Leto LXVI Poštnina plačana v gotovfnL V LJubljani, v torek, dne 9. avgusta 1938. Stev. i?ra Cena ran imi Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din U redništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ul Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-08, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 ll prava: Kopitarjeva ulica štev. f*. Naš kmečki tabor V vrsti taborov, ki se letos tak živahno Yrsie po naši domovini, je sedaj vstal tudi kmet, da se kot poklicna celota pokaže svetu. Kmečki tabor na Brezjah preteklo' nedeljo je bil prava priča njegove trdoživosti ih neuiklonlji-vosti. Kljub temu, da je kmetsko • delo še na vjšku, se v delu in veri utrjeni možje in fantje niso ustrašili truda. Pritrgali so si nedeljski počitek in se zbrali na prelepih Brezjah, da se iu drug ob drugem navdušijo za smotrno delo k povzdigi kmečkega stanu, da drug ob drugem poglobijo ljubezen do domovine in države in da si v osrednjem zavetišču slovenskega naroda izprosijo tistega božjega blagoslova, ;>ki daje rast«. Težko da bi še kak narod ali kaka poklicna skupina v narodu imela tako pošteno in zaslužno zgodovino, kakor naš kmet. Od prvih početkov naše narodne rasti je to naša hrbtenica. Preden so se slovenske knjige pokazale v izložbah knjigarn v mestih, so že bile del kmečke oprave. Preden so se pokazale v razkošnih salonih, so bile na belih javorovih mizah v kmečki hiši. In ko je kmečki fant šel v mesto v šole, je moral slovensko knjigo nesti s seboj, ker je v šotah ni dobil. Šele ko je oHrastel v izobraženca, ji je v borbah izposloval enakopravno mesto v vrsti sosednih kultur. Preden je slovenska pesem donela po koncertnih dvoranah naših in tujih mest, je spremljala vsakodnevno delo našega kmeta, oživljala njegove vesele in žalostne trenutke in tako iz enega rodu prehajala v drugega. Šele ko si je kmečki sin ob žuljih svojih staršev s svojo vztrajnostjo in pridnostjo utrl pot do vplivnejšega položaja, je povzdignil tudi pesem svojega rodu in ji odprl vrata v velike dvorane. Preden so govorniki govorili v slovenski besedi, preden so se državni akti pisali v slovenski besedi, je bil slovenski kmet, njegov jezik in njegova beseda in njegova — neuklonljiva volja. Slovenstvo ni zrastlo, kakor iz majhnih početkov rastejo druge narodnosti, ampak si je moralo priboriti svoj svet, ki je bil že zaseden, ker je tuj gospodar zaslutil pomembnost tega ozemlja in se ga je polastil. V tej borbi je bil kmet stalen rezervoar vseh svežih moči, ki so v vsakem rodu poprijemale znova. Sprva je bil njegov edini zaveznik — duhovnik. Ta mu je bil govornik, pisatelj, pevec, šolnik, ta ga je hrabril t Bogom in svojim zgledom, da narodna sila v tako dolgih in tako mučnih bojih nikakor ni omagala. Zato ni čuda, da je med slovenskim duhovnikom in slovenskim kmetom nastalo tako trdno sožitje, zato tudi ni čuda, da so bile prav Brezje izbrane za kraj kmečkega tabora. Brezje so nam bile vedno domače, vedno naše, zato je kmet, ki ljubi iskrenost, ki ljubosumno varuje božji pečat našega ljudskega genija, izbral za svoje slavnostno zbirališče prav ta kraj, kjer še nikdar ni bila zaničevana ne njegova beseda, ne njegova pesem, ne njegova knjiga, ne njegova vera. Kakšen temelj je slovenstvu in njegovemu bistvu naš kmet, so bistro spoznali tisti, ki jim je vse to trn v peti. Zato so pred leti z vso zvijačno zlobnostjo udarili prav po tistih organizacijah, ki našega kmeta vzgajajo, zato so tako trmasto puščali vnemar vse tiste ustanove, ki našemu kmetu gospodarsko pomagajo, oziroma so njihovo delovanje celo spretno ovirali. Vse to pa z izgovorom, da naš kmet ni zanesljiv državljan. Poleg kmečke zavesti, ki prav danes . potrebuje toliko spodbude in javnega priznanja časti, je bila to ena izmed glavnih misli tabora. Kmečki možje in fantje, zbrani iz najodda-Ijenejših krajev naše ožje domovine, so tu ob besedi naših voditeljev in javnih delavcev tako neuklonljivo naglašali svojo nacionalno zavest, kakor so jo pred leti neuklonljivo branili in neuklonljivo prenašali podla obrekovanja in preganjanja. To je bil sam preizkušen rod — bd tistih, ki dan za dnem orjejo zemljo in na vsaki njivici in na vsakem hribu posebej vzdržujejo našo domovino v taki lepoti in prikupnosti, da oči tujcev ugodno počivajo nad njo, do tistih, ki jim je življenjski tok naložil breme, da z visokih položajev skrbe za napredek in blagostanje te zemlje in njenih ljudi. Kakršna naša kmečka skupnost je, taka je na Brezjah nastopila: z dr. Korošcem, z našimi škofi, z duhovniki in rod z zemlje, ki se še pred nikomer ni umaknil in je tudi na Brezjah pokazal, da si tudi v našem stoletju ne bo premislil. Vero tega rodu je poudarjal kraj sam in oltarji, ki so jih vso noč oblegale množice, domačo besedo veliki zbor neoporečnih in vztrajnih, pečat manjvrednosti kot državljanov, s katerim nas je zakrknjeni nasprotnik tako zlobno hotel zaznamovati, pa je zlomil in uničil voditelj dr. Korošec, ki je v imenu vse tisočglave množice govoril o narodni državi, o narodni dinastiji in kralju, in je njegova beseda našla tak odmev, kakršnega beseda nasprotnika še ni učakala in ga ne bo. Kmečki stan najbolj živo predstavlja sedanjo dobo, ki bolj kot kateremukoli drugemu stanu izpreminja zunanje lice njegovega življenja. Zlasti v taki prehodni dobi, ko se zemlja kosa s tovarno, ko civilizacija tekmuje s starodavnim preprostim življenjem, je kmetu po-trebno zrelo in razsodno vodstvo, ki more ljudstvu posredovati novo, ne da bi uničilo, kar je bilo v starem dobrega, in ki tudi more v iz-premenjenih razmerah sadovom zemlje izbojevati tako vrednost, da ima kmet stalen in zanesljiv kruh. ln naš kmet tako vodstvo ima, Srditi boji za gospodstvo nad Vzhodom — na bojiščih in v diplomaciji Nenapovedana vojna med sovjetsko Rusijo in Japonsko Na hriba Čang Ku Feng se merita japonska in sovjetska vojska Tokio, 8. avgusta, b. »United Press«- poroča, da v Tokiu trdijo, da 60 prvič v japonski zgodovini prekoračile japonsko mejo sovražne sile in se vsidrale na japonskem področju. V nekem uradnem poročilu pravi japonsko vojno ministrstvo, da so sovjetske čete prodrle na korejsko področje 800 m globoko. Sovjetske čete so zopet pričele napadati japonske položaje pri Čankufengu. Davi so se skušale sovjetske čete s pomočjo tankov in letal približati japonskim položajem. Japonci poročajo, da so vse napade pravočasno zlomili in da je japonska obramba odlično delovala. Vesti iz Moskve, da so Sovjeti pregnali Japonce iz položajev, niso resnične. V začetku se je Sovjetom zares posrečilo približati se japonskim postojankam, todai končno so jih japonske strojnice prisilile, da so se ob 6.30 umaknili nazaj. Na obeh straneh je bilo veliko število ranjenih in mrtvih. Vrhovno korejsko poveljstvo uradno poroča, da so Sovjeti v so- -boto napravili nič manj kot pet napadov na ja-1 potiske postojanke, vendar so jih japonske čete odbile. Prišlo je tudi do težkih borb na nož, zlasti tam. kjer so se Rusi zelo približali japonskim položajem in se hoteli tam utrditi. Šele v borbi m o ž n a m o ž a se je položaj razčistil ter so Japonci zaradi ugodnejšega strategičnega položaja sovjetske čete vrgli nazaj ter jim prizadejali mnogo več izgub, kakor so jih imeli sami. Poleg številnih napadov sovjetskih letal na japonske utrjene postojanke pa so sovjeti bombardirali tudi številna mesta v Koreji in Mandžuriji. Vrhovno korejsko poveljstvo trdi, da je bilo že nad 100 takih napadov, ki so zahtevali mnogo žrtev in napravili veliko škodo. Včeraj popoldne so sovjetski vojaki spet prodrli iz svojih strelskih jarkov, vendar so jih Japonci zavrnili. O neprestanih borbah pri Čankufengu je podal danes predstavnik japonskega urada za zunanje zadeve nekaj podatkov. Glasom teh podatkov so bile borbe v zadnjih dneh na mandžursko-sovjetski meji zelo resne in je stopilo v akcijo tudi težko topništvo, letalstvo in tanki. Prvič v tej nenapovedani vojni sta obo stranki pretrpeli zelo hude izgube. Angleški opazovalci ne razumejo obnašanja sovjetske Rusije London, 8. avgusta, b. Reuterjev urad poroča: V področju Čankufenga se borbe nadaljujejo z vso srditostjo, ni pa mogoče dobiti prave slike, ker so japonska in sovjetska poročila zelo protislovna. Moskva trdi, da so Sovjeti pregnali Japonce z obmejnega področja, iz tokijskega poročila pa se vidi, da so mandžurske čete ostale na svojih položajih in da so odbile vse sovjetske napade s tanki in letali. Iz Tokia pa proroča.jo, da so sovjetske čete ponovno prodrle v korejsko in mandžursko področje. Kriza se je zaradi tega se bolj poostrila. Japonski krogi mislijo, da je izzivalno stališče sovjetske Rusije vedno bolj jasno ter je angleškim opazovalcem obnašanje Rusije zelo zagonetno. Poleg vseh dosedanjih sovražnosti in nesporazumov Lord Runciman spet v Pragi Praga, 8. avgusta, b'. Lord Runciman se je vrnil s svojimi pomočniki iz pokrajine v Prago ter danes nadaljeval svoje delo. Tudi dr. Hodža se je nocoj vrnil v Prago ter bo imel v teku jutrišnjega dopoldneva razgovor z lordom Runcimauom. Temu razgovoru pripisujejo v diplomatskih in političnih krogih velik pomen, ker bo dr. Hodža ustno razločil lordu Runcimanu stališče češkoslovaške vlade glede rešitve narodnostnega vprašanja v republiki. Istega dne bo konferenca odbora šestih pod predsedstvom dr. Hodže, na kateri bodo sklenili, če in kdaj se bodo pričela skupna pogajanja med odborom šestih in zastopniki sudetsko-nemške stranke. Do tega sestanka bo bržkone prišlo v sredo ali pa v četrtek. Včerajšnja nedelja je bila na Češkoslovaškem zelo živahna. Bilo je veliko število zborovanj in manifestacij, na katerih je najbolj prišlo do izraza odločno stališče Čehov boriti se za nedotakljivost republike. kakor ima tudi narod kot celota ostrovidno vodstvo, ki bdi nad njegovo bodočnostjo. Kmetijske zbornice bodo tudi našemu kmetu, ki ga je na Brezjah zbrala Kmečka zveza, mogočna opora in varna roka, ki ga bo vodila skozi to usodno razdobje. In tabor na Brezjah je pokazal, da je naš kmet po svojem globokem moralnem zdravju, živi in na vse pripravljeni nacionalni zavesti vreden vse skrbi in varštVa. Vprašanje kmeta se je ob sedanji vladi že-premaknilo z mrtve točke in strnjennst med zastopniki vlade in ljudstvom, kakor se je pokazala na tem taboru, nam jc porok, da nikdar več ne bo obtičalo v praznih razpravljanjih, kjer je prej čepelo toliko let Tudi novi rod lxi v skupnem delu, v ponosni zavesti, da je nad nami državna skupnost, skrbel za čast naše besede, za priznanje naši pesmi, zu lepo mesto naši knjigi in /.a vrednost sadov naše zemlje. Božji blagoslov, za katerega smo na Brezjah prosili, pa naj daje rast! pa se vedno ni mnogo verjetno, da bi nastala med Japonsko in sovjetsko Rusijo vojna večjega obsega. Kitajci pomnožujejo armado Šanghaj, 8. avgusta, b. »United Press« poroča iz Kvangšija, da hočejo kitajske oblasti postaviti ogromno armado proti Japonski. General Lisun-gien, vrhovni poveljnik jugozapadne Kitajske, je odredil mobilizacijo vseh za orožje sposobnih moških v jugozapadnih kitajskih področjih. Njegova armada bo dosegla 2 milijona vojakov i 200.000 častniki. Razen tega bo ustanovii tudi armadui zbor amaconk. Sigemicu in Litvinov si izmenjujeta misli Berlin, 8. avgusta. AA. (DNB) Japonski veleposlanik Sigemicu iii komisar za zunan je zadeve Litviuov sta imela snoči daljši razgovor o obmejnih innidentih pri Čankufengu. Litvinov je izrazil svoje obžalovanje nad tem, da so Japonci nadaljevali s sovražnostmi tudi po diplomatskih razgovorih dne 4. avgusta. Če bi Japonci prenehali z napadi na sovjetske čete, bi bilo mogoče narediti konec oboroženim spopadom. Sigemicu je odgovoril, da Japonska sploh ni kršila sovjetske meje ter da japonske čete niso nikdar prve napadle, pač pa so samo branile mandžursko ozemlje. Japonska more izraziti svojo pripravljenost, da se prenehajo vojne operacije, samo pod dvema pogojema, in sicer: 1. da se obdrži status <)uo in 2. da sovjetska vlada izjavi, da je pripravljena razgovarjati se o demarkacij-ski črti na svojem obmejnem ozemlju ter da ves spor prepusti diplomatskemu reševanju. Litvinov je odgovoril, da sovjetska vlada ne more dati konkretnih obljub' glede tega vprašanja vse dotlej, dokler se ne bo umaknil zadnji japonski vojak z druge strani obmejne črte, ki je bila določena v sunsanski pogodbi ter označena na karti, priloženi tej pogodbi. Glede končnove-ljavnega sporazuma o meji Moskva pričakuje, da bo Japonska priznala brez vsake razprave sovjetsko mejo. ■ Sigemicu je nato predlagal, da se vojaške operacije ustavijo ter da japonske čete obdrže svoje dosedanje postojanke ali pa da se umaknejo na gotovo razdaljo od sporne točke pri Čankufengu, ki bi na ta način začasno ostala nekak nevtral-len pas, dokler kaka mešana komisija vojaških strokovnjakov ne bi prinesla rešitve tega vprašanja. Litvinov je kategorično zavrnil ta predlog ter ponovil zahtevo, da se mora vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred 20. julijem, torej pred dnem, ko so si Japonci osvojili višine pri Čankufengu. Sigemicu je odgovoril, da so sovjetske čete 11. julija prve zavzele področje Čankufenga ter da se vzpostavitev statusa quo ne more nanašati na 11. julij. Nemške ponudbe Češkoslovaški pred petimi leti in danes Francoski katoliški dnevnik o lepi — zamujeni priliki V pariški »La Croix« beremo sledeči zanimivi članek, ki ga je za časopis napisala odlična politična osebnost, ki se trenutno mudi na Češkoslovaškem. Člankar pravi med drugim: Kako se vendar vse ponavlja. L. 1033 je Hitler ponudil Češkoslovaški nenapadalnl pakt in ga sedaj zopet ponuja. Medtem so se kajpada časi spremenili. L. 1933 je Rosenherg (takrat vodja zunanjepolitičnega oddelka stranke) osebno naravnost rotil češkoslovaškega poslanika v Berlinu, naj sprejme nenapadalni pakt z Nemčijo. Nemčija je ta pakt potrebovala, da bi razbila obroč nasprotja, ki jo je okrog in okrog obdajal. Takrat je morala Nemčija pridobiti na času. Takrat je morala na vsak način preprečiti, da bi se Kvropa zopet ne združila proti njej. Takrat je Nemčija potrebovala Češkoslovaško, da to zbiranje sil proti sebi razbije. Poleg tega so voditelji narodnega socializma morali celo glasno govoriti o miru in o ljubezni Nemčije do miru. Poljski maršal Pilsudski se ni dal premotiti. Tudi francoski zunanji minister Barthou ne. Oba sta poznnla resnico. Pilsudski je to večkrat pripovedoval Franciji in ji svetoval, da je sedaj čas, da poseže vmes in da prepreči, da se ne bi Nemčija razvila v nepremagljivo velesilo. Toda Pilsudski je naletel v Franciji na gluha ušesa. Tudi Rarthouja v Parizu niso poslušali. Ko je Pilsudski sprevidel, da je vsako prigovarjanje v Parizu zaman, je sklenil, da pojde svoja pota. Svetoval je Franciji, naj nastopi proti Nemčiji, ko je proglasila svobodo oboroževanja. Ker njegov nasvet ni znlegel, se je obrnil k — Nemčiji, češ, drugega ne kaže, moram se z Nemčijo spoprijaz-niti. prej, dokler je še čas. da ne bo zopet Poljska plačevala računov za brezbrižnost velesil. V Berlinu so bili tega nepričakovanega darila veseli. Zaman so bili prosili Prago, naj sklene z nemško vlado nenapadalni pakt, ki hi bil razbil osamljenost, ki je tiščala Nemčijo okrog in okrog. Češkoslovaška je ponudbo odbila. To je Nemčijo bolelo. Toda ko se je pojavil Pilsudski, je v Berlinu odleglo. Še boljše, še mnogo boljše. Namesto češkoslovaške Poljska. »Poljsko potrebujemo kakor suha zemlja dežja,« se je te dni izrazila v Berlinu visoka osebnost iz Hitlerjeve okolice. »Samo od Češkoslovaške je bilo odvisno, pa bi danes hila na tistem mestu, kjer je Poljska. Najprej smo šli trkat na češka vrata. — Češkoslovaška bi danes lahko igrala vlogo Poljske. Rosenherg je uporabil vsa sredstva prigovarjanja, ponujal je vse mogoče protiusluge, priznanje češkoslovaških meja, češkoslovaške državnosti — in to brez vsake proti-obvezuosti glede nemških narodnih manjšin — toda Češkoslovaška, ki je svojo usodo navezala na usodo Francije, je vse ponudbe odbila. Toda namesto nje smo dobili Poljsko.