemško poslaništvo.; -I- Mussolini, vodja fašistov, je imel interview z urednikom lista. «11 Resto del Carlino*. V tem mtervivu je povedal par prav fašistovskih. Najprejo jo zatajil vso svojo besedo o tičinskem irredentizmu. Lekcija Giolittija in švicarskih listov jo bila torej uspešna. Potem pa je začel govoriti o Slovencih in Nemcih. Mussolini pravi, da je navzočnost teh v laški zbornici, dokument laške zmage, da jc Italija tako dokazala Prosvefa Kongres udraženjc gledaliških Igralcev i' Ljubljani. Dočim so zagrebški In mariborski gosti prispeli večinoma že K nedeljo, so prispeli člani beograjskega, no-vosadskega in skoplianskega gledališča tekom ponedeljka, živahno pozdravljeni od svojih slovenskih tovarišev. Včeraj dopoldne sc Jc po prcdkonfercncl delegatov vršila v Narodnem doma razprava o strokovnih stanovskih vprašanlih. Kongres ie otvorll predsednik ljubljanskega pododbora g. Danilo-Cerar, na čc-gar predlog jc bila med viharnim odobravanjem odposlana protektorln Udru-ženja, prestolonasledniku - regentu Aleksandru brzojavka, ki Izraža globoko udanost In radost, da sc ie zločinski atentat ponesrečil. V predsedstvo kongresa so bili izvoljeni: predsednik g. Da-nllo-Ccrar, I. podpredsednik g.Vojnlčič, II. podpredsednik g. Cvljanovlč, za tajnike gg. VJckoslav Janko, Stevanovlč Vla-stlmir I11 Zvonimlr Tkalac. Blagajniško poročilo izkazuje 109.031 dinarjev 70 para dohodkov in 10.897 dinarjev 75 para Izdatkov, torej prebitka 158.133 dinarjev 95 para. V ljubljanski operi bodo IsraH danes zvečer znano in priljubljeno opereto cPoljska krt*. Igrali bodo zagrebški gostje, ki ae ndelcžnjejo kongresa gledaliških igralcev. Razpis pisateljskih nagrad. Predsednik »Slovenskega lovskega drnStva*, dr. Ivan Lovrenčič, le naklonil društvu 200fl kron z določilom, da jih porabi za nagrado najboljših, Izvirnih, slovenskih lovskih spisov, namenjenih za društveno glasilo. Vsota sc razdeli sledeče: 1000 K za najboljši spis iz živaloslovla, 600 K za enak spis iz psolovja ln 400 K za najboljši prispevek lovskopripovedne vsebine. Pisatelji naj pošljejo svoje tekmovalne spise uredništvu »Lovca* najkasneje do dne 1. novembra t. L s pripombo, da Je poslani spis tekmovalen, in z Izjavo, ali se naj priobči v »Lovcu* tudi za slučaj, da bi ne dobil nagrade, pa bi sicer zadoščal zahtevam, ki se stavijo na za objavo goden spis. Glede obsega imajo pisatelji popolnoma prosto roko, enako tudi glede vsebine v okviru razpisa. Spise presodi in odloči nagrado uredništvo »Lovca*, ki ima pravico, da prisodi nagrado ra slučaj poman]kan]a primernih tekmovalnih spisov tudi kakemu, v letošnjem »Lovcu* že priobčenem spisa. Dijaški koledar Jugoslovanske Matice. Začetkom meseca septembra t. 1. izda Jugoslovanska Matica Dijaški koledar z bogato vsebino. Poleg zanimivih člankov bo vseboval tudi vse za dijake po trebne podatke. 2e danes opozarjamo vse dijake na ta koledar, posebno pa vse dijaške organizacije. Naj ne bo zavednega dijaka, ki bi bil brez Dijaškega koledarja Jugoslovanske Matice! n»ra?£aja. proste vaie članov iri danite, ter orodno telovadbo članstva; ob 17.url pričetek ljudsko veselice s srečolovom. plesom itd. Okrcpčila in prehrano oskrbuje narodna žcustvo v nalašč v to pripravljenih paviljonih. - Članstvo JSS. y kroju in sodeuioči so prosti vstopnine; za vse druge je določena vstopnina na dva dinarja. Sedež ob telovadišču stane dva dinarja. Šport in turistiha Francosko nogometno moštvo so 19 včera) opoldne vračalo preko Ljubljane v Pariz. Na linbljunskcni kolodvoru se Je poslovilo od niih zastopstvo ljubljanske Športne Zveze. Francozi so zatrjevali, da so očarani nad gostoljubnostjo, s katero so bili povsod sprejeti med svojo turnejo po Jugoslaviji. Obžalovali so, da se vsled pičlega časa niso mogli odzvati mnogoštevilnim povabilom na izlete In tekme, ki so lini dohajale od raznih strani. Za prihodnje leto so povabili v imenu francoske nogometne fcdcracijc na tekmo v Pariz jugoslovansko reprezentanco. Izrazilo so nado, da bodo med udeležnikl tudi člani slovenske reprezentance, s katero so igrali v Ljubljani. Svol neuspeh v Zagrebu pripisujejo deloma slabemu Igrišču, deloma .trdi' igri Zagrebčanov. Kot najlepšo točko v svojem potovanjn označujejo Izlet na Bled. fllrila : Šparta. V četrtek dne 7. Julija se vrši v Ljubljani na prostoru Ilirije ob pol 19. url prijateljska tekma med obema kluboma. Ilirija postavi svojo kompletno rezervo, katera ic danes sigurno na II. mestu v LJubljani. Prvo moštvo Špartc smo videli pri prvenstvenih tekmah v kar najboljši formi ter ic pričakovati, da bo <0 najzanimivejša domača tekma. Lahko atiet/čnl miting priredi dre 10. t m. poslovni odbor nogometnega pod-saveza v Celju na prostoru Atletikov. Sodelovati bodo vsi klubi celjskega okrožja. Vmes se bo vršila tudi propagandna štafetna tekma, ki se prične ob 11. url dopoldne. Jugoslovanski kolesarski podsavez s« Je osnoval v petek dne 1. tulila za športno okrožje LJubljana ter mu Je Izbran predsednikom g. major Jaklič, tajnikom g. J. Gorcc, odbornikom gg. Gorjanc iu Ogrin Ljubljana, Kramcr Cclie, Rifel Novo mesto, Mežnarlč Jesenice, Toporiš Šoštanj, Kovačlč Ormož, eno mesto sc prihrani za Maribor. Podsavez priredi v letošnji sezoni motorno hitrostno dirko za gorsko prvenstvo. Vse dopise Je naslavljati na podsavez, Narodni dom. Vsi klubi nai prijavijo svoj pristop podsave-zu. Enako naj sc obrncio na podsavez vsi oni, ki žele osnovati kolesarski odsek v kakem kraju. Velika cestna kolesarska dirka l.iub-liana-Maribor, ki sc vrši v nedeljo unc 10. t. m. obeta biti zelo zanimiva. Prijavljeni so številni hrvatski, mariborski, celjski in ljubljanski dirkači, tako da bo to prva dirka letošnje sezone, na kateri bodo zastopani poleg Ljubljane tudi ostali dirkači Sloveniie. Prijave sprejema do petka dne 8. t m. zvečer g. Pr. Ogrln, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Razpisanih Jc v lahki skupini šest nagrad, v težki tri, v skupini