Vel|a po poŠti: sa ^^^ M mm mm MH n M0 ^Hh = ttseraH: ==a a£T-:!S W flllP nIP F Stfitilr ^ I II 11 Ib M I __^M ^M ^B ^H reklamnih notloah stan« V npravnlstvn: a ^ ■■ ^n enostolpna garmondvrsta J i ki i W LllLL Sff^ m meseo » » 190 Ht^M H iffltL......ifffl M ■ BV ■Ik-JB ■ Izhaja: i "f W JW ^^ W MSB A H HD ^BF S&ffrSSSa •v Uredništvo |e v Kopitarjevih nlioah itn. (/OL Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma M u m spre]ema]o. — Urednttkega telefona štor. 74. m» Političen list za slovenski narod. OpraTnlStro |e v Kopitar/evlh nlioah štev. 6. -s m Sprejema naročnino, lnserate ln reklamacije. ■» ....... Opravnlškega telefona štev. 188. = uradniki, komiji in najeti delavci nemško-nacijonalnega delavskega društva »Ger-mania«, na čelu jim c. kr. uradniki državnih železnic. Šli so naravnost pred društveni dom, kjer seveda niso našli Kranjcev. najmanj pa Sokolov, začeli pa so strašno rjuti in vpiti. Seveda bi bili dom . naskočili, da niso stali pri vratih štirje * orožniki s c. kr. komisarjem dr. Lahovni-kom. Ko je blagoslovil domači g. župnik Katnik poslopje, so med ceremonijami zatulili »cerkveni himni« »Die Wacht am Rhein« in »Stimmt an mit hellem Klang!« Zahtevali so, da naj komisar odstrani zastave, da se slavlje ne sme vršiti, vpili vsi vprek, da jih ni bilo lahko razumeti in vihteli palice — prava podoba indijanskega naskoka na naselbine v Ameriki. Predsednik »Germanije« je nagovoril na-hujskano množico in grozil, »če zastava ne izgine v desetih minutah, jo bodo šiloma sneli, ali bo to komisar dovolil ali ne«. Seveda slovenski možje in mladeniči, domačini, na izzivanja niso mogli dolgo molčati. Prišlo je do pričkanj, nacijonalci so začeli celo grabiti nekatere može, a orožniki so jih zopet ločili. Čudom pa so se ljudje povpraševali, zakaj orožniki najhujših izzivačev niso aretirali, zakaj se druhali ni pozvalo, da se razide. Celo tako ptedrzni so bili, da so metali na streho in skozi okno, kjer je bila razobešena zastava, kamenje. Drug na drugega so lezli, da bi dosegli trobojnico, a vsega tega niso — videli orožniki in so branili zastavo le naši vrli možje in mladeniči. Da se demonstrantom odvzame vsaka senca povoda, je dal društven predsednik na opeto-vano prošnjo komisarjevo p-ostovolirio odstraniti zastavo. Komisar si ni mogel proti druhali pomagati. In šele potem, ko je bila zastava odstranjena in je naznanil komisar druhali, da se igra ne bo vršila, so se počasi tuleč odstranili. Domače ljudstvo je bilo ogorčeno. Odločno je zahtevalo, da se mora slavlje vršiti, ker se od beljaških uradnikov ne da na noben način komandirati. In vršila se je slavnost s celim naznanjenim sporedom, čeravno tri ure pozneje, nego je bilo napovedano. Ze imenovani Peternel je bil tako predrzen, da se je umešal med ljudi, zanašajoč se menda na mrak. V razsvetljenem domu pa so ga spoznali, in kakor iz enega grla ie zavpila množica: »Ven ž njim!« in kakor bi trenil se je znašel mož na mrzlem zraku. Slavnostni govornik g. Smodej je zasluženo in med velikim odobravanjem občinstva razkril grdo zagrizenost in zlobo nemških nacijonalcev. Očital je tudi okrajnemu glavarju, da ni preprečil naznanjene demonstracije. O tem spregovorimo posebej. Omenimo le še to pot, da so stali na čelu razgrajačev uradniki državne železnice: komisar c. kr. državnih železnic Dell. ki je igral nasproti vladnemu komisarju vlogo odposlanca razgrajačev, asistent Rudi, asistent Pfeiffer, tehnični uradnik