> (?q hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče i ----..W..WW ww»ivij kVIVII v V/IVVV^IIIj Turbo Šlank svetovno priznan proizvod, § cla boste še lepši,zapeljivejši in vitkejši! __ _ Pokličite brezplačno številko @B® ©f WK0* in se prepričajte! ——————^____________ BftBTECr/dik'iiMgj Poiščite več informacij na WWW.rsh.Si Samo: seMos f Aleš: 041 615 Aleš: 041 615 050 masažni aparati www.semos.si r\'wi IM ul,, ir v ■■■ (spef ) sme smigati odpadke wodsOusi ®/S7 rl/ena krila Aleš Kreže iz Radeč se ljubiteljsko ukvarja s fotografijo že iz osnovne šole. »Ima prirojen občutek za trenutek. Zato je logično, da ga zanima predvsem reportažna fotografija, iskanje podob trenutkov, ki bodo ujete v brezčasnost...« je zapisal za medije njegov prijatelj Matej. Lani je Aleš sodeloval na tretjem mednarodnem fotografskem natečaju društva National Geographie Society in njegovi fotografiji Carrousel du Louvre , eni izmed 223.()()() fotografij z vsega sveta, je komisija podelila prvo mesto v kategoriji kraji. V kategoriji ljudje in narava pa je šla nagrada na Nizozemsko oziroma na Kitajsko. Poglejmo kronologijo dogodkov: Aleš se je lani avgusta odpravil z družino v Disneyland oz. Pariz, kjer je posnel vrtiljak, septembra je slovenska komisija izbrala njegovo fotografijo za Washington, tam je decembra mednarodna komisija določila njegovo fotografijo kot najboljšo, maja letos je odšel Aleš za nagrado v Washington, 27. junija 2009 pa smo se pogovarjali z njim na Kopitniku ob srečanju rodbine Slanšek. »Pravzaprav se je vse skupaj odvijalo zelo nenavadno,« se smeje simpatični Radečan. »Ko smo se vračali lani avgusta vsi utrujeni po ogledu Pariza v hotel, je bilo deževno in turobno. Namenili smo se proti Louvru in tam se mi je pred lunaparkom Jardi n de Tuileries odprl čaroben prizor... Sonce je bilo pod oblaki in tisti trenutek je razlilo svoje žarke po lunaparku in na vrtiljak, ljudje na sedežih pa so ob vrtenju delovali kot zabrisane silhuete...« Tudi nadaljnji dogodki so podobni adrenalinski zgodbi. Ob nekem izletu v Francijo na festival reportažnih fotografij je Aleš pokazal svoj posnetek Arneju Hodaliču, svetovno priznanemu fotografu, in on je dejal: »V redu je...« Aleš je bil skoraj malo razočaran, saj je pričakoval več pohvalnih besed. Potem pa ga je lepega dne poklical: »Si poslal fotografijo na natečaj?« »Kakšen natečaj, katero fotografijo?!« In potem se je vse odvrtelo z vrtoglavo naglico, saj je bilo časa le en dan. Treba je bilo dobiti prijavnico, naslov, odposlati... Pol ure pred rokom je imel vse urejeno. Seveda je bilo majsko srečanje z uredniki svetovno popularne revije v Washingtonu nepozabno, prav tako z drugimi fotografi. In kaj si obeta od tega prestižnega priznanja Aleš? »Upam, da se mi bodo odprle nove poti oziroma srečanja, na katerih se bom še česa naučil in dobival dragocene izkušnje ...« In kako so ocenili fotografijo prvega Slovenca na teh stopničkah strokovnjaki iz mednarodne žirije? * Maggie Steber: Fotografu je uspelo nekaj, kar smo že tolikokrat videli, ujeti na nenavaden način. Všeč mi je vsa ta zabava, toda v njej je nekaj skrivnostnega, neka slutnja. Zelo očarljivo in filmsko. Kaj neki skrivnostnega se bo zgodilo? * Elizabeth Krist: Všeč mi je razpoloženje in tisto, kar se ne vitli, pa tudi občutek gibanja. Pričara čustva iz otroštva. * Darren Smith: Občutek imam, kot da sem v tem zabaviščnem parku. Prestavi me tja, hodim med hrupno množico. Zanimiv je sončni zahod in bolj temačno razpoloženje. Predvsem gre za to, da se začenja noč in se spreminja razpoloženje. Kaj več bomo izvedeli na internetu s klikom Aleš Kreže, fotografijo pa lahko občudujemo vse do septembra tudi v hrastnjškem zdravstvenem domu, kjer razstavljajo člani celjskega društva SVIT, katerega član je od februarja letos tudi Aleš Kreže. Besedilo in slike: Fund Moljk Nagrajeno slika: Aleš Kreže OSREDNJA KNJIŽNICA CEUE Morate prebrati: Vlada razrešila vodstvo RTH Turistične priložnosti v Zasavju Aufzic Podmeja in KD Partizan Trbovlje Intervju: Branko Grom Reportaža: Potepanje po Strasburgu Čečanski dan mladosti Špegu za Alenko Urbanc Trboveljski karateisti A. Porednik: Hrepenenje v prazno Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00siti, polletna 13,52 EUR (3.240.00siti. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UVODNIK y i!§j V torkovem dopoldnevu je Zasavje za trenutek onemelo ob vesti, da je na Izlakah, v naselju Narof, v Zagorski občini, strmoglavilo športno letalo, last Aero kluba Zagorje ob Savi. Po besedah predsednika kluba je bilo letalo tehnično vzdrževano in do naslednjega pregleda je imelo še 50 ur letenja. Strokovnjaki so bili na delu na terenu do poznih popoldanskih ur. Več podatkov kot to, da sta oba mladeniča iz Trbovelj, ki sta bila v letalu, mrtva, do večernih ur nismo uspeli dobiti. Po besedah letalskega inšpektorja Romana Rovanška bodo ugotovitve t.i. preliminarne preiskave znane v enem mesecu, celotna preiskava, zakaj se je letalo zrušilo - zaradi tehnične okvare ali zaradi človeškega faktorja - lahko traja leto dni. Prebivalci Narofa so povedali, da je letalo že nad hišo letelo zelo nizko in stanovalka se je že ustrašila, da se bo zaletelo vanjo, vendar se je nekoliko dvignilo, potem pa se na travniku, tik pri naselju, zrušilo. Posebnega ropota ali močnejšega poka niso slišali. Razbitinam se tudi niso upali približati, ker so se bali eksplozije, so pa takoj poklicali policijo, ki je v nekaj minutah prišla na kraj dogodka, malce za njo pa še gasilci in reševalci. Policisti so takoj zavarovali območje okrog razbitin ponesrečenega letala. Odveč je razlagati, da so prebivalci naselja prestrašeni in presunjeni, kljub temu, da uradno imen ponesrečenih še niso objavili, se v majhnem zasavskem prostoru hitro širijo vesti. Mlada ponesrečenca, stara 22 in 29 let, sta iz družin Marodi in Kahne, soseda v naselju Dom in vrt v Trbovljah. Vseeno je, za kakšno vrsto nesreče gre, ko ugašajo mlada življenja. Zvečer je zvonilo v zvoniku župnijske cerkve sv. Martina v Trbovljah. Mogočno so odmevali zvonovi! Zdelo se je, da dajejo vse od sebe! Zvonilo je v spomin na dve mladi duši, ki sta zapustili praznino povsod tam, kjer ju bodo pogrešali...ko so zvonovi utihnili, je nastal neverjetno tih trenutek...Nasvidenje nad zvezdami! Urednica Marta HjL mtemA šievm me 13. 200*1 Letalska nesreča na Narofa - Izlake Slika: Irena Ravnikar Hriberšek r Triinštirideset udeležencev izobraževanja odraslih pri Zasavski ljudski univerzi je 7. julija dobilo dvaindvajset spričevala o zaključnem izpitu in enaindvajset o poklicni maturi, devet ekonomskih in dvanajst prometnih tehnikov. Zanje je bil to poseben dan. Podelitev se je začela z Gaudeamus igitur, čestital jim je voditelj krajšega kulturnega programa, Tomaž Petek, ki jim je med drugim povedal, da se ob delu šolajo posebni ljudje, ki jim uspe uskladiti delo, učenje in družinske obveznosti. Zato morajo biti še posebej ponosni nase, svoje dosežke in dati življenju najboljše kar imajo, predvsem pa zaupati vase in svoje sposobnosti. Direktor ZLU, Tone Bezgovšek, je zbrane nagovoril in čestital za dosežen uspeh. Skupaj s sodelavkami jim je podelil spričevala in simbolična darila. Po zaključku uradnega dela so se zbrani zadržali na priložnostni pogostitvi in neformalnem druženju. Besedilo: Irena Vozelj, slika: arhiv ZLU 1 a h] vy a IJ a Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Viktorja Pajka. moža, očeta, dedka in pradeda. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za tolažilne besede, cvetje in sveče. Internemu oddelku Bolnice Trbovlje za oskrbo, za vso skrb osebni zdravnici Amni Sarajlič, dr. Boštjanu Zupanu in dr. Andreju Pogačniku. Hvala za lep obred župniku Francu Orniku, za govor Magdi Žagar. Hvala tudi gasilcem z Marnega in Dola. borcem, pevcem in godbi iz Steklarne. Hvala sodelavcem iz brusilnice in kontrole za tolažilne besede, sveče in denarno pomoč. Žalujoči: žena Štefka, hčerki Štefka in Dori ter sin Viktor z družinami “7 CA/n Občina Zagorje bo 9. avgusta praznovala občinski praznik v spomin na napad revirske partizanske čete na orožniško postajo v Zagorju leta 1941. V teh dneh je dogajanje na vseh področjih življenja v Zagorju ob Savi zelo pestro. Ob občinskem prazniku, na predlog Odbora za odlikovanja Občine Zagorje ob Savi, podeli župan priznanja Občine Zagorje ob Savi. Priznanja se podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu Občine Zagorje ob Savi. O letošnjih prejemnikih je občinski svet že odločal in o tem smo že poročali in bomo še po podelitvi, ki bo na slavnosti seji občinskega sveta 6. avgusta v Delavskem domu. V petek, 7. avgusta bo tradicionalna noč pred nočjo z Omarjem Naberjem in Severino, v soboto, 8. avgusta prihaja na zagorsko noč Jan Plestenjak, Kingston!, Boštjan Konečnik in hišni ansambel Avsenik. Obiskovalci bode) tako uživali ob dobri glasbi različne zvrsti, le tradicionalnega ognjemeta letos ne bo. Splošna gospodarska kriza, ki jo občutijo tudi mnogi v zagorski občini je razlog, da so se občinski možje odločili, da bodo sredstva, ki bi bila porabljena za ognjemet, razdelili Rdečemu križu in Karitasu. Prva prireditev iz sklopa novih pridobitev je bila 25. julija, ko je bila otvoritev modernizirane lokalne ceste Podkum - Padež, ki je sovpadala s praznovanjem 75. letnice Gasilskega društva Padež in 70. letnice izgradnje gasilskega doma. Ob tem je bila slavnostna otvoritev obnovljenega gasilskega doma. Na gasilsko-športnem poligonu v Padežu je bila ob tej priložnosti gasilska parada s Pihalnim orkestrom Svea Zagorje, nastopil je ženski kvintet Neža, skupina Skrhane kose, sledila pa je gasilska veselica z ansamblom Iskra. Na Prvinah bo otvoritev novega doma z imenom hotel Dom Utrip. Gre za vlaganje privatnega kapitala, vsi pa pričakujejo, da bo dogajanje pod Cemšeniško planino dobilo pestrejši utrip. V letošnjem letu je najpomembnejša pridobitev za občino Zagorje ob Savi in za zagorske občane »investicija desetletja«, izgradnja zagorske obvoznice s krožiščem in s prenovljeno Cesto zmage. Slavnostna predaja namenu bo predvidoma 6. avgusta, eno uro pred slavnostno sejo občinskega sveta. V zaključnih dneh praznovanja imajo v načrtu položitev temeljnega kamna v začetku septembra za izgradnjo nove lekarne ob Zdravstvenem domu Zagorje. Zvrstilo se bo tudi nekaj športnih dogodkov, med katerimi je treba omeniti 5. tek po zagorski dolini, ki bo 8. avgusta 2009. O dogajanju v prazničnem Zagorju več v naslednji številki Zasavca. MaH Wr rn p adlh adl X/ Izvajalci del zaključne faze rekonstrukcije državne ceste skozi Trbovlje, na Trgu revolucije, dela na cesti počasi že zaključujejo. Zaradi varnosti pešcev, voznikov in delavcev bodo cesto, skupaj s podhodom za pešce, odprli v drugi polovici avgusta. V začetku letošnjega leta sta se Občina Trbovlje in Direkcija Republike Slovenije za ceste lotili še zadnje faze rekonstrukcije državne ceste, ki pelje skozi Trbovlje. Dela na cesti so že pri koncu, potrebno pa je zaključiti še podhod za pešce. Izvajalec del, vodstvo Občine Trbovlje in Direkcija so se skupaj odločili, da bodo cesto in podhod, zaradi varnosti pešcev, voznikov in delavcev, odprli istočasno, in sicer, po zagotovilih izvajalca, najpozneje konec avgusta, čeprav je pogodbeni rok zaključka del 31. oktober 2009. Uradna otvoritev zaključne faze rekonstrukcije državne ceste bo v septembru, ko se bo začela tudi temeljita rekonstrukcija ceste na Trgu revolucije, ki so jo vozniki v tem času uporabljali za obvoz. MaH ~7d d\/r^ FUNŠtEftC Treslo, se i,e Zasavje, rodilo se je...