seniorjev ena, vrhu tega še časovne kolajne in spcci-Jalno darilo. V Mariboru bo na cilju pro-menadnl koncert. — Dirkače je pričakovati na Vrausko okrog 8. ure, y Celju okrog 9. nre, v Konjicah okrog 10. ure, v Mariboru pred 11. mo. Vsi mariborski dirkači ln mariborski športniki sc vabijo na sestanek, ki se vrši v mariborskem Narodnem domu po dirki v svrho ustanovitve kolesarskega društva, oziroma oživitve obstoječega. Josipiua Turnograjska. ži^Sienje m delo V Mariborski tiskarni je- izšla prva slovenska knjiga, ki prinaša izbrane spise naše, prve pisateljico Josipine Turnograjske. Uvod jo napisal dr. Iv. Lah, «Mariborsko žensko društvo* pa jo posvetili) knjigo «našim ženam in dekletom, ki so (»odpisovale našo deklaracijo in vztrajalo v boju za Jugoslavijo:«. Napis »Slovenska ženska, knjižnica,* n a,m kaže, da je to L zvezek nekako zbirke, ki jo namenjena našemu žon-stvn. V tem oziru moramo to knjižico šo posebno toplo pozdraviti. Posebno naše ženstvo bo s tako zbirko dobilo primerno dušne hrane. Kakor smo se informirali, namerava •Mariborska tiskarna* v tej zbirki izdati spise slovenskih, jugoslovanskih čfiških, poljskih, ruskih in drugih svetovnih pisateljic. Taka zbirka bo torej r.azsiriia duševno obzorje našega žen-stva. Daues moremo reči, da naše ženstvo niti slovenskih pisateljic ne, pozna. Tudi hrvatsko in srbske pisateljice so liri nas malo znane, dasi imamo na elovstveneni polju že nekaj slavnih 5men. fsfo valja o drugih slovanskih in svetovnih pisateljicah. '.-Mariborska tiskarna* bo torej našemu ženstvu in naši prosveti zelo ustregla, če bo to zbirko nadaljevala. Zbrani spisi Josipino Turnograjske tvorijo za to zbirko primeren začetek. Priznati moramo, da je bilo ime te nadarjeno slovensko ženo in navdušene Slovanke pri nas skoraj pozabljeno, kar nam gotovo ni bilo v čast. Ime Joeipino Turnograjske bi moralo biti vsaki Slovenki dobro znano, saj jo bila s svojim življenjem in delom pravi vzor Slovenko, lipajmo. da bo ravno ta knjiga, ki prvič podaja v celoti nje delo, med našim ženstvoni obudila njen spomin in da bo ostalo njeno imo nied nami in med vsem jugoslov. svetom spoštovano, kakor zasluži. Iskreno narodno in slovansko čustvo je vodilo t,o pisateljico pri njenem dolu, pri nji vidimo idojo, ki so so uresničilo šele v današnji dobi iu mnogo njenih nazorov jo postalo last vsega našega ženstva. Umrla je mlada, imela je komaj 21'. let. Pisala jo od svojega 17. leta. Ko je leta 1854. umrla, jo vzbudila njena smrt, obče sožalje. Takrat so je marsikaj obetalo, kar so pozneje ni izpolnilo. Njeni spisi prihajajo šele s to kniižnico med na*: doelei ko bili raz- treseni po raznih' starih časopisih. Ko čitamo te drobne povestice, nam nehote prihaja na misel, kaj bi bila ta nadarjena žena še darovala našemu tedaj mlademu narodu. Žal nam je, da lii izvršila svojega dela, kajti i z poročila vidimo, da je imela še velike načrte. Enako jo škoda, da niso bila izdana ona dela, ki jih jo zapustila v rokopisu. To stvari so so izgubile. Uvod nam pojasnjuje našo politične in družabne razmere tedanjo dobe: iz njega vidimo tudi delo slovenskega ženstva v prvih lotili narodne svobodo po 1, 1848. V tom oziru imamo pred seboj zanimivo kulturnozgodovinsko študijo, ki posebno kaže duševni razvoj našega ženstva. Iz njo so razvidi zanimiva osebnost naše prve pisateljice. Knjigo krii.se tri slike. S tom bo ostaja podoba Josipine Turnograjske Slovenkam živo pred očmi. Tekst v po-vesticah je, prilagoden naši dobi in se lepo čila, Želimo, da bi to knjig" Imela vsaka Slovenka, in da bi iz nje naša doba spoznala sanjo in boje naše preteklosti vsi na delo, da rešimo brate* Sokoli vestnih 'tikoljeloški "Sokol* priredi dne 21. avgusta ti. svojo običajno letno Javno telovadbo. Sodeluje vojaška godba dravske divizije pod vodstvom g. dr. Cerina. Bratska društva naj vpoštevajo ta dan pri event. svojih prireditvah. cSokoU v Cerknici priredi dne 10. julija 1921. ob 5. uri popoldne na vrtu g. Maksimilijana Kopitarja Javno telovadbo z veliko vrtno veselico. Nastopi deški in obrtni naraščaj, članice in člani s prostimi vajami in na orodju. Vcselica se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnina k javni telovadbi in vcsolici za osebo tri dinarje. Telovadno društvo «Sokol» v Notranjih goricah priredi y nedeljo dne 10. Julija iavno telovadbo in vrtno veselico. Prijatelji sokolstva, udeležite sc naše prireditve v častnem številu, da s tem dokažemo, da nas druži vzvišena bratska vez Sokolstva. Vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 14.25 se vstavi v Notranjih goricah tik veseličnega prostora. Povra-tek iz Notranjih goric ob 21.30. Spored prvega bohinjskega sokolskega dneva, ki sc vrši ob vsakem vremenu v nedeljo dne 10. julija 1.1., obsega: ob 8.45 nrl sprejem in pozdrav gostov na koldvoru ter skupni odhod do telovadnice; ob 10. uri skušnja prostih vaj za popoldanski nastop; ob 12. uri kosilo po odkazanih bistriških gostilnah; ob 13.30 uri sprevod Sokolstva izpred tdovadnlcc skozi vas na telovadišče v gaju »Danica?; ob 15. url Javna telovadba, obsegajoča proste vaje ženskega in moškega I šolskega naraščala, iimste vaic obrtnega To in ono Velika nagrada za uhane. V Badenu Je izgubila znana ruska operna pevka Kol-čevskaja par briljantnih uhanov velike vrednosti. Vrh tega so bili ti uhani njeno zadnje premoženje. Zato Je razpisala nagrado 150.000 mark onemu, ki bi Jih našel. To znači, da uhanov gotovo ne bo nikdar več videla, in sicer že zaradi veliko nagrade. Doba poštenjakovičev ie žalibog minila. Usodni znak častne legije. Po ulicah Florence je šetal francoski konzul z rdečim trakom častno legije. Kar ga ustavi četa fašistov, ki Je mislila, da nosi znak njim osovražene socijalističue stranke in ga dejanjski napade. Konzul Je torej postal žrtev odlikovanja. Sedaj mu preostaja samo to, da diplomatskim potom izle-či dobljene batinc. Bela vrana. Amerikancc James Gar-land spada gotovo mod