« Če je Češkoslovaška I. 1933 odbila dvostranski nenapadalni pakt z Nemčijo — tako nadaljuje francoski časnikar — pakt, ki hi bil veljaven kakšne tri do pet let, kako naj ga sprejme danes, in to še pod pogojem, da dobijo Nemci na Češkem svojo pokrajinsko samoupravo. Češkoslovaška ga je odbila, ker jo je takrat bilo strah, da bi bila ostala sama v družbi z velikansko Nemčijo. Isti strah obstoji v veliko večji meri tudi danes. — Češkoslovaška je daleč proč od velesil — ne tako kakor Švica, ki ima za sosede tri velesile — zato se ne more in ne sme spuščati v dvostranski pakt z veliko Nemčijo, kakor pač tudi miš ne more sklepati dvostranske pogodbe z mačko izven mišje luknje. Iz istih razlogov Češkoslovaška tudi ne more sprejeti predloga, da postane »večno nevtralna« ... Dunajska vremenska napoved: Počasi se bo zjasnilo, temperatura bo neznatno padla. Zcmunska vremenska napoved: Postopna zja-snitev v sevemozahodnih krajih. Ilelno oblačno vreme bo pa Iu in tam v ostalih predelih. V vse.i državi bo toplota nekoliko padla. Maršal Balho v Diplomatska zveza Rim-Berlin prehaja v vojno zvezo Pariz, 8. avg. b. >L'Ordre« se bavi s letovanjem maršala Balba v Berlin ter trdi, da je ozadje zopet pakt štirih, toda v drugem okviru. Najprej bo treba prepričati Veliko Britanijo, da so totalitarne države miroljubne. Potrebno bo nemško vlado pridobiti za mirno rešitev češkoslovaškega problema, ki zanima Anglijo, in za rešitev španskega vprašanja, kjer se predvsem križajo interesi Italije. Obisk Balba v Berlinu pa ima še drug namen. V gotovih berlinskih krogih ne tajijo, da hi tnko Berlin, kakor Rim, rada spremenila svojo prijateljsko zvezo v vojno zvezo. Italijanski kralj bi moral kmalu uradno obiskati Nemčijo. Ta prilika bi bila ugodna za to, da se pred vsem svetom poudari, kako je politično osišče Rim—Berlin postalo tudi vojno osišče. Smatrajo, da značaj takšne zveze ne bi bil defenziven. — Potovanje maršala Balba v Berlin po obisku generala Pariania, šefa generalštaba italijanske vojske, in generala Rus-sa, šefa fašistične milice, je zelo značilen pojav in se bodo morali v Parizu in Londonu vprašati, če vojna zveza med Nemčijo in Italijo ne bo dala pobude za vojno zbližanje med Anglijo in Francijo. Na Madžarskem pridobiva — Anglija Budimpešta, 8. avg. b. Bivši ministrski predsednik grof Bethlen se je vrnil iz Londona ter takoj obiskal madžarskega ministrskega predsed- Prosvetni minister v Vojvodini Belgrad, 8. avg. m. Včerajšnja nedelja j« Ml a v političnem pogledu zelo mirna. Vetjih sestankov ni bilo nikjer. V nekaterih krajih so bila zborovanja krajevnih skupin delavske organizacije Jugoras in strokovnih organizacij JRZ. V Belgradu so, kakor običajno, spet zborovali srbijanski opozicionalci, proti njim pa so nastopili v Srbiji, in sicer v Gruži, Kraljevu, Kragujevcu in Arandjelovcu, dr. Rybar, dr. Dragoljub Jovanovič in ostali. V Novem Sadu so imeli manjši sestanek p risi asi Hod že rove Jugoslovanske narodne stranke. Večje nepolitične prireditve so pa bile v Starem Si ven in Bačkem Petrovcu. V Starem Sivcu je bil ob navzočnosti prosvetnega ministra Magaraševiča blagoslovljen tememl.jni kamen za novo meščansko šolo. Ob tej priliki je g. minister imel tudi govor in je med drugim rekel, da je pred mesecem istotako prisostvoval blagoslovitvi temeljnih kamnov za novi gimnaziji v Skoplju in Prištini. V zveri z zidanjem novih šolskih poslopij v državi je g. minister poudarjal, da je polet, ki ga vidimo tudi v kultuiino-prosvetnem gibanju našega naroda, tesno zvezan z razvojem gospodarskih razmer in_ politične konsolidacije, ki jo vidimo zadnja tri leta. Iz Starega Sivca se je minister g. Magara-ševič odpeljal banom donavske banovine g. Rajičem v Bačiki Petrovac, kjer so bile velike Islavnosti vojvodinskih Slovakov. G. ministru "So jugoslovanski' Slovaki priredili''jkrištSM! Matije. Bolgarski kralj na poti * Hafffa Belgrad, 8. avg. AA. Bolgarski kralj Borfs se je na poti v Italiio d«"« oelial sicoza Bel-grad. krogih prišlo nika Ii«redya. V madžarskih političnih mislijo, da bo na temelju teh razgovorov tlo zboljšanja odnosov med Ang~lijo in Madžarsko. Zaradi borbo za in proti nemškemu vplliu, ki se vodi za Madžarsko in z ozi-rom na dejstvo, da jc grof Bethlen izreden nasprotnik narodnega socializma, pripisrijijo1 tukajšnji politični krogi razgovoru med imrcdyjem in Bethlenom velik pomen. Ker se more Italija, kakor domnevajo, odreči vsakemu vplivu v Podonavju, ima zato Anglija največji interes za gospodarsko zvezo z Madžarsko, Ker- na drugi strani Madžarska išče" nova tržišča, so .mnenja, ala. bo ita angleška ponudba služila kot temelj za novo gospodarsko zbližanje med obema državama. Vojni minister v Banjaluhi Batijaluka, 8. avgusta, m. Semkaj jc dopotoval vojni minister armadni general Marič in pregledu! vse tukajšnje vojaške ustanove. ' « v; , Z umoram so j$e polastili denar ja, pripravljenega za deiavce Belgrad, 8. avg. m. Neznani roparji so včeraj na nOTV.4riayni cesti~Prijeporj(tf-|Belo potjo .1« f.a-sede ubili • belgrajskega litlenlfja'-Stanojla Rader-. jrt, ki gradi to cesto, ter mu vzeli nad pol mi -I i jo h ad i na r jro v , ki .11 la- jo inu)l pripravljene Š & iipJjačDo delavcem." Olji,ast$ so. u*ed|o najstrožjo preiskavo. Nil vse strani so bile poslane orožniške patrulje. Učiteljske prestavitve Belgrad. 8. avgusta, m. Prosvetnfi minister Magaraševič je podpisal odlok, s katerim 6o prestavljeni naslednji učitelji in učiteljice v Sloveniji: Berger Marta iz Zagorja (Litija) v Mokronog (Krško); Bajec Ljudmila iz Kostanjevice v Ljubno (Gornji grad); Bajec Teodora iz Sv. Ane k Sv. Križu; Burja Ljudmila iz Strukavca v Cankovo (Murska Sobota); Bežan Viljem iz Radmožancev v Kruplivnik (Murska Sobota); Bajlec Ivan iz Bo-gojine v Martijance (Murska Sobota); Bajlec Matilda iz Bogojine v Martijance (Murska Sobota); Beranič Angela iz Lepe njive v Ribnico na Pohorju; Bezjak Jožef iz Lipe v Odrance (Lendava); Cerar Bogomil iz Koprivnika v Ljubno (Radovljica); čič Albin iz Ivancev v Dokležovje (Lendava); čič Ivana iz Ivancev v Bakovce (Murska Sobota); Da Damos Marija iz Adlešičev v Hrastnik (Laško); Dolenec Stanislav iz Stare Lipe v Tribuše (Črnomelj); Demšar Hilda iz Gaberja v Selce (Škofja Loka); Ehrlich Elizabeta iz Hinj v Sladki vrh (Maribor, levi breg); Florenini Aman-da iz Galicije v Marenberg (Dravograd); Foretner Franc iz Vel. Lašč v Ribnico (Dravograd); Gajšek Emil iz Mitvarjencev v Gornjo Radgono; Golež Ana iz Sladkega vrha v Št. Jurij (Maribor, levi breg); Grilc Julijana iz Sovodenj v Selce (Skofja Loka); Gaber Ana iz Vrhnike na Homec (Kamnik); Hvala Anton iz Zusma v Galicijo (Celje),; Hanzliček Ana iz Lokovca v Marenberg (Dravd-grad); Jelšnik Helena iz Orešja v Sv. Križ (Krško); Juršič Berta iz Device Marije v Brezju v Črešnjevec (Maribor, desni breg); Jančič Frida iz Št. Jošta v Muto (Dravograd); Korže Ida iz Turnišča v Marenberg (Dravograd); Kavčič Antonija iz Sv. Urbana v Št. Janž (Krško); Korbar Paviina iz Kozjega v Slatino-Radenci (Ljutomer); Kozjak Lojze iz Prihove v Tišino (Murska Sobota); Kalčič Antonija iz Podsrede v Blejsko Dobravo; Kalan Ana iz Razbora v Selce (Škofja Loka); Korošec Karel iz Dobja v Toplice (Litija); Kulovec Franc iz Kuzme v Sv. Marjeto ob Pesnici (Maribor, levi breg); Kleč Antonija iz Brežic v Šmarje pri Jelšah; Kovač Radoslav iz Bukovice (vrbaska banovina) v Zabrdo (Škofja Loka); Lapajne Janez iz Budincev v Zamostje (Lendava); Lampič Marija iz Velike Doline v Ovsiše (Radovljica). Levstik Eleonora iz Šmarja pri Jelšah v Brežice; Malnar Vera iz StaTe vasi na Brdo (Kamnik); Mrtterhanvmsr plza .iz Sv. Jošta na Kozjakfu v Artiče (Brežice); Maijan Matevž iz Zabukovaa v Loke (Celje); v Loke (Celje); Matjan Ljudmi)a iz Zabukovca v Loke (Celje); Moschl Jožefa iz Št. Ilja v Planico (Maribor-levi breg); Miselak Katarina iz Sv. Andraža k Sv. Lovrenca (Ptuj); Moborič Dragioa iz Narapelj v Majšperk (Ptuj); Neugebauer Vladimira iz Toplic na Dvor (Novo mesto); Nanut Anglela k Loškega potoka v Judje in Arabci za Sveto deželo Tri leta krvavih borb v »Danes je Palestina še pod angleškim opazovanjem »ffeue Ziircher Zeitung« objavlja zanimivo poročilo iz Tel Aviva v Palestini. Spodaj prinašamo glavne posnetke iz tega članka, ki opisuje triletne krvave borbe v sveti deželi med Judi in Arabci. V začetku meseca avgusta so prišle iz Palestine strašne vesti. Razburjenje se je sedaj nekoliko poleglo. Hajfa je postalo bojno skladišče. Do sedaj nedotaknjeni in mirni kraji Palestine so postali gnezdišča krvavih neredov. Poostritev terorja je zahtevala poostritev vojaških varnostnih odredb. Vsa palestinska meja bo v kratkem obdana z bodečimi žicami. Z vojaškega stališča dobimo naslednjo podobo: Na severu se nahaja tabor tisoč židovskih delavcev, ki so zgradili obmejno zaporo proti Siriji in ki se imenuje »Tegarfs Walk. Tam je žična ovira skoraj že gotova v vsej širini od morja pa tja v puščavo. Za žično oviro so podzemske Utrdbe iz betona. Vojaško službo opravlja na tej zavarovani meji judovska pomožna policija, ki ji poveljujejo angleški oficirji. Južno od severne obmejne pokrajine leži dolina Megiddo, po kateri teče petrolejski vod iz Mezopotamije. Vsa ta dolina je vojaško zasedena in judovske patrulje noč in dan hodijo gor in dol ob petrolejskem vodu. Judovske naselbine imajo tamkaj svojo lastno policijo. Zopet južno od te pokrajine grade ceste, da bi pokrajino odprli in jo za vojaško zasedbo pripravili. To je v gorovju med Jenin, Nablus in Tulkerem. Tamkaj 60 v Šarou dolini že stalne vojaške posadke, in sicer v Tel Avivu, Lyddi in Nathanji. Vse te judovske naselbine imajo lastno policijo. Takšen je sedaj položaj v severnem delu Palestine med Jeruzalemom in sirsko mejo. Politično pa je položaj kaj zmeden. Angleška oblast je mnogo izgubila na ugledu. Novi komisar, na katerega so slavili visoke upe, se skoraj nikjer ne pojavlja. Komisija, ki je proučevala vprašanje delitve Palestine v judovsko in arabsko pokrajino, je bila skoraj nevidna. Cenzura je 6ilno stroga. Ljudstvo je nepoučeno in zategadelj še bolj razburljivo. Ljudje uo vedo, pri čem prav za prav ko. Nad vso deželo leži nervozna negotovost, v kateri tu pa tam eksplodirajo krvava dejanja na-lik platnenim zubljem, ki siknejo proti nebu iz vulkanskega ozemlja. Tudi angleška vlada sama ne ve, kaj naj stori, kako naj Palestino deli, da bo zadovoljila i Jude i Arabce. Za Anglijo je palestinska obala silno važna. Je prav za prav edina obala Sredozemskega morja, na kateri je Anglija ranljiva na najbolj občutljivem kraju. Italijanski vpliv je od Velike noči sem popustil, toda mesto njena so sedaj med Arabci nastopili nemški agenti in organizatorji. Anglija trenutno ne ve. kaj bo storila. Toda pripravlja se, da bo storila nekaj udarnega, kar bo napravilo radikalen konec vsem zmedam, kajti njej ne ure samo za to, da pomiri Jude in Arabce, marveč za tO, da si zavaruje Pa- lestino, M je danes v njenem svetovnem imperiju najbolj važen ključ za varnost imperija. To, kar se dogaja sedaj v Palestini, se dogaja tako rekoč v dobi angleškega opazovanja. Ko bo opazovanja konec, pridejo dejanja. Tako se je izjavila angleška osebnost in je verjetno imela prav. London, 8. avgusta. AA. (DNB) Listi komentirajo nepričakovani odhod ministra za kolonije Macdonalda v Palestino. Večina njih se strinja v tem, da njegov odhod ne pomeni, da bo Velika Britanija v Palestini uvedla nov kurz: Zvedelo se je, da bo angleški vrhovni poveljnik v Palestini naslovil preko radia poziv na vse palestinsko prebivalstvo, v katerem ga bo pozval k miril in redu. Neki laburistični londonski list trdi, da je poslanstvo ministra Macdonalda v zvezi * načrtom razdelitve Palestine. Dvorsko vas (Kočevje); Obleščak Zora iz Šmart--na v Sela (Kamnik); Ozvald Dragica iz Zalega loga v Zameško (Krško); Pipan Dragica iz Runka k Sv. Martinu (Maribor-levi breg). Primec Marta iz Bodoncev v Sv. Vid (Ptuj), Prelovac Irma iz Velenj v Dolsko (Ljubljana-okolica), Preveč Amalija iz. Cerknice v Gor. Logatec, Potočnik Irma iz Negove v Kapelo (Litija), Rancinger Jadviga iz Čentibe k Sv. Križu (Litija), Rojič Ida iz Kapce k Sv. Marku (Ptuj), Slabe Karel iz Bušeče vasi v Stoperce (Šmarje), Slabe Marija iz Bušeče vase v Stoperce (Šmarje), Slana Antonija iz Št. Jerneja v Stranice (Konjice), Sodin Konrad iz Sv. Kunigunde v Vitanje (Konjice), Svetlič Jaromll iz Zalega loga v Zameško (Krško), Starič Frančiška iz Dvora v. $t. Vid (Litija), Sku-hic Ida iz Radovljice v Talčji vrh (Črnomelj), Schubert Alojzij iz Stoperc v Bušečo vas (Krško). Schubert Milena iz Stoperc v Bučevo vas (Krško). Švegelj Štefan iz Petisovcev v Rečico (Gornji grad). Šega Ivana iz Malega Slapnika v Voklo (Kranj). Šemrov Ana iz Dragatuša v Cerknico (Logatec). Schaubach Tea iz ProsenjakOvcev v Ja-renino (Maribor levi breg), Štrus Ljudmila iz Št. Vida v Breznieo (Radovljica). Štiglic Marija iz Vuzma v Št. Janž (Slovenj Gradec). Švigelj Bogomira iz Dol. Bistrica k Sv, Trojici (Kaipnik). To-minc Mira. iz Odrancev v Koprivnico (Brežice).. Tavželj Ljudmila iz Javorja y Vel. Gaber (Litija). Verbič Franc iz Janjeva (vrbaska banovina) v Gor. Lendavo. Zavec Mafija. iz Sv. Miklavža v Slivnico (Maribor desni breg). Zupan, Alojzija iz Velike Doline v Blatno Brezovico (Ljubljana okolica). Zabovnik Emilija iz Sv, Marka v §t. Vid pri Grobelnem. Slovenci iz Amerike zapuščajo „stari kraj" Ljubljana, 8. avgusta. Nocoj je odpotovala skupina okoli 80 ameriških Slovencev in Slovenk, ki so se mudili čez poletje v Sloveniji. Odpotovali so z brzovlakom čez Jesenice nu Le Havre. Tam se vkrcajo dna 10. t. m. na največjo in najhitrejšo ladjo sveta »Noripapdie« ter bodo že 14. t. m. v Newyorku. Slovenci šo bili med prvimi potniki na tej'ladji in jo tudi sedaj vedno uporabljajo. Ladja »Nor-inauVrtca< in »Angelčka«, v katera je tudi mnogo pisal. Sedaj je med drugim tudi škofijski nadzornik za verouk na osnovnih in meščanskih šolah. Hkrati je škofijski vodja bratovščine Svete družine. Prav pred kratkim je izdal lepo knjigo »Podkoren, v kateri opisuje zgodovino in razmere svojega domačega kraja. Ta knjiga je bila v javnosti že sedaj ugodno sprejeta. Kmečki tabor na Brezjah V nedeljo je bil na Brezjah, kakor je že ob- | širno poročal »Ponedeljski Slovenec«, veličasten kmečki tabor, ki se ga je udeležilo okrog 15.000 kmečkega ljudstva iz vseh krajev Slovenije. Tabora se je udeležil zastopnik Nj. Vel. kralja, kneza-namestnika Pavla in kneginje Olge gospod podpolkovnik Pavlic. S svojo navzočnostjo sta počastila tabor tudi cerkvena kneza belgrajski nadškof dr. Ujčič in ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman, dalje naš narodni voditelj minister dr. Korošec, minister dr. Krek, ban dr. M. Natlačen s soprogo in drugi. Škof dr. Rožman je imel globoko zajet cerkveni govor, nakar je daroval sv. mašo nadškof dr. Ujčič. Po sv. maši je škof dr. Rožman blagoslovil novi prapor, kateremu sta kumovala minister dr. Korošec in ba-nova soproga gospa dr. Natlačenova. Nato je predsednik Kmečke zveze začel tabor, na katerem so govorili minister dr. Korošec, ban dr. Natlačen, predsednik Kmetijske zbornice gosp. Steblovnik, g. Spidler, g. Petrič, ga. Brodarjeva in g. Puš. Minister dr. Korošec je viharno pozdravljen izvajal: Dragi kmetje in kmetice! Dovolite mi, da kot boter ravnokar blagoslovljene zastave Kmečke zveze spregovorim Car besed. Nihče pa ne sme pričakovati, da om govoril o dnevni politiki, to pa zato, ker je Kmečka zveza nepolitična stanovska organizacija in se v njenem okviru ne moremo pečati z dnevnimi političnimi in strankarskimi stvarmi. S tem, da Kmečka zveza ni dala svoje lepe zastave samo razviti, ampak jo je dala tudi blagosloviti, je dovolj jasno pokazala, v kakem razmerju hoče biti in živeti do Boga in do svoje Cerkve. Mi ji samo čestitamo, da je pogumno ubrala pot svojih dedov in pradedov. Kmečka zveza tudi nikdar ne bo pozabila Posebni vlaki v Maribora % Iz Kamnika mesto dne 13. VIII. ob 21.20 Iz Jarše-Mengeš dne 13. VIII. ob 21.43 Iz Domžal dne 13. VIII. ob 21.51 I z Ljubljane gl. kol. dne 13. VIII. ob 22.4(1 Prihod v Maribor gl. kol. dne 14. VIII. ob 1.45 S tem vlakom potujejo iz Ljubljane tudi Dolenjci !n Notranjei. na i tabor 2. Z Jesenie Iz Žirovnice Z Lesce-Bleda Iz Podnart-Krope Iz Kranja lz Škofje Loke Iz Ljubljane gl. kol. dne 13. VIII. ob 21.00 dne 13. VIII. ob 21.14 dne 13. VIII. ob 21.22 dne 13. VIII. ob 21.45 dne 13. VIII. ob 22.01 dne 13. VIII. ob 22.14 dne 13. VIII. ob 23.00 Prihod v Maribor gl. kol. dne 14. VIII. ob 1.55 3. Iz Trbovelj dne 14. VIII. ob 3.30 Iz Hrastnika dne 14. VIII. ob 3.38 Prihod v Maribor gl. kol. dne 14. VHI. ob 5.30 4. Iz Celja dne 14. VIII. ob 4.30 Prihod v Maribor gl. kol. dne 14. VIII. ob 5.46 dne 14. VIII. ob 3J0 dne 14. VIII. ob 3.59 dno 14. VIII. ob 4.08 dne 14. VIII. ob 4.15 dne 14. VIII. ob 4.23 dne 14. VIII. ob 4.27 dne 14. VIII. ob 4.48 5. Iz Šoštanja Iz šmartna ob Paki Iz Potzela-BrafllovcSe 1/, St. Petra v Sav. dol. Iz Žalca lz Petrovi I/. Celja Prihod v Maribor gl. kol. dne 14'. VIII. ob 6.20 fi l7 5>reg dne 14. VIII. ob 3.55 Iz Slov Konjic dne 14. VIII. ob 4.18 Kazen tega vozi S« redni potniški vlak Stev. 8231, \i odhaja iz Slov. Konjic ob 4.58 in prihaja v Poljane oh 5.45. Iz Poljčan Iz Slov. Bistrice 7. Iz Brežic Iz Videm-KrSko Iz Rajhenburgn l/. Blance lz Sevnice Iz Radoft lz Rimskih Topile 1 z Laškega 17. Stor Od Sv. Jurija Prihod v Maribor gl. kol. 8. Iz Rogatca lz Rogaške Slatine Iz Kostrtvnica-Podplat lz Mestinja Iz Smnrja prt Jelšah Iz St. Vida pri Grobelnem lz Grobelnega Iz Ponikvo Prihod v Maribor gl. kol 9. lz Ljubljano gl. kol. dne 14. VIII. ob 5.50 .dne 14. VIII. ob 6.00 dne 14. VIII. ob 6.28 dne 14. VIII. ob 3.40 dne 14. VIII. ob 3.50 dne 14. VIII. ob 3.56 dne 14. VIII. ob 4.03 dne 14. VIII. ob 4.12 dne 14. VIII. oh 4.30 dne 14. VIII. ob 4.57 dne 14. VIII. ob S.07 dne 14. VIII. ob 5.25 dne 14. VIII. ob 5.32 dne 14. VIII. ob 6.38 dne 14. VIII. ob 4.4(1 dne 14. VIII. ob 4.53 dne 14. VIII. ob 5.07 dne 14. VIII. oh 5.11 dne 14. VIII. ob 5.27 dne 14. VIII. ob 5.40 dne 14. VIII. ob 5.56 dne 14. VIII. ob 6.03 dne 14. VIII. oh 6.56 dne 14. VIII. ob 3.30 Od Dev. Marije v Poljn dne 14. VIII. ob 3.37 Iz Zaloga dne 14. VIII. ob 3.41 Iz Kresnic dne 14. VIII. ob 4.00 Iz Litije dne 14. VIII. ob 4.10 Prihod v Maribor gl. kol. dne 14. VIII. ob 6.46 10. Iz Ljubljane gl. kol. dne 14. VIII. ob 3.50 Prihod v Maribor gl. kol. dne 14. VIII. ob 7.14 11. Iz Ptuja dne 14. VIII. Iz Hajdine dne 14. VIII. Od Sv. Lovrenca na Dr. p. dne 14. VIII. Iz Cirkova dne 14. VIII. Prihod v Maribor kor. kol. dne 14. VIII. 12. Iz Murske Sobote dne 14. VIII. Iz Beltincev dne 14. VIII. Iz Dekležovja dno 14. VIII. Iz Veržeja dne 14. VIII. Prihod v Maribor kor. kol. dne 14. VIII. 18. Iz Gornje Radgone dne 14. VIII. Iz Slatina-Radenc' dne 14. VIII. Iz Hrastje-Mota dne 14. VHI. Iz Bufiečovcev dne 14. VIII. Iz Križevcev p. Ljutomeru dne 14. VIII. Iz Ljutomera dne 14. VIII. Iz Zerovincev dne 14. VIII. Iz Ivankovoev dne 14. VIII. Iz Pavlovcev dne 14. VIII. Iz Pušoncev dne 14. VIII. Iz Ormoža dne 14. VIII. Prihod v Maribor kor. kol. dne 14. VIII. 14. Iz Cakovca Iz Središča Iz Velike Nedelje Iz Osluševeev Iz Moškanjcev dne 14. VIII. dne 14. VIII. dne 14. VIII. dne 14. VIII. ________________________dne 14. VIII. Prihod v Maribor kor. kol. dne 14. VIII. ob 4.35 ob 4.42 ob 4.53 ob 4.58 ob 5.29 ob 3.12 ob 3.24 ob 3.31 ob 3.38 ob 6.04 ob 3.38 ob 3.48 ob 3.56 ob 4.03 ob 4.12 ob 4.32 oh 4.5.1 ob 5.03 ob 5.11 ob 5.15 ob 5.25 ob 6.33 ob 5.10 ob 5.26 ob 5.47 ob 5.54 ob 6.02 ob 7.05 15. Iz Prevalj dne 14. VIIT. ob 4.30 Iz Guštanj-Ravne dne 14. Vni. oh 4.36 Prihod v Maribor