Lodron, adjunkt Riissler, zloglasni Petz in še par drugih neznanih. Kaj poreče k temu minister Wrba? Kaj Bienerthovo, »Slovanom pravično« ministrstvo sploh? Da nismo brezpravni, bo dokazala naša slovenska delegacija! Krivice in surovosti, ki jih izkušamo koroški Slovenci od Nemcev, vpijejo po maščevanju, po zadoščenju! Pohnišuite se! Ali nič ne vidite, liberalci vseh dežela? Ali se nič ne pohujšujejo vaše duše? Te dni je stala pred porotniki v Parizu žena, ki je vsa, kolikor je je, plod moderne svobodomiselne Francije, formula njenega bistva, vtelešenje bogotajskih teorij. Ma-dame Steinheil je Pariz, Pariz, kakršen je vzor liberalcev na celem svetu. Vedno so bile take grešnice, ne samo v svobodomiselni Franciji. Ali tega ni bilo, da bi javnost dvigala na ščit propalico, da bi javnost venčala čelo ničvrednici, da bi ženska, ki je morila, v javnosti s tem pridobila in si še večji ugled osvojila. Madama Steinheil ni samo nezvesta soproga, ni samo grešnica, pred katero so ležali na kolenih od predsednika republike počenši vsi najvišji dostojanstveniki svobodomiselne Francije, ona je tudi morilka, večkratna morilka, ki je v salonih znala govoriti z največjo fineso, kadar pa je nastopala noč, je klela in govorila kakor zavržena deklina in njene roke so znale daviti in kri prelivati. In kljub temu, da je razprava pokazala v polni luči njeno lažnjivost ter pro-palost in kljub temu, da ni bilo dvoma o enem njenih umorov, kljub temu, da se je pokazalo, kako je namenoma potlačila v svojo afero nedolžne, je bila oproščena. Zakaj? Ker če bi jo bili obsodili, bi bili morali obsoditi vse, ki stojijo na čelu moderni svobodomiselni republiki. Obsoditi bi morali preiskovalnega sodnika, ki ga je omamila, da jc potegnil v afero nedolžne, obsoditi bi morali vso policijo, obsoditi one ministre in generale, ki so bili njeni vsakdanji gosti, obsoditi one, ki so se je poslužili, da je umorila predsednika republike, Faureja, da ne bi slednji protestiral in preprečil sankcije proticcr-kvenih zakonov! In zato so ji, ko je bila oproščena, njeni visoki svobodomiselni prijatelji pre- Današnja številka obsega 4 strani. Nemškonacionalna divja-itva na Koroškem. Celovec, 15. novembra 1909. V beljaški okolici leži prijazna vas Brnca. Tamošnji prebivalci so izključno sami Slovenci, kar priznava celo sama »Villacher Zeitung« v istem trenotku, ko poziva beljaške Nemce, da gredo odbijat na Brnco »predrzen napad« Slovencev iz »Kranjske«. Narodno zelo probujeni Brn-Čani so si namreč postavili lep »Tambura-ški dom«, društveno hišo. Za nedeljo, 14. t. m., je bilo napovedano v »Miru« brez vsakega bobnanja povodom otvoritve društvenega doma skromno slavje z govorom in igro »Cigani«. Sokolov, o katerih so Nemci sanjali, sploh ni nihče klical. Sovraštvo nemških narodovcev ni moglo strpeti nedolžne slovenske zabave. Ker se zadnje čase čutijo nemški narodovci na Koroškem v senci Bienerthovega ministrstva popolnoma neomejene gospodarje v deželi, in smatrajo Slovence kot popolnoma brezpravne helote, zato niso mogli opustiti tudi te prilike, da ne bi izzvali zoper brnške Slovence naravnost ostudnega škandala. Ker bi se morali v javnosti svojih tolovajstev pred vsakim količkaj poštenim človekom sramovati, zato so si izmislili čeden načrt, s katerim so upali javnost preslepiti in s plaščem golih laži prikriti svoje ostudno počenjanie. Brez vsake podlage so zagnali krik, da hočejo priti na Brnco kranjski telovadci in