(v četrto) ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje je trboveljski cementarni dovolila s ponovno izdajo okoljevarstvenega dovoljenje kurjenje odpadkov. Po tistem, ko so v Lafargeu Cementarni d.d. Trbovlje po za njih mnogo predolgem čakanju in večkratnemu dopolnjevanju vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (IPPC), tega pred tremi meseci končno le dobili, se je v Zasavju pričel boj okoljevarstvenikov za prepoved kurjenja odpadkov oziroma za odvzem IPPC, kajti zrak, ki ga dihajo prebivalci zasavskih dolin je že brez dodatnega onesnaževanja dovolj slab in zdravju škodljiv. Po zagorskem referendumu proti sežiganju odpadkov v Cementarni Trbovlje v juniju in protestu trboveljske civilne iniciative z imenom Za bodočnost Trbovelj pred MOP in ARSO skupaj s člani zagorskega Eko kroga in vaščani Ravenske vasi konec junija ter ob polemikah o proti-zakonitosti sprejetja Odloka o prepovedi kakršnegakoli sežiganja odpadkov v trboveljskem občinskem svetu, je pred štirinajstimi dnevi (16. julija 2009) okoljski minister Karel Erjavec povedal, da je ministrstvo odvzelo okoljevarstveno dovoljenje družbi Lafarge oziroma ga vrnilo v ponovno presojo prvostopenjskemu organu. Medtem, ko so bili okoljevarstveniki sicer potolaženi, ne pa tudi zadovoljni, so bili v Lafargeu šokirani nad odločitvijo ministrstva in so se šele po nekaj dneh javno odzvali. Po besedah generalnega direktorja družbe Lafarge Cementarne Trbovlje Iztoka Viranta so bili presenečeni in so menili, da je MOP podlegel političnim pritiskom in zanemarili dejstva, da Lafarge izpolnjuje vse pogoje za IPPC. Napovedal je tudi posledice, ki jih bo imela Cementarna zaradi »uradnikov, ki s političnimi odločitvami onemogočajo poslovanje in obstoj uspešnih podjetij«. Presenečenje okoljevarstvenikov ni bilo tako veliko, kajti po njihovem mnenju so zasledili nepravilnosti in napake v postopku Agencije RS za okolje, inšpekcijskih služb in ustanov, ki naj bi bile pristranske pri izdaji mnenj. Zaskrbelo jih je le, da bo družba Lafarge pri ponovnem postopku pridobivanja dovoljenja za uporabo odpadkov deležna še večjih ugodnosti. Vsi, ki s(m)o pričakovali ponovitev dolgotrajnega in zahtevnega postopka in si posledic preklica IPPC nis(m)o upali niti zamisliti, s(m) o doživeli šok čez kratkih sedem dni, ko je ARSO sporočil, da so ministrovo zahtevo po ponovni presoji izpolnili in ugotovili, da so dani vsi pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. Dodatno so utemeljili samo svojo tretjo, aprilsko odločitev, kakorkoli s »četrtim« IPPC v Lafargeu lahko spet kurijo odpadke. Uroš Macerl, predsednik Eko kroga in stranka v upravnem postopku ima veliko pripomb in pomislekov in pravnih podlag za pritožbe. Zagorski župan Matjaž Švagan, ki ga skrbi zdravje Zasavcev, je začuden nad hitrostjo postopka in je prepričan, da stoji za tem kapital, »vlada pa hoče iz Zasavja narediti francosko kolonijo«. Pisno se je obrnil na predsednika vlade Boruta Pahorja v imenu političnih strank (razen Zares-a) za sprejem njihove delegacije, vendar jih premier ni hotel sprejeti. Boštjan Pihler, Macerlov somišljenik napoveduje tudi državljansko nepokorščino in protestne shode v Zasavju in v Ljubljani. Mail Vlada je na julijski seji sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za plinsko parno elektrarno v Termoelektrarni Trbovlje. Sklep vsebinsko opredeljuje oziroma vsebuje podrobnejšo določitev področja, kjer se pripravlja državno prostorski načrt in obveznosti v zvezi s financiranjem DPN in roke, ki so s tem povezani ter navedbo nosilcev urejanja tega prostora. Sprejetje tega sklepa je potreben pogoj za realizacijo projekta nove proizvodne enote v Trbovljah. S tem je Vlada dala zeleno luč umeščanju tega projekta v prostor. Gre za plinsko parno elektrarno električne moči 290 megavatov, za kar je kot primarno gorivo trenutno predviden zemeljski plin, trudijo pa se, da bi ta postopek dopolnili s sistemom za uplinjanje premoga in mazutov - gre za tako imenovani IGCC - Integrated Gasification Combined Cycle, kjer bi riziko, ki ga prinaša zemeljski plin, močno zmanjšali. Zavedajo se, da je zemeljski plin relativno drago gorivo in pri trenutnem padcu cen električne energije je ekonomska upravičenost tovrstnih elektrarn precej vprašljiva. MaH Na letošnji razpis službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je občina Trbovlje prijavila nadaljevanje rekonstrukcije lokalne ceste na odseku Jager - Urankar - Vrhe. Na razpisu so uspeli pridobiti 172.()()() evrov, to pa je za 64.000 evrov več kot so predvideli v planu. Na podlagi tega so v rekonstrukcijo vključili tudi odsek od Cestnika do Vrhov dolg 365 m. Mali Z3 avc FUNfaZC Q| Vlada RS je na redni julijski seji sprejela sklep, da s 23. julijem 2009 z mesta direktorja javnega podjetja Rudnik Trbovlje-Hrastnik. d. o. o., razreši Bojana Klenovška, mag. Polono Lajevec pa z mesta namestnice direktorja. Za vršilca dolžnosti direktorja javnega podjetja Rudnik Trbovlje -Hrastnik, d. o. o., do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, je imenovala Zdravka Stradarja. Nadzorni svet javnega podjetja Rudnik Trbovlje Hrastnik, d. o. o., je po pregledu letnega poročila za poslovno leto 2008 in letnega poročila skupine RTH za poslovno leto 2008 Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici predlagal, da predčasno odpokliče direktorja in namestnico direktorja Bojana Klenovška in mag. Polono Lajevec Razlog za odpoklic in razrešitev dosedanjega poslovodstva so slabi poslovni rezultati, ki se kažejo predvsem v visoki izgubi na proizvodnem delu v višini 6.172.040,00 evrov. Rezultat bistveno odstopa od Poslovnega načrta Rudnika Trbovlje - Hrastnik, d. o. o., sprejetega na Nadzornem svetu marca 2008, v katerem je bila predvidena izguba z učinki odprodaje hčerinskih družb Gratex, d. o. o., in Toplarne Hrastnik, d. o. o., v višini 2,4 milijona evrov. Brez učinkov odprodaje obeh hčerinskih družb (če prodaja ne bi bila realizirana) je bil predviden na proizvodnem delu pozitiven izid poslovanja. V letu 2008 je bila realizirana odprodaja hčerinske družbe Toplarna Hrastnik, d. o. o. Poslovodstvo ob pojavu problemov in negativnem poslovanju ni predlagalo niti sprejelo potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, z nekaterimi odločitvami je negativni rezultat povečalo (nakup delnic NLB, izvedba reorganizacije podjetja in sprejetje sistematizacije). Poslovanje z izgubo se je izrazilo tudi v porastu poslovnih obveznosti s 5.644.269 evrov na 7.240.290 evrov. Pomisleki obstajajo tudi pri javnih naročilih, ki so bila izvedena z direktnimi pogajanji, ki temeljijo na pritožbah drugih možnih dobaviteljev. Po viru: MalI V Termoelektrarni Trbovlje se je 21. julija 2009 zgodila delovna nezgoda, ko so se štirje delavci zastrupili z ogljikovim dioksidom. Nesreča se je zgodila med rutinsko zamenjavo akumulatorja za napajanje stabilne gasilne naprave v prostoru plinske turbine. Delo so opravljali štirje delavci, trije zunanji izvajalci, serviserji, ki jim je na pomoč prišel še delavec termoelektrarne. Med preizkušanjem delovanja naprave, ki se uporablja v velikih industrijskih objektih, je prišlo do nenamerne sprožitve. Zaradi vdihovanja večjih količin plina sta dva delavca izgubila zavest, druga dva pa je plin precej omamil. Vsi so bili prepeljani v trboveljsko bolnišnico in so jo, dva prej, dva čez nekaj dni, že zapustili. Kraj nesreče so si ogledali tudi kriminalisti in inšpektorji, ki bodo ugotavljali vzroke te dokaj hude in tudi nevsakdanje nesreče. MaH Kolo je v poletnih mesecih eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Zraven prevoza se kolo čedalje pogosteje uporablja za rekreacijo. S kolesarjenjem kot zelo enostavnim in ekološkim načinom gibanja in prevoza prispevamo k čistejšemu okolju. Kolesarji so poleg pešcev in voznikov motornih koles najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi neupoštevanja strani in smeri vožnje (vozijo preblizu roba vozišča po levi strani v smeri vožnje), velikokrat vozijo po površinah katere niso namenjene njim (pločniki, prehodi za pešce), vozijo pod vplivom alkohola, ne upoštevajo pravil prednosti (največkrat na križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji “stop” znak ali znak “križišče s prednostno cesto” velja tudi zanje, in ne le za voznike motornih vozil). Zaradi navedenega so kolesarji v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Velikokrat so kolesarji žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov, voznikov ki vozijo pod vplivom alkohola, zelo pogosto pa njihovo vožnjo ovirajo nepravilno parkirana vozila. Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v cestnem prometu kot drugi udeleženci v cestnem prometu. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni. Zaradi tega ni odveč opozorilo na previdno vožnjo in skrb za lastno varnost. Izsek iz razmišljanja Andreja Juriča, Komandirja PP Trbovlje |0 mčm? V Zasavskih lekarnah so se odločili za obnovo centralne lekarne v Trbovljah, ki ima prostore v Zdravstvenem domu Trbovlje. V zavodu zagotavljajo, da oskrba občanov z zdravili in ostalim materialom, ki ga je mogoče dobiti v lekarni, ne bo motena. V času prenove bo lekarna delovala na rezervni lokaciji. Ta pa je v isti zgradbi, v pritličju, tam kjer se je do sedaj dovažal material in ostalo blago za lekarno. Med delovnim časom bo mogoče dobiti zdravila, ki so bila predpisana z receptom in tista brez recepta. Mogoče je, da bo obseg ponudbe nekoliko manjši, vendar se bodo trudili, da bo oskrba čim manj motena, zato pa se lahko kupci oskrbijo s potrebnim v enoti lekarne Center na Trgu revolucije. Adaptacijska dela bodo potekala predvidoma do 14. septembra 2009, ko bo zjutraj lekarna že lahko nemoteno poslovala. MaH Hrastu iški bazen bo do 15. avgusta zaprt za ljubitelje plavanja in vodnih užitkov. Direktor Kulturno rekreacijskega centra Hrastnik, ki upravlja z bazenom, je povedal, da so bazen zaprli zaradi večjih vzdrževalnih del, ki so bila nujno potrebna, saj je sicer občanom bazen na voljo vseh enajst mesecev v letu. Ker je za njih pomembnejša zimska sezona, ko je občutno več obiska, kot v poletnih mesecih, ko se ljudje odpravijo na počitnice in v druge odprte bazene, so se lotili v dneh od 15. julija do 15. avgusta temeljite obnove in več manjših popravil bazena, nato pa se bodo zaposleni še odpočili na kolektivnem dopustu in nabrali moči za novo sezono. Muli Pri spominskem pomniku revirski četi v bližini koče na Čemšeniški planini bo v nedeljo. 2. avgusta 2009 slovesnost v spomin dogodkov iz partizanske preteklosti, s pričetkom ob 11.00 uri. Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Zagorje ob Savi in Občina Zagorje organizirata slovesnost na kateri bo slavnostni govornik zagorski župan Matjaž Švagan, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pevci Moškega pevskega zbora »Loški glas«, gledališka igralka Jerca Mrzel in recitatorja Prosvetnega društva Cemšenik. Mali Zagorjan Pero Brkovič se je odločil, da po nordijsko »potuje« iz Doboja v BIH v Zagorje ob Savi v SLO. Hoditi bo pričel v Doboju 1 1. avgusta 2009 in bo prihodil v Zagorje ob Savi 22. avgusta 2009. V dvanajstih dneh bo prehodil 443 km. Vsak dan se je namenil prehoditi v povprečju okrog 40 km - deset gor ali dol... Pero je bil pred 51 leti rojen v Doboju, po narodnosti je Hrvat, po srcu pa Slovenec. V Zagorju ima družino in že desetletja dela v kulturnem domu - »v mojem delavskem domu«. Pot od Doboja do Zagorja zanj ni le hoja, ampak »poskus ponesti duh prijateljstva prek treh držav nekdaj skupne domovine«...«Zato želim na tej poti stisniti roko vsakomur, vsem ljudem dobre volje, vsem, ki želijo živeti v sožitju in prijateljstvu.« Pohod prijateljstva bo vsak dan mogoče spremljati na spletnih straneh in na radiu. Mali -ya fUMftflgC ©I Saz,en na rudniškem brižlMu Na križišču Rudnika v Hrastniku, blizu Mercatorja, kjer je odcep proti centru, je že nekaj časa cesta zožena, ker gradijo razbremenilni bazen na kanalu kolektorskega sistema. Prometni režim je nekoliko okrnjen, vendar bodo z deli končali že v začetki avgusta. kolektorski bazen župnišče ho* do.bilct no^o, V teh dneh na Dolu zaključujejo obnovitvena dela na strehi župnijske hiše, ki se bodo končala konec julija. Bodo obnovili tudi fasado? »Ne, imeli bomo le novo kritino. Varovalni oder pa je treba postaviti po zakonu zaradi varstvenih ^ vili k cerkvi, kjer se bodo dela nadaljevala prav tako na strehi. Na župnišču bo nova kritina križišče Rudnik Hrastnik n j«-.'!•.-«•.