kor. kol. dne 14. VIII. ob 6.08 16. Iz Velenja Iz Gornjega Doliča Iz Mislinia Iz Dovž Iz Slovenjega Gradca Iz Dravograd-Meža dne 14. VIII. oh 3.55 dne 14. VIIT. oh 4.25 dne 14. VIII. ob 4.33 dne 14. VIII. oh 4.41 dne 14. VIII. ob 5.01 dne 14. VIII. ob 5.37 Prihod v Maribor kor. kol. dne 14. VIII. ob 6.51 Udeleženci s proge Trboje do Ruš uporabijo redni potniški vlak štev. 9011. ki odhaja iz Dravogruda-Meže ob 5.59 in prihaja v Maribor kol. kol. ob 7.22. Udeleženci s proge St. Ilj—Pesnica uporabijo redni potniški vlak štev 9611, ki odhaja iz St. Ilja ob 7.12 in prihaja v Maribor gl. kol. ob 7.38. Skupina koroških borcev potuje iz Ljubljane gl. kol. dne 14. VIII. 1938 z vlakom štev. 611, ik odhaja iz Ljubljane ob 0 na svoje svete dolžnosti napram slovenski zem lji in slovenski domovini. (Burno odobravanje.) V kmečkih domovih se je vedno slovensko molilo, slovensko prepevalo, slovensko govorilo. Slovenski kmečki dom nam je ohranil slovensko besedo. V naših mestih in trgih je bilo vedno dovolj veternjakov, ki so se ali iz kori-stoljubja ali iz pomanjkanja moralne odpornosti obešali na vrat močnejšim narodom. Ti, slovenski kmet, si stal vedno tiho in ponosno na braniku slovenske besede, ob Tvojem domu so se odbili vsi valovi močnejših narodov. Tebi, slovenski kmečki dom, se imamo danes zahvaliti, da nismo že davno izginili v tujih valovih in da smo ohranili svojo slovensko besedo. (Dolgotrajno viharno odobravanje.) Odkar je slovenski kmet prišel v svojo narodno državo kraljevino Jugoslavijo, vedno je bil neomajno zvest svoji narodni državi, svoji narodni dinastiji in svojemu kraljn. (Navdušene, dolgotrajne ovacije Nj Vel. kralju Petru II. in vsej kraljevski hiši.) Pred leti se je vršil proti slovenskemu kmetu zloglasni šenčurski proces. Od strankarske strasti zaslepljeni pro-tivniki so hoteli diskreditirati nacionalno in patriotsko prepričanje našega kmeta. Danes njihovim klevetam nihče na svetn več ne verjame. (Burno pritrjevanje.) Vidite, ti slovenski kmečki mučeniki, ti od trpljenja po sodnih dvoranah in zaporih izmučeni slovenski kmetje, oni stoje danes tukaj med nami (Burni klici: Bog živi šenčurske mučenike!) pod ponosno vi-hrajočimi jugoslovanskimi zastavami, v dokaz vsemu svetu, da niti klevete, niti zapiranje, niti zapori niso omajali njihovega nacionalnega in patriotskega prepričanja. (Viharno odobravanje.) Smelo lahko trdimo, ako kje, v vrstah slovenskega kmeta je še značaj doma. (Burno pritrjevanje.) Bog ne daj, da bi prišlo do vojske! Modra roka našega priljubljenega kneza namestnika Pavla (Navdušene ovacije knezu namestniku) dela z vsemi napori za mir z vsemi našimi sosedi. Ali. če bi bilo treba braniti našo domovino, tedaj bodo kmetski fantovski odseki gotovo najboljši frontovski odseki in slovenski kmetje dika jugoslovanske vojske. (Viharno pritrjevanje in klici: Živela naša vojska!) Danes, ko tako sijajno in veličastno in 7. ogromno udeležbo iz vseli krajev in kotov slavite svoj kmetski dan, mislim, da moram obesiti na veliki zvon eno prelepo lastnost slovenskega kmeta, to je njegova pismenost, to je njegovn kultura. Naša ljubezen do napredka in šole nam je rodila dejstvo, da nimamo analfabetov med kmeti, da zna vsakdo na kmetih čitati. Zato imamo v vsaki slovenski družini vsaj en list, a družin imamo v dravski banovini 235.000. V vsaki kmečki hiši imamo vsaj malo knjižnico, v vsaki občini povprečno vsaj do pet različnih nepolitičnih, kulturnih in nacionalnih društev. Mi nosimo vse prave znake kulturnih in nacionalnih ljudi. (Dolgotrajno odobravanje. Klici: Živio dr. Korošec, naš voditelj!) Dobro je, da ima kmečki stan v dravski banovini toliko kulture. Njemu je nje posebno treba, ker so njegovi problemi jako težki. Tri četrtine slovenskih kmečkih gospodarstev ima samo do 10 ha zemlje. In zato zija pred nami problem, kako na malih kmečkih posestvih prehranjevati velike družine. Tukaj se bo morala uveljaviti biološka opravičenost našega zadružništva, ki je zdaj zopet likvidno, in upamo, v lepem normalnem razmahu. Zadnja leta se je za kmeta zopet vsaj neknj storilo. Znižala so se davčna bremena, začela se je izredno težka in zamotana likvidacija kmečkih dolgov, vpostavila likvidnost samoupravnih denarnih zavodov in naše Zadružne zveze. Kmetn se je dal nov zakon o gospodarskih zadrugah in ena ustanova izredne važnosti — to je vpeljava Kmetijskih zbornic, ki bodo, ako se bodo dobro vodile, bodoče voditeljice za interese kmečkega stann. Velikega pomena za kmeta je tudi nova šestletka za javna dela in državno obrambo v iznosu štirih milijard. Vse polno novih kmečkih vprašanj stoji pred durmi kmečkega stanu, ki se bodo mornla rešiti. Vlada je vedno voljna, dn stori tudi napram kmetu svojo dolžnost. (Živela vlada!) _ Zdaj pa mislim, da ne smem več govoriti, da drugim ne vzamem ne časa ne tvarine. Samo nekaj naj Vam šc povem. Bo kratko, toda važna Ako vas država letos ali drugo leto pokliče na volitve, potem se spomnite tistih' ljudi, ki so vam prirejali šenčurske procese, ki so vas tlačili v temne zapore, ki so vam hoteli odvzeti nacionalno in patriotsko čast, in spomnite se onih ljudi, ki so vedno stali zvesto v vaši sredini in po svojih skromnih močeh delali za vaš napre dek in za vaše. blrfgostanje. Zdaj pa končujem in "kličem: Živela Kmečka zveza, živeli siovenski kmetje in kmetice, živel ves jugoslovanski kmečki narod! Bog živi! Ime za novo mrliščnico pri Sv. Križa Zadnje dni so pričeli graditi mrliščnico na poljtt pred Sv. Križem, zasnovano po genialni zamisli arhitekta univ. profesorja Plečnika To bo zgradba svojevrstnega značaja, kakršni še ni enake: ne bo skupna mrliška veža ali hram s toliko in toliko predelki za zadnjo izpostavitev umrlih, temveč bodo po širnem gaju razmeščene zidane »kapelice« (paviljoni), namenjene za posamezne mrliče. Zato se takemu kompleksu ne prilega ime mrliška veža ali mrliški hram, ampak mu je treba najti prikladnejši naziv. Čulo se je že ime »vrt Vseh svetih«. Boljše bi bilo »gaj Vseh svetih« — če bo stala kdaj tam kapela Vseh svetnikov — ali »Sveti gaj« (po vzoru znane ubraeostne Biicklinove slike). Značilen naziv bi bil tudi »pokojišče«, ki pa bolj pritiče grobišču kot zadnjemu pokojišču namesto dokaj okorne, a že udomačene besede pokopališče. Zagreb je nadel svojemu grobju ime Mirogoj, morda z naslombo na »mirodvor«, ki je v prejšnji dobi tudi pri nas životaril kot ponesrečen prevod nemškega Friedhof, ki pomeni »der umfriedete Hof« (ograjeni dvor), ne pa »Friedenshof«, Pri novpm imenovanju naj bi prišli v poštev dve stari slovanski besedi: žal, žali=groh, ali n a v, navi= mrlič. Prva beseda je ohranjena v krajevnem imenu Žale (v Kamniku, Radovljici, na Bledu, v Bohinju, pri Rogatcu) ali Žalna (na Dolenjskem), morda tudi Žalec (v Savinjski dolini). Na Žalah se povsod nahajajo starodavna grobišča. Stari »nav« tiči še v pomanjševalni obliki navček, ki pomeni mali zvon, s katerim zvonč umirajočemu ali umrlemu. Naš novi mrliški gaj naj bi torej dobil ime Žale (ali v zborni obliki Ž a 1 j e) ali pa Na v je. Prednost dajem obliki Žale zaradi tega, ker bi Ljubljančani slutili v njej pojem žalovanja. Kdor pa ceni častitljivost starih besed, utegne dati prednost imenu Navje. Kdor ve kaj boljšega, naj se oglasil Vsekakor mora dobiti kraj, kjer se bodo svojci poslavljali od umrlih, tako ime, da bo ustrezalo čutu spoštljivosti in pietete. J. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zm« traj na prazen želodec kozarec naravne »Franz« Josef« grenčice. Avtomobil ga povozil do smrti Samski delavec, 33 letni delavec Andrej Brinšek, stanujoč na Otoku št. 4, občina Mošnje pri Radovljici, se je v nedeljo vračal z Brezij domov proti Mošnjam. Med potjo je mimo pridrvel neznan avtomobilist, ki je Brinška podrl na tla in ga vrgel v obcestni jarek. Dobil je hude poškodbe po glavi. Prebita mu je bila lobanja in je dobil tudi pretres možganov. Z avtom so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je bil okoli 18 sprejet na kirurgični oddelek. Zdravniška pomoč je bila zaman. Čez pol ure je Brinšek podlegel po« škodbam. Uprava bolnišnice je včeraj dopoldne o Brin-škovi poškodbi obvestila državno tožilstvo, ki je odredilo nadaljnjo preiskavo in sodno obdukcijo. Ob 11.15 je prišla sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika gosp. Lojzeta Piškurja in dveh zdravnikov, dr. Suherja in dr. Cundra, v prosekturo bolnišnice, kjer je ugotovila vse Brinškove poškodbe. Rajni je bil pri« den delavec in zaposlen pri kamnolomu podjetnika in posestnika Jegliča pri Radovljici. Proti neznanemu av-tomobilistu so uvedene kazenske poizvedbe. A Novi podlistek Kitajsko-japonski spor postaja od dne do dne vedno bolj napet in pereč. Časopisje vsega sveta polni svoje stolpce o zmagah in porazih' v bojih, ki so se lansko leto spet začeli v večjem obsegu in se še sedaj krvavo nadalju-i jejo. Do kdaj? Težko je reči, ali se bo lokavemu Japoncu posrečilo nadvladati ta, skoraj 500 milijonski narod, ki se brani, kolikor mu je pač mogoče v takih razmerah. Dejstvo je, da japonska armada brez posebnih zaprek prodira naprej — po poročilih vsaj bi človek tako sodil — in le tu in tam se ji uspešneje postavijo v bran večji kitajski oddelki. Človek' se sprašuje, kako to, da ne more ogromen kitajski narod zajeziti pohoda po številu mnogo manjšega sovražnika, ki si hoče na vsak način priboriti nadoblast v Aziji in grozi zaradi komunizma razpadajoči Rusiji in morda tudi komu drugemu... Odgovor na to vprašanje vam bo dal v; polni meri naš novi roman: Med kitajskimi teroristi ki vam bo podal točno sliko o enem izmed razdiralcev kitajske skupnosti, o kitajskih' teroristih, ki izvršujejo svoje načrte z brezobzirno krutostjo. Niti malo se ne boje kitajskih oblasti, prav tako so tudi policije v evropskih koncesijah proti njim brez moči. Sedaj izgine ta ali ona nezaželena oseba, drugič zo« pet bombardirajo nasprotne jim trgovin«. Vsako sredstvo jim je dobrodošlo, zločini se množijo, dokler končno tudi teroristov ne za* dene zaslužena kazen. Roman je pisan s svežo prožnostjo in podaja popolno sliko velemestnega življenja kakor tudi druge posebnosti ostale Kitajske, ki zai nimajo slehernega človeka. I Danes nepreklicno zadnjikrat t ■ _ _ Ne zamudite! KINO B Nepozabni ulm kvarioplmke strasti D|bAI|a fl9|||9 Ob 18 , 1916 m MATICA 1 m globoke ljubezni MOIIMI 21-16 url 21-2« | Kaj pravite? Gospod urednik, vi radi jemljete v obrambo Ude, le se jim godi krivica, in imate prav: pravica je samo ena in v tem pogledu smo pred Bogom in zakonom enaki vsi posamezniki in vsi narodi, nas uči Kristus in njegova cerkev. Toda morala nekih članov židovskega naroda je pa res taka, da se človeku gabi in mu mora zavreti kri. Pripovedoval Vam bom primer, ki se ni zgodil morebiti v Nemčiji ali v arabski Palestini, ampak sredi slovenske deiele v naši Jugoslaviji. Tu imamo veliko podjetje, ki je pred vojno dvajset let zaposlovalo na visokem mestu gospoda, doma iz it diartke in židovske krvi. Alič ni imel, ko je k temu podjetju prišel. V dvajsetih letih si je zaslužil s svojo plačo lepe milijone denarja iz truda naših delavskih rok in bi nam moral za to bili gotovo hvaležen. Ko pa je gospod odšel v pokoj, se mu ni zdelo vredno, da bi svoje premoženje in pokojnino užival in naložil pri nas, kjer je dvajset let na tisoče slovenskih rok prispevalo k njegovemu visokemu zaslužku, ampak je odšel v tujino, si v velemestu kupil dve veliki donosni hiši in množil svoje imetje ter se brigal za deželo, v kateri je bil prišel do bogastva, toliko ko za lanski sneg. Toda prišel je Hitler in naš bogati izrealit je čez noč prišel ob vse — in kam je odšel nazaj poiskat po polomu svoje zavetje? V Jugoslavijo, oziroma v Slovenijo, kjer mu sedaj podjetje, pri katerem je služil, velekulantno plačuje naprej njegovo pokojnino. Torej zdaj so mu Slovenci seveda dobri, prej pa nam je pokazal fige, ko je kup pri nas in od nas zasluženih milijonov odnesel v nemško deželo in tuje banke. Ali se, gospod urednik, sedaj čudite, če ljudje Zidov ne marajoP Saj res niso vsi taki, ampak žalibog večina. Našega bogataša bi bilo le sram tako narediti, tega pa ni bilo nič, in še nazaj je prišel k natn. Je pa le krščanska morala precej različna od židovske. Cele plahte kože se Vam lupijo na hrbtu po sončenju. Uporabljajte Tschamba Fii, pa si to prihranite. Drogerija Gregorič, dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5. Koledar Torek, 0. avgusta: Janez Vianney, spozna-valec; Peter Fal>. Sreda, 10. avgusta: Lavrencij, mučenec; Pavla, devica. tint zlit t* : pekatete s paradižniki Dober tek l — Banovinski uslužbenci se udeleže velike proslave 20 letnice obstoja Jugoslavije v Mariboru v dneh 13. in 14. avgusta. Društvo samo je izdalo posebno okrožnico na okrajne odbore, v kateri vabi banovinske uslužbence in člane društva, da se v velikem številu pridružijo tej narodni in državni manifestaciji. Potrebne informacije in legitimacije izdaja v Ljubljani tov. Stanko Kosmač, oddelek 1. banske uprave na Blei-»veisovi cesti, po deželi pa pristojni okrajni odbori. — Mesarji dravske banovine se zbero 14. in 15 avgusta v Mariboru, da se prvič udeleže velike narodne manfestacije za Jugoslavijo, da proslave hkrati 50 letnico obstoja mariborskega združenja mesarskih mojstrov in se udeleže občnega zbora Zveze mesarskih združenj v dravski banovini. Proslava 50 letnice mari-morskega združenja mesarjev bo v nedeljo, 14. avgusta, ob 19 v Gambrinovi dvorani, naslednji dan, 15. avgusta, pa bo v isti dvorani ob 10 dopoldne občni zbor Zveze mesarskih organizacij z običajnim dnevnim redom. Občnega zbora se udeleže tudi zastopniki sličnih organizacij iz Belgrada, Zagreba in drugih mest države. Vsa navodila za udeležbo dajejo pristojna krajevna združenja mesarjev v dravski banovini. Dr. Ivan Pintar zopet redno ordinira — Drugi izlet Zveze za tujski promet v Sloveniji v Trst k opernim prireditvam tržaškega mesta je bil v soboto dne 6. avgusta. Tokrat se je na obširnem prostoru dvorišča starega mestnega gradu izvajala Puc-cini;eva opera »La Boheme« pred 1200 poslušalci. Opero je dirigiral z najfinejšim razumevanjem mojster Edmondo de Vccchi. Orkester nad 100 glasbenikov je podal vse lepote dela z neverjetno preciznostjo. Od pevcev so bili zlasti odlična Mirni (ga. Pia Tassinari), Musetta (ga. Tercsa Vaccari) in Rudolf (g. Paolo Ci-vil). Slovenskim udeležencem ;e šla uprava prireditve s posebno ustrežljivosljo na roke, za kar ii gre vsa hvala. Vtis krasno podane opere v topli poletni noči je bil za vse udeležence nepozaben. Nedeljo so porabili mnogi Slovenci za izlete v Miramar, Portorosc in v Postojnsko jamo. Kdor ie videl to jamo pred vojno in jo vidi, razširjeno m krasno razsvetljeno sedaj, se ne more dovolj načuditi uspehom, ki jih je dosegel nie ravnatelj, g. Andrej Perko. Vsi izletniki so se povrnili z najlepšimi vtisi z uspelega izleta. _ Vpisovanje v Trgovsko učilišče in steno- gralski institut Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15, se prične 15. avgusta. — Pišile po prospekti _ 80 letnico čudežnih lurških dogodkov proslavi verna Slovenija na angeljsko nedeljo 4 septembra v slovenskem Luirdu-Rajhenburgu v veličastni baziliki Lurške Marije. Velike romarske slovesnosti se prično žc v soboto popoldne pn prihodu posebnih romarskih vlakov. Po izvršenih slovesnostih v nedeljo pa bo skupni izlet v Za"reb Opozarjamo na te lurške slavnosti že sedaj,r priglasiti pa sc jc treba vodstvu do 25 avgusta Priprave za to romanje vodi tudi letos »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, ki oošlie tudi navodila vsakomur brezplačno. — V Rim in Firenze od 3, do 8. septembra z brzovlakom. Cena prevoza, prehrane, krožne vožnje z avtobusom po Rimu, raznih vstopnin in kolektivnega potnega lista, vodstva itd. je 1.250 din. Zahtevajte podrobne prospekte takoj v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulicel — Petančič »Deseti brat«. Vaška igra pod milim nebom. »Ljudske igre«, 22. zv. Zaloga pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena 20 din, za naročnike revije »Ljudski oder« 15 din. — Igra je ravnokar izšla in so jo prejeli vsi subskribenti. Opozarjamo, da je subskripcija še možna. Za 50 dinarjev dobi vsak subskribent štiri igre (Boon, Sveta Cecilija, —- Petančič, Deseti brat, — Petančič, Lisica Zvitorepka, — Holbcrg, Po sili župan). Igre izidejo do 1. septembra 1938. Naročila za Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani. Pri vplačilu naprej se pošljejo vse 4 igre poštnine prosto. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Pobegli kazncnec. Iz sodnik zaporov okrožnega sodišča v Novem mestu je že 25. julija t. 1. pobegnil France Povše, doma iz Močvirja, občina Bučka, okraj Krško. Obsojen je bil na dve leti strogega zapora zaradi raznih deliktov proti tuji lastnini. Baje se skriva po dolenjskih vinogradih in gozdovih in je že na več krajih kradel. — Pobegnil od mojstra. Alojzij Račič, 18 letni čevljarski vajenec, doma v Drenovem pri Krškem, je že 7. prejšnjega meseca pobegnil od svojega mojstra Alojzija Račiča, stanujočega v Leskovcu pri Krškem. Odšel je neznano kam in se še do danes ni vrnil. Rudolfa Bclobrajdiča, doma iz Zagreba, pogrešajo že od 20. julija naprej. Zadnji čas je bil zaposlen v Trojnem pri Laškem. — Vpisovanje v Legatov Ennlofni trgovski tečaj v Mariboru je dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih, od 10—12 v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lasten dijaški internat. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscf« grenčice. nBKp.« itHB^ 1r" abob MMMIgJ—Bg— nHH'"nrdockon IgSgSgHlj,,!! »8 »»0 3 Itn a f o a / ,1 r c»f ~ f^ffiRfiSM^rtJfl e^tt^h^soss?^! i1 r 1it™- Prva delovna seja JKUE je bila včeraj ob 17 v veliki dvorani hotela »Metropol«. Predaval je g. P. Eras, župnik iz Holandske. Obravnaval je temo: »Katoliška družina.