nahujskati »miroljubne domačine bindišarje« zoper Nemce. »Villacher Zeitung« je objavila na celi prvj strani krvav poziv na Nemce, da se naj v največjem številu udeležijo obrambnega izleta (na slovenskih tleh) na Brnco! Tudi »Freie Stimmen«, oficielni organ koroške nemškonacionalne stranke, je objavil tak poziv. Značilno! Sram je bilo te ljudi povedati: pojdimo nad domače Slovence, zato, ker sicer vedno in sistematično farbajo svet, da so domačini Korošci najboljši prijatelji Nemcev, le nekaj kranjskih privandrancev da litijska. Kdo se pač pri nas na Koroškem zmeni za »Sokole«? Nihče jih ni klical, tudi sami se niso ponujali. Pa dovolj ni bila hujskanja po listih, še lepakov so nabili polno po Beljaku. Še Celovčane so klicali na pomoč. In prišlo je na Brnco res do dvesto nemških prete-pačev s palicami. Prvo bando ie pripeljal učitelj Gitschtaler, drugo železniški paznik Peternel. Bili so to izključno sami c. kr. LISTEK. Vstala Škender-Begova. Angleško spisal Benjamin Disraeli, Earl of Beaconsfield. — Prevel I. M. I. Solnce je zašlo za gorami in po bujni atenski ravnini se je razširjal vijoličast žar grškega večera. Rahla sapica ie potegnila in oljkini gaji so se vzbudili iz svojega poldanskega počitka, in zastave turškega bojnega ladijevja, ki je ležalo zasidrano v Pirenejskem pristanu, so plapolale v sinjem zraku. Iz enih mestnih vrat so prihajale v dolgi vrsti ženske k vodnjaku, iz drugih je prijezdila četa krasnih jezdecev, ki so veselo vihteli svoje sulice v zraku dirjajoč po ravnini. Ptice so pe-vale, žuželke so šumele, cvetlice so dihale vonj, vse je navdajalo zrak s prijetnimi glasovi in dišavami. Na visokem skalovju Akropole je stal sredi razvalin minervinega templja samoten človek in zrl na to krasno prizorišče. Okolu njega so se dvigali slikoviti spomeniki starodavne umetnosti, nesmrtni stebri, kojih somerje zatemneva moderne Proporcije mirobnih karijatid, ki nosijo svoje nežno breme, s polno dovršenostjo izklesane podobe, kipeče junaškega življenja. Dasi je bil tujec oblečen kakor moslem, očividno ni bil neobčutljiv za to lepoto, in njegova postava in obraz ne bi slabo pristojala sovrstnikom Perikleja in Fidije. Bil je v cvetju življenja, nenavadno lepe rasti in krepke postave; njegovo visoko, belo čelo, njegov ravni profil, njegov okrogljasti obraz in njegove zaokrožene ustnice, vse je kazalo na obraz, ka-koršen je navduševal kiparje okolu stoječih polbogov. Tujčeva obleka jc bila krasna, klasična. Okolu glave se mu je ovijal škrla-tasto rdeč turban in na njem so se lesketali dijamanti. Njegov telovnik, ki se je tesno oprijemal prsi, je bil iz zelenega žameta in bogato vezen z zlatom in biseri. Nad njim je nosil lahek jopič iz rdečega žameta, ki je bil enako vezen in obrobljen s sobolovino. Nosil je tudi bel plašč, kakor jc bil navaden med Albanci; njegove noge so pokrivale sandale opankane do kolen z bogato vezenim zelenim žametom. Izza širokega rdeče-usniatega pasa so štrleli z dragulji posuti ročaji raznovrstnih kratkih mečev, ob strani pa mu je visel v nožnici iz cizeliranega srebra doig scimetar (zakrivljena sablja). Tujec je zamišljeno zrl na prostrano prizorišče pred seboj. »Krasna Grška!« je vzkliknil, »še vedno si moja domovina! Žalostna je moja usoda, čudna in otožna, vendar ne brez upa. Toda jaz sem vojak in dolžan sem bojevati se proti tebi; toda jaz ne bom v bojih nikdar pozabil krvi, ki se pretaka po mojih žilah. Temistoklej je rešil Grško in umrl kot satrap; njegov potomec sem; naj zamenjam njegovo usodo in vsaj umr-jem kot rodoljub.