£*>v '•V-V 'V ■ : ■ • Krdžiiče Riblov most; Strahovi, ki so jih imeli nekateri vozniki v zvezi z novim prometnim režimom na križišču Riklov most, se niso uresničili. »Navadili so se in doslej na srečo še ni bilo problemov,« je povedal Jani Kraner, direktor občinske uprave. Nekaj možnosti za kakšne zastoje bo le pozimi, če na poledenelem klancu proti Dolu ne bi speljali kakšni šleper-)'■ Ampak do zime je še daleč... w% «ra ft š*- J a Riklovega mostu •' ■ <•' I» za avc p^iii[0/ini(BLSitii vj Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Zasavje je nosilec projekta Motiviranje in usposabljanje za iskanje turističnih priložnosti v okolju na območju LAS - društvo za razvoj podeželja Zasavje. V ta namen je organizirala prvi sklop treh delavnic z naslovom Motivacija za uspešne projekte. Predavanja so bila 8. julija 2009 v restavraciji Zasavski gurman na Dolu pri Hrastniku, 10. pa v dvorani Kulturnega doma Mlinše in v dvorani gasilskega doma v Čečah. Na Dolu se je zbralo okoli dvajset ljudi, ki tako ali drugače že delajo na področju turizma. Ves čas so sodelovali s predavateljico dr. Nado Zupan, ji predstavili svoje izkušnje in odgovarjali na njena vprašanja. Tako so že na začetku ugotovili, da je v Zasavju dovolj priložnosti za turizem in tudi idej ne manjka, potrebna pa je akcija. Pri tem je pomembno sodelovanje ljudi, ki si zaupajo in pomagajo, so samozavestni, imajo jasne cilje in so motivirani za delo. Tako skupina na Dolu, kot tudi na Mlinšah in v Čečah, je izpostavila nepovezanost zasavskega turizma in promocije, saj se mora vsak znajti po svoje. Direktorica Območne zbornice Zasavje Staša Baloh Plahutnik je povedala, da lahko na tem področju že v letošnjem letu priča- kujejo pozitivne spremembe, kajti vse tri občine in ljudje, ki delajo na področju turizma, se zavedajo, da je potrebna krovna organizacija, ki bo v prihodnosti povezala in promovirala turizem v Zasavju. Posamezne skupine so v nadaljevanju obdelale konkreten projekt, ki bi ga bilo mogoče realizirati v Zasavju. Ob tem so se spomnili tudi na projekt V tri krasne, ki poteka že nekaj časa in zajema vse tri zasavske občine. Pravkar je izšla turistična zloženka Hrastnika, pred meseci smo poročali o igrici na temo turističnih zanimivosti v Zasavju, pred izidom pa je tudi vodič po Zasavju. »Na drugi delavnici bo poudarek na razvitju poslovne ideje,« je povedala Alenka Gračnar z Območne zbornice Zasavje, «predvidoma bo ta v mesecu septembru.« Besedilo in slike: Fanči Moljk MWgpal produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z t | «d možnostjo sponzoriranja fosümitß VldlHLl trženje in produkcija za gospodarsko ■" ^ » interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel ./fax: 01/8983-029, 8984 209 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 E-mail: atv.signaI@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! |/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KŠEFTI GSN 040 101 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel.:03/56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03/56 32 865 _______________________ IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje. štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106,gsm041 508 655,031 814 999 e-mail :slavica. mam@siol.net, www.mam. informacija.net Z 3 avc Podjetniška stran Irene Meterc: Korak k razvoju notranjega trga EU za storitveni sektor Evropska komisija bo sofinancirala projekt, ki bo pripomogel k izboljšanju elektronskih storitev javne uprave za podjetja v storitvenem sektorju. Do konca leta 2009 bodo v vseh državah članicah EU vzpostavljene točke (VEM točke), na katerih lahko podjetja opravijo administrativne postopke registracije preko spleta. Na teh točkah bo lahko npr. Belgijski ponudnik storitev odprl bistro na Nizozemskem preko spleta. Pilotni projekt pa bo prispeval k povečanju kvalitete elektronskih postopkov. V pilotni projekt bo vloženih več kot 14 milijonov evrov v naslednjih treh letih, od tega bo polovica denarja iz Evropskega programa konkurenčnosti in inovativnosti. Storitveni sektor je glavni pospeševalec rasti in delovnih mest v Evropi in predstavlja 70 % evropskega BDP. V zadnjih letih je bilo v storitvenem sektorju ustvarjenih 95 % vseh novih delovnih mest. Trgovanje s proizvodi na notranjem trgu se je že vzpostavilo, medtem ko storitveni sektor na notranjem trgu EU še ni izkoristil vseh svojih potencialov. Zakonodajne in administrativne ovire še vedno otežujejo ustanavljanje storitvenih podjetij v drugih državah in medsebojno trgovanje. V pilotnem projektu, ki ga bo podprla Evropska komisija, bodo razvili nove tehnološke rešitve za izboljšanje elektronski čezmejnih storitev javne uprave. Kontaktne točke, kjer lahko podjetja opravijo vse administrativne postopke registracije (VEM točke), bodo do konca leta 2009 vzpostavljene v vseh članicah EU. Pilotni projekt pa bo usmerjen v poenotenje in združevanje vseh različic delovanja, ki so se vzpostavile v državah članicah. Poudarek bo na uporabi elektronskih storitev in razvoju skupnih zahtev ter postavitvi skupnih standardov za varne transakcije znotraj EU. Projekt bo gradil na dobrih praksah in uporabniku prijaznih rešitvah. Izvajali ga bodo v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Nizozemski in na Poljskem. Sprejet je bil mednarodni računovodski standard za mala in srednja podjetja Mednarodni odbor za računovodske standarde (IASB) je po dolgih letih strokovnih razprav izdal mednarodni računovodski standard za mala in srednja podjetja (MSRP za MSP). Popolni MSRP, Id se uporabljajo v več kot sto državah, so (pre)obsežni in (pre)zahtevni za uporabo v vseh družbah, zato ima večina držav še nacionalne računovodske standarde. Brez prilagoditev je težko primerjati računovodske izkaze podjetij, če so ti sestavljeni na podlagi različnih nacionalnih standardov. Pozitivne posledice uporabe MSRP so med drugim primerljivost računovodskih izkazov, večja učinkovitost razporeja- nja finančnih sredstev, boljša kakovost poročanja, finančna integracija in več možnosti za čezmejno sodelovanje ter ne nazadnje veliko nižji stroški sestavitve letnih poročil. Gre za standard, ki je prilagojen potrebam in zmožnostim manjših podjetij in je organiziran po temah. Poleg manjšega obsega ta standard razlikuje od popolne zbirke tudi naslednje: ne vsebuje tem, ki so irelevantne za MSP - na primer zaslužek na delnico, poročanje po segmentih, medletno poročanje; ne vsebuje tem, Id so irelevantne za MSP - na primer zaslužek na delnico, poročanje po segmentih, medletno poročanje; poenostavljene podlage za pripoznanje in merjenje sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov, z omejenimi podrobnostmi. Tako se na primer dobro ime amortizira, vsi stroški raziskav in razvoja se pripoznajo kot odhodki obdobja, za naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige je uporabljena nabavna cena, vrednotenje po modelu poštene vrednosti je veliko manj zastopano; zahtevano je veliko manj razkritij (okoli 400 v primerjavi s tri tisoč v popolnih MSRP; poenostavljena zasnova (organiziranost po temah - enako kot SRS). JAPTI objavil javni razpis in javno naročilo v podporo inovacijam JAPTI je objavil Javno naročilo za izvedbo 4. slovenskega foruma inovacij in javni razpis »Inovacijski vavčer«. Cilj javnega razpisa »Inovacijski vavčer« je sofinanciranje stroškov aktivnosti storitev industrijskih raziskav v sklopu inovacijskih projektov podjetij, katerih končni rezultat je zaščita pravic industrijske lastnine v obliki nacionalne patentne prijave. Z inovacijskim vavčerjem, ki je pilotni instrument, želi JAPTI spodbujati poslovno sodelovanje in povezovanje med znanstvenimi in gospodarskimi poslovnimi subjekti pri konkretnih inovacijskih projektih. Upravičeni prejemniki sredstev so mikro in mala podjetja, višina sofinanciranja pa znaša 60 % upravičenih stroškov. Posamezni prijavitelj lahko z vlogo na ta javni razpis zaprosi za najmanj 900 evrov (brez DDV) do največ 4.200 evrov (brez DDV), preostali znesek investicije pa mora prijavitelj v preostalem dovoljenem deležu zagotoviti iz lastnih sredstev. Slovenski forum inovacij je namenjen nosilcem inovativnih izdelkov, inovacij, inovativnim podjetjem, nosilcem in uporabnikom tehnološkega razvoja, nosilcem področja znanosti in gospodarstva, razvoju tehnologij, potencialnim investitorjem in drugim podjetjem ter ostali javnosti. Javno naročilo je razdeljeno v 3 sklope, ki se delijo na: Sklop 1: izvedba evalviranja inovacij (vrednost sklopa: 20.000 brez DDV), Sklop 2: izvedba programa dogodka (vrednost sklopa: 40.000 brez DDV), Sklop 3: izvedba marketinških aktivnosti (vrednost sklopa: 80.000 brez DDV). Rok za oddajo ponudb je do 26. avgusta 2009 do 12 ure. Več o razpisih najdete na www.podjetniski-portal.si. IM. Od petka 24.7. do nedelje 26.7.2009 je na Ravnah na Koroškem potekalo Državno prvenstvo za kategorijo dečkov letnik 1995 in 1996 ter deklic letnik 1997 in 1998 pod okriljem Plavalne zveze Slovenije, organizator pa je bil Fužinar iz Raven na Koroškem. Prvenstva sta se udeležila 202 plavalca, od tega 92 dečkov in 110 deklic iz 21 slovenskih klubov,med njimi pa je bila tudi ekipa PK Lafarge Cement Trbovlje s petimi plavalci. Za trboveljski plavalni klub so nastopili dečki Mario Budimir, Jan Burgar, Pavao Cvitič in Žan Mišel Jerman in deklica Neža Patricija Kurnik. Tekmovanje je potekalo z dopoldanskimi predtekmovanji in popoldanskimi A in B finali. Plavalci PK Lafarge Cement iz Trbovelj so se šetkrat uvrstili v finale, najuspešnejši pa je bil Mario Budimir. Prejemnik diplome v mlajšem letniku je bil Mario Budimir, zasedel je drugo mesto na 200m delfin, bil pa še 15. na 400m mešano, sedmi v mlajšem letniku čeprav je Mario plaval nekoliko pod pričakovanji. Jan Burgar se je štirikrat uvrstil v finale in sicer na 200m delfin je bil enajsti, v letniku 1996 četrti na 200m hrbtno in zasedel skupno 13. mesto in v svojem letniku prav tako 4. mesto, na 400m mešano je za- qj ; b Rezultati glasovanja Najprostovuljec: 1. Ladislava Medvešek 57 glasov 2. Viktorija Bočko 42 glasov 3. Stanislava Radunovič 25 glasov Naidruštvo: 1 .Društvo Osteoporoze Trbovlje 51 glasov 2. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 44 glasov 3. Turistično društvo Cemšenik 25 glasov sedel 11. mesto v svojem letniku 5. in na 400m prosto 16. mesto ter v svojem letniku prav tako 5. mesto. Žal je moral odpovedat nastop na 1500m prosto iz zdravstvenih razlogov. Pohvaliti je potrebno tudi Nežo Patricijo Kurnik, ki je zelo izboljšala svoje osebne rezultate in s takšnim pristopom, kot ga ima, lahko v prihodnji sezoni poseže še do vidnejših rezultatih. Žan Mišel Jerman se je prav tako kar nekaj krat izkazal in dosegel nekaj osebnih rekordov, najboljšega na 1500m prosto kjer je svoj osebni rezultat popravil kar za dobro minuto. Štafeta PK Lafarge Cement Trbovlje je v postavi Cvitič, Budimir, Burgar in Jerman na 4x200m prosto osvojila 10. mesto in 13. na 4x 100m prosto,ž al pa ni nastopila na 4x 1 OOm mešano zaradi bolezni Burgarja. Najmlajši plavalci odhajajo na zaslužene počitnice med tem ko najstarejše še čaka absolutno Državno prvenstvo,ki se bo pričelo v četrtek 6. avgusta in bo trajalo štiri dni, vse do nedelje, udeležili pa se ga bodo tudi trboveljski plavalci in nadejajo se dobrih rezultatov. Boris Seiko Izžrebana glasovalka: Mojca Vetršek Narof 26 ,1411 Izlake Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. ^Mrest I Naložba v vašo prihodnost GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 12/20119 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, P-Pj.79>J410 Zagorje ob Savi rest INaložim c mštfinludiu«! GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 12/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi za avc I® mđmio društvo Kolesarsko društvo Trbovlje vse ljubitelje kolesarjenja iz Zasavja in Savinjske doline letos že osmo leto vabi. da se udeležujejo rekreativnega kolesarskega vzpona AUF-Z1C Podmeja od 14. aprila do 15. septembra. Vsakdo se lahko prijavi najkasneje do 26. avgusta, da lahko opravi še minimalno število dvajset vzponov, saj še šteje vsak dan le en vzpon. Predpisane smeri so: Gabrsko - Podmeja, trgovina Montekukoli - Katarina - Knezdol - Podmeja, Klek - Čebine - Vrhe - Medvednica - Podmeja, Boben - Čeče - Katarina - Knezdol - Podmeja, Potoška vas - Čebine - Vrhe - Medvednica - Podmeja, Kotredeš - Jesenovo - Vrhe - Medvednica - Podmeja, Prebold - Marija Reka - Podmeja. Tisti, ki vzpon opravi največkrat in ga evidentira v Lovskem domu na