« Iz govora naj posnamem sledeče: Družina je temelj človeške družbe. Družba, ki nima zdrave družine, je zapisana smrti. In če bi kdo hotel rešiti človeško družbo, ne da bi se oziral na človeško družino, tako pravi Kolping, ta je izdajalec naroda. Predvsem spoštujmo četrto božjo zapoved. Človek se izoblikuje pred očetovimi očmi in v naročju matere. Družinsko življenje je jedro vsakega življenja. Kadar je družina bolna, je bolna tudi človeška družba. Družinsko življenje pomeni tudi velik zaklad za človeka, moža, ženo, za otroka. Kljub vsemu bogastvu, znanosti in tehniki vlada vedno večja revščina na svetu. Največja in najlepša naloga družine leži v stvariteljski moči, ki leži v človeku. Žena je poklicana k materinstvu. Škot Keteler je rekel, da je največji dar, ki ga je Bog mogel dati človeku po njegovi naravi, brez dvoma dar prave matere. Biti mati, se pravi, druge ljubiti, za druge skrbeti, druge vzgajati, se za druge žrtvovati in v tem se tudi počuti najsrečnejšo. Boj za in proti krščanstvu je tudi boj za ali proti družini, ki je temelj države in družbe. Bog je zakon povzdignil v zakrament in tako je družina poslala svetišče. Toda ona naj bo svetišče molitve. Današnji spored: Ob 8 sv. maša v frančiškanski cerkvi. Sveto mašo bo daroval dr. Erdey z Madžarskega. Pri-diguje prof. Beckers iz Belgije. Ob 10 delovna seja JKUE v dvorani hotela »Metropol«. Ob 14 nadaljevanje dopoldanske seje. Predaval bo tudi g. svetnik Janez Kalan, urednik »Re-gnum Christk. Ob 8 zvečer proslava 35 letnice mednarodnega kat. esperantskega glasila »Espero Katolika«. Nato sledi recitacijski večer originalne esperantske literature. Prireditev se bo vršila v veliki dvorani hotela »Metropol«. Vljudno vabimo, da se udeležite prireditev današnjega dne! Ljubljana 1 Sv. maša za t Miha Moškerca, urednika »Slovenca« bo v sredo, 10. avgusta ob 7 zjutraj pri glavnem oltarju frančiškanske cerkve. 1 Kolonija pomladka Rdečega križa se vrne iz Bakra danes, v torek 9. t. m. z dolenjskim vlakom, ki pride na g'.avni kolodvor ob 20.38. I U met nos (n o- zgodov i nsko društvo priredi v četrtek, 11 avg, ob 2 popoldne izlet v Žabnico, Spodnje, Srednje, Gornje Bitnje, Stražišče in Šmartno pri Kranju. Zbirališče na Kongresnem trgu. Priglasiti sc je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka do 11 dopoldne. Avtobus 22 din. 1 Umetnostno zgodovinsko društvo bo priredilo v dneh 27. do 29. avgusta izlet z vlakom v Benetke. Potovanje se bo vršilo s kolektivnim potnim listom. Interesenti naj se javijo do 15. t. m. v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu št. 2 Vsakdo mora prinesli s seboj 2 fotografiji, vse esebne podatke, udeleženci z dežele morajo imeti dovoljenje pristojnega okrajnega glavarstva. Za vožnjo je položiti znesek 210 din. Člani in priia- 1 Združenje goatilniških podjetij v Ljubljani ponovno vabi članstvo, da se udeleži v polnem številu proslave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru dne 14. t. m. Podrobnejše informacije v pisarni združenja. Telefon 42-—86. 1 Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. V teh dneh, ko zboruje v Ljubljani mednarodni katoliški esperantski kongres, razstavljajo naši umetniki svoja najboljša dela. Razstava je bila odprta 6. t. m. in bo trajala do 16. t. m. Odprta je vsak dan od 9^-19. S permanentno legitimacijo za 10 din je združena polovična vožnja. Za razstavo so se zlasti zanimali inozemski gostje in se niso mogli načuditi, kaj vse zmore slovenski narod. Prav bi bilo, da bi se tudi domačini bolj zanimali za to razstavo, kjer je pač najlaže dobiti vpogled v napore in stremljenja naših umetnikov. Sprejmite praške konservatoristel Danes ob 13.18 prispejo v Ljubljano člani opernega pevskega zbora praškega državnega glasbenega konservatorija, ki bodo nastopili zvečer v ljubljanskem radiu s posebnim koncertom, na katerem bodo izvajali predvsem češke in slovaške narodne pesmi. Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani opozarja občinstvo na ta koncert, obenem pa prosi ljubljansko občinstvo, da goste iz Češkoslovaške sprejme v čim večjem številu na kolodvoru. 1 Toča je klestila na Barju. V nedeljo je bilo dopoldne prav roče in jasno. Proti poldnevu so pridrveli od Krima sem visoki, gosti oblaki in ob 12.45 se je pojavila nad mestom in okolico huda nevihta. Močno je grmelo in treskalo. V pasu od botaničnega vrta tja do mostu čez Iško se je med nevihto usula debela toča, ki je padala dobrih 15 minut. Padala je približno na ozemlju v širokosti okoli 1.50 km in dolgosti 10 km. Veliko škodo je toča naredila v gal.eviški koloniji. Tu je vihar z mnogih streh metal opeko, toča je bila tako debela, da je celo razbijala opeko. Z nekaterih streh je bilo do 20 opek vrženih na tla. Veliko škodo je neurje povzročilo na Galjevici in na Barju po raznih nasadih. Mnogo sadja je uničenega. Zelo so trpeli paradižniki, ki jih je toča sekala, prav tako natiški fižol, ki je začel že rjaveti in imajo kmetje veliko škodo, kajti fižola ne bodo mogli prodajati na trg, ker je za prodajo neraben. Tudi trte ob hišah so bile močno okleščene. Toča je divjala v nedeljo tudi okoli Vrhnike. 1 Domneven požar pri Goričarjevi hiši. Včeraj oknli poldne je Šelnpetersko cesto zavil gost dim. Gasilci so bili obveščeni, da gori novo poslopje Goričarjeve tvrdke, ki ga grade sedaj na tej cesti. Izkazalo pa se je, da se je vael le sod katrana. Sod je zgorel, proden so sploh gasilci stopili v akcijo. Škoda je le malenkostna. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoc,zy ded.. Mestni trj; 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Maribor m Znatno razširjenje telefonskega omrežja v okolici. Poročali smo že, da je poštni minister Cvrkič odobril kredit pol milijona dinarjev za oja-čenje telefonskih kablov v Mariboru. Sedaj je naknadno odobril še 200.000 din za izvršitev teh del. Poleg tega pa je odobril tudi še kredit za napravo slovenjgoriške telefonske proge, ki bo vodila iz Maribora skozi Sv. Jakob, Sv. Jurij v Slov. goricah k Mariji Snežni ter v Zgor. Cmurek. m Parkiranje vozil pred Mariborskim tednom. Za parkiranje vozil pred Mariborskim tednom je določilo predstojništvo policije Sodno ulico in Ma-rijno ulico. Postavljanje vozil v Prešernovi ulici od Aleksandrve ceste do Mariborskega tedna je prepovedano. m Sporedi Mariborskega ledna se dobe brezplačno pri »Putniku« in njegovih poslovalnicah v vsej državi ter na prostoru Mariborskega tedna. Manufaktura — konfekcija najboljši nakup I. PHEAC, Maribor, Glavni trg 13 m Cestno-policijski red ob priliki narodnega tabora. Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja občinstvo, da se v nedeljo, 14. t. m., ob priliki proslave 20 letnice Jugoslavije strogo ravna po določilih cOstno-policijskega reda. Zlasti se opozarja, da morajo biti cestišča vseh cest in ulic, po katerih se bo premikal sprevod, popolnoma prazna in da se pod nobenim pogojem ne smejo na njih parkirati osebna vozila. Pešci smejo uporabljati samo hodnike oziroma pešpoti ter smejo prekoračiti vozno cestišče samo v neobhodno potrebnih primerih, in sicer samo na križiščih cest. Vsako postajanje na cestišču je strogo prepovedano in se smejo gledalci razvrstiti samo po hodnikih in peš-potih cest in ulic, kjer bo korakal sprevod. Vsak vozni promet po Aleksandrovi cesti, Slovenski in Gosposki ulici, čez Glavni trg, državni most, Kralja Pelra trg ter po Dvoržakovi in Frankopanski cesti do vojašnice Kralja Petra I., je za čas slavnostnega sprevoda in zborovanja v navedeni vojašnici strogo prepovedana. Občinstvo se opozarja, da se odredbam varnostnih organov brezpogojno takoj pokori. m Gostovanje M. Fnrijana. Prošli četrtek in nedeljo je gostoval v tukajšnji Ljudski univerzi g. Maks Furijan z uspelo in duhovito komedijo »Ljubezen« od Kostmakersa. Občinstvo, ki je prisostvovalo predstavi, ni štedilo z aplavzi in tjiko dalo priznanje igralcem za dovršeno igro. Publika se sicer ni odzvala v takšnem številu, kakor bi bilo želeti, zato pa naj poslednje gostovanje našega odličnega karakternega igralca g. Maksa Furijana v Mariboru napolni prostore bivšega kina »Apolo« jutri zvečer ob pol 9. Dvorana Ljudske univerze je za gledališke predstave prav kakor za predavanja zelo akustična, tako da se razume vsaka tudi najtiše izgovorjena beseda. O. Furijanu gledališče ni dalo na razpolago dvorane, ki je sedaj itak prazna in kar si je g. Furijan s svojim dolgotrajnim požrtvovalnim delom v Mariboru zaslužil! m Peščina za samouke in češke jezikovne tečaje izide te dni v Cirilovi tiskarni. Spisal jo je prof. Šedivjr po najmodernejši metodi, tako da ni utrudljivega mehaničnega učenja besed. Slovnična pravila se nahajajo v besedilu ali pa so podana v zelo zanimivi obliki. Delo pomeni novost na našem knjižnem trgu. Naroča se pri Jugoslov.-čsl. ligi v Mariboru. m Proslava 50 letnice združenja mesarjev. Mariborski mesarji in prekajevalci proslave letos 50 letnico svoje mesarske zadruge. Proslava bo v nedeljo 14. in ponedeljek 15. t. m. ni Umetna megla — domač mariborski izdelek. V »Ponedeljskem Slovencu« smo obširneje poročali o zanimivih letalskih prireditvah, ki so se vršile v nedeljo popoldne na Teznem. Posebno zanimanje je vzbujala umetna megla, ki je zameglila v nekaj minutah celo letališče. Maribor- čane bo interesiralo, da je ta megla domač mariborski proizvod. Aparate za zameglitev in kislino, iz katere se ta megla proizvaja, izdeluje mariborska tvornica »Kovina d. d.< na Teznem. m Rejenca so jim ubili, strela pa je zažgala imetje. Huda usoda zasleduje zakonca Kac v Zi-mici pri Sv. Barbari. Oba sta stara in nadložna, brez otrok, pa sta si vzela rejenca Viljema Vičan-skega, katerega pa so jima pred 14 dnevi ubili. Brez vzroka ga je smrtno zabodel Gabrijel Damiš. O tem žalostnem dogodku smo svoj čas poročali. V nedeljo pa je ob priliki nevihte zadela oba starčka še druga nesreča. Strela je udarila v njuno hišo ter jo zažgala. Ogenj jima je uničil vse imetje. m 100 let znana, izborna zdrava Gaberniška slatina! m Revna stara ženica je izgubila 26. julija na poti od stolnice proti kolodvoru vse svoje imetje — 400 din v mali usnjati denarnici. Ker je zelo revna, prosi najditelja, naj ji denar in listine, ki so bile v denarnici, vrne na naslov T Pe- trovič, Levstikova 9. Celje c Telefonsko omrežje v Celju zahteva vsaj Se dva kablal Telefonskemu omrežju, v Celju primanjkuje novih kablov, kajti vse kabelske žile so že zasedene tako, da v nekaterih ulicah sploh ne morejo dobiti priključka. Poštni upravi se prijavljajo vedno novi telefonski naročniki, ki pa ne morejo zaradi pomanjkanja kablov dobiti telefonske zveze. Zato je nujno potrebno da dobi Celje vsaj dva nova kabla in sicer enega v Ga-berju, drugega pa v Ipavčevi ulici. KINO UNION »Roman sleparja« Na Dunaju igran 5 mesecev. c Davčno potrdilo za šole. Davčni zavezanci, ki bodo rabili ob vpisu svojih otrok v srednjo ali višjo šolo potrdilo o višini neposrednega davka zaradi odmere šolnine, se pozivajo, da si nabavijo iste čimprej, da jim ob koncu počitnic zaradi velikega navala ne bo treba predolgo čakati, Prošnja se kolkuje z 10 din, potrdilo z 20 din, prepis istega pa z 10 din. c Slovenski šport Neki športni klub, ki nosi čisto slovensko ime po nekem kiraju, je igral nogometno tekmo 31. julija v Radečah. Ko so se ti športniki vračali iz Radeč domov, so peli sam* nemške pesmi. Opozorjeni, zakaj tako, so še bolj izivajoče peli. Prosimo vodstvo kluba, da stvar pojasni. Specialist za očesne bolezni dr. Koklič preselil ordinacijo: Gosposka 36 palača Hranilnice drav. banovine. Telef. 26-76 c V celjski bolnišnici sta umrla 69 letni finančni nadpreglednik v pokoju Arh Andrej iz Celja in 28 letni brezposelni pomočnik brez stalnega bivališča Šušteršič Alojzij, Naj jima sveti večna luč! c Izredna seja celjskega mestnega sveta bo drevi ob 6 v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu. Na sporedu je katastrofalno onesnaževanje Savinje. Prepričani smo, da bo celjski občinski svet na današnji seji zadnjič in to najodločneje nastopil in zahteval ukrepe, da se onesnaževanje Savinje prepreči. Nesreča motocihlista Komenda, 8. julija. V nedeljo se je v vasi Klanec pri Komendi pripetila nesreča, ki zgolj po srečnih okoliščinah ni rodila še hujših posledic. Iz Komende se je sredi popoldneva peljal na majhnem motornem kolesu, 120 ccm, . Bolha France, gostilničar in mesar iz Zaloga pri Cer-Ijah, star blizu 50 let. Za njim pa je sedela njegova mlada hčerka Marinka, Iz Cerkelj pa se je proti Kamniku peljal s svojim avtomobilom banovinski zdravnik dr. Bohinc Joža z družino. V vasi Klanec, kjer je cesta itak vsa vijugasta in zapirajo pogled ogli hiš in gospodarskih poslopij, sta se avtomobilist in motoci-klist srečala. G. Bolha je privozil po klancu navzdol in na ovinku konec vasi nenadoma zagledal avto pred seboj. Bodisi da je preslišal signale avtomobila, bodisi da v tistem kratkem hipu ni znal zaviti na pravo stran, vozil pa je po sredi ceste — s skoraj nezmanjšano brzino se je zaletel v levo stran avtomobila. Avto je ob trku že skoraj stal ob skrajnem desnem robu ceste, ker je vozač videl pred seboj motociklista, ki ga je očividno nenadna ovira nekoliko zbegala. Kljub temu pa je bil trk zelo hud. Motociklista je vrglo preko levega blatnika ob zgornji levi rob avtomobila in je obležal na hrbtu nekaj korakov za avtomobilom na desni strani ceste v svoji smeri v nezavesti. Dr. Bohinc je takoj priskočil k ponesrečencu, ki mu je kri močno zalivala usta in grlo. Najprej je preprečil, da ga kri ne bi zadušila, nato pa ga je spravil k zavesti. Eden izmed domačinov v vasi ga je nato naložil na voz in ga odpeljal na njegov dom v Zalog, dr. Bohinc pa je takoj opustil svojo nadaljnjo pot in se odpeljal nazaj v Cerklje po zdravila in druge zdravniške pripomočke, nato pa takoj zopet k ponesrečencu. Ima rano na čelu, zlomljeno ključnico v levi rami in nekaj lažjih prask po nogi. Vendar je izven življenjske nevarnosti. Hčerki Marinki pa se po čudnem naključju ni zgodilo nič hudega. Avtomobil je močno poškodovan na levem blatniku, luč pa mu je docela razbilo. Motornemu kolesu je zvilo prednje kolo in vilice. Uglednemu možu, ki ga nesreča tako često obiskuje, želimo čimprejšnjega okrevanja! Trata v Poljanski dolini Fantovski odsek in dekliški krožek na Trati priredita 15. avgusta t. 1. velik mladinski tabor pod pokroviteljstvom ministra dr. Kreka, ki se tabora tudi osebno udeleži. Tabor je združen s proslavo 30 letnice Prosvetnega društva in z blagoslovitvijo novega prapora fantovskega odseka. Vse okoliške odseke vabimo, da se tega zaključnega tabora v Poljanski dolini polnoštevilno udeleže, da taiko skupno proslavimo tudi 20 letnico naše države. Prireditev je celodnevna. Krani Zanimiva tekma v odbojki. Danes bo ob 3 popoldne na Planini zanimiva tekma v odbojki. Pomerila se bosta F. O, Kranj in F. O. Devica Marija v Polju, ki je pri tekmah za letošnje prvenstvo v odbojki na Stadionu v Ljubljani odnesel prvo mesto. Triletni otrok umrl v vodi. V petek, 5. avgusta popoldne se je šla triletna Romana Frankovič, hčerka mojstra v tovarni »Semperit« v Kranju, kopat v potok, ki teče mimo Hotemaž. Voda v potoku je plitva, tako da ni bilo nevarnosti, da bi mala utonila, sicer pa se je kopala v družbi več drugih otrok. Na kamenju pa je mala Romana spodrsnila in padla v vodo, pri tem se je pa tako ustrašila, da jo je zadela kap. K otroku so takoj poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je zaradi kapi deklica takoj izdihnila. LJUBLJANA rucosi r,VIC ' Znižanje cen kruha v Ljubljani Ze v sporaladnih mesecih lani je nastopil velik dvig cen žita, ki je imel za posledico zvišanje tudi cen moke in kruha. Cena kruha, ki je bila skozi leto dni (od 12. aprila 1937 do 9. maja 1938) neizpremenjena: 4,50 din za kg belega, 4 din za kg polbelega in 3.50 din za kg črnega kruha. Dne 9. maja so bile cene kruha znatno zvišane, dne 16. maja pa ponovno, tako da smo imeli v drugi polovici meseca maja izredno visoke cene kruha. Ze pred začetkom nove pšenične kampanje je bila cena kruha znižana, nadaljnje znižanje pa je prišlo z dospetjem nove pšenice in moke na trg. Se nadalje pa so bile cene kruha znižane ta mesec. Z dnem 5. avgusta je stopil v veljavo novi cenik za prodajo peciva in kruha, ki je znižal ceno belega kiruha od 4,80 na 4.50 din pri kg, in sicer tako, da se je povečala teža hlebov, ki stanejo 4, 2 in 1 din. Pri hlebih za 4 din je zvišana teža od 83 na 88 dkg, pri hlebih za 2 din od 41.5 na 44 dkg in pri hlebih za 1 din od 20.5 na 22 dkg. Slično se je povečala tudi teža polbelega (ržene-ga) kruha: od 93 na 97 dkg za 4 din, od 46.5 na 48 dkg za ceno 2 din in od 23 na 24 dkg za ceno 1 din, nadalj« je bila zvišana teža črnega kruha za hlebec, ki atane 4 din, od 95 na 103 dkg, kar odgovarja znižanju cene od 4.20 na 3.90 din za kg. Naslednja razpredelnica nam kaže razvoj cen kruha v Ljubljani od lanskega leta sem: 1 kg belega kruha belega polbel. črnega od 12. 4. 1937 do 9. 5, 1938 4.50 4.— 3.50 od 9. 5. do 16. 5. 1938 4.80 4.30 4.20 od 16. 5. do 30. 5. 1938 5.20 4.80 4,60 od 30. 5. do 22. 6. 1938 5.— 4.60 4.40 od 22. 6. do 25. 7. 1938 5.20 4.80 4.60 od 25. 7. do 5. 8. 