« Tedaj pa se oglasi iz bližnjega samostana večerni pozdrav Devici Mariji. Tujec se zgane, ko sveti glasovi zadone na njegovo uho, in vzame iznad srca majhen zlat križec in ga iskreno poljubi; nato pa hitro odide po strmih skalah citadele navzdol proti mestu. Stopal je po ozkih, vijočih se atenskih ulicah, in dospel do neke mramornate palače; njen graditelj gotovo ni vpošteval okoli stoječih modelov, ki mu jih je čas ohranil; dasi pa je žalila moderna palača klasični okus, bila je vseeno veličastna. Pol tucata stražnikov, s čeladami iu ščiti, je postajalo pred vhodom; njih vojaška oprava je bila v čudnem nasprotju s topovoma. ki sta ponosno stala ob vratih in ki jih je beneška republika poklonila v dar atenskemu knezu. Ko je tujec korakal mimo njih. so ga stražniki po vojaško pozdravili. Vstopil je na velik štirioglat vrt, z arkadami, ki so jih nosili številni tenki in nizki stebri; bili so barbarskega de'a in iz raznobojnega mramorja. Sredi vrta je pljuskal v zrak vodomet in izpod njega je skrbeli velikanske ovacije in pariška so« drga ji je ploskala — morilki in ničvrednici! Ali se nič ne pohujšujete? Se nič ne zgražate, vi liberalci, ki ste drugače tako »tenkočutni« ? 0 položaju. Ljubljana, 16. nov. 1909. Ali pade, ali se izpremeni Bienerthova vlada, ali ostane, to vprašanje pretresa danes osobito nemška javnost, ki je umevno zaljubljena v sedanjo vlado, od katere dobi, kar hoče. seveda na škodo Slovanov. Ko se je dognalo, kakšno stališče zavzemajo Poljaki, so nemška glasila sama priznala, da so dnevi predpustne Bienerthove vlade šteti. Zdaj z neko mrzlično naglico zanikavajo, kar so še včeraj trdili. In zopet in zopet se vidi. da imajo svoje roke vmes tisti, ki znajo sicer, da morajo kmalu zapustiti ministrske sedeže, a se jih krčevito drže. Samoobsebi umevno je prvi pričel boj zase Schreiner, ki v svoji »Briixer Ztg.« pripoveduje, da Bienerth in njegovi tovariši na noben način ne postanejo žrtve »Slovanske Unije«. Ko tako potolaži sebe, pa mož bridko dostavi, da se izpremeni vlada, če se doseže spo-razumljenje med opozicijo in deloljubnimi strankami. Nemški radikalci se zelo zavzemajo za Bienerthovo vlado. Poslanec Pacher je na svojem nedeljskem shodu v Karlovih Varih naglašal, da morajo Nemci Bienerthovo vlado zato podpirati, ker zahtevajo Slovani izpremembo. Pšico za sedanjo vlado je tudi izpustil »Neues Wiener Tagblatt«, ki pripoveduje, da vladar na noben način ne dopusti, da bi mu izsilili vladno izpremembo. Nemški listi poročajo iz čeških krogov, da bo zdaj delal Glabinski na prehodno ministrstvo. Odstopili bi dr. Schreiner, dr. Hochenburger, Ritt in Wrba. Prehodno ministrstvo bi vladalo do Božiča, po Novem letu se sestavi popolno parlamentarno ministrstvo. Češke žene so imele v Pragi shod, na katerem so zahtevale narodne šolske postave, ljudsko štetje naj se izvede po načelu materinščine in ne občevalnega jezika, vsak minister mora znati tudi vsaj en slovanski jezik. Sicer pa pišejo nemški listi le malo o avstrijski krizi, ker nič gotovega ne znajo. Nekoliko so pobobnali za Schreinerja, to je vse. Pač pa polne predale o ogrskih razmerah. Na Dunaju so namreč zdaj ogrski ministri Wekerle. Kossuth, Andrassj', Zichy, na Dunaj je tudi došel reški guverner grof Nako. Cesar je zaslišal v avdijenci Andrassyja in VVekerla. O avdijen-cah poročajo, da vladar noče dati brez« pogojno koncesij. Cesar želi, naj bi seda-* tekla šumeča voda po umetnih vodovodih ob drevoredih pomaranč in citron. Ob vo-> dometu jc na razkošnem ležišču počival mladi atenski knez Nicej in zrgl zamišljen v bogato ilustrovano knjigo. »Oh! Ti si!