Podmeji, dobi pokal, medaljo in prehodni pokal za absolutnega zmagovalca. Vsak udeleženec, ki naredi dvajset vzponov, dobi bronasto medaljo tisti, ki to pot prevozijo tridesetkrat srebrno, nad petdesetkrat pa zlato. Udeleženci so razvrščeni v starostne skupine: osnovnošolci, od 20 do 30 let, 30 do 40 let, 40 do 50 let, 50 do 60 let in nad 60 let. Najbolj zagnani so med 40 in 50 leti, saj je takih kar trideset od skupnih stodvajset udeležencev, ki so se letos že udeležili vzpona. Prvi trije v vsaki skupini bodo dobili pokal v trajno last, vsi dobijo spominsko majico tisti, ki naredijo vsaj sto vzponov postanejo člani kluba 100 in dobijo še posebno spominsko majico kluba 100. Priznanja podelijo štirinajst dni po zaključku sezone pri Lovski koči na Podmeji in jih tudi pogostijo. Predsednik kolesarskega društva Partizan Trbovlje, Marjan Me-serko, se je v teh letih povzpel že dvestošestindvajsetkrat. V lanskem letu se je Janez Jontez povzpel kar 155-krat, to je vsak dan, ne glede na vremenske razmere, Hedvika Kotar Bevc pa kar 136-krat, leto pred tem pa je bila največkrat, 152-krat. Za organizacijo takšnega podviga je potrebno storiti marsikaj. Že zgodaj spomladi pripravijo dokumentacijo: vabila, prijavni- ce, kartončke za evidentiranje vzponov, vpisne knjige s podatki o posameznem udeležencu, ki jih vodijo v Lovskem domu. Vsak dobi ob prijavi Razpis kolesarskega vzpona in Pravila rekreacijskega kolesarjenja AUF-ZIC Podmeja. Da se ne bi rekreacija spremenila v težave, se morajo udeleženci držati osnovnih pravil varnosti, saj poteka pot po javnih prometnih površinah, kjer je treba dosledno spoštovati Zakon o varnosti v cestnem prometu in vsi vozijo na svojo odgovornost. Mlajši od petnajst let morajo obvezno nositi kolesarsko čelado, ki je priporočljiva tudi za ostale. Predsednik Kolesarskega društva Partizan Trbovlje Marjan Me-serko je povedal, da število kolesarjev niha med sto do stopet-deset. Ta akcija pomeni velik prispevek k aktivnemu rekreativnemu udejstvovanju občanov iz okoliških krajev, druženje in spoznavanje. Ugotavljajo, da je na cesti vsako leto več kolesarjev, ki se vzpenjajo po omenjenih poteh, čeprav niso prijavljeni v okviru rekreacijskega kolesarjenja in evidentirani. To je vsekakor pohvalno, vendar bi pri izgradnji cest morda še bolj intenzivno iskali rešitve, kako zgraditi čimveč kolesarskih poti, ki bi zagotavljale večjo varnost in pripeljale na kolo tiste, ki se bojijo voziti se s kolesom po isti poti, kot vozijo avtomobili. Meni, da bi jih bilo veliko večna urejenih kolesarskih stezah. S kolesom bi se lahko vozili po nakupih ali v službo, a to v Trbovljah za zdaj ob tako gostem prometu ni mogoče, saj se avtomobilisti največkrat obnašajo kot absolutni gospodarji ceste. V klubu so ponosni, da že devetnajst let organizirajo kolesarski vzpon na Kum. Udeležuje se ga od sedemdeset do sto kolesarjev iz vse države. Vzpon je eden najtežjih v Sloveniji. Absolutni zmagovalec in rekorder proge pa je Miran Cvet iz Hrastnika. Najboljši dosegajo skoraj enak čas na progi kot avtomobilisti. Kolesarsko društvo Partizan Trbovlje ima dvaintrideset članov. Kljub temu se lahko pohvalijo, da vsako leto aktivno sodelujejo s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Trbovlje in skupaj z osnovnimi šolami organizirajo pripravo in izpitno vožnjo za kolesarski izpit petošolcev. Veseli so, da je rezultat njihovega prostovoljnega dela dober, saj ni nesreč kolesarjev s smrtnim izidom. Z veseljem bi organizirali tudi šolo kolesarjenja za najmlajše v vrtcih ali posamezno. Besedilo: Irena Vozelj Slike: arhiv KD Partizan Trbovlje -7 c\\/n Ker so bili mladi člani društva KUD Veter v šolskem letu 2008/09 zelo delavni in pridni, so jih nagradili s tridnevnim izletom na morje, v Nerezine. Društvo sestavljajo naslednje glasbene sekcije: mladinsko zabavni orkester K«R EN BAND, narodno zabavni ansambel PERKMANDELJCI, harmonikarski kvartet MI 4-je in rock band DIRTY MAC. Poleg rednega obiskovanja nedeljskih vaj so preko leta uspešno nastopili kar na 21 prireditvah po Sloveniji. »Navezali smo stik z DPM Krško,« je povedal njihov mentor Slobodan Filipovič, «ki so nam rade volje prisluhnili in nas za majhno ceno povabili v svoje naselje v Nerezinah, kjer preživljajo počitnice otroci iz cele Slovenije. S pomočjo donatorjev ( Občina Hrastnik ) in s svojimi prihranki smo preživeli čudovite kratke počitnice...« V zahvalo za udobje - nadvse so pohvalili hrano in postrežbo, so mladi hrastniški glasbeniki organizirali prostovoljni Del skupine mladih članov KUD Veter In še skupina Kr en bend koncert, ki so ga gostje sprejeli z velikim navdušenjem. Na terasi se je zbralo okoli 600 gostov, Id so z mladimi Hrastničani peli, plesali, ploskali in noreli. Seveda so se v teh treh dneh tudi nakopali, tako da so se dogovorili za podoben vikend že za naslednje leto. »Takrat bodo z nami tudi harmonikarji in predvsem tisti, ki bodo redno obiskovali vaje, nastope ter glasbene delavnice, s katerimi bomo začeli že v jesenskih dneh,« je še dodal Slobodan Filipovič. Besedilo: Fanči Moljk Slike: arhiv KUD Veter Poslušalci so ob živahnih ritmih tudi zaplesali Nastop v Nerezinah v kratkih hlačah za avc Zavod za šport občine Zagorje ob Savi in Športno društvo Izlake organizirata v počastitev zagorskega občinskega praznika že peti tek na razdalji od Izlak do Zagorja, katerega rezultati štejejo tudi za Štajersko Koroški pokal v tekih 2009. Tek po zagorski dolini bo na 10,5 km dolgi progi v soboto, dne 08. 08. 2009 ob 17. uri s startom pod trojanskim klancem v kraju Polšina in ciljem pri tržnici pod uro v Zagorju O/S. Za udeležence bo organiziran prevoz na startno mesto, razvrščeni pa bodo v kategoriji moški in ženske in po starostnih skupinah. Lahka proga se vseskozi rahlo spušča po cesti Polšina - Izlake - Kisovec - Zagorje ob Savi. Okrepčevalnice bodo na startu, na Izlakah, v Kisovcu in na cilju. Otroški teki in tek invalidov bodo potekali po novi obvoznici in Cesti zmage s ciljem pri tržnici pod uro. Tudi otroški tek bo potekla po starostnih skupinah in po spolu, tek invalidov pa ni tekmovalen. Točkovanje bo potekalo po pravilih Štajersko Koroškega pokala v tekih 2009. Predprijave sprejemajo do 06. 08. 2009 na info@sdizlake. si Cici tek, otroški teki in tek invalidov so brez Startnine. Prijave za cici in otroške teke bodo sprejemali na dan dogodka od 16:00 do 16:45 na tržnici pod uro. Tudi za nagrade so poskrbeli: pokali in praktične nagrade za prve tri absolutno, medalje za prve tri v posameznih kategorijah ter za najmlajšo in najstarejšo tekačico, najmlajšega in najstarejšega tekača in še za najhitrejšo Zagorjanko in najhitrejšega Zagorjana. Razglasitev rezultatov bo ob 19.00 uri na ploščadi pred tržnico Pod uro. Po razglasitvi rezultatov bo naključno žrebanje praktičnih nagrad. Za vse informacije sta dosegljiva na tel. 040 832 696-Mi-lan ali 041 336 596-Rudi. MaH V pomladanskem delu ribiške sezone je Zveza ribiških družin Zasavje organizirala šest tekmo vanj za ribiče veterane pod vodstvom predsednika Mira Zorca iz Hrastnika. Odzvalo se je šest ekip iz ribiških družin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, dve iz Radeč in ena Brestanica-Krško. Tako so priredili v Radečah tri tekme, v Zagorju dve in eno v Brestanici. Ekipe so štele po pet tekmovalcev. Na vsaki tekmi so razglasili vrstni red in ga ustrezno točkovali, točke pa so tekmovalci prenašali skozi ves turnir, na podlagi le-teh pa so razglasili zmagovalce pri posameznikih in pri ekipah. Zadnja tekma v turnirju je bila 9.7. ob Ribniku RD Zagorje, kjer so lahko razglasili skupne uvrstitve. Med ekipami so zmagali člani RD Zagorje, drugi so bili člani RD Radeče 1. ekipa, tretje mesto pa so zasedli člani ekipe RD Brestanica-Krško. Med posamezniki je najmanj, 12 negativnih točk nabral Edi Pufler in tako zmagal v generalni razvrstitvi, drugi je bil Marjan Koren s 13 NT, treji Andrej Dornik je nabral 13,5 NT, sledila sta mu še Bojan Kolander s 14 NT in Marjan Klančišar s 15 negativnimi točkami. Zapisal in slikal MM Program KD Svoboda Trbovlje 09/10 V Kulturnem društvu Svoboda Trbovlje so pripravili programsko shemo za sezono 2009/2010. Predstave bodo potekale v času od oktobra 2009 do aprila 2010, vsak mesec ena predstava. Abonma za vseh sedem predstav znaša 70,00 €, posamezna vstopnica pa bo med 12,00 in 15,00 €. Vsi abonenti bodo dobili tudi poseben popust na tradicionalnem Martinovem koncert v novembru in velikem koncertu Antal Szalai Csardas Orchestra v začetku prihodnjega leta. KD Svoboda Trbovlje pojferi^ajlo Člani zagorske ribiške družine so 19. julija zjutraj razkrili streho Ribiškega doma, staro opeko odstranili in celotno ostrešje prekrili z deskami. Za ta dela so vložili okrog 500 ur prostovoljnega dela. Strokovna krovsko-kleparska dela so zaupali najugodnejšemu ponudniku, ki je v petih dneh dela končal in vse pospravil. Celotna naložba jih je stala nekaj več kot deset tisoč evrov. Budno spremljal MM ... in nepogrešljiv »zemeljski« del Kjer še ni bilo podeskano so namestili nove deske Ribiški dom je dobil novo streho. v p\/n Intervju: Branko Grom: jj% U%po,, dlQitia |% Trboveljčan, rojen leta 1947, je prepotoval kar nekaj sveta, okusil dobrote in slabosti dela doma in v tujini. Spoznal je, kako se počuti delavec, ki zgubi službo, ko je bilo to pri nas še izjema in ne pravilo kot danes. Vedno si je znal poiskati novo, bolje plačano delo. Nekaterih stvari pa preprosto ne razume, da se dogajajo, čeprav je delal v kapitalističnih podjetjih. Še tam so veljala pravila, predvsem tisto, da dobiš za svoje delo tudi plačilo. Vaše otroštvo je tesno povezano z zgornjimi Trbovljami, saj ste živeli v Kukembergovi hiši. Kateri spomin od takrat vam je posebej ljub? Še danes se rad spominjam brezkrb-nih dni na Klečki, kjer smo se otroci igrali kavbojce in Indijance v bližnjem kamnolomu, kjer so takrat tudi pogosto minirali kamenje. Postavljali smo si šotore, bunkerje in se domov odpravili šele, ko nas je pregnala lakota. Starši so bili takrat zelo zaposleni in so nas včasih oštevali, kod hodimo in kaj počnemo ta čas, ko oni delajo, vendar so ob obilici dela kmalu pozabili tudi na obljubljeno kazen. Občutek svobo- de in narava... še danes mi ugajata. Kakšen je občutek, ko se peljete mimo vašega nekdanjega doma, Podlesnikovega dvorišča, Cankarjeve šole? Starega mestnega jedra danes ni več. Podrli so kostanje, nekaj hiš, na mestu župnijskega vrta stoji novozgrajena zavarovalnica, potok je dobil spremenjeno strugo, razširili in posodobili so cesto, zgradili pločnike,... a pozabili na kolesarsko stezo. Včasih pogrešam nekdanji izgled, utrip in čas, ko so se pred cerkvijo zbirali ljudje pred mašo, hodili v trgovine in gostilne. Danes ni več toliko druženja, ljudje se zapirajo v domove, vozijo z avtomobili in tarnajo, da nimajo časa. Izučili ste se za tapetnika. Ker je Tapetništvo Trbovlje propadlo, ste morali poiskati drugo službo, čeprav je tiste čase veljalo, da je prva služba nekako tudi zadnja. Po drugi svetovni vojni se je veliko gradilo, zato nismo bili vajeni, da podjetja propadejo. Dela je bilo dovolj, skoraj preveč, le zaslužek je bil skromen. Drugo delo sem takoj dobil, a sem si želel večjega zaslužka. Ker me je čakala še izpolnitev vojaške obveznosti, sem do takrat delal kot poštar in podrobno spoznal Trbovlje. Leta 1968 ste se vrnili iz JLA. Takrat so mnogi delavci odšli na delo v Nemčijo, tudi vi? Po vrnitvi iz JLA sem ugotovil, da moram v svet, če si zdim ustvariti dom in družino. Na IBT-ju so mi dali možnost dela v tujini in večji zaslužek. Poslali so me na delo v Siemens v Berlin, kjer sem obdeloval razne zlitine za različne aparate. Po letu in pol sem ugotovil, da to ni tisto, kar si želim. To življenje ni bilo brezskrbno, morali smo imeti dovoljenja za delo in bivanje, ki so jih pogosto kontrolirali. Nemirni duh in želja po boljšem sta vas odpeljala pogledat kako je v Avstraliji? Sam pri sebi sem razmišljal, da je v Kanadi hladno, v Avstraliji pa toplo. Ker ne maram mraza, sem se odpravil z letalom v Avstralijo. Najprej sem obiskal nekaj Trboveljčanov, ki so že takrat živeli tam. Razložili so mi, kako se živi, kje se najde za avc stanovanjc in dobi delo. Po njihovih