najbolj originalne ljudi. Njegove originalnosti najbržene bo nikdo posnemal. Mistor Garland se je namreč odpovedal nasledstvu 100.000 dolarjev, katero mu ic zapustil oče, in sicer /, motivacijo, da Jih ni zaslužil. Delati hoče šc naprej kot farmer. Nekemu novinarju, ki ga jc intervjeval, Je iziavil, da hoče biti človek, ki producira, ne pa človek, ki v živa. Vsekakor bela vrana v sedanji dobi. Deveto in deseto poglavje kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo. V LJubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga, b') strani. Cena 12 kron, po pošti eno krono več. Deveto in deseto poglavje srbskega kazenskega zakonika, ki je bilo z ukazom razširjeno na vso državo kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev, je sedai izšlo v posebni knjižici, opremljeno s primerjalno razpredelnico tozadevnih avstrijskega iu nemškega kazenskega zakona. - - Naroča se pri Tiskovni 'zadrugi v Liubli«nL Sodna triJca i- * Upremetnbe v državni službi Vladni Iconolplst Anton Kosi pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti jc prestopil v službovanja pokrajinske vlade za Dalmacijo v Splitu. — Višje deželno sodišče v Ljubljani je pravnega praktikanta dr. Josipa O o d n i č » imenovalo za avskul-Uiita.— Pisarniški oficijal Franc Drot-n i k v Doberlivasl je od61ovljen iz službo naše države. * Železnice v Sloveniji dobro poslu -Jejo in je naval potnikov- velik. Zdi so pa, da direkciji v Zagrebu kakor tudi nekaterim gg. v ministrstvu ta promet ni posebno na arcu. Omrežje zagrebške direkcijo jo precej veliko in se da komaj obvladati. Železniški uradniki, ki so f.o preselili iz Ljubljane v Zagreb, imajo neprestane težavo radi doklad, ki naj jim omogočijo ločeno življenje, G. -Telič, ki je žal še vedno pomočnik goto •» Ljubljani, rudarsko šolo v Celju, vinorejBko golo r Maribora 5h te več, dragih strokovnih' ScJ, ki pa so našemu občinstvu malo znana. Vodstva vseh teh šol naj objavijo sprejemne pogoj« in oSrtnjo bodočnost, ki jo odprta absolventom teh šol. da bodo starši znali izbirati šolo za svoje otroke. • Iz Rogaške Slatine. Novica o tako podlem napadu na prestolonaslednika to-genta jc med tukajšnjimi gosti vzbudila nepopisno razburjenje. Na Vidov dan so v zdraviliškem domu zbrani gostjo iz vse Jugoslavijo odposlali brzojavko na prestolonaslednika rogeuta, v kateri to mu izrazili svojo zadoščenj« nad »prejetjem ustave. Ni se šo poleglo to veselje, ko nas je bliskoma zadela, vest o zlobnem naklepu zoper prestolonaslednika, ki se pa po.previdnosti božji ni posrečil. V /a- *rt»-. f NaSfe šole ministra saobračaja, precej sljsl.-matič-j |iva|0 m rešitev dragocenega življenja no nasprotuje našemu uradnici vu ii Ljubljani. Ukinil jo tukajšnji nadzorstveni urad za privatne železnico in prenesel nadzorstvo nad juž. želez, v Zagreb. Tam ni niti sta,m,,; j iu d ru- še jc na splošno željo celebrirala zahvalna sv. maša v zdraviliški kapelici sv. Ane, katere so se udeležili gostje v velikem štovilu, na čelu jim gosp. podban dr. Bošnjak s tukaj bivajočimi gg. častni gib prostorov za uradnike. Ker se na- Uj. __ d„b no. junija je počastil s svojim haja obratno ravnateljstvo južne v.c-leznice v Ljubljani, M bilo naravno, da bi se nadzorstvo naselilo v Ljubljani. posetom Rogaško Slatino odličen francoski prijatelj grof Begouen s svojim sinom. Spremljali so ga poverjenik za uk In Zagrebška direkcija uiisli očividno. da1 i,ogočastjo g. dvomi svetnik Skaberne, •železnice v Sloveniji nit,i> tako njene | minister dr. Zolger In gg. okrajna gla-kakor one na Hrvatskem. Ona plauuje varja iz Maribora in Ptuja. Grof Begouen -Trboveljski proinogokopni družbi» ra-j 7;mirnal za našo zdraviliško iune za hrvatske proge, za slovenske llp,-avo. Ogledal si je vsa kopališča, nali-ristaja. dolžna, tako da jo nevarnost, j valnleo', Izvirke vrelcev itd. in so ponovna se vsak čas nrumet ustavi. Človek no zelo pohvalno izrekel o stanju kopališ-re.s ne razume, čemu la odpornost, ki I fcjj, na.prav, Pri večerji je v izrazitih be-v.elo spominja na plemenske otručavij |Sedah slavil krasoto Jugoslavijo in vide-Tudl odpoklic, gradbenega oddelka v j |„ ^ jc, „,„ t,, besedo narekuje njo-Zagrcb jc prenagljen korak brez pral;- j pova ijuhe/.en do našega naroda. Pozno fcičuo vrednosti. O g. Jelk; in Franifi, y Vočer se je odpeljala, odlična družba pro-ičividno ne obvladujeta situacije, pri j tI Mariboru. — Pri te,i priliki bodi ome- 'Sotskl vspeh m tlublUmsll nam. V pravkar minulem šolskem letu le na ljubljanski realki v 18 razredih bilo 720 dijakov, od katerih je dovršilo z uspehom 472 dijakov, ».j. 7« odstotkov. To znači preccj dober uspeli. 101 dijak Ima po-navijalo) Izpit. Ta številka jo prccej visoka; treba je pa upoštevali, da je red «ob£u sposoben., odpadel, tj. da dijaki, ki so doslej r. enim nezadostnim redom Izdelali, sedal nimajo več te agoduostl, marveč so dobili ponavljalni Izpit. Padlo je 110 dijakov, t. i. 15 odstotkom skupnega števila. Slabi iičnt nspeftl % srednjih šolah. Mi nistrstvo prosvete zbira podatke o učnih uspehih na srednjih šolah naše države. Uspehi so skoraj povsod nepovoljnl. Ministrstvo bo sklicalo posebno anketo pedagogov, ki bodo razpravljali o vprašanju, kako odpomoči temu uedostatku, lepo Vidovdansko proslavo w VPrl-zorili dijaki Tehniške srednje šolo dne 2«. t. in. y Sokolskem domu na Viču, Na vsporedu so se vrstilo pevske točke in deklainacije. Spoznali smo pri tej' priliki, kako je naša mladina, ki poseča Tehnično srednlo šolo prožeta s krepkim narodnim čustvovanjem. Duša vse prireditve je bil, kakor pri vseh nastopih sred-njili tehničarjev, profesor Volavšek, ka-,„ okrnina ela-jtcrI !e posebno v svojem jedrnatem go-1 voru o zgodovini In pomenu Vidovega dne budil v poslušalcih navdušenja za veliko novo domovino. Dokler bo vladal med našo omladino lak duh, se nam nI treba bati ničesar. Zalibog gmotni uspeh — čisti dobiček je hll namenjen dijaškemu podpornemu društvu Tehnične srednje šole —nI dosegel od daleč moralnega uspeha. t/sm pa zanemarjata Slovenijo. Tega ne bomo več trpeli. * Zaprisega celjskega županu dr. Hrašovca se bo vršila na prvi seji novega občinskega sveta v soboto, dne 0. julija. Po seji priredi meščanstvo prvemu narodnemu županu bakljado in obhod po mestu. * Celjsko dljaštvo za slovansko bogoslužje. Velika večina tukajšnjega srednješolskega dijaštva jo podpisala in odposlala na pristojno meto izjavo, v kateri zahteva, da se morajo vse dosedanje verske vaje, namenjene srednješolskemu djjaštvu, vršiti s slovenskim obrednim jezikom. 