« je rekel knez in se zasmeje, ko se je tujec približeval. »Ravno v pravem času prideš oiiomnit me, da moramo storiti kaj več kakor samo čitati Peržane, da moramo igrati tudi njih vloge.« »Dragi moj Nicej,« odgovori tujec, »pridem samo, da se poslovim od tebe.« »Posloviš!« vzklikne knez začudeno in žalostno. Iti vstal je s svojega počivališča. »Ha! Kaj pomeni to?« »Le preveč res je,« reče tujec, ki ga odvede knez proti drevoredu. »Pripetili so se dogodki, ki docela ovržejo vse naše načrte; in mene pa silijo v položaj, ki je za-mc usoden in strašen. Hunijad je z veliko vojsko nenadoma prekoračil Donavo in premagal vse, kar sc mu jc postavilo na pot. Jaz sem dobil povelje, da nemudoma odidem v Albanijo in se na čelu Epirccv, podam v glavni tabor.« »Ali res!« je dejal Nicej iznenaden. »Moja pisma mi nc sporočajo ničesar o tem. Tako nenadoma! Ali jc sultan Aniu-rat sam na bojišču?« Ne. Karambeg je poveljnik. Opravičil sem pri sultanu svoje odlašanje z navideznimi težavami pri sklepanju naše po- nja vlada trajno vladala in da izvede tekoče posle, predvsem volivno preosnovo. Vojaške koncesije bi vladar dovolil, če bi koncesije omogočile, da se vzdrži Wekerlova vlada. O razmerah med Italijo in našo državo objavlja »Temps« članek, ki izvaja, da j dokazuje slučaj generala Asinarija, kako Italijani sovražijo svojo zaveznico Avstrijo. Nasprotje med obema državam je tako, da če preneha zveza med obema državama, ji bo najbrže v šestih inescclh sledila vojska. Veliki shod S. L. S. v Cerknici. je bil v nedeljo, dne 14. t. m. Poročal je poslanec Gostinčar ob splošni pozornosti poslušalcev. Predsedoval je g. Korče. Navzočih je bilo do 250 ljudi. Sprejele so se naslednje resolucije: Javni ljudski shod izraža popolno zaupanje poslancem S. L. S., osobito njenemu načelniku dr. šusteršiču, in jih poživlja naj odločno vztrajajo pri započetem delu ter pobijajo lažnjivi liberalizem. Shod najodločnejše obsoja nesramno liberalno gonjo proti našemu prevzviše-nemu knezoškofu, ki so jo uprizorili radi neke brošure in jim je le za škandal in nič \ drugega. Shod je v popolnem prepričanju, ; da je bila dotična brošura pisana iz naj- 1 plemenitejšega namena in izšla iz pošte- i nega plemenitega škofovega srca. Libe- j ralna nesramnost nas še bolj tesno zdru- \ žuje v ljubezni in udanosti in kolikor bolj bodo nesramni liberalci napadali našega nadpastirja, toliko bolj tesno bodo združena z njim naša srca. Navdušeno je ljudstvo pritrjevalo tej zaupnici, na kar je predsednik zaključil shod. Dnevne novice. + Slovenska liberalna narodna hi-navšcina v češki luči. Odličen naroden Čeh piše: »Da je slovenska »Sokoiska zveza« odobrila dr. Oražnovo dejanje je nekaj nečuvenega in samo pri liberalnih Slovencih mogoče. Dr. Pražak je svoj čas kot odvetnik posredoval za svojega klijenta prodajo neke češke posesti Nemcem. Dr. Pražak si je v pogodbi iz-rečno izgovoril, da podjetje tudi v nemških rokah ne sme nasprotovati češkim interesom, da mora vedno imeti samo češke nastavljence — vsega tega si dr. Oražen ni upal ugotoviti — in vendar ie češki narodni svet soglasno izključil dr. Pražaka iz svoje srede. Krivda dr. Oraž-nova je stokrat večja, zato je slovensko sokolstvo stokrat nižje, kar je demonstrativno vkljub slovenski javnosti izvolilo dr. Oražna za starosto.