nasvetih sem si vse to poiskal. Najprej sem delal v kovinski stroki, pol leta kasneje pa v pohištveni industriji kot tapetnik. Pri nas vedo povedati, da se na tujem ljudje, ki prihajajo iz našega okolja, bolj držijo skupaj in si pomagajo kot doma. Koliko je resnice v tem? Finančne pomoči nisem bil potreben, saj sem si prihranke pripravil že na delu v Nemčiji in se, takoj po prihodu v Avstralijo, v Melbournu spet zaposlil, da sem zaslužil za vsakodnevne potrebe. Vsi, ki se radi hvalijo, kako lepše in boljše je v tujini, največkrat pretiravajo, saj ne povedo, da je treba trdo delati in da je vsak cent pošteno zaslužen. Običajno se ljudje res večkrat na leto srečujejo v okviru različnih društev in klubov, da poklepetajo, se poveselijo in skupaj zapojejo in zaplešejo. Tovrstna srečanja so bolj pogosta v tujini kot v Sloveniji, a bodo verjetno tudi tam čez več let postala čedalje redkejša. Vaša otroka danes delata v elektronski industriji, ustvarila sta si družini, imate vnuke. Ko primerjate svoje življenje z njihovim, se vam morda zdi, da je med vami bistvena razlika? Sam sem, zaradi povojnih razmer, ko nismo imeli možnosti in volje za šolanje, vedno svojim otrokom želel le najboljše. Hči in sin sta doštudirala elektroniko in uspela doseči v življenju več kot sem sam. Moji vnuki imajo svoje življenje, spet drugačno kot njihovi starši. Svet se spreminja, spreminjajo se navade, življenje in ljudje. Po več kot štiridesetih letih ste se vrnili v rojstni kraj. Danes uživate sadove svojega dela. Nekaterih ljudi ne razumete, ker čakajo, da jim bo kar priletelo tisto, kar potrebujejo in jim po njihovi logiki tudi pripada. Vi radi ustvarjate, delate, hodite na izlete, se vozite z motorjem ... Leta težkega dela so pustila svoje sledi. Zavedal sem se, da moram čuvati zdravje in poskrbeti zase. Tudi Avstralijo ni zaobšla recesija, vse težje je bilo dobiti za opravljeno delo pošten zaslužek. V življenju sem varčeval in živel skromno in po svojih zmožnostih. Menim, da je bila moja odločitev, da se vrnem domov, pravilna, saj ljubim mir, naravo, sprehode, izlete ... Uživam pri vsakdanjem delu doma, na vrtu, okoli hiše in zase potrebujem le tisto, kar je res potrebno v življenju. Nikoli nisem prejel ničesar, kar nisem zaslužil s svojim delom. Tu srečujem ljudi, ki ne vedo, kako in kaj bi počeli. Jadikujejo nad tem, da ne dobijo, kar bi morali, a se ne zavedajo, da je treba za to tudi kaj narediti. Oprostite, da smo radovedni, a kako je z vašo pokojnino? Uradno bom upokojen, ko bom star petinšestdeset let. Dobil bom avstralsko državno pokojnino in del pokojnine, ki sem jo zaslužil s svojim delom doma. (wraswu ■■■■ Kateri sistem je po vašem mnenju boljši, pravičnejši za starejše? Menim, da bi vsakdo moral dobiti pokojnino, kot mu pripada po vplačanih prispevkih. Vsekakor bi morala minimalna pokojnina zadostovati za spodobno preživetje. Vsi, ki danes v Sloveniji težko živijo z minimalno pokojnino, tega niso sami krivi. Plačni sistem v Jugoslaviji je bil popolnoma drugačen, kot je v Sloveniji danes. Pokojnine, ki jih bom prejemal iz pokojninskega sklada v Avstraliji, danes sicer niso obdavčene, vendar zanesljivo ni mogoče vedeti, kako bo v bodoče. Verjamem, da ste razpeti med Slovenijo in Avstralijo, kjer ste preživeli svoja najbolj ustvarjalna leta in imate tam svoje najbližje. Kako so vam v pomoč sodobne komuni- kacije? Zahvaljujoč internetu se lahko pogosto vidimo in se pogovarjamo. Življenje po svetu je lahko lepo, včasih kruto, osamljeno, veselo, zanimivo... Kako bi ocenili svoje? Vedno sem bil optimist, zato je bilo moje življenje pestro, zanimivo in aktivno. ...Tudi najin pogovor je bil zanimiv, po svoje poučen in prepreden s pripovedjo o tem, kaj je treba postoriti doma in okrog hiše, o vsakodnevnih sprehodih in o tarnanju nad prehitro minevajočimi dnevi in stalnem pomanjkanju časa - tipično za vsakega upokojenca. Besedilo: Irena Vozelj, Slike : Irena Vozelj in arhiv Branka Groma V počitniških dneh tudi v Litiji različne organizacije prirejajo številne aktivnosti za otroke in mladino. Med najbolj aktivnimi organizatorji sta Mladinski center Litija in Društvo prijateljev mladine Litija. Dogodke imajo tematsko razporejene po dnevih: ob ponedeljkih ustvarjalnice v naravi, ob torkih športne programe na igriščih v mestu ob sredah kuharske delavnice ob četrtkih kopalne izle te ob petkih pa ustvarjalne delavnice. Organizirali so tudi izlet z rafti po Savi z Rafting klubom Vidra Litija in obisk Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov. Nekatere druge dogodke je preprečilo muhasto vreme na začetku julija in so žal odpadli. Mladinski center Litija organizira tudi tedenske sklope delavnic. V delavnici grafitov mladi pod vodstvom mentorjev poslikavajo podhod na železniški postaji v Litiji, ki šteje za eno največjih po številu potnikov v Sloveniji in je že večkrat prejela nagrado za lepo urejenost. Sedaj bo še lepša. Poteka tudi delavnica Uličnega gledališča. Mladi bodo pripravili kratko ulično predstavo in z njo nastopili pred litijsko publiko. V juliju je bila organizirana še delavnica »Glasba povezuje«. Na njej so mladi pod vodstvom Anžeta Kristana (StrojMachi-ne, Kombo, Perkakšns) naredili novo - svojo skladbo! Bralce vabijo na programe dnevnih delavnic od 17. avgusta dalje. Se posebej pa vabljeni na avgustovske tedenske delavnice. Predzadnji teden avgusta se boste lahko izpopolnili v tehnikah improvizacijskega gledališča, zadnji teden pa plesali salso. Prijave zbirajo na naslovu mc.litija@gmail. com. Vse delavnice so brezplačne. Več informacij o počitniških programih Mladinskega centra Litija dobite na mviv.Iitija.si. IrfcoMie počitnicami Mladinski center Trbovlje preko celega leta skrbi za aktivno preživljanje prostega časa. V času brezskrbnega preživljanja počitnic so za mlade pripravili raznovrstne aktivnosti, kjer se najde za vsakega nekaj. Ponujajo razne aktivnosti, kreativne delavnice, animacijo in koncerte. Vse to in še več za spodbudno in kreativno preživljanje prostega časa. Vsak torek in četrtek, od 17.00 do 19.00 ure, se v klubu Sonček in pred njim odvija animacija za otroke in mladostnike. Vsi ustvarjalno nadarjeni in polni domišljije se lahko pridružijo na kreativnih delavnicah in družabnih igrah. V sklopu ustvarjalnega duha pa pripravljajo tudi očiščevalno akcijo za bolj čisto okolje in boljše počutje. V okviru projekta OPUM Trbovlje, bodo v poletnem času ustanovili t.i. mladinska operativna skupina projekta OPUM Trbovlje. Naloga skupine bo, da bo oblikovala predloge, vprašanja in jih nato preko glasnika otrok in mladih posredovala tistim, ki so zanje pristojni. Vsi, ki jih zanima sodelovanje, se lahko oglasijo v Mladinski center Trbovlje ali klub Sonček, pišejo na info@mct.si ali pokličejo na telefon 03 56 31 018 (Katarina). Skupina ježe pisana in šteje za zdaj pet članov. Vse sončke, ki zahajajo v klub Sonček pa obveščajo, da so v poletnem času spremenili odpiralni čas klub Sončka, tako da lahko mladi prihajajo v klub vsak dan od ponedeljka do četrtka od 17.00 do 22.00, v petek in soboto do 24 ure. MC Trbovlje rj 'j akcija Studia Las iz Zagorja in Zasavca V Studiu Las v Zagorju tudi v poletnih dneh ne počivajo - tokrat pričakujejo na popolni preobrazbi Vido Bosner, Polje 30, 1410 Zagorje ob Savi. V uredništvu se že veselimo novega videza srečne izžrebanke in ji priporočamo, naj pohiti in se čim prej javi Brigiti na tel.: 040 164 396, da se dogovorita za popolno preobrazbo. Prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! UliH Cesta /.mage 65, 141» Zagorje TELKFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 litija TELEFON: (01) 89 81 088 Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu LAS! 3. otroskd siikdfsštd kolonij# V sodelovanju s KC Delavski dom Zagorje, Društvom prijateljev mladine Zagorje In Slikarsko kolonijo Izlake - Zagorje se Je letos v Zagorju zgodila že S. otroška slikarska kolonija Otroci, slikarji in organizatorji so se kali s temperami, kredami in ogljem. Društvo prijateljev mladine se zahva- 15. julija 2009 zbrali v prehodu pred Njihove stvaritve so presegle vsa pri- ljujem organizatorjem in slikarjem Kulturnim centrom Delavski dom. čakovanja otrok in slikarjev. - udeležencem 46. slikarske kolonije Dogajanje je bilo strnjeno v eno samo Popoldne istega dne so v avli Dela- Izlake - Zagorje in KC DD Zagorje ob dopoldne, bilo pa je uspešno in nabito vskega doma razstavili dela 3. otroške Savi. s kreativno energijo mladih ustvarjal- slikarske kolonije. Udeleženci so v DPM Zagorje cev. spomin na sodelovanje prejeli knjižne Društvo prijateljev mladine Mladi ustvarjalci so ob pomoči slikar- nagrade. Vabijo vse Zasavčane, da si Zagorje ob Savi jev, udeležencev slikarske kolonije, sli- vzamejo čas in si ogledajo razstavo. Alzacija je med Francozi ena izmed najbolj priljubljenih pokrajin. Glavno mesto Strasbourg pa je še danes pomembno industrijsko ter prometno mesto in središče mnogih evropskih ustanov. Turisti radi obiskujejo predvsem stari del mesta s številnimi mansardnimi strehami, napol iz lesa narejenimi obrtniškimi hišami, slikovitimi trgi, ozkimi ulicami, sakralnimi objekti in številnimi palačami. Razprostira se ob sotočju Rena, reke 111 in dveh prekopov Ren - Marna in Ren - Rona, z mostom pa je povezan z nemškim Kehlom. Tamkajšnje pristanišče z dvanajstimi doki je drugo največje pristanišče na Renu. V teh majskih dneh vsak dan poslušamo v medijih o volitvah v Evropski parlament, o Svetu Evrope, ki mu predsedujemo in še kaj. Vsi evropski poslanci imajo pisarne tako v Bruslju kot v Strasbourgu in se selijo glede na vrsto zasedanja. O združitvi sedežev potekajo že lep čas burne razprave. Mi pa si bomo ogledali mesto v glavnem z vožnje po enem izmed kanalov, kjer se lahko v Strasbourg mimogrede zaljubimo. Fotografije so nastale v zadnjih dneh aprila 2009 lipi ■:V , v, Besedilo in slike: Fanči Moljk F 1 Sg^ti Eilm izmeti številnih mostov '•••' .... i Cene jabolk so nekoliko dražje kol pri nas Slikovita tržnica je tik mul pristaniščem za ladjico Bomo imeli kdaj tak moderen tramvaj tudi pri nas? Place de la C.ahtcdrale - gnuliti začeli leta 1015, a še ni dokončana Štorklje so simbol Alzacije Dela okoli evropskih poslopij ne zmanjka M* ’ Skupina Toko iz Domžal je potovala s Kompturjcm iz (lelja i 30. julij 2( ■i'AV'.k • : .. Ena izmed najstarejših hiš 30. julij 2009 f EI Če je bil četrtek, 23. julija 2009, najbolj vroč dan v letošnjem letu, bi lahko rekli, da so obiskovalci odprtja nove razstave v upravni zgradbi TKI čutili toplino. V vseh nadstropjih stopnišča so namreč občudovali novo postavitev likovnih izdelkov treh avtorjev: Neve Vranešič Virant, Kostje Virant in Jožefa Božidarja Stritarja. Jožef B. Stritar razstavlja v pritličju. Vse razstavljene slike v olju popestrila Anja Kurnik, ustvarjalce in obiskovalce pa je pozdravil je ustvaril v Punatu, kjer preživi veliko časa, čeprav je sicer iz tudi direktor TKI Hrastnik Brane Majes. Trbovelj. Sem se je preselil iz Rašice pri Velikih Laščah in je dolgoletni član likovnega društva Relik Trbovlje. Sam poudarja, da so njegova dela v brezčasnosti, brez omejitev v času in prostoru. Zakonca Virant sta iz Ljubljane. Neva je začela razstavljati že leta 1990 in od takrat je imela že preko 40 razstav: Ustvarja v različnih tehnikah: perorisbe, akvarel, paste, olje, akril... »Njena tihožitja so odgovor o lepoti narave, njenem sožitju, mehkih in valujočih zapisih iz njene neizmerne energije...