81 Občinski odbor v Vodicah je imel. T.akor se nam poroča, koncem minulega meseca svojo prvo sejo. Klerikalci "o nameravali seveda, tudi pri nas priti na dan s svojo avtonoinistično izjavo. Ker pa so uvideli že vnaprej, da M Izgoreli, predloga niso stavili na dnevni red. pač pa so dajali med sojo (lo-1 tono že tiskano izjavo v podpis posameznikom in so nabrali od 23 navzočih odbornikov celih sedem podpisov. V «Slovencu> od 1. julija t. I. pa, beremo v poročilu «64 občin za avtonomijo* tudi ime Vodice, pri Kamniku. Klerikalci so se t.orej na vsem lepem zlagali. Bog zna, koliko od ostalih av-tonomističnih izjav, objavljenih v cSlo-vencu» in njegovem bratcu < Avtono-uiistu», je nastalo na, enak način. Menimo, ila bi bila dolžnost, oblasti, da vodiškt in druge podobne slučaje preiščejo in preprečijo v bodoče tako mi-stificiranje javnosti. * Poštni ravnatelj v Sarajevu suspendiran. Iz Sarajeva brzojavljajo, da je tamkajšnji poštni ravnatelj Doka-u i i. suspendiran ter proti njemu uvedena disciplinama preiskava.. Govori se, da se je pretakava uvedla zaradi nekorektne manipulacije s poštnimi •znamkami. Z vodstvom poštne direkcijo jo začasno poverjen višji poštni svetnik Josifovič. Preiskavo vodi inšpektor Popovič, * Rok za opcijo zapade koncem tega Meseca. Kakor pa sc sliši, prihajajo iz Primorja zopet begunski vlaki in je pričakovati v bližnji bodočnosti dohoda mnogih rodbin, katerim Italija noče priznati državljanstva potom opcije. Ali no bi bilo zato umestno, da se podaljša opcijski rok. kakor je to svoje-časho storila tudi Italija? * Aneksljska proslava v Postojni se Je izvršila v nedeljo nad vse klavrno. Domačega občinstva ni bilo, iz Trsta so prišli fašisti, ki so kričali in proslavljali Mosconija. Za Slovence je moral govoriti župa-u Dovgan, njegov slovenski govor so morali prevajati na italijanščino. Sklenili so, da imenujejo postojnski trg «Trg 3. julija*. Naši ljudje so bili mirni in so pustili Italijane, da proslavljajo aneksijo. * Občinske volitve v občini celjska okolica, proti katerim je bil vložen pri-ziv, je vlada potrdila iu se bo v kratkem vršila volitev župana. * Strokovno šolstvo. Ob koncu Šolskega leta je mnogo staršev v neprili-ki zaradi svojih otrok. Pri nas so znane samo gimnazije, vse tišči v nje. M,vsi kateremu ne gre latinščina, šo manj pa grščina, s težavo so preriva tid razreda do razreda, da- končno do-*eže kakšno uradniško službico. v kateri tie more no živeti, ne umreti. Naša industrija se. razvija, a nima strokovno izšolanih domačih delavcev. Sprejemati mora tujce kot jrreddelavce, ki zahtevajo in dobivajo ministrske plače, v zahvalo na zabavljajo čez našo državo in hujskajo naše delavstvo. Zato moramo vso pozornost, posvetiti strokovnim štHam. Imamo tetaiSko-srednio njeno, da so vesti o pretiranih cenah v našem zdravilišču, ki so v skladu h cenami v Ljubljani in Zagrebu ncosnovane in namenoma razširjene. Rogaška Slatina ima ravno to prednost pred marsikaterim drugim zdraviliščem, da vsak gost lahko živi svojim gmotnim razmeram primerno Zaklluček šolskega leta na eelfskOi osnovnih in srednjih šolah. Na državni realni gimnaziji je bilo konccin šolskega leta 336 dijakov in dijakinj. Z odličnim uspehom je dovršilo šolo 33 dijakov, nesposobnih pu jc 64, to jo 19 odstotkov. V razmerju s prvim polletjem so uspehi v drugem polletju mnogo ugodnejši, zlasti v ylšjlh razredih, dočim jc v prvih in jo od njega samega odvisno, koliko I dveh nižjih razredih od 163 učencev 41 hoie za svojo življensko potrobc izdati. Sezija se je pričela v polnem obsogu in nam obota mnogo gostov. Tre ha je toroj da si vsak, kdor hoče posetiti naše zdravilišče pravočasno zagotovi stanovanje. To v pojasnilo. * Inženjerska podoficlrsku šola v Zagrebu. Meseca soptembra 1021. bo sprejeto 150 mladeničov v starosti od 17. do 21. lota v inženjereko podoficirsko šolo v Zagrebu. Več jo razvidno iz razglasa, ki jo na ogled v mestnem vojaškem ura/In in na deski mostnega magistrata ljubljanskega. * Kaj je s kongresom invalidnih' orga nesposobnih. Matura sc jc pričela v ponedeljek pod predsedstvom predsednika višjega šolskega sveta, dr. Bevka. Rezultati so jako ugodni; do sedaj ju žc sedem odličnjakov, padci pa šc ni nihče. Matura bo končana jutri. — Na dekliški meščanski šoli je bilo ob zaključku leta 85 učenk, od teh osem od sto nesposobnih za višji razred. Poleg treh osnovnih razredov jc Imel zavod še eno slovensko sporcdnieo ln nemško v drugem In tretjem razredu. V prihodnjem šolskem letu ostane nemška sporcdnlca samo šc v tretjem razredu, nakar sc izpremeni popolnoma v slovenski zavod. — V okoliški deški osnovni šoli je bilo 42.1 učen- rPOSLOVNO POROČILO IU2NE ŽELEZNICE. Joftlj^železnlca Jc prlobairt tU je poslovno poročilo za glavno skupščino, M so t»ršl Jntrl, thic It,m, na Dunaju. Najprej govori po cočtto » dosovortt, ki so je sklenil glede flnandjelnih določb »provlzoričnega režimu-, da se zaslgura nadaljul obstoj železniškega podjetja do končne ureditve. Predvsem govori o ureditvi Italijanskih anuitet, Raztm financijelnlh določi« vsebuje «provizorlčnl režimi določbe administrativnega značaja. Za traianje režima dobijo vlado teritorijalno udeleženih držav, kakor tudi lAssIcurazionl nazionalu, kot zastopnik glavne skupine prlorltarjev, y upravnem svetu posebno zastopstvo. Avstrijo bosta zastopala dva člana. Računi za