1938 4.80 4.30 4.20 od 5. avgusta 1938 dalje 4.50 4.10 3.90 Zahteve industrijcev Kakor smo poročali, je bil pretekli teden na Bledu 21. zbor Centrale industrijskih korporacij. Na tem zboru je bila izdelana naslednja resolucija: 1. Zbor je ugotovil, da je ob priliki triletnice rtade g. dr. Milana Stojadinoviča, predvsem predsednik kr. vlade g. dr. Stojadinovič v svojem delu pokazal polno razumevanje za važnost našega gospodarstva in našo industrializacijo, ki je ena najvažnejših njegovih čini tel je v. Zbor prosi predsednika kr. vlade, da nadaljuje svoje delo v tej-smeri in vpliva tudi na svoje sotrudnike, da bi tudi oni svoje delo prilagodili njegovim prizadevanjem in upoštevali upravičene pritožbe in zelje industrije. Nadalje apelira zbor na kr. vlado, da upošteva zahteve, izražene v resoluciji prejšnjega zbora Centrale industrijskih korporacij z dne 30. aprila 1938, med katerimi smatra za najnujnejše naslednje: 2. Predpostavljajoč, da je kr. vlada za mešano kmetijsko in industrijsko proizvodnjo i poživljajoč se na zahteve ministrstva trgovine in industrije, da industrijci navedejo osnovne črte industrijskega programa, prosimo kr. vlado, da se v min. trgovine in industrije v ta namen vrši anketa s predstavniki industrijskih korporacij in zainteresiranih resorov, za katero anketo bi Centrala industrijskih korporacij predhodno v sporazumu z industrijskim oddelkom ministrstva trgovine in industrije priredila potrebni material. 3. Da se novelira uredba o skupnem davku na poslovni promet proizvajalcev v primeru prodaje blaga po podružnicah ali interesnih skupnosti po predlogih Centrale industrijskih korporacij v to svrho, da 6e skupni davek plačuje po nadoknadi, ki stvarno pripada proizvajalcu. 4. Da se skupni davek za uvoz novih strojev, ki se ne izdelujejo v državi, v svrho olajšanja modernizacije in racionalizacije naše proizvodnje zniža od 8 na 2.5%, tudi tedaj, ko te stroje uvažajo že obstoječa podjetja. 5. Da se izpremene odredbe o skupnih bano-vinskih trošarinah po predlogih Centrale industrijskih korporacij glede obutve, obleke, tehnične ocetne kisline itd. 6. Da se uveljavi uredba o odobravanju občinskih in mestnih proračunov, upoštevajoč načrt Centrale na podlagi pooblastila v finančnem zak. 7. V svrho najuspešnejše elektrifikacije države naj se: a) čimprej uveljaviti uredba z zakonsko močjo o elektrifikaciji države, ki bi najbolj ustrezala našim razmeram, spoštujoč pridobljene pravice. b) ukinejo državne, banovinske in občinske trošarine na električno energijo. 8. Prosimo kr. vlado, da pristopi k rešitvi vprašanja industrijskega kredita v sodelovanju z industrijskimi korporacijami, pri čemer je treba upoštevati, da se glavnice iz javnopravnih zavarovanj, ki v pretežni meri izvirajo iz industrije, zopet vrnejo industriji ravno s temi krediti. 9. Prosimo kr. vlado, da ritem socialnih ukrepov prilagodi ritmu našega gospodarskega razvoja, za ustrezajoče aplikacijo obstoječih socialnih zakonov naj se usposobi služba Inšpekcij dela, da bi lahko vršila svojo dolžnost na zadovoljstvo i poelodajalcev i delavcev. Nova delniška družba. V Belgradu je bila osnovana delniška družba TISAD za tehnične industrijske študije z glavnico 0.5 milij. din. Pri vpisu se plača na delnice imenske vrednosti 500 din četrtina (125 din) in 20 din za stroške. Ostanek se vplača v teku 1 leta. Vpis 8. avgusta, ustanovni občni zbor 13. avgusta. Gradba železnice Črnomelj - Vrbovst10 Ni še potekel mesec dni od političnega obhoda proge Črnomelj-Vrbovsko na območju naše banovine, je že sledil nov ukrep, ki kaže, da se to, za Slovenijo življenjsko važno vprašanje bliža dejanski rešitvi in da bomo dobili to progo. Iz Belgrada poročajo, da je v »Službenih novinah« z dne 6. avgusta že razpisana licitacija za gradbo prve delnice te železniške proge. Licitacija bo dne 7. septembra v oddelku za gradbo železnic v Belgradu. Gre za dela na prvi delnici te proge in sicer od km 8.840 počenši od Črnomlja. Na tej licitaciji imajo pravico sodelovati samo domača podjetja. Cene bencinske mešanice Odbor za kontroliranje in reguliranje prodajnih cen mešanice bencina z alkoholom je na svoji seji dne 27. julija sklenil naslednje (odobreno po finančnem ministru): 1. Prodajna cena mešanice bencina z alkoholom kot motornega pogonskega sredstva dne 8, julija 1938 v Belgradu je določena na 5.25 din. 2. Izenačenje s to ceno navedeno za Belgrad imajo naslednja mesta: Ljubljana, Zagreb, Banja Luka, Split, Sarajevo, Novi Sad, Niš, Cetinje, Skoplje, Osijek, Petrovgrad, Podgorica, Kraljevac, Kruševac, Peč, Bi-tolj, Kosovska Mitrovica in Gospič, torej 5.25 din. 3. Središča, navedena pod točko 2, in vsi kraji, ki se nahajajo v okolišu 10 km zračne črte od dotič-nega središča, imajo cene 5.25 din za liter. Vsi kraji, ki se nahajajo v okolišu 50 km zračne črte od avnedenih središč, imajo ceno 5.50 din. črte od navedenih središč, imajo ceno 5.50 din. Te cene so obvezne za industrijske rafinerije, odnosno za njihovo skupnost Bilance Stavbna družba Ljubljana. Glavnica 1.5, bilančna vsota 12.3 (6.4), bruttodonos 0.7 (0.5) milij. din, čisti dobiček 49.121 (17.859)- din. S tem se zmanjša izguba iz prejšnjih let na 0.84 milij. din. — Industrija platnenih izdelkov, Jarše. Glavnica 10 milij din, bilančna vsota 35.85 (29.44), bruttodonos 15.24 (11.05) čisti dobiček 0.2 (0.02) milij. din. — Cfnkaran, d. d., Gaberje pri Celju. Glavnica 3.0, bilančna vsota 10.7 (10.5), bruttodonos 10,27, čisti dobiček 0.65 (0.47) milij din. — Ljudska tiskarna v Mariboru. Glavnica 0.62, bilančna vsota 1.86 (1.66), bruttodonos 7 (0.92), izguba 0.35 (0.19) milij. din. — Jugoslovanska tvornica za impregni-ranje lesa Guido Riitgers, Hoče pri Mariboru. Glavnica 2.0, bilančna vsota 11.3 (11.2), bruttodonos 1.64 (0.46), čisti dobiček 0.1 (izguba 0.36) milij din. — Sar-tid, Belgrad. Glavnica 45.0, bilančna vsota 114.5 (93.05), bruttodonos 10.9 (10.6), čisti dobiček 1,6 (0.1) mil, din. Likvidacija. Jankomir, velevrtnarija in drevesnica, Zagreb, izkazuje za lansko leto pri glavnici 0.25 milij. izgube 0.5 milij. din (upniki 4.2 milij.), zato predlaga občnemu zboru delničarjev dne 19. avgusta likvidacijo. Smith & Meynier, tvornica papirja. Zagreb-SuSak. Bilanca za 1937 izkazuje pri glavnici 15.0 in bilančni vsoti 51.47 (54.5) čistega dobička brez prenosa 0.94, s prenosom vred 1.32 (1.33) milij. dinarjev. Mestna hranilnica v Splitu objavlja svoj 4. plačilni razpored. Po tem razporedu je prenesla na nov račun vse vloge, ki so znašale dne 31. decembra 1932 od 1000 do 2000 din, za vse vloge and 2000 din pa izplačuje obresti za prvo polovico 1938, Sestanek (ugoslovansko-nemikeda lesnega odbora bo 22. avgusta v naši državi. Kraj sestanka »e ni določen. — Naš ožji strokovni odbor za let pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se sestane v Zagrebu dne 15. t. m., da pripravi material za sestanke stalnega nemško-jugoslovanskega odbora zi lea in tudi določi kraj sestanka. Gospodarska literatura. V posebni brošuri je izšla kot ponatis iz Arhiva ministrstva kmetijstva razprava dr. Otona Frangeša »Problem relativne prenapulenosti Jugoslavije*. V tej razpravi prihaja avtor do zaključka, da je naša država v velikem delu preobljudena, to je, da obstoji neugodno razmerje med produktivno površino in številom prebivalstva. Izhod iz tega položaja vidi pisec v povečanju kmetijske produkcije, širjenju domače obrti med kmetijskim prebivalstvom, notranji kolonizaciji potom agrarne reforme, melioracijah zemlje, izseljevanju in posebno pa v industrializaciji. — Društvo geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavije je izdalo kot brošuro referat, ki ga je imel inž. Aleksander Kostič na kongresu geometrov in geodetov v Novem Sadu. Referat je objavljen pod naslovom »Uloga kata-starskog plana v narodnoj privredic, v katerem zagovarja potrebe novega katastrskega merjenja v naši državi. Brezposelnost v svetu. V juniju je bilo v Angliji 1,802.912 brezposelnih delavcev, kar pomeni povečanje za 24.107 proti mesecu maju. Število zavarovanih delavcev je za 42.000 manjše od meseca maja letos in za 326.000 manjše od števila zavarovanih v juniju lanskega leta. Vseh zavarovanih delavcev skupno je bilo v juniju 11,333.000. — Nemčija je v juniju imela 292.000 brezposelnih pri številu 20,005.000 zaposlenih delavcev in proti 18,370.000, kolikor je znašalo povprečno število zaposlenih delavcev v 1. 1937. — V Franciji pa je bilo konec julija 346.834 brezposelnih. Proti koncu junija pomeni to zmanjšanje za 3677. Odstotek brezposelnih delavcev proti skupnemu številu prebivalstva znaša 2.02% proti 1.85% iz istega časa lanskega leta. Borza Dne 8, avgusta 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neiz-premenjen na vseh naših borzah: 237.20—238.80. — Nemški čeki so beležili v Ljubljani na 14.51—14,71, v Zagrebu na 14.475—14,675, nadalje za sredo septembra 14.40—14.60, za konec novembra pa 14.46—14.66. V Belgradu so beležili 14.475—14,675. — Grški bom so beležili v Zagrebu 29.25 denar, v Belgradu 28.65— 29.35. — Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.112.514 dinarjev, v Belgradu 6.845.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 727.000 din. Ljubljana — tečaji s primomi Amsterdam 100 h. gold...... 2381.16-2395.76 Berlin 100 mark....... 1747.53—1761.41 Bruselj 100 belg. t 736.70- 741.76 Curih 100 frankov .,,.».» 996.45—1003.52 London 1 funt...... . . 212.86- 214.91 Newyork 100 dolarjev ,, t i , 4323.51—4359.82 Pariz 100 frankov . . ......119.17— 120.61 Praga 100 kron . . . « t • » • 150.24— 151.34 Trst 100 lir......... 228.25- 231.33 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.90, London 21.3775, Newyork 437.125, Bruselj 73.925, Milan 22.99, Amster-dan 238.55, Berlin 175.30, Dunaj 33, Stockholm 110.20, Oslo 107.40, Kopenhagen 95.40, Praga 15.08, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.43, Buenos Aires 114,25. Vrednostni papirji Ljubljana. Državni papirji: 7% invest posojilo 99.50—100, agrarji 61.50—63. vojna škoda promptna 482—484, begluške obveznice 92.75—94, dalm. agrarji 92—92.50, 8% Blerovo posojilo 97.75— 98.75, 7% Blerovo posojilo 93.50—94, 7% posojilo Drž, hip, banke 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.275—7.300, Trboveljska 180—190. Zagreb. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 99 den., agrarji 61.50—63, vojna škoda promptna 484— 485, begi. obveznice 92.75—93.50, dalm. agrarji 91.75— 92.50, 4% sev. agrarji 62.75 blago, 8% Bler. pos. 98 denar, 7% Bler. pos. 93—94.25, 7% pos. Drž. hipote-kare banke 99 den., 7% stab. posojilo 98 den. — Delnice: Narodna banka 7.250 den., Priv. agrarna banka 228 den., Trboveljska 180 den., Tov sladkorja Bečke-rek 600 blago, Osj. sladk. tov. 115 blago, Osj. livarna 180—220, Dubrovačka 350 denar, Jadranska plovba 350 denar, Oceania 770 blago. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100, agrarji 62.50—63, vojna škoda promptna 483,50—484.25 (484), begluške obvezn. 93.50—94 (93), dalmat. agrarji 92.25—93 (92), 4% sev. agrarji 61.75 denar (62), 8% Bler. pos. 98—98.50, 7% Bler. posojilo 93.50—94 (93.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 blago. — Delnice: Narodna banka 7,275—7.300. Zdravstveni napredek Bele Krajine V Črnomlju so imeli poučni sestanek voditeljev vseh skupin, ki popisujejo za državni higienski zavod v Ljubljani nekatere belokranjske vasi. Sestanek je bil sklican na pobudo g. dr. Iva Pirca, ravnatelja državnega higienskega zavoda v Ljubljani, ki je sestanek tudi vodil. Sestanka pa so se udeležili poleg voditeljev popisovalnih skupin še ravnatelj higenskega zavoda v Belgradu g. dr. Konstantinovič, šef statističnega odseka v centralnem higienskem zavodu v Belgradu g. dr. Bojan Pire, črnomaljski dekan g. Pavlin Bitner, belokranjski zdravniki g. dr. Sober, g. dr. Malnerič in g. dr. Omerzaj iz Ljubljane so prišli g. dr. Simceva in g. dr. Bonač, prisotne so bile tudi zaščitne sestre, ki delujejo na terenu, ter zastopniki belokranjskega ljudstva: župani iz občin, ki jih popisujejo. Gospod direktor državnega higienskega zavoda v Ljubljani je v uvodnih besedah pojasnil, zakaj je bil sestanek sklican. Med delujočimi skupinami je potreben tesnejši stik. Marsikaj popisovalci opazijo šele na terenu, ko opravljajo svoje delo. Zato se je treba o samem delu podrobneje pogovoriti, V debati je treba razčistiti vse, kar dela oviro. Vsi predlogi o zboljšanju popisovalnih metod so dobrodošli, zakaj le točni podatki so za strokovnjaka uporabni. Po direktorjevih uvodnih besedah so podaS voditelji popisovalnih skupin svoja poročila, ki so bila izčrpna in izredno zanimiva. Iz poročil so mogli vsi prisotni razbrati, da vse popisovalne skupine temeljito opravljajo svoje delo. Popisovalci 60 poročali, da je ljudstvo še vedno nezaupljivo do sličnih akcij, ki še nikoli niso nič naredile, temveč le jemale. Ljudstvo misli nasprotno, da se popisuje zaradi davkov, vojne in drugih podobnih pojavov. Zato so marsikateri podatki, posebno oni o posestnih razmerah, le malo točni. Pri strokovni obdelavi obrazcev bo treba to vzeti v poštev. Popisovalec, ki pride v vas z aktovko in tiskovinami, je podoben birokratu-uradniku, njegovo delo je že takoj v početku težavno. Potrebno je, da pridejo v vas zdravnik in zaščitne sestre, da ljudem pojasnijo popisovalno akcijo. Njim bi pa sledili popisovalci. Voditelji popisovalnih skupin so poleg težkoč podali še mnogo značilnih sličic iz belokranjske vasi. Tako so nekatere vasi popolnoma zaostale za razvojem ostalih vasi v Sloveniji. Gospodarski obrati so primitivni, gospodarske stavbe in orodje zastarelo, ureditev vasi nikakor ne odgovarja niti najskromnejšim zdravstvenim zahtevam. Po poročilih voditeljev posameznih skupin se je razvnela živahna debata, ki je utrdila smernico za nadaljnje delo. V debato so poscgail vsi navzoči, kar je dalo sestanku svojo posebno barvitost, zakaj več glav — več misli. Nekaj važnih smernic za bodoče delo je podal župan občine Podzemelj g. Pezdirc, šolski upravitelj v Podzemlju g. Matko Ljubič, akademik Bajuk, Beličič in Berkopec ter ostali. Marsikatere nejasnosti je raztolmačila ga. dr. Simčeva, ki se že nad 18 let bavi s socialno higiensko službo. Po vsestranski debati je spregovoril zopet direktor dr. Ivo Pire. Ljudstvu ni treba ničesar obetati. Izvršeno delo bo le osnova za regeneracijo naše vasi. In to tiste vasi, ki bo preobrazbe najbolj potrebna. Mi šele poskušamo. V kolikor bodo ti prvi poskusi uspešnejši, v toliko bolj se bomo poglobili v slično delo. Dovolj smo storili, če smo vse privatne akcije zedinili v eno samo akcijo pod strokovnjaškim vodstvom. Danes delajo na preobrazbi vasi z nami duhovniki, učitelji, akademiki in vsi ostali, ki so povezani z življenjem vaškega občestva. Skoro pa bo skupna akcija zajela vse pokrajine v državi in šele takrat bo naše delo končano v prvi etapi. Na prošnjo direktorja g. dr. Iva Pirca je iz-pregovoril nekaj besed tudi direktor higienskega zavoda v Belgradu g. dr. Konstantinovič. Pohvalil je delo državnega higienskega zavoda v Ljubljani, ki je k akciji pritegnil ljudi iz kraja, v katerem sa raziskuje, tako duhovnike, učitelje, župane m akademike. Tega doslej ni prakticirala še nobena raziskovalna družina. Zato bo delo v Beli krajini tudi popolnejše. Veseli ga tudi, da so vsi popisovalci in oni, ki popisovalcem z nasveti pomagajo, prežeti z ljubeznijo do dela. Podatki ne bodo važni samo za Belo krajino, temveč za vso državo. Delo, katerega ste se lotili v Beli krajini, je stvarno. To ste dokazali danes, zakaj fraz nisem slišal niti v poročilih voditeljev raziskovalnih skupin, niti v debati, ki se je po poročilih razvila. To me veseli, že od nekdaj sem ljubil dejanje in stvarnost, a ne puhlih besedičenj. Zato vam obljubljam, da bomo vaše delo podpirali | in vam pomagali, kjerkoli vam bo treba pomoči. I Seveda v mejah budžetskih možnosti. Želim pa vašemu nadaljnjemu delu popolnega uspeha. Kulturni obzornik E. T h. Seton: Ro If g ozdovnik Doživljaji gozdovnika Rolfa, Indijanca Kvo-naba in psa Skokuma. Prevedel Peter Donat. Ljubljana 1938. Založba Sled. E. Th. Seton, ustanovitelj taborniškega gibanja, iz katerega so se razvili gozdovniki, skavti in druge taborniške organizacije, je poleg dolge vrste knjig, v katerih tako rad opisuje naravo, pa ljudi, živali in rastline v nji, napisal tudi pričujočo mladinsko zgodbo o Rolfu gozdovniku. Rolf Kittering uide svojemu stricu v gozd in se tam seznani z Indijancem Kvonabom, ki ima za stalnega spremljevalca psa Skokuma. Od tega bega dalje bereš v knjigi podroben opis Rolfovih doživljajev v gozdu. Vidiš ga, kako ga Indijanec vpeljava v skrivnosti narave, kako ga uči spoznavati zlasti gozdne živali in njihove lastnosti tako dolgo, da končno postane Rolf sam tudi pravi gozdovnik. Šele ob koncu neštetih doživetij v divji naravi popelje pisatelj Rolfa zopet med ljudi, sprva samo zaradi kupčijskih namenov, kasneje pa stopi Rolf celo v službo ameriških držav kot vojni ogleduh v spopadu med Američani in Angleži. Pri tem poslu Rolfu zlasti koristijo bogate skušnje, ki si jih je bil pridobil v teku dolgega življenja v prosti naravi. Končno Rolf kljub veliki ljubezni do življenja v divji amerikanski naravi vendarle vstopi v človeško družbo, medtem ko njegov učitelj Indijanec Kvonab odide nazaj v gozdove in tamkaj umre. Rolf gozdovnik je mladinska knjiga. Kot taka zavzema v nnšem mladinskem slovstvu prav posebno mesto, zelo pa je podobna Robinzonu, ki io imamo že v več prireditvah tudi v našem slovstvu. Slovenska mladina je s tem prevodom dobila knjigo, iz katere bo lahko črpala vso lepoto narave, ki jo bo vabila v svoje naročje. Knjiga je potemtakem velika učiteljica naše mladine, sa, se So iz nje lahko naučila spoznavati predvsem rastlinstvo in živalstvo daljnega zahoda, zlasti pa način življenja indijanskega rodu, ki ga je civilizacija že tako zelo potisnila vstran in malo da ne že skoro povsem iztrebila. Idejna osnova pričujoče knjige je tista, ki je mladino našega časa privabila iz civilizirane meščanske družbe v gozdove prav po načelu Rousseauja: Nazaj k naravi. Sledeč temu klicu se je sodobna mladina organizirala v gozdovnike in skavte. Ta knjiga je pisana predvsem v duhu gozdovništva, s čimer hočemo reči, da izhaja iz miselnosti, da je narava tista, ki daje človeku vsega, kar človek na zemlji potrebuje in hoče. S tem pa je obenem jasno, da knjiga temelji na gibanju gozdovništva, ki izpoveduje samo neko romantično navdušenje nad naravo in njenimi lepotami. To mišljenje, ki ga prav jasno izpoveduje tudi Seton v Rolfu gozdovniku, pa je vsekakor zelo pomanjkljivo, v mnogo-čem pa tudi popolnoma zgrešeno. Rolfov učitelj Indijanec Kvonab namreč izpoveduje — kot ves njegov rod — vero v naravo, v zemljo in sonce, torej nekakšen p a n t e i z e m. Prav zato so se skavti tudi popolnoma ločili od gozdovnikov, ker so spoznali, da je v Človekovi duši poleg nekega romantičnega hrepenenja po življenju v naravi tudi še mnogo drugih hotenj in želja; zlasti pa so hoteli poudariti, da človek tudi v prosti naravi živeč ne sme pozabiti na svoje človeško dolžnosti, ki jih ima do Roga, vere in domovine ter do vse človeške družbe. In prav teh dolžnosti, ki bi morale v vsaki mladinski knjigi zavzemati pač najodličnejše mesto — saj mora vsaka mladinska knjiga mladino vzgajati — zelo pogrešamo. Šele ob koncu namreč Rolf spozna svojo dolžnost do domovine; do Boga in vere pa še takrat ne. Knjigi potemtakem manjka krščansko etične in vzgojne strani, kot umetniško delo pa je kvalitetno na zelo visoki stopnji, saj bo vsak bralec od začetka do konca z veliko napetostjo sledil prekrasnim opisom narave in življenja v nji. Pisatelj Seton sam je knjigo prav lepo ilustriral. Z obrobnimi ilustracijami, ki so v naši slovenski književnosti nekaj povsem novega, zla- sti skuša mladini objasnjevati živali in posebne predmete, ki o njih v tekstu govori. Končno naj še omenim, da prevod sicer gladko teče, vendar se mi pa zdi, da bi bilo dobro, če bi bil knjgo pred natisom pregledal kak slovenist, kajti sintaksa na mnogih mestih zelo šepa, pa tudi ločil manjka dolga vrsta. F. J. Ali je današnje zrakoplovstvo varno? — Zrakoplovni kapitan in vojni pilot Tomislav Ka-lašič je napisal 388 strani debelo, bogato ilustrirano knjigo v latinici »Je Ii sigurno današnje vazduhoplovstvo?