« je zapisal Janez Lah, pesnik. Kostja ustvarja v pastelu, akvarelu, olju in akrilu. Oba z ženo sta člana likovnega društva KUD Artoteka iz Bele krajine, kjer se tudi veliko zadržujeta. Pri izobraževanju mu je pomagala tudi žena Neva, likovna pedagoginja. Za sabo ima preko 80 razstav. Odprtje razstave je vodila Marta Hrušovar, /. recitacijami ga je Nn levi slikarja zakonca Virant Jožef B.Stritar s sinom ob motivu Punata na Krku Delo Neve Vranešič Virant mmm Kostja Viranta je prevzel zasavski motiv §,tjam% Betern Quami V trboveljski mestni park je v četrtek, 23. julija 2009 organizator Mladinski center Trbovlje povabil zasedbo Stane Hebar Quartet, ki je razvajala naključne in nenaključne sprehajalce z lahkotnim jazzom. fesionalni glasbenik. Izobraževal se je na raznih glasbenih delavnicah pri priznanih glasbenikih kot so Reggie Workman, Bruce Gertz, Milan Nikolič, Tadej Kampi, Tomi Erceg in Samo Salamon ter deloval v zasedbah različnih žanrov. Trenutno igra v skupinah Svetnik, Footprints in Satchmo jam Session opening band. Kot glasbeni mentor deluje v MD Frka in je hiperaktivni koordinator jam sessionov v Jazz klubu Satchmo. Bojan Krhlanko se ukvarja z glasbo že od svojih prvih korakov. Po končani srednji šoli je opravil sprejemne izpite na Koroškem deželnem konservatoriju, kjer trenutno študira jazz bobne v razredu avstrijske legende Ericha Bachtraegla. Trenutno je član več zasedb, s katerimi ustvarja in koncertira po vsem svetu: The Stroj, Strojmachine, Swing 4 live, Footprints trio, Passion for jazz, Black coffee... Kot član zasedbe The Stroj je bil prejemnik več prestižnih nagrad in sodeloval pri snemanju treh zgoščenk. Besedilo: MCT Slika: Andrej Uduč Zasedbo sestavljajo štirje glasbeniki mlajše generacije, po večini študentje jazza na Koroškem deželnem konservatoriju za jazz. Predstavili so se s programom jazzovskih standardov začinjenim z nekaj avtorskimi kompozicijami. Jaka Ahačevčič je študent jazz saksofona pri Michaelu Brianu na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu. Z glasbo se je začel ukvarjati pri sedmih letih, ko se je vpisal v Glasbeno šolo Grosuplje k pouku klavirja. Pri štirinajstih letih se je začel učiti saksofon pri Braču Doblekarju, ki ga je prvi pobližje seznanil z jazzom. Udeleževati se je začel njegovih poletnih glasbenih delavnic, ki so ga dokončno navdušile za to zvrst glasbe. Izobraževal se je tudi na različnih glasbenih delavnicah pri glasbenikih, kot so Barry Harris, Andy Middleton, Steve Altenberg, Joris Teppe, Igor Lumpert, Don Menza, Jerry Bcrgonzi, Seamus Blake, Vincent Herring, Jack Walrath in Agostino Di Giorgio. Trenutno je član Big Banda DOM, sodeluje pa tudi v različnih manjših zasedbah v Sloveniji in Avstriji. Stane Hebar je študent jazz kitare v razredu Agostina Di-Giorgia na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu. Z glasbo se ukvarja že od otroštva, z jazzom pa se je začel resneje ukvarjati pod mentorstvom znanega jazz kitarista Sama Salamona. Izobraževal se je tudi na raznih glasbenih delavnicah pri priznanih glasbenikih, kot so Reggie Workman, Archie Shepp, Jimmy Gobb, Don Menza, Brad She-pik, Igor Bezget, Jack Walrath, Vincent Herring, Jim Sne-idero, Mario Gonzi. Trenutno deluje v različnih zasedbah: Swing 4 live, Zbijazz band, Alone2gether... Matjaž Vertuš je študent gradbeništva in ljubiteljski pro- ZAHVALA Ob praznovanju mojega 100. rojstnega dne se najlepše zahvaljujem vsem organizacijam, društvom, in posameznikom za iskrene čestitke. Posebno se še zahvaljujem gospe Da-niciHren, direktorici doma FS, osntčičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 14/2009 Zn vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Lina Breznikar, Trg revolucije 5, 1420 Trbovlje - 20,86 € ž.Edgar Pršo, Levstikova ulica 12, 1410 Zagorje - 12,52 € 3.Darja Odlazek, Vreskovo 26, 1420 Trbovlje-8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SEAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO SAMO ZA VAS V TRGOVINI JAKA IN MAJ V ZAGORJU ZA SLADKE POLETNE DNI.... .....PUNČ BOMBICO PRIVOŠČI PUNČ BOMBICA 1 KOM SAMO 1,15 € VABLJENI POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 30.07. DO 12.08.2009 TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 TRGOVINA MAJ C.ZMAGE 12 A, ZAGORJE Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka. 07. 08. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBC1ICA YRAÖEYIÖ fllotej Yolyozorjevo % IZLAKE. Tel.: 03/56-74-137 Kuhamo s Stašo Pečeni gobji klobuki na žaru Sestavine: 50 dag gob (golobic ali kukmakov), 4 žlice masla, sol in poper po okusu. Priprava: Povsem sveže gobe očistimo in jim odstranimo kocene. Klobuke operemo, odcedimo in posušimo v prtiču. Vsak klobuk posolimo in popopramo. Položimo jih na vročo mrežo nad žarom in pečemo z izbočenim delom klobuka navzdol.V vsako vdolbino vložimo nekaj masla. Po nekaj minutah klobuke poberemo z žara in postrežemo. Namesto masla lahko damo v klobuk tudi košček sira. Dober tek! Staša za avc ä¥ Ž' Drage bralke, cenjeni bralci! Morska obala je mesto za umiritev. Ob njej se ustavlja voda, ob njej se ustavi brbotanje skrbi in zapletenih misli. Morje ujame človeka v svoj ritem, ki prinaša spoznanje o nesmiselnosti hitenja. Človek, ki zna prisluhniti morju, ugotovi, da sta notranji mir in usklajenost z vsem, kar nas obdaja, mogoča in celo nujna. To je naš pravi dom, iz katerega si tako prizadevamo pobeg>titi. Obračamo se za zunanjimi utvarami, s čimer se le še bolj odmikamo od sebe. Marsikdo se utrujen sesede, ko ugotovi, da ne more uveljaviti svojega prav. Razočaran je, ker je pozabil, da se sploh ni treba dokazovati pred drugimi. Zmagovalci smo že s tem, da živimo sebe. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) UTRUJENI DON KIHOT Na konju jezdi spet Don Kihot v kruti svet. Vranec šepa, griva mu sivi, pogled meglen, poveša žalostne oči. Težak oklep žuli viteza, poeta, kopje mu neviteško visi, v prsih gnila sapa piska, le sveta jeza še v sedlu ga drži. »Oh, sivček moj,« zavzdihne, »brez smisla je ta ježa, vrniva se. Sančo Pansa ti nasuje ovsa, z mehko slamico nastelje. Nareže meni pršuta, sira, rajnega natoči vina ...« V mehak fotelj se zavali, pred nacionalno televizijo za d rema. Preveč je že za blagor narodov postoril. V sanjah srečnih z delnicami se objema, v oblak meglen se razkadi mu bojna vnema. Vlado Garantini ZASPANKA Ti moja mala kepica, res prava si zaspanka. Ko v klopčič zvita tam ležiš, postaneš mi neznanka. Podnevi običajno spiš, ponoči sc šopiriš. Ce luč med tekom ti prižgem, že skoraj mi zameriš. Tvoj bel kožušček puhasti krasijo očke črne. Posodica med plezanjem se večkrat ti prevrne. Ko zobke si nabrusiš, znaš biti prav poredna. Ce kdo se ti približa, postaneš radovedna. Od sveže zelenjave najrajši ješ solato. V hiško pa odneseš žagovino si in vato. Ko božam te po hrbtu, si vedno vsa nemirna. Ti moja mini brčica, resnično si izvirna! Vesna Malgaj SKRBIMO ZA ŽIVALI! VEČER OB MORJU Posedam na razgretem kamnu, prisluhnem ugašajočemu trušču, s pogledom spremljam barke, kako mirno drsijo v pristanišče. Dan se nagiba v večer, sonce počasi ugaša, dnevni nemir s sabo odnaša. Po širjavi morja, do obzorja, se čudovita barva rdečega sonca razliva. Vse je tako vabljivo lepo, kot da sonce samo sebe v zibelko položilo bo. Andrej Režim GLOBINA Grejemo se v soncu, ki ugaša njega moč, plavamo v morju, ki zapuščajo ga ribe. Zaverovani v svoj narobe prav z mlinskim kamnom tonemo v globino. Dobri Znanec Aleksij Porednik: HREPENENJE V PRAZNO »Kdaj bo konec tega deževja?« je bilo slišati čedalje več komentarjev, ko se pred nekaj tedni vreme ni in ni hotelo ustaliti. Potem je bog suhega poletja končno zmagal, a glej ga zlomka, ostalo mu je nekoliko več kurjave, kot bi si številni želeli. Temperature blizu 35 stopinj Celzija so bile že skoraj predmet javnega zgražanja. 'Folk' si je tako želel poletja, ko pa je to le prišlo, se je kaj kmalu pojavilo tarnanje, češ da je prevroče. Nikoli torej ni prav. Lahko bi rekli, da ne vemo, kaj bi radi. Če bi vedeli, omenjenega spotikanja ob zunanje dejavnike ne bi bilo. Zbudimo se že enkrat: vreme je, kakršno je; treba se je zadovoljiti z vlago in vročino. Za nas bi bilo bolje, če bi namesto zmrdovanja nad vremenom (in vsem drugim okrog nas) naredili vse, kar je v naši moči, da bi okoliščine obrnili v naš prid. Človeštvo že od začetka zavesti o lastnem obstoju hrepeni po zlati dobi, v kakršni naj bi nekoč že živeli. Iščemo odrešitve v tem in onem. Pričakujemo takšne in drugačne odrešenike. V sodobni potrošniški družbi je cerkev kot hram umiritve in vsaj začasne notranje potešitve nadomestil trgovski center. Hram z založenimi policami, kjer je najti več kot polovico za življenje nepotrebnih reči, blagoslavlja z akcijami, zbiranjem pik in puhlim bliščem, ne da bi videli ozadje. Kaj je v ozadju? Želja po dobičku, ki jo izražajo najprej proizvajalci, ki jim gredo na roko trgovci. V izdelkih, ki so jih »skupaj spravili« proizvajalci, namreč tudi trgovci vohajo zaslužek. Pred 500 leti so »papeževi branjevci« prodajali odpustke, danes ni nič bolje, le embalaža se je spremenila. Prodaja se tisto, kar se zdi 'raji' privlačno. V srednjem veku je trgovina z odpustki cvetela, ker so se ljudje na smrt bali »večnega peklenskega ognja in hudičev z ostrimi vilami«. V našem času je blaginja razvitega sveta kljub govorjenju o precejšnji revščini prevelika, da bi razmišljali o peklu, zato se odlično prodaja užitek. Užitek ob hrani, pijači, v dnevni in nočni zabavi, lepem, urejenem in petkrat 'požajfanem' telesu, udobnih, 'zglancanih' in seksi oblačilih, dopustu, vožnji z razkošnimi avtomobili in vsem drugem, kar 'rajca' naše čute, smo postavili na oltar civilizacije, nad katero »svetle zvezde svetijo, balde nebeščanov v srečno prihodnost vodijo«. Namesto Boga nas vodi denar. Denar ni nič slabega, kot seveda tudi Bog ni nekaj slabega. Težava je v njuni zlorabi. V srednjem veku je cerkvena institucija »varuhov resnice« zlorabila Boga za doseganje svojih kratkoročnih, posvetnih ciljev, ki so nosili pečat želje po užitku za vsako ceno. Več denarja pomeni več užitka, zato so morali najti način, kako v rimsko blagajno preusmeriti čimveč denarja. Prodajanje odpustkov je bil eden izmed fantastičnih načinov, kako bo na žurkah »pastirjev Kristusove črede« steklo po grlu čimveč vina, se pocedilo karseda veliko maščobe iz pečenk in, tudi to ni bilo nič nenavadnega, potešilo kar največ seksualnih fantazij. Verniki so namreč tako močno hrepeneli po »večnem zveličanju svojih duš«, da niti najbolj ubogim med njimi ni bilo težko odvezati mošnje in si kupiti odpustka, nekakšne vstopnice v nebeško kraljestvo. Pol tisočletja kasneje se ni nič spremenilo, le da hočemo nebesa takoj. Sanjamo o nebesih, ki jih omogoča uživanje, zato so trgovski centri tako oblegani. Večino stvari kupujemo, ker nam njihovo posedovanje in/ali uporaba pričarata občutek raja. Za razliko od odpustkov moramo sodobne teši-telje hrepenenja po idealnem svetu kupovati kar naprej. Trgovina cveti bolj kot kdajkoli prej, pri čemer je treba upoštevati, da je s potrošniškim zlom okuženo predvsem prebivalstvo razvitega sveta, čeprav se ta pandemija vse bolj širi tudi v deželah v razvoju. V primerjavi s kugo potrošništva je prašičja gripa manj kot prehlad. Marsikdo je tako zaslepljen z »užitkom s polic«, da je mrtev že brez virusov. Kaj to pomeni? Fanatični potrošnik je v svojem bistvu mrtev za življenje, ker ne živi svojega življenja, ampak se mora 'šlepati' z užitkom od zunaj. Hrepenenje po nepotrebnih rečeh je odraz nezadovoljstva s samim seboj, ki je posledica pomanjkanja življenjskega cilja. Človek, ki ne ve, kaj je smisel njegovega življenja, bega sem in tja. V tem tragičnem početju išče vsaj kratkotrajno potešitev, ki jo omogoča uživanje. Popolnoma logično se vključi v dirko za dobrinami »sveta brez Boga«. Hrepeni v prazno, zato hrepeni brez prestanka in nenehno kupuje milne mehurčke sreče. Vztraja v svoji nezrelosti, ker je to najboljše, kar pozna ... mo/omsniA Torek 4.8. ob 20.00 Film teater: 13.TZAMETI,triler Kino Delavski dom Trbovlje Nedelja 9.8. ob 20.00 DRŽAVNIŠKE IGRE, krim.drama četrtek 30.7. ob 20.