leti 1919. In 1920. še niso zaključeni. Poroča se nadalje, da je za jugoslovansko progo .lužne železnico potreben kapital krit i t. blagajniških dohodkov. Nasprotno pa jc morala Južna žcleznlca ki svoj madžarski del vzeti leta 1920. od madžarske državo predujme v skupnem znesku 60 milijonov madžarskih kron. Do konca meseca maja 1921 le dolg v Madžarski narastel na 208 ml-ijonov madžarskih krem. Šc slabšo sc |e obnesla avstrijska proga Južne želcznl-cc. Avstrijska vlada Je morala v, letu 1920, za vzdrževanje obrata dovoliti predujme y skupnem znesku 434 milijo' nov avstrijskih kron. S tem jc dolg Južne železnico v Avstriji do konca leta 1920. narastel na 518 milijonov. Do konca mc-seca maja 1921. pa le zrastel dolg na 1.6 milijarde avstrijskih kron. Navzlic državnim predujmom se je nahajala avstrijska blagajna Južne žcleznice r veliki stiski. Plačati nI mogla državnega davka in posameznih večjih računov liieran-lov. Dne 15. decembra 1920. so se tovorne tariic v Avstriji povišale za 50 odstotkov ln 15. lebrnarja ponovno za 50 odstotkov, Glede pogajanj, ki so se .vršila koncem meseca marca t. I. o italijanskih anuitetah, sc poroča, da stoji italijanska vlada na stališču, da jc upravičena 7. auultctnlml obveznostmi, v kolikor teza stavnopravno nc Jamčijo za terjatve ob-ligacijotiarlev alilranih, asocllranlh In nevtralnih držav, postopali po členu 249. senžermenske pogodbe, t. i. da jih namerava zadržati in likvidirati, dočim bi bila avstrijska država dolžna, da Južno žc-Icznlco odškoduje. Južna železnica se s tem nazlranjcm nc strinja ln izlavUa, da nc priznava difcrencijaluega postopanja z imcjltcljl obligacil pn državni prlpad nosti. nlzaclj Jugoslavije? Od dveh ustanovnih j cev> 0(1 tcI, 45 drugjh občin, dočim jc članov invalidske organizacijo za Slove- j |,j(0 ;z 01{0||CC v mestnih šolah nad 150 nijo smo dobili javno vprašanje na obsto- ueCnccv. V višjih razredih jc 80 odstot-ječe organizacijo vojnih invalidov 1.) za- sposobnih. kaj so ni vršil nameravani kongres voj- _ _ . „ ... niii invalidov meseca junija v Beogradu, N(' državni vinarski m sadjarski soli in 2.) kdo preprečuje nujno potrebno uje- !Mariboru se prične šolsko leto 1921/22 dinjenje teh organizacij? Kakor po poročali listi, ho prišlo Invalidsko vpmšanjo med prvim na dnovni red zakonodajnega odbora. Zato je nujno potrebno, da se invalidi zganemo in enotno organiziramo, ker lo takrat smemo upati na ugodno rešitev našega življenskega problema. * Vpeljava izletniškega vlaka na progi Celje-Velenje. Od 10. julija dalje bo vozil na progi Celjo-Velcnjo ob nedeljah in dne 16. septembra 1.1. Šola ie dvoletna. 7. njo jc y zvezi internat za gojence. Zavod ima med drugim namen, da izobražuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, na lastnem kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane prošnje (kolek 26 kron) za sprejem jc pošiljati ravnateljstvu državne vinarske in sadarske šole v Mariboru do dne 31. julija t. I.} prošnji se morajo priložiti: krstni list, domovuiea, odpustnica, odnos- praznikih izletniški vlak, z odhodom iz j no zadnie šolsko spričevalo, zdravniško Celja, ob 4. uri 07 min. in prihodom v Ve lenjo ob 5. uri 50 min. Ta vlak ima, v Ve Ienju priključek na mešani vlak proti Slo venjgradou. * Razpust društva. Dcžolna vlada za Slovenijo jo društvo ovali. Cone me,l 450—160 K. Pšenico in ječmena ni bilo. Vreme deževno. -= Statistika naše Indnstrije. NTs Snisija-tivo ministrstva trgovino iu industrijo so bo v na jkrajšem času seetala »nkot.ua komisija, V kateri bodo zastopana ministrstva za stavbe, promet, poljedelstvo m vodo ter trgovino in industrijo. Ta komisija bo imela nalog, da. uredi statistične podatko o naši industriji. -- Nova trgovinska agencija SHS se je osnovala v Mona.kovem (Munehonj. Za šefa je imenovan Branko Pečan, Razstava sadja v Beogradu/ SrpsKo1 poljoprivredno društvo W jo odločilo, pri rediti v svojem domu vsako' leto razstavo sadju vseli vrst iz Srbije. Ra-zeatva pri ene, ko dozori prvo sadje, in konča, ko dospe na.jkasnejše sadje. Razstavljale! naj boljšega sadja bodo dobivali r,w.ne nnv grade. =- Carinski dohodki v mesecu marcu 1.1, so znašali 98,38.089.09 din. v srebru. Podružnica zagrebške Centralne ban- krmo prost, toda pod rtogojom, dal se UoWrila. drahma pada v vrednosti neprestano. Te dni je veljal v. pr. angleški funt okoli 80 drahem, čeprav so je dobi! pre^tkraljevim povrni, kom za SO ilrahom. = Cene novi pšenM v Cbikiigu v,«h''K ugodnih poročil o nori žetvi polagumu padajo. Kupčijskih sfclrpov j« zelo malo, ker čakajo nakupovakf na-ugoiJm-nudbu. Nemčija kupuje Zlio v Romuniji. Am. gteškl listi javljajo i?i Bukarešte, da Nemčija uikupila v Rfl|aniniji vMike uino. žine žita. ■= Trgovina ZedinjoAb držav z Rusijo. PO uradnih poročilih je odplul januarj-t povpročuo vsak teden jio eden amuriiki parnik z raznim blagom v ruska pristani-šča. Premog, usnjati ladelkl. moka in nitarao potrobščine so bili glavni predna -ti, ki so jih izvažalo Zudinjono države v Rnsijo. Meseca maja jo bila dirigirana velika množino, moke v Ptatrogr.vl. » Francoska jeklarska industrija. Je. klarna nauts-Founncand de la Obiia« v Longwyjn jo zopet zapoeela. ■/. delom, ki je že nekaj časa počivalo. V okraju Lou/-wy obratujejo sedaj 3 joklurnc, dočim jeklamu v Mkiherville h y Aciiries do IjOngwy. ki so nedavna mtaJrilc. delo, s« no obratujejo. u Povišanje cen svMSuilli fabrikatov v Nemčiji. Nemški prodajni nrad svinčenih proizvodov je poviial n L t. m. prodajne tomoljno ceno za 40 ie. 755 mark pri 100 kg. Znižanje cen žetau v Angliji- Iz Btrminghama ho poroča, da sc je cona železa v palicah poiiovno znižala za fi funtov štorlingov na Ki funtov šterlingov, pri toni. Ta cena jo za 5 ftmt-» vlSj-v nego cena liolgijskoniu železu. Preveč hombaia je na sveto. Nenr« yorški poljedelski urad <-«ni tajasno «•> tovno bombažne zalf>ge na 10,547.983 haJ. Letošnja r liombažem posajena površna v Ameriki so jo