« Knjiga v razkošni obliki obsega prav za prav vsa dognanja na tem polju, ki jih je mogoče povedati v poljudni, širši javnosti razumljivi obliki. Po predgovoru, ki ga je napisal inž. Tadija Sondermajer, nas pisec seznanja z najvažnejšimi dogodki iz zgodovine civilnega in vojnega zrakoplovstva in s poglavjem o jadralnem letalstvu preide v sodobno zrakoplovstvo z vsemi širokimi okolnostmi, ki so združene s to pridobitvijo moderne tehnike, o katerih širša javnost kaj malo ve. Sem spada dokaj zapletena pravna stran zrakoplovstva, brezmotornega, suhozemskega in pomorskega v zvezi z uporabo letališč, ki je v knjigi zlasti temeljito obdelana in podprta z mnenji priznanih mednarodnih strokovnjakov. V tehničnem delu knjige nas pisec seznani z vsemi sistemi in načini gradnje aeroplanov, od najprak-tičnejših šolskih in športnih, pa do največjih potniških letal, bombnikov in lovcev, obenem pa tudi z gradnjo letališč in njihovo tehnično opremo. Opisuje lastnosti in mero vseh petih letališč v državi in organizacijo službe in prometa na njih, k temu pa dodaja še opis letališč v Ameriki. V tej zvezi govori tudi o prohlemu »plavajočih otokov« nn odprtem morju, zlasti o pravni strani tega tehničnega sna. V poglavju o industriji in trgovini letalstva nas seznani z vsemi največjimi podjetji na tem polju in kar preseneti nas, ko beremo tudi natančne podatke o številnih domačih podjetjih, ki se udejstvujejo na tem mednarodnem proizvajalnem in trgovskem polju. Pisec kot praktičen pilot — čeprav je invalid — podaja obenem tudi oceno njihovega blaga. Obširno se peča z največjimi svetovnimi letalskimi družbami in njihovimi zračnimi progami. —, Celotno delo daje pregledno sliko današnjega letalstva in s poglavji o letalski dnevni in nočni signalizaciji, o kartografiji in pripomočkih za orientacijo dopolnuje odgovor na vprašanje, aH je današnje zrakoplovstvo varno. Seznam slovstva podaja pregled domačih in tujih knjižnih pripomočkov za vprašanja letalstva. Knjigo bo s pridom vzel v roke vsak, ki bi se rad podrobneje in globlje seznanil z letalstvom. Kljub velikemu obsegu in 161 slikam je cena razmeroma nizka, stane 35 din. Naroča se v knjigarni D. Puljo, Zemun, Kralja Petra ul. št 45. * Profesor belgrajske univerze dr. Djordje Ta-sič (včasih je bil na lj«bBmiski) je izdal drugo, popolnoma prenovljen: /«dajo svojega »Uvoda v pravoznanstvoc (pr.a izdaja 1933). Knjiga ima 174 strani. Svetislav Šumarevič, ki je že dvoje svojih det posvetil kulturni zgodovini Belgrada, je te dni izdal knjigo »Bcogradsko čitalište« (Belgrajska čitalnica), ki je bila ustanovljena 1. 1841. Izšel je italijansko-hrvatski slnvnr Ivana An-droviča na 1240 straneh. Stane 200 din. Kot 22. zvezek Posebnih izdaj belgrajskega Geografskega društva je izšla obsežnejša (145 str.) študija o črnogorskem mestu Nikšiču, ki jo je napisal Petar Šobajič. V Belgradu je za posledicami avtomobilske nesreče umrl advokat in pisatelj dr. Mladen Horvat. Rodil se je 1. 1903., študiral v Zagrebu gimnazijo in pravo, potem odprl v Belgradu advokatsko pisarno, kjer je delni do zadnjega. Bil je član belgrajskega PEN-kluba. Svoj čas je urejal »Panteon« v Zagrebu, izdal več romanov v posebnih knjigah, umrl je pa prav v času, ko je začel v Belgradu izdajati list »Deset dana«, ki naj bi bil informativna vez med našimi in tujimi književnostmu Georgi Karaslavov, sicer levičarski razpoložen. ie izdal nov roman »Talni« na 261 strmi Kmečki tabor na Brezjah v slikah Minister dr. Anton Korofec in Skoi dr. Gregor^ Rožman ▼ razgovoru. — Na levi: Nova zastava Kmečke zveze, ki jo je blagoslovil ikoi dr. Rožman, kumovala sta pa dr, Korošec in soproga bana gospa Natiačenova. Samrifaoi deflfo vodo. — Na desni: Parkiranje avtomobilov in avtobusom Del ljudskih množic na Kmečkem taboru na Brezjah. St. 197. Borivec za Rebeko Templovec je za hrp jbstal. Nato je obupno pogledal Rebeko in za-vpil: »Ti pes ti, saksonski! Če že hočeš, pograbi sulico in začni!« Tedaj se je pa Ivanhoe obrnil k velikemu mojstru in ga prosil dovoljenja za boj. »Bodi, če te dekle pripozna kot svojega borivca,« je odvrnil veliki mojster. »Toda, čeprav si se zmeraj pokazal, da sovražiš naš red, bi nam bilo vendarle ljubo, če bi sc bil pojavil bolj krepak, kot si danes.« »Le pustite, da se borim, kakršen sem,« jc odvrnil Ivanhoe; »Rebe-ka, ali me sprejmeš, da se borim zate?« Židinja ni mogla črh-niti, tako je bila ganjena. »Sprejmem,« je slednjič izustila, »toda joj, nikar se ne bojuj « tem strašnm človekom!« Toda Ivanhoe je ni več slišal. Koj je apustil Slem čez obraz in že je bil na svojem prostoru. Oproda, ki je poveznil železno čelado Brianu na glavo, se je jako začudil, ko je videl, kako je njegovega gospoda oblila Škrlatna rdečica. A že jc herold za-klical bojna pravila, ki so slehernemu pod smrtno kaznijo prepovedala motiti oba tekmeca. Tabor v Sevnici V nedeljo se je Sevnica vsa odela v zastave in cvetje. Na vse zgodaj so se začeli z vsega Po-savja zbirati lantje, možje, žene, brhka posavska dekleta in mladi naraščaj. Goste, ki so prišli z vlakom v Sevnico od Zidanega mosta ob 8, so vrli Sevničani sprejeli z godbo in s častno četo lantov, dekleta pa so jih sprejela s šopki. — Od kolodvora se je razvil po 9 sprevod, v katerem je bilo okoli 1500 ljudi, med njimi 850 konjenikov, kolesarjev, članov ZFO, mladcev, članic, mladenk, naraščaja in narodnih noš. V sprevodu so igrale tri godbe, in sicer delavska iz tovarne Jugotanin, godba Prosvetnega društva iz Brežic in salezijan-»ka iz Rad ne. Sprevod se je vil skozi trg Sevnico ob gostem špalirju. Navdušenih vzklikov kralju, knezu namestniku, Jugoslaviji, dr. Korošcu itd. ni bilo ne kraja ne konca. Na prostoru Prosvetnega društva v Sevnici se je zbralo nad 3500 ljudi k sv. maši, ki jo je daroval ravnatelj Salezijanskega zavoda iz Radne g. Špan. Pri sv. maši je govoril g. dr. Hanželič iz Celja, ki je v izklsanem govoru poudaril pomen katoliške vzgoje za bodočnost našega naroda. Pri sv. maši je zbrana množica lepo pela sv. pesmi. Pobožnost sv. maše na taboru je bila gotovo za vse prisotne doživetje in blagoslov napornemu delu za katoliško prosveto v našem slovenskem Posavju. Po sv. maši je znani prosvetni buditelj advokat dr. Jesenko otvoril prosvetni tahor, poudaril njegov pomen in predlagal ob velikem navdušenju množice vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pred-sdniku dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu, provzvišenemu g. škofu dr. Tomažiču in banu dr. Natlačenu. Za dr. Jesenkom je pozdravil vse navzoče v imenu fantovskega brežiškega okrožja g. Župančič, za njim pa v imenu laškega fantovskega okrožja g. Kolšek. Banski svetnik g. Tratnik je polem razložil, kakšna mora biti in kakšna je katoliška prosveta v Sloveniji. — V klenih besedah je nato g. inž. Sodja iz Ljubljane prikazal, kako čudovito skladna in naši državi edino v korist je ta naša slovenska kulturna stavba, ki je od pamti-veka katoliška. V zavesti, da je Ia stavba mo-•očua, svetla, za večnost postavljena na jugoslo- vanska tla, )e slovenski narod redno hi tudi danes vabi z vso ljubeznijo svoje brate Srbe in Hrvate, da si jo ogledajo, se v njej ogrejejo, da bomo vsi skupaj v globokem spoštovanju nosili darove svoji skupni državi Jugoslaviji v trajno korist. — Govornik je žel za svoja izvajanja navdušeno odobravanje. Dopoldanski tabor je nato dr. Jesenko zaključil. Popoldne je začel kvariti sončno nedeljo dež. Toda darovi oblakov so prenehali in le lahen prijeten hlad je vztrajal vse popoldne, tako da je bila velika množica le še bolj razpoložena in razgibana. Kmalu po tretji uri je bil telovadni prostor že ves poln ljudi. Ob 15.30 se je pripeljal z Brezij pokrovitelj tabora g. minister dr. Krek. V viharnem vzklika-nju je šel skozi vzoren gost špalir fantov in deklet ter naraščaja na telovadni prostor na častno tribuno, kjer ga je zbrana množica navdušeno pozdravljala. Pri popoldanski telovadbi je bilo nad 2000 gledalcev. Ko so se vrli člani ZFO in članice VDK v vzornem redu zbrale na telovadišču, je zbranim spregovoril g. Ivo Peršuh iz Ljubljane, ki je podčrtal izročila našega velikega škof Martina Slomška, ki nam morajo biti sveta, da bomo krepki, zdravi in da si bomo ustvarili lepo bodočnost. — Množica je nagradila govornika z navdušenim ploskanjem. Nato je spregovoril burno pozdravljen minister dr. Krek ki je med drugim izvajal: Draga mladina 1 Dragi starši 1 Danes dopoldne sem bil na Brezjah na mogočnem taboru Kmečke zveze, kjer so se zbrali tisoči in tisoči slovenskih kmetov, da ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla manifestirajo svojo zvestobo pred kraljico Slovencev. Tam je prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman blagoslovil zastavo Kmečke zveze, na kateri je zarisan križ — orač — in grb Slovenije — tri zvezde na modrem polju — ves ožarjen od sonca. Z Brezij vam naš voditelj dr. Anton Korošec po meni pošilja prisrčne čestitke in pozdrave (viharni vzkliki: Živel dr. Korošec), Tem pozdravom tudi jaz pridružujem svoje. Draga mladina! Delali ste in delate v izredno težkih razmerah v krajih, kjer je socialna struktura posebno težavna, v krajih, kjer so prosvetne organizacije bolj v povojih kot v drugih krajih naše Slovenije. Prav zato vlagate v vaše delo več truda in napora in delate kljub težavam tudi tam, kjer bi sicer morali imeti podporo, pa je nimate. Za to delo imate voljo in veselje in s takim delom boste vi in drugi z vami dosegli socialen, kulturen in gospodarski napredek vašega lepega Posavja. Kar smo zamudili, to moramo s skupnimi močmi popraviti. Živite na prelepem delu naše domovine, tam kjer Sava zapušča naše gore, griče in doline, kjer mejimo na Hrvatsko. In prav na meji mora narod biti plemenitejši, bolj skaljen v poštenosti, pridnosti in narodni zavesti kot drugod, kajti tu se odbijajo prah in odmevi strasti in besni nespametni izpadi nerazumnih ljudi, ki nočejo naše plemenitosti, poštenosti, pridnosti ne naše slovenske zavesti. Na vas tu na meji gledajo naši bratje, kakšni smo mi Slovenci, ali smo trdni v poštenosti, verni, delavni, močni, da bomo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci tvorili nepremagljivo fronto (n® Jadran), na vas tu na meji je, da kažete nas Slovence take, da si bomo znali vsak čas, vsak trenutek stisniti roko. (Viharno pritrjevanje.) Na vsakem je velika odgovornost, ali posebno še na vas mladih, ki ste vstopili in vstopate v novo dobo izživljanja naše državne skupnosti. V dobo onih sončnih dni, kjer bo cvetela bratska vzajemnost in kjer ne bo nikdar povoda za spor, ampak vsak dan lepše sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Viharno pritrjevanje.) Povemo našim dragim bratom Hrvatom: Ni danes poti za naše življenje, kakor samo lepa, uspehov polna jugoslovanska cesta. Te ceste se je treba posluževati. Ce pride očitek, da je Belgrad preveč srbski, da moramo mi tako delati, da bo manj, kakor je, tedaj povemo, da je vsakomur prosto dano, da prispeva s svojim delom, s svojim lastnim trudom, da bo dobil tak obraz, da bo očitek srbski bolj nemogoč, kakor je, kajti vsak kraj povsod kaže sliko življenja, kakršno je, in če je srbski, je to oblika njegovega izživljanja. Pojdi in zavojuj svoj del dela in vpliva pri upravi države in zginili bodo očitki, da je tako, kakor bi ne smelo biti. — Brez dela in žrtev pa uspehov ni. Zgodovina nas je pač različno oblikovala, temu mi nismo krivi. — Toda v velikih časih ne moreš imeti ozira le nase, ampak je treba razumno, širokogrudno zajeti interese vse naše skupnosti. Vedno smo mi Slovenci imeli veliko slovansko srce do vseh, do Srbov, Hrvatov, Cehov in Poljakov, tudi takrat, ko smo svoje slovenske knjige morali skrivati pod nam tujo Avstrijo. Zato nam Hrvatje veliko krivico delajo, če nam očitajo, da vodimo politiko proti interesom kogarkoli izmed slovanskih narodov. Naš voditelj dr. Korošec je tako velik Slovenec in Jugoslovan, da ne bi sodeloval v vladi, ki bi krivično delala proti komurkoli. (Navdušeni vpliki: 2vio naš voditelj dr. Korošec!) Draga mladina. Nekateri nam tudi očitajo, da smo mlada organizacija — organizacija, ki je pač potrebna vladi, da posnemamo diktatorske oblike na severu in jugu. Pozabljajo pa, da mi načelno nismo za diktaturo, da se borimo proti vsem takim, ki so proti osebni svobodi, pozabljajo dobro, ko so oni hoteli s terorjem in diktaturo nas delali to, kar nismo in kar nikdar bili nismo. Da, mi hočemo diktaturo, toda diktaturo krepostnega značaja, zdravega uma in srca. — Organizacijo svojo sejemo iz slovenske njive in iz slovenskih razmer z željo, da bi bila prežeta z vero v Boga in iz te vere izvirajoče ljubezni za kralja in domovino. (Viharni vzkliki: Živel kralj Peter II.I Živela Jugoslavija!) Bratje in sestre! Nekateri naši pravijo: taborov je preveč. — Nasprotniki pravijo: lahko jih delate, ker 6te plačani od vlade in Vatikana. — (Vzkliki: Fej jih bodi! Oni so plačani!) Je pač tako, kadar jim ničesar več ne uspe ih kadar ne vedo nič drugega več reči, takrat si nekaj izmislijo, kar je daleč, zelo daleč, kakor Vatikan ali Belgrad. Toda vsakemu zdravemu človeku je jasno, da se tolikega dela, tolikih tisočev, ki od nedelje do nedelje navdušeno izpovedujejo svoje misli na naših taborih, ne da plačati. — Brez ozira na to, da so nekatere organizacije res zastopane v državnem proračunu, poleg vsakdanjega dela in truda je vse, karkoli predstavlja, tabor, ki je zveza koščkov src, zveza ljubezni in discipline, prav vse od nas prostovoljcev dano. (Navdušeni vzkliki: Tako je! Živio g. minister Kreki) Preljubi starši! Čujte me: prav v tem je naša veličina, naše plačilo, da smo iz nič, poteptani, vzeli 6vojo usodo v roke in se dvignili krepko Nadaljevanje na 7. strani spodaj. Ali res jeseniška visoka peč kvari Savo? Vprašanja ribičev, peric in kopalcev Radovljica, dne 8. avgusta. ,f- 1 v i ■ ■ Pred dobrimi 10 meseci ie na Jesenicah zagorel-,novi plavž.,,To je rhil po .40 letih zopet ptvi ogenj .visoke peči v naših krajih.. Jeseniške železarne so take zopet dobile krono svojega obrata in slovanske železarne so postale zopet, prava^ ip polna; metalurška industrija. V naši Goreryski deluje tako železarski obrat od visoke peči pa do zadnje obdelave železa, kakor je bilo to pred davnimi leti, k«>, je. po. gorenjskih .hribih ,in dolinah gorelo na stotine primitivnih kmetskih plavžev in topilnic, Danes jeseniške železarne nimajo sicer vieč tistjh naravnih pogojev, ki so jih imele, ko je bila tu na razpolago domača ruda, imajo pa dru£i pogoj: odlični kovinarski rod, ki je s tisočletnim isku«tyom pridobil prakso, da pomeni v, železarski stroki .razred zase, imajo pa silo podjetnosti, . ki se ne straši nobenih investicij. Brez vsakih državnih podpor ie tu zrasla največja železarska tvoruica na Balkanu. Ta industrija plača samo na delavskih mezdah letno nad 70,000.000 dinarjev, na davkih in socialnih dajatvah pa tudi nad 30 milijojiov. letno. Ta denar je denar, ki pride v ta kot na malega človeka in poživlja gospodarsko, socialno jn kulturno življenje ^vsega gorenjskega kota, kjer prebivajo desettisoci ljudstva, ki bi se morala brez te industrije naravnost izseliti. ,K,- . ; Kljub temu priznanju pa je naša dolžnost, da objektivno presodimo tudi najnovejši primer onesnaženja reke Save, ki ga na splošno pripisujejo jeseniški industriji. Prihajajo pritožbe, ki pravijo, da je v Savi uničeno vse življenje živalic, da tam ni več nobene ribice, da so zbežale vodne ptice z obrežnih grmičev-, da se Save Izogibljejo kopalci, da perice perilo pokvarijo -in to celo, ko perejo za letoviščarje, da živina noče več savske vode. Vedno prihajajo pritožbe zakupnikov lovišč, ki so oškodovani, zahtevajo filtre in grozi odškodnina. -■■>■.-.