(M) BRUNO, kom. Ponedeljek 10.8. ob 20.00 DRŽAVNIŠKE IGRE petek 31.7. ob 18.00 BRUNO Torek 11.8. ob 20.00 Film teater: OČE NAŠ,psilrol.drama ob 20.00 V ŽRELU PEKLA, groz. sobota 1.8. ob 18.00 BRUNO Kino Izlake ob 20.00 V ŽRELU PEKLA Nedelja 2.8. ob 20.15 ZVEZDNE S TEZE, akc.znanstv.fant. nedelja 2.8. ob 18.00 BRUNO Nedelja 9.8. ob 20.15 OČE NAŠ, psihološka drama ob 20.00 V ŽRELU PEKLA ponedeljek 3.8. ob 18.00 BRUNO Kino Delavski dom Hrastnik ob 20.00 V ŽRELU PEKLA četrtek 30.7. ob 18.00 SRCE IZ ČRNILA, druž.pustol. torek 4.8. ob 18.00 BRUNO Petek 31.7. ob 20.15 TERMINATOR: Odrešitev,akc. sreda 5.8. ob 20.00 V ŽRELU PEKLA Sobota 1.8. ob 18.00 TERMINATOR: Odrešitev četrtek 6.8. ob 20.00 TRANSFORMERjLMaščevanje padlih,akc. ob 20.00 SRCE IZ ČRNILA petek 7.8. ob 17.30 11ARRY POTTER in Princ mešane krvi-domiš. Nedelja 2.8. ob 18.00 SRCE IZ ČRNILA pustol. ob 20.00 TERMINATOR: Odrešitev ob 20.15 TRANSFORMERjLMaščevanje padlih sreda 5.8. ob 20.00 ROKOBOREC,akc.drama sobota 8.8. ob 17.30 HARRY POTTER in Princ mešane krvi četrtek 6.8. ob 20.00 ROKOBOREC: ob 20.15 TRANSFORMERjLMaščevanje padlih petek 7.8. ob 20.1 5 ROCK'N'ROLL PIRATLglasb.kom. nedelja 9.8. ob 17.30 TRANSFORMERjLMaščevanje padlih sobota 8.8. ob 18.00 ROCK'N’ROLL PIRATI ob 20.00 HARRY POTTER in Princ mešane krvi ob 20.00 ROKOBOREC ponedeljek 10.8. ob 17.30 HARRY POTTER in Princ mešane krvi nedelja 9.8. ob 18.00 ROCK'N'ROLL PIRATI torek 11.8. ob 20.00 11ARRY POTTER in Princ mešane krvi ob 20.00 ROKOBOREC sreda 12.8. ob 18.00 HARRY POTTER in Princ mešane krvi sreda 12.8. ob 20.00 ŠE ENKRAT 17, kom. fvlrU'k 13.8. ob 20.00 TUJCI, groz. četrtek 13.8. ob 20.00 ŠE ENKRAT 17 Kino Delavski dom Zagorje Kino Dol pri Hrastniku Petek 31.7. ob 20.00 ČIVAVA Z BEVERLY 1IILLSA, druž.kom.pustol. petek 31.7. ob 18.00 SRCE IZ ČRNILA, druž.pustol. Sobota 1.8. ob 20.00 ZVEZDNE STEZE,akc./nanstv.fantastika petek 7.8. ob 17.30 ROCK'N'ROLL PIRATLglasb.kom. Nedelja 2.8. oh 20.00 ČIVAVA Z BEVERLY HILLSAPbnedeljek 3.8. ob 20.00 ZVEZDNE STEZE Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Pohod na Fužinske planine Datum: 1.8.2009 Organizator: olimpijski komite PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije: Ruža Slovenije TekavecOl 431 61 14, www.pdrustvo-ptlj.si ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Planinski izlet na Rinke Datum: 1.8.2009 Organizator: PD Mislinja Dodatne informacije: ga. Albina 041 654 871 Planinski izlet na Ojstrico iz Podvolovljeka Datum: 1.8.2009 Organizator: PD Ravne na Koroškem Dodatne informacije: Ivan Cigale 02 822 28 74 Brodarjev pohod v Potočko zijalko Datum: 1.8.2009 Organizator: PD Solčava Dodatne informacije: Rudi Jezernik 040 418 518, rudi.jezernik@siol.net Glasbeno planinska prireditev »Na Roblek bom odšel« Datum: 1.8.2009 Organizator: PD Radovljica Dodatne informacije: Jože Marolt 04 580 18 16, miro.pogacar@gmail. com Pohod na Trentski Pelc Datum: 1.8.2009 Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Aleš Dolenc 041 827 886, www.pd-ljmatica.si Pohod po zahtevni poti na Stenar Datum: 1.8.2009 Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Tomaž Stražar 041 399 011, www.pd-ljmatica.si Pohod po poteh Vinka Kobala Datum: 1.8.2009 Organizator: PD Podbrdo Dodatne informacije: Jože Dakskobler 041 837 551, joze.dakskobler@gmail.com Prireditev »Popoldne ob citrah na Kopitniku« Datum: 1.8.2009 Organizator: PD Rimske Toplice Dodatne informacije: Milena Suhadolčan 040 606 071 Pohod na Virnikov Grintavec Datum: 1.8.2009 Organizator: PD Matica Murska Sobota Dodatne informacije: Marinka Jerič 02 542 10 53, www.pdmaticams-drustvo.si Pohod na Sveti Lovrenc nad Postojno Datum: 1.8.2009 Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije: Marinka Pirš 01 431 61 44, www.pdrustvo-ptlj.si Pohod po obronkih Celja Datum: 2.8.2009 Organizator: PD Grmada Celje Dodatne informacije: Alenka Mirnik 041 623 413, www.pdgrmada.org Pohod na Špik Datum: 2.8.2009 Organizator: PD Blagajana Dodatne informacije: Rajko Škrlj 031 318 205, http://pdblagajana.blogspot.org Dan alpske Možine in pohod na rastišče Lisec Datum: 2.8.2009 Organizator: PD Bohinjska Bistrica Dodatne informacije: Lovro Vojvoda 04 572 17 28 Pohod na Bedinji vrh Datum: 2.8.2009 Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Aleš Dolenc 041 827 886, www.pd-ljmatica.si Pohod na Prisojnik in Slemenovo špico Datum: 2.8.2009 Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije: Boris Lazar 041 756 352, www.pdrustvo-ptlj.si 6. ŠMARSKI KOLESARSKI MARATON Datum: 2.8.2009 ob 10.00 uri Organizator: ŠD Šmarje pri Jelšah Dodatne informacije: Jaka Rihtarič 041 749 846, Melita Mastnak 070 866 658, msz.smarje@siol.net Pohod na Triglav Datum: 4.8.2009 Organizator: PD Mislinja Dodatne informacije: g. Franc 041 654 871 15. pohod na Negovo Datum: 4.8.2009 Organizator: PD Gorenja vas Dodatne informacije: Tonček Mlinarič 041 340 516, www.pdgorenjavas.com Pohod po nezahtevni poti na Rutarski Vršič Datum: 4.8.2009 Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Marko Jurič 041 572 893, www.pd-ljmatica.si za avc mo/mmNe tcme/Mu ogm ®| Prodam Prodam eno in polsobno stanovanje (48m2), 1. nadstropje z balkonom, v Trbovljah, Trg Franca Fakina 3, gsm: 041 786 587 Prodam Ugodno prodam vino cviček in dolenjsko belo. Možna dostava. Telefon: 031 430 638 Prodajamo breskve za vlaganje od 25.07. do 25.08.2009. Informacije po tel.: 031 488 856, 03 56 84 191. Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www. nemskedoge.net ali na tel.: 041 393 432. mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3. 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju! ime in priimek: točen naslov: Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju. podpis: Iščemo honorarnega zastopnika na terenu za pridobivanje reklamnih sporočil za revijo ZASAVC. Iščemo zastopnika na terenu za prodajo kuharskih in poljudnih ter strokovnih knjig iz lastne založbe. Plačilo po prometu. * ^crapTna vxJgracer Info: 041 617 878 ali na e-ntail: gracermiran@siol.net NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r \ \ J Tokratni dobitnik nagradne igre KNJIGE je: MILJANA KLINC POLJE 15, 1410 ZAGORJE Že več kot 30 let... OBLIKOVANJE, TISK DODELAVA IN ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN lava 7b, 3000 (e//e tel.: 00 386 (0)3 5452 666, h,., 00 386 (0)3 5473 IM internet: www.gralilfa-grafer.si, e-meil: info@grafika-grater.si http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 39 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Kdo je režiser V filn)ü 1* AK£N? Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo Tokratna srečna izžrebanca sta: Nives Izgoršek (Zagorje) in Alojz Bizjak (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo • Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. © tiOFEIKAm --------- Srečevanje rodbin je med Slovenci vedno bolj priljubljeno. Navadno je nabito s čustvi, saj so rodbinske vezi za mnoge znak pripadnosti in medsebojne povezanosti. Prvo srečanje rodbine Slanšek v soboto, 27. junija 2009 na Kopitniku pa je imelo dodano vrednost. Povod je bila namreč rodoslovna knjiga Mateja Hohkrauta iz Zidanega Mosta, enega izmed Slanškovih potomcev, ki imajo svoje korenine na Kopitniku. »Že dalj časa smo vedeli, da Matej sistematično in zavzeto piše rodoslovno knjigo,« je dejala Cvetka Stankovič iz Celja, ki m ülf je srečanje predlagala. »Ko pa je bila pot skozi zgodovino rodbine Slanšek že zarisana v knjigi Lipa zelenela je, je bila to prava priložnost, da nam jo predstavi.« Vabilu na srečanje se je odzvalo okoli sto sorodnikov. Nekateri so se videli prvič, nekateri po tridesetih letih. Drugi pa so obnovili vezi, izmenjali življenjske zgodbe, internetne naslove, telefonske številke... »Najpomembneje pa je, da smo se spoznali, povezali in pokazali pomen in vrednote rodbine in družin našim mlajšim potomcem.« Jolanda Gobec, ki je bila zadolžena za scenarij in vodenje druženja, je na prelepi lokaciji ob kopitniški koči že na začetku srečanja zastavila Mateju vrsto vprašanj v zvezi s knjigo. Najprej, kako je začel. Povedal je, da ima rad zgodovino, čeprav je po izobrazbi likovni pedagog. Začel je povsem amatersko, a se je kmalu priključil Rodo-slovnemu društvu Slovenije, saj je šlo potem marsikaj lažje. V društvu svetujejo, omogočajo dostop do raznih podatkov, knjižnic. Danes se dobi veliko na internetu, precej časa pa je preživel tudi v arhivih. Vsi starejši podatki so v gotici in nemščini, zato je imel včasih težave, predvsem z nečitljivimi rokopisi. Seveda je obiskoval tudi družine, sorodnike, in se tudi na ta način dokopal do dragocenih podatkov. Vsem se je ob tej priložnosti iskreno zahvalil za sodelovanje. Nepogrešljivo je bilo zanj tudi raziskovalno delo Janka Orožna in prispevki fotografa Pepija Mokotar-ja. V knjigi se vrstijo poglavja, ki predstavljajo Turje, Sveti Jurij, Širje, Straški hrib in domačije prvih rodov. Sledijo opisi posameznih potomcev, pri katerih ne navaja samo suhoparnih podatkov. Zgodbe prednikov, ki so živeli v težkih razmerah in hi o vsakemu posebej lahko napisali roman, pa bodo predvsem za mlade težko doumljive. Kljub vsemu pa so Slanški skozi stoletja dokazali, da so trdna in povezana rodbina, ki zna držati usodo v svojih rokah. Seveda pa lahko ob njihovih življenjskih usodah ugotavljamo, kakšno je bilo na sploh življenje na področju Zasavja zadnjih 270 let. In kam vse je potomce zaneslo? Zbrali so se iz vseh koncev Slovenije iz bližnjega Fračjega Dola, iz vseh zasavskih krajev, iz Celja, Velenja, Lju- pime d III I» II! m Povezanost rodbine je bilo čutiti tudi ob sledeh Pšenični kove kmečke domačije na Straškem hribu, ka-mor so se odpravili pred kosilom. Tam je izvor vsega. Tam sta zaživela gospodar Mihael Slanšek, poročen z Apolonijo Tabor, rojena v času, ko je bila speljana skozi Zasavje prva železniška proga. Potomce so organizatorji sprejeli s kruhom in soljo, dobili pa so tudi spominek, narejen iz mogočne lipe, stare preko 350 let. Ob njej so še sledi kašče, Štirne, hleva in hiše. Zazvenela je tudi pesem o lipi, simbolu slovenstva. Družabno srečanje se je seveda ob koči še nadaljevalo in posebno dragocena so bila pričanja oziroma spomini vnukov in pravnukov osmih otrok, ki so se rodili Mihaelu in Apoloniji. Slanškovi potomci so se izkazali tudi kot odlični gostitelji, saj so poskrbeli, da so bile mize polne dobrot. Pripadnost rodu pa je rojevala tudi trdne obljube: nasvidenje prihodnje leto! Besedilo in slike: Fanči Moljk bljane, Cerknice, zastopano je bilo Grosuplje, pa Krmelj, Gorje pri Bledu itd. Pripotovali so tudi sorodniki iz Chicaga, ki negujejo stike s Slanški že več kot sto let. Ve/, z domovino in sorodniki jim pomeni veliko, kar je povedala tudi 72-letna Polona Filipi, vnukinja Rozalije Slanšek, ena izmed otrok Mihaela Slanška in Apolonije Tabor. Hčerka Ana in sin Josepha sta se lahko v živo zavedla svojih korenin. Za Slanškove Amerikance torej ne velja Zupančičev verz Tamkaj v Ameriki so nam izginili..., saj jih oko domovine še doseže. * ’ pS pr, fir %% Iw1 za avc I® na mtm Buče so znane že iz pradavnine, v Evropi pa dokaj mlade, saj jih je pripeljal s krompirjem, koruzo, papriko, paradižnikom in sončnicami šele Krištof Kolumb. Ohranile so se zato, ker so ljudje kmalu spoznali zdravilno moč teh največjih jagod, kot razlaga ena največjih ljubiteljic v Sloveniji Ruth Podgornik Reš. Po vseh časopisili lahko najdemo razne recepte, ki zadovoljijo še tako zahtevne okuse. Zato je zavračanje buče so le za prašiče, že zdavnaj zastarelo. Ce se spomnimo, da razstrupljajo črevesje, znižujejo količino maščob v krvi, razbremenjujejo trebušno slinavko, pospešujejo izločanje seča, pomagajo pri težavah z ledvicami in prostato, krepijo imunski sistem, pomirjajo in preskrbujejo telo z vitaminom A, bomo imeli še večje veselje s pripravo različnih jedi. So torej visoko hranljiva vrsta hrane, vsebujejo veliko prehranske vlaknine in malo kalorij. Tudi če nimamo svojega vrta, jih z veseljem podarjajo svojim sosedom vrtičkarji, ki jih imajo v tem letnem času vedno dovolj. Besedilo in slika: Fanči Moljk Znanje o zdravilnih rastlinah ljudje prenašajo iz roda v rod. V obdobju razcveta farmacije so na zdravilne rastline kar malo pozabili in precej znanja o njihovih zdravilnih učinkih se je v teku let izgubilo, vendar se v novejšem času spet povečuje želja po raziskovanju in njihovi upo rabi v vsakdanjem življenju. Zdravilne rastline nabiramo v naravi, jih gojimo na domačem vrtu ali kar v lončkih (pretežno zelišča). Zdravilne rastline na domačem vrtu: PETRŠIL] (lat. Petroselinum crispum) poznamo tudi pod imenom (opih, petržilj, per-šun, peršin). Je dvoletnica in zraste do enega metra visoko. Rastlina ima prijeten vonj in okus. Cvete maja in junija, zori avgusta in septembra. Najbolje uspeva na globoki, dobro pognojeni zemlji, brez svežega gnoja. Najvažnejša peteršiljeva zdravilna snov je eterično olje z apiolom, ki ga je največ v plodovih. Vsebuje tudi mastno olje, glukozid apiin, rudninske