vsled starih zalog zmau^ šala za okoli 25% in še ta bombaž n» bo šel lahko v promet, kakor menijo atto-kovujaki. Zato so namerava podati r Evropo posebna komisija, ki bo proučila razmero iu skušala rešiti vprašanja, kako bi so dalo ogromn« zaloge ho«, baza spraviti v promet. Novi prekop med Atlantskim h> Tihim morjem. Ameriški vojni minister Baker jo izjavil, da se bo moral trkopsti med Atlanskini in Tihim oecajioni nov, prekop, ki bo razbremenil panamski pm-kop. Pravi, da panamski prekop čer. kultih 10—15 let ne bo več z^doetoval povečanemu prometu. Zato da naj so pravočasno pripravi unva. morska zvez* preko Nicarague. •-j Dotok zlata v New York. Tokonr predzadnjega tedna jo dospeK« v Nww York iz Pariza za P/j milijona in iz Av. stralije za 41/-> milijono>r, dolarje^ zlata. lian vju vi v/ »uiiu i/uj/wi'iv'"» fv-' ■ • . j j- . ce državna prosta mesta. V tem slučaju ke se olvarja. s 1. avgustom v Kariovcu F ' ' ______'l .i: [.! .1 r«»»n!-3 I«t ri#«/\ Jc treba podpreti prošno z uradno potrjenim ubožnlm spričevalom. Vsa podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Obrambni vestnik '/.a Jugoslovansko Matico. Povodom smrti soproge gospoda Miloša Š t i b -Icrja, Inšpektorja ,v ministrstvu polio-privredc, so njegovi slovenski tovariši v Bcosradu namesto venca na krsto darovali Jugoslovanski Matici znesek 150 dinarjev. Znesek smo izročili svojemu namenu Darovalcem iskrena zahvala! ,, . ... Jugoslovanska Malica in 'Ciril-Metodo- zlocmca- zavr^no^ ivapadlajn ga^poblla^ s y<| podfnMea „a Brdu pri Lnkovicu pri-j redita v nedeljo dne 10. julija narodno vescllco pri Kotniku na Prcvojah. Zače- kolom na tla, tako da je obležal na mestu mrtev. * Tatvine ▼ Mariboru. Neznani tatovi so včeraj vdrli v trovino Pichler in ukradli i;-, blagajno fiflftrt K de.nnrl.i.. - - Pranu tek ob 3. uri popoldne. Na vzporcdtl jc pelje, godba, plc.s, srečolov, šaljiva pošta i, dr. V paviljonih izvrstno vino, pivo Grajsu na Pobreški cesti so zllkovcl od- in razne jestvine. Vstopnina ii kron. nesli veS-telečiih, oveiili in koziili kož. I " Kriza v italijanski čevljarski In stro jarskl industriji ni manjša nego v drugih industrijskih panogah Italije. Mnogo čev I jurskih tvornio jo popolnoma, zaprtih, drugih pa so obrati omojeni. Popolnoma I nezaposlenih jc v čevljarski stroki okrog j 50 % delavcev. V strojarski industriji so ■ razmero enake. j Tvoruica za dušik d. d. Ruše izplača /.a lansko leto 30 K dividcrtde na delni co. Razpis dobave materijalu za veza nje tobaka. Uprava državnih monopolov v Beogradu razplsujo na dan 20. julija t. 1. ofertno licitacijo za nabavo matorlja-la zii vezanje, tobaka. Podrobnosti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y Ljubljani. - število bankovcev nemške državne banke v prometu jc bilo v tretjem tednu junija 71..98(1,718.000 mark. Kovinska podlaga je znašala 1„102,168.000 mark. Prost uvoz žita v Češkoslovaško. Češkoslovaška vlada j« izdala naredbo, po kateri je uvoz poljskih pridelkov, v sirovem ali nrodolanem stanju, ksikor tudi Sorza 5. iuliia Zagreb, Devize: Berlin 2«i.S0~ 207.25, Milan izplačilo 733—731, ček 730-732, London izplačilo 564, ček 556. New-york kabel 150—150.50, ček 118—148.75. Praga 204.25—204.60, Švica. 2530, Thina i 21.25—21.35, Pariz 120(1—1204. Bndimpf šta 56.75—57. V.alute: dolar 146-146.25, avstrijske krono 22.50—23.50. češke krone 206—207, rraaiki 1170—1180, napoleoni 493-497, marko 223-227, lir« 725—730. Beograd: liu!t/eidolar 36.70—37, franki 299—801, liro 180—182, leji 56.75 —57.25, levi 88—38.50, marke 52.50 53.50, napoleoni 122.50—123. Devize: London 140.50—141.25, Pariz, 302—302.5(1, Ženeva 625—637.50, Praga 50.70-50.85 Dunaj 5.22—5.25, Berlin 51.20—51.30, So-lun 190—195, Milan 184—185. Dunaj. Zagreb 4«6.6, Berlin »65-979, Budimpešta 268—271, Bukarešta 1028.5." —1068.55, London 2640—2660, Milan 3485 —3505, Newyork. 7.11715, Pariš 5655-5695, Praga 9.06-9.66, Sofija 685—695, Ztirich 11.900—11.950. Ziirich. Berliu 8.0D. Newyork' 5.92, London 22.15, Pariš 45.60, Milan 29.60, Praga 8.10, Budimpešta 7.70, Zagreb 3.85, Bukarešta 9.—, Varšava, 0.30, Dunaj 'I.—. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. • Dan 01 i i »■s O O lil <3 fll •p S s° 11 1 I -»j... Vetrovi -T--M ls a ! Nebo i" H9 12 5. ju-* 7. 785-811-8 14. ;784,3|2S'7 21. |736'4;18'0 1 ' 1 bre*vetra; megla _ sr. jgxap. jilelobl. • brez vetra1 - I 1 Srednja včerajšnja temperatura 18' 5, normalna 19'4. Vremenska napoved: lepo, noče vreme. Solnce vzhaja ob 4'13, zahaja ob 19'66. SLIastnik jn Izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik. Vit. r.-iiehme Vta&EBUf*; 18 Blagajna vttllkega vojvode Roman. Poslovenil F. J-o. «Vi se gotovo čudite, kje sem do-M to pooblastilo. Take stvari, gospod Isaars se vedno najdejo in na-rede kakor je treba. Najbolje je, ako si zna v takih slučajih človek pomagati sam. Torej cerber je odprl vrata. Pokazal senu mu Lavertissa in rekel z glasom, ki je bil popolnoma podoben glasit gospoda Hornstei-na: kot vidiš, asm si premislil. Moram se pogovoriti s tem gospodom nekaj važnega. Gotovo sem pozabil svoje ključe na pisalni mizi. Za eno uro si pro6t in lahko greš!» Cerber se ni .niti zahvalil, temveč je odšel molče. Jaz in Lavertisse sva pa hitela v Horristeinovo stanovanje. Lavertisse se je spravil takoj nad blagajno, jaz sem pa stal pri vratih na straži. Pozaiml sera vam omeniti, da je gospod Lrvertisse v odpiranju naikompliciranejših ključavnic nedosegljiv strokovnjak. Gospod Lupin, policijski šef v Parizu, —toda to ne spada k stvari! Torej v 25 minutah je Lavertisse odprl Homsteinovo blagajno in izvlekel vse skrivne predale in dvojna dna, nakar sem jaz zapel s preiskavanjem. Zagotavljam vas, da je bil uspeh mojega preiskavanja Se precej presenetljiv. Prvo kar sem dognal, je to, da Hornstein sploh ni Hornstein* «Kaj vendar govorite, gospod profesor? Verujte, tudi jaz sem ves čas slutil, da to ne more biti njegovo pravo ime. Kako se vendar imenuje?