■ KID na Jesenicah te vse te pritožbe upoštevala in baje dela po svojih laboratorijih že poizkuse; ki naj bi ugotovili osnovanost pritožb in pomagali rešiti zadevo tako, da bo vsem prav in da liihče ne bo prizadet, najmanj pa higiena. Pri vsem tem moramo vedeti, da ne gre za to, d? bi tisti zakupniki dobili kako odškodnino, ker s tem stvfir še ni rešena, ni Sava tu za pet Jjudi, da bi bi}i. tj .nadoknadeni za izgubo. Tudi ne gre, za povrnitev lovskega užitka tistim, ki se z Tovom pa -vijo, .kajti vse to so le osebnostne zadeve, celota ostane le ta, da naj se Sava ohrani čista zaTadi vseh, če je to količkaj mogoče. Tudi ne gre samo zaradi kakega pranja, kajti če je umazana voda, se pač tam ne pere, saj tudi V Belgradu ne perejo več v Donavi, nego SO ši napravili lepe pralnice itd. Končno pa ali naj industrija na Jesenicah obstane, da bodo lahko nekateri lovili, da bodo drugi lahko prali in tfrefji napajali, kakor pred 1000 leti. Kaj je težje in kaj bolj prizadene. Vse to je treba upoštevati-1 Industriji bi najprej svetovali, ker tam naj bo začetek za rešitev tega vprašanja. Če so pri plavžu res kaki odpadki, ki onesnažujejo Savo, potem jih :je .treba pregledati in jih pač drugam-odlagati. Še, več, strokovnjaki vedo, da se lahko vsak odpadek v industriji koristno uporabi. Ničesar' ni treba strpn; vrqči, Kakor -se- uporabi plin visoke peči, ki je prej dušil naselja, sedaj za pogon in gretje,.■ tako , se lahko drugi odpadki' uporabijo za' druge stvari.' Strokovnjaki pri1 Industriji bodo že našli kak 'način, saj se v Nemčiji to že vidi. Neki odpadki bodo dobri tudi za tlakovanje cest. Samo «ialo dobre volje, pa bo šlo. Sava PTej ni bila umazana, ke* prej se niso pritoževali. -To šele letos, ko je v obratu visoka peč. Torej bo prav lahko najti vzrok in ga odstraniti koristno celo za industrijo. , Seveda pa je danes vse to še vprašanje in strokovnjaki še niso ugotovili prave nesnage. Kolikokrat'je kje kaika voda izgnala ribe, pa ni bilo tam industrije. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na to, ali ne bodo tisti, ki zahtevajo čisto reko, dobili veliko prijateljev, ki bodo z njimi vred zahtevali, da moramo zaradi čiste vode, zaradi ribic in peric pregnati iz Slovenije industrijo kam doli na jug, kjer potrebujejo podjetnost, vse drugo 6i bodo potem že postrani lepo napravili, da bodo lahko ribe gojili, prali in lepo živeli. Potok, ki teče sko/i Zenico, bo nu.brž silno umazan, toda doli bodo kar srečni in jim je dobrobit ijudstva več vreden kot vse drugo. Mj pa pristavljamo, da naj se zadeva uredi, da bo prav za vse, industrija je prva, ki mora odpomoči. • —n— Občni zbor zadruge »Kmetijske družbe t* ir,- u. Ljubljana, 7. avgusta. 'Danes dopoldne je bil občni-zbor »Kmetijske družbe, zadruge t o. Z.« Zborovanje, k-i se ga je ■udeležilo okoli 70 delegatov/ je pokazalo zelo žalostno sliko o (Stanju te zadruge, dedinje; nekdaj' tako ugledne Kmetijske družbe. Kmetijska družba je od znanega spreminjanja pravil in spremembe iz društva v zadrugo, ki so jo vzeli v sVojo ' upravo izključno »kmetijci« Pueljeve čmetf, stalno nazadovala. To se je pokazalo tudi na današnjem občnem zboru, kamor pa nas 6icer Wiso vabili. Zborovanje je vodil predsednik g. De-fdla, havzOčni pa so bili med drugim tudi g. senator1 Pucelj" iti''.pos.lenec--g; Mravlje. Kljub rnar v 7 oč n os H teh' političnih veličin je, .bilo slišati ItfrtdgčT kritike Itf' siccr celo od »strani takih ljudi, ki' ve-ljajd m zveste-pristaše g.-Puclja.f Nekateri gpvtariiiki So nagla'šali, da Kmetijska' družba stalilo nazaduje, da v prodaji kmetijskih potrebščin ne1 'mo^re5- več' konkurirati niti z malimi trgovci ter da mora prodajati celo premoženja, vredna tudi do treh milijonov. Tudi g. senator Pucelj. je skušal mal6 poseči v debato in s svojim avtoritativnim • basom osporiti nekemu delegatu upra-Vičh*osT'njegover udeležbe na občnem zboru. Zastopnik oblasti je dobrohotno, toda energično preprečil, da se zborovalci, ki se izdajajo za -zastopnike sldvenskega kmeta, niso spustili po 6Voji stari naVadi prelreč na strankarsko polje, ki na zborovanje take zadruge res ne spada, Delegati, oziroma zadružniki, 60 hoteli malo pozabavlja/ti tudi čez Kiriet. zbornico,' ki jim kar nič ni všeč, pozabili pa so povedati, da Kmetijska zbornica obstoji komaj dobro leto in da' -nima nobenega premoženja, Kmetijska družba pa obstoji skoraj 150 let, da je vedno lepo uspevala, da pa sedaj, odkar je postala zadruga pod vodstvom »kme-tijceV/ tudi 'nagW pTOpadai kar-je pokazal današnji občni zbor. ' Akademija katoliških esperantistov ' ' Ljubljana, 8. avgusta. V programu kongresa Mednarodne katoliške esperantske zveze, ki je zdaj v Ljubljani, je bila tudj esperantska akademija, ki je bila V nedeljo zvečer v frančiškanski dvorani. Akademija je nad pričakovanje lepo uspela. S svojim obiskom jo je počastil tudi pokrovitelj kongresa škof dr. GregO-rij Rožman s prof. Jankom S e d e j e m in svojim tajnikom. Škofa in občinstvo je pozdravil' gosp- Peter Tabor v Sevnici Nadaljevanje s 6. strani; kvišku, k .soncu. V tem bo vse najlepše plaSilo, da se vi . mladeniči, ve mladenke, v našili organizacijah kujete v može in žene, ki bodo znali sprejemati zapuščino slovenstva, vere, poštenosti in pridnosti,, ki jo vi, dragi starši, čuvate in lepšo v varne voke izročiti hočete. — Le komunizem in materitdlzein delata iz človeka številko, ki naj se v tovarni in drugod obrača kot številka, mi pa gledamo v vsakem samostojno mislečo osebnost. Katlai inordmo toliko tisoč ljudi povezati v eno lete jo, kitkor na naSih taborih, to je, tedaj je gotovo, da tabor ne bo minil, ampak vse to bo ostalo v vas,' da boste doma sejali in plemenltili vkšO slovensko misel in dušo'. Mi kujemo za novo dobo, za itov ?ns, da izpopolnimo mišo orgnnizaeijo ki Ko ustvarila naš narod močan za moderni fns, da Ko mogel dati Jugoslaviji lopo,* uspehov polno bodočnost. (Nepopisno navdušenji: Živel kralj! Živela Jugoslavija!) Očetje i rt nialere! Trud, ki ga morale prenašati V.aradl mladine, ste v tej mladini naložili na najbogatejše obresti! Bog živi! ' 'G. mirifeter Krek je Žel vihnrno odobravanje, ki kar hi hotelo ponehati. fo govoru je bila telovadba. Nastopili so uspešno člani, članice, mladci, mladenke, moški in. ženski naraščaj v prostih vajah; na orodju pa se je z\psti izkazala celjska telovadna vrsta. Veličastni tabor v Sevnici naj prebudi vse Po-savje k močni, krepkejši rasti v katoliški slovenski skupnosti I Golobi5, nato pa je mala gdč. Mira Vahnova v narodni noši recitirala pesem, ob koncu pesmi pa je- vrgla cvetje , v dvorano, kar je izzvalo veliko navdušenje- Dekleta .fcd nato po melodiji esperantske himne izvajale simboIifcne; Vaje. Tenorist gosp. Štembeiger iz Kranja je odlično zapel slovenske narodne pesmi, v esperjintskem prevodu g. predsednika Sterleta. '. , • Slavnostni govqr je imel g. Damjan V a h e n. Slpdile so simbolične vaje deklet po pesmi »Po jezeru«. Nato' je govoril še predsednik Slovenske esperantske zveze g. S t e r 1 e. Gosp. š t e m b e r -g e r je nato pel slovenske narodne pesjni. Pevec je moral še dodati dvoje pesmi. Gosp. Damjan V a h en. je predaval o dr. Francetu Prešernu. Sledila je recitacija Prešernovega »Krsta pri Savici« v esperantskem prevodu. Režiral je g. režiser S k r b i n š e k, ki je ^podal tudi ves uvod in ves p<^MtH#*govor »Krstn«^Bog&mHo' •fe podala gdč. Mira Vab nova, Črtomira g. Damjan V ah en in' duhovna g. O o I o b I č. HB&fae® «o esperantifdšN' nrtfprej na Brezje, kjer je daroval službo božjo zastopnik italijanskih esperantistov 'g, p. C a r o 1 f i, pridigal pa je v esperantščini papežev protonotar dr. E r d e d y iz Madžarske. Nato so obiskali Bled in Bohinj ter druge lepe gorenjske točke. V Ljubljani se mudi zdaj 390 delegatov. Daijes je dospel v Ljubljano tudi zastopnik zagrebškega nadškofa dr. Stepinca duh. svejnik. g. J e s i b. Mladinski nastop : ii» Krizah pri Tržiču V nedeljo 14. avgusta priredi Prosvetno druš-štvo združeno z FO v Krjžah pri Tržiču mladinski nastop s sledečim sporedom: ob 13.15 sprejem gostov na postaji Križe-Gojnik, ob 13.30 sprevod v vas in nazaj v cerkev, kjer bodo ob 14 pete litanije, "ob 14.30 za novim doriioni zborovanje, ob 15 telovadni nastop, po telovadbi prosta zabava. So-delnje -Tržiška godba. Ker čisti dobiček namenjen., ?a ;dograditev novega' doma, vljudno vabimo na čim večjo udeležbo. Cerknica V nedeljo 21. avgusta bo v Cerknici popoldanska prireditev fantovskega odseka in dekliškega krožka. Po mogočnem mladinskem taboru v Ljubljani in okrožnem taboru v Starem trgu naj pokaže tudi Cerknica sadove svojega dela. Na to prireditev opozarjamo sosedna društva, katera vljudno vabimo, da se te naše prireditve v čim večjem številu udeležijo. Natančni spored objavimo prihodnjič. Dol pri Ljubljani Zasavsko okrožje ZFO bo s sodelovanjem VDK v nedeljo, 28. avgusta blagoslovilo okrožno zastavo. Bo to velik tabor vzhodnega dela Ljubljane in okolice z dopoldanskim in popoldanskim sporedom. Pokroviteljstvo je blagovolil sprejeti g ban dr. Marko Natlačen, sveto mašo bo daroval kanonik dr. Žerjav in na taboru bo govoril g. Miloš Stare Popoldne bo telovadni nastop, po nastopu prosta zabava. Lep pokal pa bo dobil odsek okrožja, ki bo zmagal na štafeti. Ljubljančani, v nedeljo, 28. avgusta, vsi na tabor in izlet v Dol. Vsi okoliški odseki V6eh okrožij in dekliški krožki, organizirajte svoje vrste, pomagajte nam pri programu in pripeljite s seboj vse prijatelje. Toplice pri Novem mestu Po soparnih * dnevih, ki so povzročili precejšno sušo, je vendar padlo nekoliko dežja, ki je blagodejno vplival na izzušeno zemljo. V razlaščenih gozdovih kneza Auersperga se nekaj let sem produoira precejšna množina malin. Tudi letošnje leto se pripravljajo za izkoriščevanje te dobrine. Povpraševanje je veliko, dobavitelji imajo že na mestu svoje osebje, ki bo prejemalo maline. Pridelek obeta biti dokaj bogat, kar bi prišlo v korist bednemu ljudstvu. > Kopališka sezija v Toplicah je dokaj živahna in 6e gostje pohvalno izražajo o postrežbi. Manjka pa dobra pitna voda in elektrika, po čemer zdravilišče Toplice že dolge hrepeni. V noči od sobote na nedeljo je neznani tuji narodnosti naklonjeni zlikovec po zdravilišču Toplice narišal hitlerjevske kljukaste križe V srcu Slovenije ni mesta 'a take vrste križev in naj bi varnostni organi polagali nekoliko pozornosti tudi v tem praven. Navadno opazimo prepozno! Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno! Zato se morate poprej namazati s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Če pripeka sonce zelo močno, je treba mazanje večkrat ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno. Spoti Nj. kr. Visočanstvo knez namestnik Pavle prevzel pokroviteljstvo nad Vili. mednar. ' gorsko dirko M. K. Ilirije Danes je prejelo predsedstvo MK' Ilirije obvestilo od gospoda ministra dvora Antiča, da je ; kr.' Viš. knez namestnik Pavle blagovolil prevzeti svoje visoko pokroviteljstvo nad velikimi mednarodnimi gorskimi dirkami za državno prvenstvo kr. Jugoslavije na Ljubelj, ki bodo dne 15.' t. m. S tam je dobil pionir našega inotocikliz-nA, MK Ilirija, ob svoji 25 letnici najvišje priznanje za svoje 25 letno uspešno delo na polju jugoslovanske motociklistike. I Ludvik Starič ali J.Šiška?! Veliko jsavi.manje za borbo, ki bo med njima 'W na Ljubelju. Na praznik, 15. t. m., bo na mednarodni gor-ŠKi dirki na Ljubelj zelo resna borba med našima m-otocikliškiina »asoma« Šiško in Staričem. Naš Mpomirani šišlca je začutil, da hoče Starič popolnoma zasenčiti njegovo slavo. Tako se je zgodilo, da se je v trenutku, ko je hotel že opustiti na-ptfrne motociklistične dirke, ponovno z vso resnostjo lotil motociklizrna, pričel 6 sistematičnim treningom in — na zadnji dirki na Jezerski vrh snjo ga že spet videli v njegovi stari formi. Z divjim tempom in izredno tehniko vožnje je postavil na Jezerskem najboljši čas ter Stariča prav prepričevalno prekosil. Gotovo pa je, da tudi Starič ne bo šel kar tako preko tega poraza in verjetno je, da bo na Ljubelju napel vse svoje sile, da bi s$- Šiški revanžiral. Oba bosta pa imela še prav hudo konkurenco v Zagrebčanih (Uroiču!) in nevarnih inozeinciih. t Vse torej kaže, da bo šlo letos na Ljubelju prav za res in nobeno presenečenje ne bo, če bo padel dosedanji ljubeljski rekord 5.01, ki ga je lani postavil Nemec Denzl na BMW. Ali je mo-gpče prevoziti strmo in nevarno ljubeljsko cesto v času izpod 5 minut, o tem se bomo prepričali n& dirki! Državno prvenstvo s kajaki na mirnih vodah ' •Sp.'* - ',.•,: Pod pokroviteljstvom g, bana Marka Natlačena ' IT^tcmovali na Bledu V tiedeljo za državno prvenstvo kajakaši in 60 zmagali v enojki Zagrebčan Vincens Mirko, v dvojkah pa dvojica inž. Gaberšček-Malahovsky, člana Kajak kluba Ljubljana. Na Blejskem jezeru je bila v nedeljo zanimiva športna prireditev, in sicer regata s kajaki za prvenstvo Jugoslavije na mirnih vodah. Za te vrste tekme je na jezeru ena izmed najugodnejših : prog. Dopoldanskemu krasnemu vremenu in spret-, tlim rokam organizatorjev se je zahvaliti, da se je vsa prireditev končala brez nezgod v poldrugi uri. Tekmovalna proga je tekla dvakrat okrog jezera s startom in ciljem pri Grajski kopeli, v celotni dolžini 10 km. Starterju predsedniku g. inž Pogačniku se je javilo 11 članov, in sicer 6 enojk in 5 dvojk, med njimi 6 članov zagrebškega kajak kluba Maraton. r Točno ob 10.30 so odšle na progo enojke, 14 minut za njimi pa so startale dvojke. 2e v prvi polovioi tekmovanja se je lahko sklepalo, da bodo zmagali v enojkah Zagrebčani, v dvojkah pa še z večjim naskokom Ljubljančani. Med enojkami bi bil vrstni red lahko drugačen, pa se je Ljubljančanu Stoparju pripetila smola. Pri naglem zavoju se mu je kajak preveč nagnil in se je prevrnil. Zato je odstopil. Vsekakor pa bi bil vsaj drugi. V odlični formi sta se izkazala iuž. Guberšček in Malahovsky v dvojki ter jima gre vsekakor priznanje, ki 6ta ga v obilni meri žela tudi med gledalci. Podrobni rezultati so bili naslednji: F t: 1. Vincens Mirko 56:45.2 (Maraton, Zagreb). 2. Vincens Božo 1:00:54.5 (Maraton, Zagreb). 3. Drovenik Branko 1:02:08.5 (KIv Ljubljana)-. 4. Gluhak Ivo (Zagreb), 5. Mikuš M. (Ljubljana). F 2: 1. Inž. Gabršček-Malaliovskv (KK Ljubljana) 53:26.2. 2. Gluhak-llartel (Maraton, Zagreb) 54:54.7. 3. Tepina-Deutschmann (KK Ljubljana) 54:58.7. 4. in 5. mesto sta zasedli še dve zagrebški dvojki. Vodstvo prireditve je imel v rokah Kajak klub Ljubljana, kateremu se je zahvaliti za brezhiben potek prireditve ter je organizacija pokazala, da je v tej športni„panogi nabrala že mnogo izkustev. Pomagali pa so tudi zvezni funkcionarji iz Zagreba s predsednikom dr. Golobom na čelu. In-teresantai Športni prireditvi je prisostvovalo mnogo občinstva, ki je pokazalo izredno zanimanje za lep kajaški šport. Liga tekme V nedeljo se je vršilo prvo kolo liginih tekem, ki so takole uspele: Jugoslavija : Ljubljana 2:0 (2:0). BSK : Slavi ja 4:1 (2:1). Oradjanski (Z.) : Jedinstvo 5:0 (3:0). Hajduk : Gradjanski (S.) 4:1 (2:0). Hašk : Slavija (V.) 2:1 (1:1). Bask : Sparta 1:0 (0:0). Razpis prvenstva ljubljanske plavalne podzvezo. (Službeno.) Prvenstvo LPP-e bo za loto 1!MS v soboto 20. in nedeljo 21. avgusta, v športnem kopališču Koleziji v Ljub. ljftni. prvi dan boilo predtckmovailjn, drugi dan finalna tekmovanja. Pričetek v soboto ob H popoldne, v nedeljo ob 0 dopoldne. Program: .VI m prosto juniorji, 50 m prost« geniorke, 100 m prsno Htuikirj i, 100 m hrbtno se-niorjl, 200 m prosto senlorji 3 krat 511 m mešano juni-orke, -I krat Min prosto juniorji, 100 m hrbtno juniorji. 50 m presto juniorke, 100 m prosto seniorji, 100 m prsno Juniorji, 30 m hrbtno juniorke, 100 ni prsno juniorko, •i kra-t 50 m seniorji, 2KMI m prosto juniorji, waterpolo. Pravico udeležbe imajo vsi klubi, člani LPP, ki ko poravnali vsa svoje obveznosti napram zvozi in pod-, zvozi, s svojimi verificiranimi tekmovalci. Tekmovalci, ki so v katerikoli, disciplini Htur.tnli, na .kateretukoPi. delu dr?.. prVonstva. na podzvoznem prvenstvu no smejo star-tati. V juniorskih disciplinah smejo startati samo oni. ki so rojeni lota 1920 ali pozueje, ostnlj so seniorji. Vsa.k klub more na poecllno točko prijaviti neomejeno At<>-' vilo tokniovitleov, toda sa.tno eno \vaterpolo mofltvo. V watorpolu stnrtnjo lnltko samo seniorji. Skoki bodo v kopališču Ilirije v ponedeljek 22. avgusta oh IS. Skoki: juniorke skačejo tri poljubno skoke, višina 3 m, juniorji •I poljubne skoke iz najmanj dveh različnih skupin, višina 8 in ali 5 m (poljubno). Vsi skoki morajo hiti Izbrani iz tabel pravilnika za skoke JPZ. 1'rijavnina znaša za osebo in točko 2 din, za štofeto 5 din, za w:<-terpolo moštvo 20 din. Prijave jo pnslnti najkasneje do lfi. avgusta do IS nn tajnika LPP (.lesih .Lilij, Ljubljana, Flori,lanska ul. 42). Vso zakasnele prijave in prijavo brez prijavnlno no bodo v nobenem primeru upoštevane. Lepa slovesnost v Rogaški Slatini Rdeči križ v Rogaški Slatini je v nedeljo 31. julija 1938 proslavil 15 letnico obstoja. Po dobro uspelem »cvetličnem dnevu«, ki sta ga vodili ga. ravn. Gračnarjeva in gdč Ahtikova, sc je vršila zvečer v veliki zdraviliški dvorani slavnostna akademija, ki so jo mednarodna publika in mnogi domačini posetili v velikem številu. Na proslavo so prihiteli tudi I. podpredsednik banov, odbora Rdečega križa v Ljubljani g. dr. Fettich s tajni-, kom višjim svetnikom g. Skalarjem in člana glavnega odn. banov, odbora Rdečega križa gg. vladni sVetnih v pok dr Vidic in nar. poslanec dr. Jan-člč. Na večerni proslavi so bila nekaterim zaslužnim funkcionarjem izročena odlikovanja glavnega odbora Rdečega križa v Belgradu. Odlikovani so bili društveni predsednik g. Stanko Šentjurc z zla-to kolajno, podpredsednik g. Miloš Verk, blagajnik g. Rudolf Predan in tajnik g. Albin Podjavoršek pa s »rebrno kolajno za zasluge. Rdeči križ je v svojem 15 letnem delovanju razdal nad 250.000 din podpor. Mnogo so bili deležni podpor revni šolski otroci. Na večerni akademiji je krasno predaval g. prof. Teodorovič, gost iz Vukovarja, ki je zaključil predavanje v slovenščini s citatom J. E. Kreka: Vi vsi, ki 6te seme izkrvavelega naroda... Ganjeno je bilo marsikatero tree. Po krasni reci- taciji gdč. Ahtikove in govorih gg. delegatov je igral zdraviliški orkester pod taktirko g. Antona Ncffala krasne koncertne komade. Bil je lep večeri Kamnik Cesto v Kamniško Bistrico od Kopiš do izvirka so te dni nasuli z gramozom. Zaradi živahnega prometa jo cesta precej trpela. Ceslni odsek od Stahovice do Kopiš jo v prav povoljnem stanju. Cestni udor pri km 4, ki včasih ovira promet, bodo zdaj zavarovali in zgradili močno škarpo. Deln lepo napredujejo. Vedno vnovič pa moramo poudarjati znhlevo, da se ta važna turistična cesta sprejmo med banovinske ceste. Naročnina za ff Poned. Slovenca" naj se plačuje izključno samo po »Slovenčevih« položnicah št. 10.6501 Poglejte dobro na to številko! MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjll znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ITTffffffffll premera 66—76 cm, rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno poslati na Filana Mamula, Vrbosko. (k) Vsakovrstne zlato kupuje po najvišjih cenah CERNB, juvelir, Ljubljana .Wolfova ulica št 3 Denar BANČNO-KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnic PREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone tn srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK državne razr. loterije II Pohištvo i Pohištvo rabljeno, omare, mize, stoli, postelje itd., po najnižji cent, zaradi izselitve, prodam. Vpraša se: Celovška 41, dvorišče, levo. (š) Službe iičejo Postrežnica Išče delo za dopoldanske ure. Sprejme tudi krpanje perila. Miklošičeva c. št. 36 (pri hišniku), (a) Orožniški upokojenec išče službo arhivarja, in-kasanta ali skladiščnika. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12470. (a) Natakarica zmožna vseh gospodinjskih del, išče stalno službo na deželi. Ponudbe v podružnico »Slovenca« v Celju. (a) Krojaški pomočnik mlad, išče zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12488. (a) I! Vajenci ii Vajenko sprejme modistlnja Anica Puhek, šelenburgova 6, I. nadstropje. (v) imam Čajno maslo nudi Kovačič Avgust, mlekarna, Šmarje pri Jelšah. (1) Svetovno cnane nemške inamke »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromlrana tn odporno emajltrana, s nezlomljivim okvirjem dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44. Vsa lahka letna oblatila •1 nabavite najceneje pri Preskerju. Sv. Petra e. 14 Rozine vseh Številk, poceni na zalogi »Veletrgovina Južnega sadja«, Ljubljana. Tyrševa cesta 48, (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji Izberi naprodaj po nmrarjatno nizkih cenah Nova trgovina LJubljana • Tjnfeva cesta 36 (naiprotl Gospodarske zveia) mmm Lepo hišo z vrtom pri banovini v LJubljani ugodno prodam. Dopise upravi »Slovenca« pod »Rentabilna 600.000« .št. 12.333. (p) Vila z lepim vrtom v Rogaški Slatint, primerna za mirno letovanje ali za per.zljonlsta, z oddajo sob, zaradi selitve ugodno naprodaj! -Pod ugodnimi pogoji se odda tudi za več let v najem. - Vprašati: Foto Pelikan, Rogaška Slanina Gostilno z velikim gostilniškim vrtom ln gospodarskim poslopjem, na prometni točki, periferija Maribora — prodam. — Vprašati v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1261. (p) Parcela skupno ali razparcellra-na, v Izmeri ca. 8000 m', naprodaj. Lega ob novi državni tn banovinski cesti. Pogoji ugodni. Eiek trika, vodovod poleg. Po izve se: Vižmarje 100. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na' ohraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št 6, telefon 87-33, tma naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) {fanoianja ODDAJO: Vež stanovanj s hrano in brez hrane v vilah na deželi, v prijaznem kraju, za stalno ali tudi za krajši čas — takoj oddam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lepo stanovanje« 12.314. Konči Ahačič: 46 Trije ftleki Prav v Bogčevem naročju sedi, ko zaprosi: >Bogec moj preljubi! Daj, da bom spet Taci, tale naj bo Luksi, ta pa muca Maci. Ko storiš to, Bogec, se bomo povrnili, mamci svoji dragi veselje naredili.« Bogec pa reče: >Macin bog je Mav-mav. Na lunici sedi. Luksov pa je Hav-hav. Na solnčecu čepi. Dušici naj tja zletita, tam rešenja izprosita. Dušica Taci pa bi Tacika postala, če ne bi nikdar več mami nagajala, če ne bi nikdar več sladkosneda bila in ne bi nikdar več mamce ža-lostila. Dušica Taci pogleda Bogca in reče: »Vem, kako je grdo in hudo, če otroci preveč jedo. Zato ti obljubim, da bom pridna zdaj in jutri in sploh vekomaj.« Tako reče dušica Taci in Bogec ji verjame in jo poljubi in s tem spremeni dušico Taci v punčko Taci. Ta punčka se Bogcu lepo zahvali, potem pa sede na dušico Luksa in vsi trije lete k Mav-mav-u. Enosobno stanovanje ulično, pritličje ln klet, oddam novembra dvema poštenima osebama blizu Mestnega doma. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »400 din« št. 12482. IŠČEJO: Stanovanje dvo- ali trisobno, med Bežigradom in Narodnim domom - iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Profesor« št. 12489. (c) Gospodje! Priporoča se moderni brivski salon. Prvovrstna postrežba. »Strgar«, Miklošičeva, pri kolodvoru. Moderne ondulacije vodne ln trajne, specialno barvanje las, po solidni ceni, strokovno izvrši salon »Strgar«, Miklošičeva, pri kolodvoru, (r) STRDDI BHaaHDiaaFE I Hlektro univerzalni ■ | Stroj v vsako mizar K sko delavnico! H Din 6.800 — M Mizarski mojster Stlbelj, Celje, piše: I S hvaležnostjo javljam Van., da izdelujem vsa stavbena in pohištvena dela na »Fortuni«. Toka porabim približno samo za Din 20'— mesečno. — Ta stroj vsakemu kolegu najtoplejepriporoiam. peter angelo;; LlUOUiHi T»ltJ tV» t'.'SO Programi Radio Ljubljana i Torek, 9. avg.: 12 Vsakemu nekaj (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vesel opoldanski kon-cer Rad. orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, noro-čila — 19.!H) Na«, ura; Problem graditve naših cest (inž. Ernest Udovič, Zagreb) — 19.50 10 minut zabave — 20 Plošče 20.10 Umetnostni spomeniki ua Dolenjskem (g. Jože Gregorič) — 20.30 Koncert zbora konservatori-stov iz Prage — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Iz dobrih starih časov (Rad. orkester). Sreda, W. avg.: 12 Uverture (plošče) — 12.46 Poro, čila — 13 Napovedi — 13.20 Polke in valčki (plošče) —, 14 Napovedi — 18 Konte« Rad. orkestru — 18.40 Mladinska ura: Opazuj in poslušaj ( g. prof. Miroslav Ad-lešič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. nra: Predavanje inšpekcije drž. obrambe — 19.50 Darevski-Lehar: Clo, clo (plošče) — 20 Pevski kontert g. Jožeta Gostiča, čl. zagr. opere, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.4(1 Podoknice — 21 Koncert Rad. orkestra — 22Napo-vedi, poročila — 32.1"» Koncert dveh kitar (gg. Antuno-vič in Haršiag). Drugi programu Torek, 9. avg.: Belgrad: 20 Nar. pesmf, 20.30 Kom. konc., 21.45 Nar. gl., 22 20 Klavir - Zagreb: 20.05 Gou-nodova opera »Faust« — Praga: 20.55 Češka filharm. —, Varšava: 19.30 Zab. konc., 22 Glasba 18. stol. — Sofija: 20.55 Ruske romance, 21.15 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 10.30 Ogrski večer, 21.20 Klavir, 22 Ork. kone., 23 Jazz — Dunaj: 20.10 Koledar za kmete, 21.15 Zab. pogovor, 22.45 Zab. in ples. gl., 24 Kom. in nar. gl. —i Berlin-Hamburg-Konigsl/erg: 20 Schubertov večer —i Lipsko: 20.10 Pihala — Kiiln: 20.10 Igra «Plram in Tizi ba« (po Shakespeareu). Oglas Konvikt šolskih sester v Ljubljani VII., Zg. Šiška, vila Raja se preseli s 1. septembrom 1938 na Celovško cesto št. 98 (pri stari mitnici). Vožnja s tramvajem v središče Ljubljane traja samo 5 minut. — Prostorna hiša, lepa sončna lega, veliko dvorišče s košatimi kostanji. Predstojništvo. Razpis Občina Breznica, okraj Radovljica, razpisuje oddajo vseh del pri zgradbi novega občinskega doma. — Izvzeta so pečarska in elektroinstalaterska dela. — Načrti in ostali podrobni pogoji so na vpogled v občinskem uradu te občine. Pravilno kolkovane ponudbe, s podrobno in skupno navedbo proračunskih stroškov in izjavo ponudnika, da so mu znani vsi pogoji, je vložiti v zaprtih kuvertah do 20. avgusta 1938 v občinskem uradu. Občina si izrecno pridržuje pravico oddaje del, ne oziraje se na najnižjega ponudnika. Občina Breznica, dne 6. avgusta 1938: Jesenski lipski Zafetek 28. avgusta 60% popusta na^skih železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Miha jlova 33/1 sejem 1938 Zafetek 28. avgusta in Častni zastopniki: - J Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Tyrševa 33. Tel. 27-62 in Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Tel. 20-97 Delavce in delaohe nad 18 let stare, izvežbane v cementni-stavbni stroki, sprejmemo. Izučeni cementisti z večletno prakso imajo prednost. — »Alpeko«, industrija umetnega kamna, Ljubljana. Štefan ZeromsM: 36 Zvesta reka Roke so ji drhtele. Jožef je hotel planiti pokonci in nekaj vprašati, ali v tem se začuje ropot voza... Vsi so stekli na hodnik. Pred dvorcem je stala popotna kočija brez svetilk. Salomejinim očem se je zazdelo, ko je ugledala kočijo in štiri konje, kot bi videla mrtvaški voz. Naslonila se je s platem v duši na steno. Človek, ki je bil oblečen kot kočijaž, je povedal geslo Brž je nakrmil nekoliko konje, tačas pa so prinesli iz dvorca kovčeg in ga privezali zadaj na voz. Kneginja in njen sin sta se brž poslovila od vseh in sedla v kočijo. Voz jc krenil izpred hodnika počasi, tiho, da nc bi vzbudil ropota. Utonili so v noč in temo. Izginili. Gospa Rudecka, utrujena in žalostna kot vedno, se je brž umaknila iz veže in je bila zadovoljna, da je slednjič odšel ta pogubni gost. Tudi ščepan, ki je pomagal natovarjati kovčeg, je odšel. Gospodična Salomeja je ostala sama na klopi. Zrla je v ono smer v temo, ki je pogoltnila kočijo. Kolena so se ji stisnila. Roke so počivale na njih. V srcu je bil pokoj. V krogu njenih občutkov jc nastal čudovit preokret. Z naslado je začela misliti na denar, ki ga ji je podarila kneginja Odrowaževa. Kot l)i ji ta misel stisnila srce in zadušila vsako občutje v nji. Trenutek, ki je objel prej ob sami misli dušo z grozo, trenutek odhoda je potekel skoraj brez vsakega čustva. Salomeja sc je v mislih bojazljivo dotikala vsega: prazne sobe, kanarčkove kletke, strahu pred Dominikom, — in z začudenjem opazila, da vse to ne zadaja več bolečin, da je vsako čustvo otopelo. Zoprno olajšavo ji je nudila misel na denar... Ce bi bil oče živ. bi se ga bil gotovo ra/veselil! Saj je pošteno zaslužen, za veliko in iskreno uslugo. . Ne bi bilo treba, da je oče še nadalje ubog upravitelj, ki nosi vedno isto suknjo in dolge škornje, ki se ne more prespati in najesti, nego se mora na sedlu prebijati v petek in sve-tek Od posestva do posestva se večno prepirali in beliti glavo s težko brigo. stati na polju ob vročini in nevihti ter večno trpeti in skrbeti za tujo korist... Kdo ve, če si ne bi lahko za ta denar kupili v drugem kraju posestva, kjer bi na svojem in v miru cvetelo gospodarstvo; vse potrebno bi imeli tam, konje za delo in dva konja za vožnjo in kočijo na peresih, da bi se vožilv v cerkev, in praznične obleke Kmetje bi pozdravljali, kot se spodobi — >milostni gospod«. Misli so ji begale po neznanih krajih, Toda ker se je morala vrniti iz kraja brezciljnih sanj v bridko resnico, se jc pomaknila na daljni grob. Ah, da bi sc mogla splaziti tja na kolenih in poiskati grob! Z vsem telesom bi se vrgla nanj in ga oojela z fokama! In izpovedala bi tej peščici prabu, kaj se je zgodilo, in ji priznala svoj podli, strašni, sramotni grehi Pojasnila bi svoj padec in razodela svojo krivdo! Treba je postaviti za ta zlati denar železen križ na gro-, bu... Napraviti napis... In jc začela misliti, kako bi prišla v tiste kraje. Spomnila se je poslednjega pisma, ki je bilo napisano s svinčenko. Na misel ji jc t udi prišlo, da ie tam zapisano ime kmeta, pri katerem je ležal oče pred smrtjo. Vzela je iz žepa pismo in ga držala v rokah Terana noč ji ni dala prečitati poslednjih očetovih besedi. Roke so se povesile. In tedaj je začela božja roka trgati raz zemljo gosto nočno tančico. Iz teme so vstajali obriši topolov ob vodi, katerih vrhovi so se nagibali na razne strani. Pojavile so se čiidnr, nepričakovane oblike, kot so tudi oblike čustev v trpljenju. Na nebu so se črtale te pojave in priž.ele medse pogled. Samo za hip. potem pa se je odtrgal od njih.. V daljavi je sivi jutranji svit delil zemljo od neba. Mehke, mejile so se kot črnikaste proge pozibavale nad dolino ob reki Iz, inegle so se oglašali ptiči tako harmonično, ko da se oglaša mCgla sama in vabi iz teme s temi glasovi ter odkriva barvo in obliko svojo. Lahen, v dolinah vlažen vetrič je pregibal zasanjano vejevje V bližini na vrtnih gredah je sinila bela barva, ki topi v srcu želo spomina in jo človek občuti kot vidno, naso bolečino. Toda srčne oči so obvladale tudi .njo. Morala se jc napiti maščevanja... Tudi to je minilo .. Težka pospanost ji je objela dušo in telo. Zdaj se bo vsaj lahko prespala po tolikem naporu v svoji postelji, na kateri jc ležal (oliko časa tuj človek. — Srce nc bo več trepetalo, kadar bodo začeli razbijati po oknu. — Naj pri- dejo in pogledajo, naj iščejo in vohajo. — Ne bo več blaznega napora, neskončnega tekanja in brezkrajne, mučne brige. — Nikogar več ni varovati. — Mir, tišina, red bo. Spat bo treba!, — Salomeja vstane, da bi šla v svojo - sobo. Toda po kratkem razmišljanju zavije proti reki, da se nekoliko izprehocii. Računala je, da se bo zdanilo, preden prispe do reke, in bo lahko prečitala v očetovem pismu ime vasi in tistega kmeta, v čigar koči je umrl oče. Šla je počasi nizdol po poti, po mehkem pesku, ki ga je ovlažila nočna rosa in pokrila povrhu s temno plastjo. In krenila je po mokri travi proti reki, ne da bi se zavedala, zaka j Za hip je obstala v lopi, ki je bila obraščena z dehtečo divjo trto. Misli so ji bile mirne, tihe in se bavile samo z. vprašanjem, kaj naj zdaj kupi za denar. Budila je v sebi ponos, da ne bo več pepelka, živeča o>d milosti svojih daljnih sorodnikov, sirota, od katere si hoče pobrati poljub vsak milostivi gospod gost. Naveličali in utrudili se bodo vsi tisti, ki se bodo pehali za njo, še preden bo s kom spregovorila ... Polahko in neopazno se je zdanilo. Vse glasnejše se je razlivala ptičja pesem. Že so se kazale tudi daljne, cvetoče, nepokošene poljane, ki jih je docela zedi-n.il a motna barva rose. Temnosive rosne kapljice so visele po listih in popju kot zrnca živega srebra. Daljni gozd je posivel. Razno barvno nebo se je vse bolj pre-nregalo z rdečim žarom. Salomeja je stopila iz lope in zavila proti roki. ki je zrastla nad bregove od Ivandanske poplave. Voda je bila kalna, rumena kot ilovica in se je podila ter drvela v vrtincih. Poplavila je vse rdeče in rumeno cvetje, zvijala v loku poleglo bukovje, zajela v svoj tok sklonjeno vejice vrbičja. Od reke je prihajal vlažen duh. V globoki jutranji tišini začuje Salomeja hipoma odmev kratkega ropota, kot bi v daljavi udarjal na boben. Posltih-nila jc. Nato je pokimala z. glavo Bila je kočija, v kateri sta se peljala gospa kneginja in njen sin po daljnem mostu pod gozdom preko te kalne reke. In začela je tuhtati... In kot bi raz.česnile peklenske roke kos platna na dvoje, se je naenkrat vse raztrgalo v njej. Strašen obup, slepo in gluho čustvo, kot strast tigra, kadar plane na svojo žrtev, jc sunilo iz. neznanega skrivališča v duši. Telo, ki sc ni zavedalo svoje pobesnelosti, se je zagnalo na breg in podilo ob vijugastih ovinkih desno in levo. Hipoma obstane Salomeja. In se je zagledala v bučno, naraslo votlo, ki se je valila s črnimi valovi in vrtinci. Zamislila se je — zamislila ... Nekaj se poraja v njej, se izvija iz vsega bitja ter postaja trdo kot železo. Glasno se zasmeje. In vzame iz žepa mošnjič z zlatimi cekini, si jih nasiplje precej v pest, ki jo visoko dvigne, zamahne in vrže v hitro vodo. Voda je zapljusknila — v znamenje. Salomeja strese iz mošnjička še preostalo — in vsuje zlato v kalne valove. Voda je pljusknila —. v znamenje. Razumela je edina, kaj trpi srce. Edina je odgovorila z razumevajočim zvokom. Ko se i_e Salo-meja rešila denarja, je zapustila reko. Zagazila je v visoko, rosno in mokro travo. Zagledala se je v bujno cvetje. Zdelo se ji je, da jo cvetke pomilujejo, pa ji ne morejo pomagati. Ker so se ji zmočili čevlji, je zavila na peščeni pot, ki je peljal od dvorca proti mostu Že se je zdanilo in v mokrem pesku so se že razločevali globoko zarezani sledovi koles in konjskih kopit. Ko je opazila Salomeja sveže sledove v črnem, vlažnem pesku, se je spet zdrznila kot v čudu. Trgalo se je v njej in paralo . ■. Počasi kot senca se je vlekla proti dvorcu. Pa se je spotaknila ob drobnem kamenčku na poti in padla v mokri pesek na obraz. Stari Ščepan je vstal kot vsak dan ob zori in se odpravil s čebriči po vodo k studencu, ki je že od njega dni izviral v dolini pod hrtišiko. Godrnjal je stari kuhar sam zase in se jezil nad čebriči, ki so mu lezli na tla. Ker je bilo bliže, je krenil s pota na stezo, ki je peljala prav do studenčka. Pa se mu je zazdelo, ko se je ozrl jx) poti, da leži tam nekaj črnega. In takoj ga je obšla zla slutnja: gotovo spet kaka vstaška reva. Že se je premislil: naj ga najde in pobere, kdor hoče... Pa mu radovednost ni dala in je previdno lezel tja. Bil je že precej blizu, pa jo je spoznal, vrgel čebričke po tleh — in stekel k nji, kar so mu dale moči! S čvrstimi rokami je previdno dvignil s tal telo brez življenja, položil visečo glavo na svojo ramo in jo nesel počasi na dvorec, jadi.kujoč: >1 kaj pa ti je, ubožica, kaj ti je? O, vedel je stari, vedel... Lepo so te prekanili, dobro so te dali — e, da. da, ubili so te, ubili!...« Konec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karei Ceč izdajatelj: ivan Rakov« Urednik: Viktor CenSiS