snovi. Korenina vsebuje poleg eteričnega olja tudi sluzi, sladkor in apiin. Rastlino uporabljamo v kulinariki kot začimbo in v zdravilstvu. Zdravilstvo: Tako kot janež in kumina, tudi peteršilj umirja vetrove, pomirja krče, preprečuje vnetja v črevesju. Že majhne količine lahko spodbudijo prebavne procese, odvajajo nakopičeno vodo v nogah, osrčniku in prsni oziroma trebušni votlini. Pri ženskah ugodno vpliva na pospeševanje menstruacije. Peteršilj ni nedolžna rastlina. Pri zdravljenju ledvic ga brez posveta z zdravnikom ne smemo uživati. Pri oslabelih in občutljivih ljudeh zadošča že dodatek peteršilja k juham, medtem ko močnejše osebe lahko pijejo 1 do 2 skodelici čajnega preliva iz peteršiljevih plodov (1 čajna žlička plodov za skodelico). V kulinariki se uporabljata dve obliki peteršilja: s kodrastimi listi in italijanski oz. z gladkimi listi. Peteršilj s kodrastimi listi se pogosto uporablja za omake. Zanimivo: Prevretek iz plodov in korenin je sredstvo za rast las. Pripravila: Ceda Vir: Zdravilne rastline in njih uporaba NAŠA BObOČNOŠT © ----------1 Kak® or^aniiai^ane €%jja^ni®sjtj! v/ €mt&m za mmMm del® v/ T»ko>v/ljjah Center za socialno delo Trbovlje letos že sedemnajstič organizira vsakodnevno Kratkočasenje med 6. julijem in 14. avgustom, kjer vsak delovni dan od 9.00 do 12.00 ure pripravljajo različne brezplačne aktivnosti za osnovnošolce. Petnajst let so se kratkočasili v Domu Svobode Trbovlje. Leta 2007 zaradi pomanjkanja kadrov počitniških dejavnosti niso izvajali, zadnji dve leti pa potekajo v prostorih centra. V juliju so ustvarjali. Naredili so avto iz kartona, delali kipce iz testa, ki so jih pobarvali z akrilnimi barvami, izdelali kartonsko maketo letala, zmaja, ki so ga uspešno spustili po zraku. Narisali so med drugim domišljijskega vesoljca in ga predstavili svoji skupini in delali so origamije. V prostorih CSD potekajo tudi družabne igre, na Faceboo-ku so objavili nekaj slik. Odšli so 'na bazen', imeli različne športne igre na igrišču, organizirali tekmovanje v vzdržljivosti, kjer so delali sklece. Načrtujejo še obisk policijske postaje, ogled varnih točk za otroke, sprehodili se bodo po trim stezi, pogledali kakšne knjige si lahko sposodijo v knjižnici in spoznali druge možnosti, ki jih ponuja knjižnica. Zavod za šport jim omogoča plavanje v bazenu, zato bodo ob lepem vremenu izkoristili vse možnosti. Aktivnosti Kratkočasenja so namenjene otrokom, zato skušajo upoštevati njihove želje in pričakovanja. Skupine so majhne, po šest do dvanajst otrok, da se lahko zbližajo z njihovimi štirimi mentorji. V program so večinoma vključeni tisti, ki so tudi drugače prisotni pri aktivnostih med šolskim letom v okviru Psihosocialne pomoči otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, a veseli so vsakega, ki se jim pridruži. Kratkočasenje je hvalevredno v času počitnic, saj omogoča razgibano počitniško življenje, ki zapolni marsikatero uri- co časa z različnimi dejavnostmi, Id sproščajo, ustvarjajo in prinašajo v otroški svet kakšno novo idejo. Otroci, ki se medsebojno družijo, pridobijo vse tisto, česar ne more spoznati, ko sam sedi pred televizorjem ali računalnikom. Besedilo: Irena Vozelj Naša bodočnost Mamica ................................. iz...................................... želim, da novico o veselem dogodku, o rojstvu mojega otroka, sina/hčerke.................... dne................... objavite v rubriki Uf\if\ SODOČAiOST v štirinajstdnevniku Zasavc. Podpis:.............................. Ob veselem dogodku se z Vami veseli ZASAVC s sodelavci! i Naša bodočnost 13.03.2009 Simona Pišek, 1420 Trbovlje - sin Mark Šket Iskrene čestitke! i ® HEmo/immNicA Prvi človek na Luni Pred 40 leti, 20. julija 1969, ob 21:17:40 po srednjeevropskem času, je prvi človek stopil na Luno. To je bil dejansko majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo, kot je izjavil Neil Armstrong, ki je kot prvi človek zakorakal po neznanem okolju. Meni je tisti dan ostal še posebej v spominu, pa ne zgolj zaradi pristanka ameriške vesoljske posadke na Luni. Marsikaj osebnega se mi je, tisto leto in ravno na tisti dan, zgodilo in nostalgija na mlada leta človeka ob spominu na takšne in podobne dogodke rada daje. Pred štiridesetimi leti sem štel devetnajst let. V žepu sem imel poziv za odhod k vojakom. To je bil tiste čase svečan dogodek, ki je poleg obveznosti do domovine, pomenil tudi prehod iz otroških let v leta dozorelega moškega. Fantje so se iz vojske praviloma vračali zrelejši, bolj samozavestni in z občutkom, da tudi dekleta gledajo nanje kot na prave dedce in jih nimajo zgolj za frfrave smrkavce. Pred štirimi desetletji se tisti mojih let niso pretirano zanimali za politiko. Da se bomo kdaj prepirali s takratnimi brati Hrvati o meji in izhodu na odprto morje, se nam, pa tudi starejšim generacijam, niti sanjalo ni. Tudi tistim, ki so dve desetletji kasneje svoja stališča objavili v 57. številki Nove revije, sem prepričan, da ne. Pravzaprav smo takrat, ko so Američani pristali na Luni, bili po večini tako za Luno, da smo imeli svojo takratno državo radi in bili smo ponosni na NOB in samoupravne socialistične pridobitve. Radi smo hodili, na takrat v celoti naš Jadran in na pol gola telesa izpostavljali sončnim žarkom ter ob opazovanju brhkih dekliških oblin, ki so se pražila na soncu razmišljali, da živimo kot v raju. Tistega davnega dne, pred štiridesetimi leti, se nam o tajku-nih še niti sanjalo ni. Brezposelnost je bila privilegij zares lenih posameznikov. Takšnih je bilo za primer v Trbovljah komajda kakšni dve desetini, ki so se v strahu iz dneva v dan tresli, kdaj bodo z Zavoda za zaposlovanje dobili, vabilo, da se morajo javiti na delo v katero izmed številnih tovarn v mestu ali pa je sledila ukinitev pomoči namenjena brezposelnim. Osebno sem takrat, na dan, ko so Američani osvojili Luno, spoznal mladenko in se v hipu zaljubil. Kar nekaj deklet sem poznal že prej, pa je šlo vedno zgolj za bežna srečanja ali kratkotrajne mladostniške zveze, ki se jih tudi po tolikih letih še vedno rad spominjam, vendar se niti enega od omenjenih flirtov ne prikličem v spomin tako pogostokrat, kot tiste prve, prave ljubezni. Da je ameriški kozmonavt tistega davnega poletnega dne leta 1969 stopil na Luno, sem si v spomin zapečatil zaradi ljubezni in ne zaradi zanimanja za dogajanja na Luni. Ljubezen pri mladem človeku je pač tako močno čustvo, da vsi ostali še tako pomembni dogodki postanejo za zaljubljeni osebek postranskega pomena. Spominjam se, kako me je prijatelj tistega dne zvečer ob pivu pobaral, kaj menim o sprehodu Američana po Luni. Skomignil sem z rameni in si mislil: »Američanom Luna, meni pa Venera.« Mefisto Kdo sem in kaj se mi dogaja med počitnicami Kje ste razpeli svoja krila, dragi bralci? Ste poiskali hladno senčko na obali sinjega morja, ki se staplja z nebesno modrino? Poslušate pesem škržatov in med borovci in cipresami vonjate dišečo smolo, medtem ko sonce igra med njihovimi vejami ples s tisočerimi v tančice ovitimi sončnimi žarki? Mogoče pa vas je privabil gorski zrak in prisegate na vabljive vršace in razgled daleč na vse strani? Pazite le na vzpenjače, da niso morda ‘utrujene’. Letalom, avtobusom, vlakom in naravnim nesrečam se je pridružila še rja na stebrih vzpenjače. (Kot kaže, je bila glavni vzrok za nesrečo pohorske vzpenjače »le« rja. Časnik Dnevnik poroča, da je bila v primeru nedeljske nesreče na Pohorju kovina na spoju temeljne konstrukcije porušenega jeklenega stebra, ki je bil pričvrščen z velikimi debelimi kovinskimi vijald, zarjavela in da bi bila lahko prav dotrajanost materiala tista, ki povzročila dogodek. Pohorska vzpenjača se je, denimo, že aprila znašla v medijih. Tedaj se je gondola zagozdila, v njej pa je bilo več ur ujetih 36 potnikov.) Ljudje vse več potujemo, pa je možnost nesreč posledično vse večja. Menda tudi doma ni slabo, le če se znamo organizirati. Naša urednica pravi, da ji je doma najlepše. Druži se z ZASAVCEM, da bi vi, ki ste še vedno nekje blizu, imeli kaj prebirati. Nekdo pač to mora početi in ona je (kot je izjavila tudi na ETV)- zvesta našemu časopisu in njegovim bralcem. 20. julija 1969 je bil narejen prvi »majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo«, ko je član odprave Apolla 1 1 Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Luno. Tisti, ki ste takrat gledali, se spomnite razburjenja in dvomov o resničnosti dogodka? Ti še danes obstajajo. Se pa tudi sama večkrat vprašam, kako je možno, da se ob vsem tem napredku v današnjih časih kaj takega ne ponovi? Je to res le rivalstvo, ko je bilo potrebno prepričati svet, da je nekdo naj-boljši in naj-uspešnejši na tem področju? Saj je prav tako zanimivo dejstvo, da nihče več ni nadaljeval v tej smeri. Res pa je tudi, da imamo na tej naši preljubi zemljici še preveč problemov, ki prestavljajo hud finančni pritisk, vendar po drugi strani.... Verjamem - če bi bil kdo prepričan, da je polet na Luno dobičkonosen posel, bi bila Luna že zdavnaj polna bleščečih neonov, reklam itd. Pogledaš v Luno in izveš, kateri pralni prašek je najboljši, telefon najcenejši, postelja najudobnejša, kako se ceniti in sploh - živeti srečno in zadovoljno do konca svojih dni, kajti za nas skrbi ta in ta.... Kaj mislite, da reklamira tale muca z imenom Ljubica, ki je našla mesto v eni beograjski izložbi? Briga njo! St.R. za avc 28. julija je imela rojstni dan najstarejša Trbo-veljčanka, Nuša Kern. ki se je pred STOŠTIRI-MI leti rodila v Ljubljani. Od otroštva jo spremljajo iskrivost, dobra volja in dobrota. Pred osemdesetimi leti so jo premestili iz ljubljanske glavne pošte na trboveljsko, kjer je delala vse do upokojitve 1. decembra 1952. Ljubila je moža Otona, svoja otroka Marjani in Božota in vse njune domače. Njeno srce je veliko, zato najde vedno lepo in božajočo besedo za vsakogar. Danes jo malce moti, da ne more več živeti in delati kot je to lahko včasih, čeprav ji vedno pomagajo njeni domači, snaha Inge, sin Božo, hči Marjani in zet Viktor. Včasih je redno bodila k maši, danes gre le poredkoma, ko jo spremljajo njeni, saj se boji, da bi ji na poti postalo slabo. Prav ta obred pogreša, saj v njem našla notranje zadovoljstvo, se na poti v cerkev srečevala z znanci in prijatelji. Hvaležna je snahi in sinu, da sta ji vedno pripravljena priskočiti na pomoč in ji prinašata vse kar rabi. Njeno stanovanje je še vedno zgledno urejeno, čeprav ne more narediti veliko sama. Izdala nam je, da je lani menjala zavese v kuhinji tako, da si je pomagala s stolom in kuhinjsko mizo. Urejena je še vedno kot nekdaj, zato s svojim čudovitim videzom leta krepko skriva in bi se lahko postavila ob bok marsikateri mlajši. Ko se pogovarjamo, kaj vse še počne, pove, da še vedno vsak dan telovadi, rada rešuje križanke, česar ne ve, vpraša domače. Prebira časopise, knjige in gleda televizijo. Se je na tekočem z dogajanji. Toliko miline, pomirjujoče bližine, kot smo jo začutili ob obisku, je danes redkost. To zmorejo le tisti, ki znajo delati dobro, umirjati strasti in ne dovolijo, da bi slabosti prevladale nad dobrim. Vera ji daje upanje in moč. Pravzaprav si posebej ne želi ničesar, le da bi tako kot je do sedaj, lahko živela do konca življenja in nikoli ne bila v breme sebi in drugim. Avtorica in uredništvo Zasavca želijo, da bi bila še naprej tako vztrajna, pogumna, zadovoljna, zdrava in srečna kot doslej. Besedilo in slika : Irena Vozelj NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA I8.250€ Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo! KRULC D.O.O. Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče Tel: 01 723 II 43, 01 723 12 00,Telefaks: 01 723 10 84 SHIfTVexpectations Odpiralni čas: PONEDELJEK- PETEK: OD 8 URE-18 URE SOBOTA: OD 8 URE-12 URE Poraba goriva kombmrano (HOOkm) 5,5 - 8,4, amoifa Ctk 146 • 208 g/km Garancija prodajata «*a 3 leta M 100.000 km Komercialna ponudba '5 let garanci]«' zaiema 2-lelno podaljšano garancijo, ki nastopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih kotenjev Slika |e simbolna. www mssan.si VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ZAGORJE ISKRENE ČESTITICE OB OBČINSICEM PRAZNIKU COBISS :em Mercator, d.d, Dunajska cesta 107, Ljubljana. Sii