*. •tSemjon Markovič, to je njegovo pravo ime. Kar sem mogel dalje dognati, je bilo to, Ja sem zvedel, da ima fa človek filialo svojega ae posebno lepega podjetja tudi v Parizu. Potem sem našel vaša pisma, ki so bila povezana z rožnatim in svetlo-modrim svilenim trakom. Mislim, da C! to naredil sam gospod Hornstein, er gospodični Beli ne bi pripisoval tako slabega okusa. Stikal sem še nadalje po blagajni in dobil celo kopo dokazov, da je Hornstein pravi Sem-jon Markovič, da je njegova kupčija precej obsežna in da ima tu v Londonu in tudi v Parizu precej veliko prakso. V Parizu ima tudi neko oderuško izposojevalnico denarja, ki mu nosi prav lepe dohodke. Ne morete si misliti, kak dokument sem našel iz te pariške filijalke skrit v Horn-steinovi blagajni. Prav res, gospod Isaacs, moram vam priznati, da je Hornstein izvanreden strokovnjak v svoji stroki. Kaj bi naprimer rekli vi na to, ako bi vam namignil, da se nahajajo med njegovimi klijenti celo vladajoči knezi ?>■> Z debelimi očmi je gledal Isaacs Filipa Collina, ki se je začel na ves glas smejati. <-Ne, ne, tega vam za zdaj še ne povem. To je sedaj še moja tajnost. Toda kar sem našel na koncu svojega preiskovanja, vam lahko povem. Takoj sem opazil, da je notranji obseg Homsteinove blagajne v primeri 7 zunanjim precej manjši. Da bi bil gotov v ti svoji domeni, jc Lavertisse dobro pretipal notranje stene in mi takoj povedal, da je bila moja domneva popolnoma točna. Našla sva v notranji steni skriven predal, ki ga je Lavertisse — verujte mi gospod Isaacs, Lavertisse je zlata duša in zato svoje delo zasluži najmanj 1000 funtov, katere mu tudi izplačam, — torej I ivertisse je v 10 minutah odprl ta predal in kar sva našla tu skritega, je naj»i oba presenetilo. Dognala sva namreč čisto jasno kot beli dan, da je Hornstein — Markovič, pole« vseh svojih kupčij in podjetij tudi špijon.* «Vraga, vraga,* je klical gospod Isaacs, in gledal Collina, kakor gleda otrok svojo babico, ki mu pripoveduje lepe bajke. •»Kar govorim, je čista resnica. Del dokumentov je bil šifriran, drugi del pa pisan v pravilni angleščini. Dognal sera v največji naglici, da se bavi Hornstein-Markovič že od leta 1905 sem s špijonažo in da posveča posebno pozornost mornariškemu vprašanju. Spravil sem vaša pisma, oni pariški dokument in par spisov, ki so bili očigleden dokaz njegove špijonaže, vse druge sera iz blagajne pometal v kamin ,n jih zažgal. Napisal sem hitro še kratko pismo s podpisom Karla Fergusona in v tem pismu sem opozoril gospoda Horn-steina-Markoviča, kaka usoda čaka v Angliji špijone; svetoval sem mu prav prijateljsko, da naj brez obotavljanja zapusti takoi Angleško in to z ekspresom, ki gre ob 12. uri ponoči iz Charing Crossa. Pismo sem zapečatil, napisal naslov na gospoda Hornstein-Markoviča in ga položil na njegovo pisahio mizo. Nato sva z Lavertissom zaklenila blagajno in odšla. Ura je bila pet proč. Z Lavertissom sva čakala na oglu ulice skoro do šestih; ob šestih pa sva videla drveti Hornsteina in cer-bera po ulici in to s tako divjimi izrazi na obrazu, kot da hočeta ubiti prvega človeka, ki ga srečata. Tekla sta takoj v svojo hišo, kjer sta ostala kakih dvajset minut, ko sta na stopila na ulico, bila sta prepadena in bleda. Videla sva, kako je gospod Hornstein-Markovič spraševal neke- ga fconstablerja, ta Je izvlekel iz žepa vozni red in mu dajal potrebna pojasnila. Bil sem prepričan, da se je gospo^ Markovič informiral, kedaj odhajajo vlaki proti kontinentu. Gospod Hornstein-Markovič in njegov spremljevalec sta stopila nato v fia-ker in se odpeljala. Jaz nisem niti sumnjal o popolnem uspehu svojega pisma, toda da se prepričam popolnoma točno, sem odšel v svoji sedanji obleki na kolodvor. Tu sem videl gospoda Serajona Markoviča, ki je nervozno čakal in vsakih pet minut spraševal kolodvorske uslužbence, ali ima mogoče nočni ekspres kako zamudo. Zadovoljen sem opazoval vse to in ko sem videl, da se je gospod Markovič odpeljal, odšel sem domov in se vlegel spat Samo to obžalujem, da nisem mogel videti obraza gospoda Hornstein-Markoviča, ' ko je odprl svojo blagajno. Torej ta stvar je končana, gospod Isaacs. Vi imate svoja pisma, jaz pa pričakujem z veseljem, da mi izročite oni mali ček. Na donosilca, ako smem prositi Gospod Isaacs, ki je poslušal z odprtimi ustmi Filipovo pripovedovanje, je molče potegnil iz žepa knjižico s čeki, napisi nakazilo in ga molče izročil Filipu. Collin je hitro prebral nakazilo in se poklonil. «Deset tisoč funtov, gospod Isaacs, vi ste res velik kavalir. S tem 'Svojim dejanjem napravili ste mi po-klon, ki mi ga že dolgo ni nikdo napravil.* «Vi ste velik človek, gospod profesor,« je rekel Isaacs, <-iaz sem sicer človek brez posebnih predsodkov, toda odkrito vam povem: da ste se posvetili kaki drugi stroki, postali bi še magnat.1- Filip ga je prekinil in odgovoril: VTous les genres sont bons, tare le genre ennuyuex... hotel bi govo. riti z vami nekaj drugega, gospod Isaacs.» Gospod Isaacs je molče primaknil svoj naslonjač bliže k gospodu Col-linu in poslušal. Dasiravno ni imel nikdar mnogo časa, je vendar hotel govoriti s Collinom in mu ni bilo žal časa, ki je bil za njega tako dra-gocen. «Ali ste že odgovorili na ono pis. mo, gospod Isaacs, ki ste mi ga zadnjič pokazali? Na ono pismo iz Mi-norke...?» "Minorka? Da, da, radi oljčnih nasadov. Seveda, odgovoril sem> «In odklonili ponudbo?* «Seveda». «Da, da, nič zato. Kako ste mi že rekli: s tako kupčijo nočete škodovati dobremu glasu svojega podjetja; zato se niste hoteli spustiti v njo> «To je bil prvi razlog. Vrhu tega mi je pa stvar malo sumljiva in ne vem, če bi bila kupčija res tako varna. Številke iz državnega urada velike vojvodine Minorke so lahko malo pretirane. Tudi takr skušnje sem že imeL Mogoče ja pa, da so te ste. vilke popolnoma točne in da kupčija ne bi bila nevarna. Ta in ona oderuška firma dela z Minorko izvrstni; kupčije,nekatere celo s 30 in 40%. Toda ravno zaradi tega se ne morem spuščati v tako kupčijo. Ljudje tu pri nas so v teh ozirih jako nežnočubu. Danes si nikdo ne upa posoditi denarja Portugalski, kaj šele Kitajski, človek mojega položaja se mora ozirati ravno toliko na javno mnenje, kot na procente. Taka-le kupčija z Minorko bi mi pokvarila ves ugled.