« — Ta dopis govori dovolj jasno! + Kilava zmaga. Pri nadomestni državnozborski volitvi so v nedeljo v Trstu dobili: dr. Pitacco (italijanski narodni liberalec) 2798. Nicolao (mednarodni socialist) 1667, dr. Slavik (slovenski narodnjak) 644, Pagnini (italijanski narodni socialist) 33.3, dr. Depangher (samostojen italijanski kandidat) 80, razni (razpršeni) 18 glasov; skupaj veljavnih glasov 5540. Absolutna večina je znašala torej 2771 glasov ter je zmagal italijanski liberalec dr. Pitacco z večino 27 glasov. Liberalcem se pač povsod tla majejo. + »Danica« se je s 1. novembrom preselila. Njen naslov je sedaj: VIII. Bz. Sclionborngasse 9, Parterre, 4 in ne Schonborngasse, 9, 4, 24. — Odborova seja »Matice Slovenske« dne 30. t. m. — I. Predsednik se spominja umrlega utemeljitelja »Matice Slovenske« svetnika J. Majcingerja, akademika Vrba-niča, pesnika Vidriča, lužiško-srbskega rodoljuba Čišinskega in stoletnice Slo-\vackega. Priredi se »Ilirska Akademija«. Knjižnica se urejuje. Matica pazi na razvoj denarnih zavodov, kjer ima naložen svoj denar. Pri odpremi knjig je postopati točno in natančno. Matica se udeleži nameravane proslave Iv. Navratila in Lav. Gorenjca v Beli Krajini. — II. Razen Zbornika in Knezove knjižnice bodo knjige do 15. novembra natisnjene. Došlo je 8 leposlovnih in 7 znanstvenih rokopisov, med prvimi Lahovi »Brambovci«, med drugimi Adlešičeva »Bela Krajina«. Leta 1910. izide prevod Zeyerjevega (češkega) romana »Jan Marija Plojhar«; pozneje pridejo v poštev Prusov (poljski) roman »Faraon« in Baisova (češka) romana: »Zapad« in »Kalibuv zločin«, vendar bo kazalo prevode menjavati z »Zbranimi spisi slovenskih pisateljev, pred vsem dr. J. Mencingerja. Uvažuje se misel izdati kot založno knjigo Detelovega »Pegama in Lambergarja«; istotako študija o sociološki teoriji pok. Gumplowicza. »Štajerska«, zemljepisni del, izide 1912., zgodovinski del 1914. ali 1915. Zemljevid pojde novembra meseca v tisk. — Trgovci v Litiji in Šmartnem dajo p. n. občinstvu na znanje, da vsled tega, ker so mesta in trgi odpravili običajna novoletna darila, tudi taisti nikakih novoletnih ali drugih daril dajali ne bodo, namesto tega pa so sklenili, da darujejo za šolsko mladino in občinske reveže, in sicer ci pa za Šmartno pri Litiji. — Otrok skrivnostno izginil. Iz črmošnjic se piše. Posestniku domačinu Mausserju iz Travnega dola, občina Čer-mošnjice, se je pred nekaj dnevi izgubila 2 in pol leta stara hčerka. Oče je šel v bližnji pašnik vračat živino domov s paše in pustil deklico doma. Toda ni ji dalo ostati doma, spustila se je za očetom, zgrešila pot in izostala. Nikjer je ni mogoče najti, ne žive, ne mrtve, dasi je oče precej, ko je živino prignal in dete pogrešil, hitel iskat. Vsa okolica je bila na nogah, vse je iskalo otroka po hribih in dolinah. Nobenega tiru, ne sledu. Oče se ne da utolažiti, ker je bil ves zaljubljen v krasno rdečelasno punčiko in nikamor ni šel brez nje. — Dogodba je vzbudila mnogo govorjenja. Na kak način je otrok izginil, kam zašel? Jam in brezen ni v onem kraju. Eni mislijo, da jo je kaka zver odnesla ali par nedavno ustreljenega planinskega jastreba, drugi, da je ukradena itd. Nespametna pa je obdolžitev, da so jo tisti dan loveči lovci po nesreči ustrelili in zakopali. Želeti je, da se stvar razjasni. — Umrl je v Radovljici vpoko-jeni davčni sluga g. Franc