* (Dalje.) Priporočamo donače tvritks: Mali trgovski in obrtni oglasnik. Izhaja peijakna. Vsaka ibjita " lat. I 4 K. | Skladišča i Balkan, d. d, Dunajska c. 33. [d. p.] ipadlclja: Balkan, 4. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: L. Mikal, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 16. Oarenda Fran, konfekcija, manufak-tora na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Izidor Paljevec, prodaja dr? in oglja, Slomškova ulica 21. 11 PutkarJI: Kaiser F. K, Selenburgovatd. 6. Urarska prontliaa delavnica Iran Seliškar, Pot v Kožno dolino 10. Vsako popravilo izvršujem točno in solidno. Pisalni atrojl: [d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 6. TeL 423. Razmnotevalnl aparati s (d. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 423. Mehanična delavnica i [d. p.J Bar Frano, Cank. nabr. 6. TeL 423. Svarilo. Podpisani pozivljem vse poznane mi obrekovalce, naj odnehajo e tem poslom napram moji osebi, ker sem v nasprotnem slu-žaju primoran, da sodnijsko postopam proti njim in da njihova imena naznanim javnosti ter jih imenujem „lažnike". ▼ Ljubljani, oue 4. julija 1931. ime Vekoslav Gllha. Trgovski pomočnik železninar ioeo 3-3 Starejša moč, se sprejme za prvo mesto. Plača po dogovoru. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na upravo «Jatra» pod „it. 3100". Sprejme te 1068 5-8 boljia moč, samostojna manulaktaristinja. v večjo trgovino x mešanim blagom t lepem trsa Slovenije. Plača po dogovoru. Ostala oskrba v niši. — Ponudbo z sab*cvo plsče na npravniStvo „Jutraa pod „Dobra moč". Furnir (žagan), gre S£ lesom, Področje, p. Domžale. 768 S furnirja, ivina s 30-17 Obl. konoes. zavod za pokončavanje podgan, miši In mrčesa, Kolodvorska ulloa it. 39. 415 62—as Obvestilo. Obveščava eenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dels in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnrlstovskl airljl domačega lx- 63t 36 Ant. ln Jo£. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. Proti dobpf najemnini so line čista meblirana soba z električno razsvetljavo 1073 2 za takoi ali 20. iulii. Nemeiiiirano sobo v mestu Uda mlad trgovec. Naslov povž uprava «Jutra». 1062 3—3 Naiveiia izbira finih čeških nogavic in pletenin« »00 30 C. J. HAMANN Mestni trg 8* M-fioIes® pnevmatiko Dunlop - Reithoffer - Hutschineoa priporoča 1075 10—1 Istml. IITOIK: Ljubljana, Sodna ulica 7. ? Raznovrstne atole, politirane, vrtne saklopne 1 • stole, vrtne mize. hrastove in bukove de- ščice ima vedno v zalogi Ciril g*rimoiit» mizarstvo in parfcete LJUBLJANA, Trnovski pristan 4. 1034 &-t za vkuhavanje sadja in povrtnin iz čistega stekla po '/« in /, litra ter prave gumi-obročke i 1077 ima v ralogi tvrdka 3—1 S Loypo Petovap, I IvanjkovcL JI !! Kupujte nove knjige n ■ ■ Tiskovne zadruge: t). Fajgel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. A. Novačan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2-— več. Shakespeare - Župančič, ffilaobeth. BroS. 32 K, Tez. 40 K, po pošti K 2-80 več. lika Waschtetova, Pravljice. Z večbarnimi slikami Vez. 40 K, po pošti K 2 — več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3.-4. zrezek. Cena 72 K, po polti 3-40 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. 92 bsol" ki je najboljše sredstvo za. umivanje las, vporabljivo za dame, gospode in otroke. Zahtevajte ga ps vseh lekarnah, = drogerijsi In brlvnlcah! = Dobiva se samo na debelo pri: i. jugoslovanskem laboratoriju 1057 L&SGt s* 3-2 Ljubljana, Rimska cesta 21. Uradnika popolnoma veščega vseh bančnih poslov in sposobnega za namestnika ravnatelja, išče velebanka v Ljubljani. Ponudbe z označbo zahtev na uprav ništvo „Jutra". ura s-i Cement Premog najboljše vrste v Sloveniji dobavlja vsako množino * Laške 1051 i Trgovci! Obrtniki! Pozor! Vsled preselitve v lastno hišo na Dunajsko cesto št. 11, prodaja od danes Zalta&Žilič svojo veliko zalogo raznovrstne železarne po jako znižanih cenah. 1042 3—2 Ne zamudite prilike! liaiji in m tvrdka I. DOLENC Ljubljana, Hilšepjeva ulica št> S sa priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najaolidnejših in nizkih cenah. 23. 21 Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: D. FaJgrelJ: Tik za fronto. Broš. 36 K, vez. 45 K, poŠta i na K 2-80. A. Novaoan: Veleja. Broš. 28 K, vez. 36 K, poštnina 2 K. Anatale France-Debeljak: Pingvi&ski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po poŠti pripor. 2 li 40 v več. Dostojevsklj-Lavatik: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 42 K, ras. 54 K, po pošti broš. K 8'— več, vez. K 30'— ve«. ' aonoonrt-PastnSkln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 16 £L vaz. 21 K no pošti broš. K 3"— več, vez. K 3'50 več. Oervantes-Sorll: Tri novele. Broš. 10 K, ves. 16 K, po pošti broš, K 2'— več, ves. K 2-50 več. Shakespeare-Zupan616: Sen kresne noči. Broš. 22 K, ves. 28 E. do pošti broš. K 2 — več, ves. K 2 50 več. ' 1 Maobeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, poštnina 2 & Ante Saheljak: Solmoein sence. Broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti bteš. K 2-— več, vez. li i-5 > več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. It. Prijatelj. BroS. 18 E, ves. K 26' po pošti broš. 3-40 več, vez. K 4-— več. Josipa JurčlSa sij rani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Tvan Prijatelj. I. rres broš. 22 K, po pošti 5 K več, II. zvei. bro«. 23 K, po pošti 4 K 60 v več. H Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna sadrnga v Ljubljani, U Sodna ulloa a. 61 MMMpai' m ULjjtjU ^H—mmm Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Liunljaai.