Prešeren. — Umrl je v Nini v Dalmaciji nad-župnik Pavel pl. Z a n k i a , odličen hrvaški rodoljub. — Umrl je v D.'akovu rektor tamošnjega semenišča kanonik Š a j n o v i č. — Zahteve mornarjev na trgovskih ladjah. Iz Trsta poročajo: Zveza kapitanov in častnikov trgovskih ladij je izročila pomorski oblasti dve spomenici, da ju odpošlje trgovinskemu ministrstvu. V prvi spomenici se opozarja, da se naj kaj postavno ukrene, da se parniki s tovori ne bodo preobtežili, kar ni samo nevarno za moštvo, ampak tudi za parnike. V drugi spomenici se zahteva en dan v tednu počitka za osobje, ki je uslužbeno na pami-kih ter primerna ureditev službenih razmer častnikov in moštva, ki so v naporni kakor tudi nevarni pomorski službi. — Nesreče na lovu. Na lovu 14. t. m. v občini Podraga pri Vipavi je neki gost iz Trsta obstrelil z zrni za zajce gonjača I. Ferjančiča. — Nesreča se je tudi zgodila na šentviškem lovu ob vznožju Nanosa. Posestnik Franc Kopatin iz Št. Vida je šel z lovsko družbo samo kot gonjač s pogojem, da smev zeti tudi sam puško s seboj. Izpodtaknil se je ob nek kamen, v roki z nabito puško, ki se je izprožila in mu je strel odtrgal dva prsta na roki. — Iz šolske službe. Izprašani učitelj-! ski kandidatiivji Josipini Franketovi je dovoljen vstop v brezplačno šolsko prakso na dekliški osemrazrednici v Ljubljani. Dozdajni začasni učitelj v Starem trgu Anton IJrbančič ie nastavljen kot začasni učitelj in voditelj novoustanovljene enorazrednice na Gor. Jezeru (okraj Logatec), poučeval bo tudi na ekskurendni šoli na Otoku. Izprašani učiteljski kand:dat Rupert Smolik pride kot začasni učitelj v i Stari trg pri Ložu. — Ponesrečeni rojaki v Ameriki. Iz Willocka v Ameriki se nam poroča od 4. novembra t. I.: Od maja meseca smo ime-li že sedem pogrebov in izmed pokojnikov j sta samo dva umrla naravne smrti. Ta dva sta Marija Mirt iz Dolenjskega in Fr. Fortuna. doma iz Poljan nad Škofjo Loko. Drugi so se ponesrečili v premogovem rovu in sicer Josip Mirt iz Dolenjskega, Ivan Nik iz kočevskega okraja in eden Anglež. Vlak je pred kratkim usmrtil N. Šulca in pred nekaj dnevi smo izročili materi zemlji Mihaela Bouh. katerega je vlak grozovito raztrgal. Vozilo je gotovo več vlakov čez njega. Naj bode vsem skupaj lahka svobodna zemlja! — Rop v koprski cerkvi. Iz Trsta poročajo, da je nadsodišče zvišalo kazen vlomilcem v koprski cerkvi Bassiju, Ursi-chu in Jencu od štirih do pet let težke ječe. — Prekmorski prevoz Iz Trsta v Severno in Južno Ameriko. Združena avstrijska plovstvena delniška družba (Ver-einigte osterreichische Schiffahrtsaktien-gesellschaft) v Trstu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani vozne j rede za leto 1910. od Trsta do Severne in Južne Amerike. Iz voznega reda za južnoameriško progo je razvidno, da bo prihodnje leto več prevoznih prilik, kakor jih je j bilo leta 1909. Omenjeni vozni redi so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Potres na Hrvaškem. Kakor poročajo iz Petrinje, je bil tamkaj precej močan potres. Po jakosti je bil v redu četrti od potresa dne 8. oktobra. Posode na policah so žvenketale in svetilke so se majale. Škode ni. — Vlomi v cerkvene nabiralnike. Vse župne urade na Dolenjskem opozaramo, da pridno spraznujejo nabiralnike po cerkvah. Čutiti je, da se je jako vešča roka lotila ulamljati v iste. Na Žalostni Gori pri Mokronogu je tat odprl vse pušce, edino Weibelnova mu je bila preveč umetna. Da je premeten in najbrže ključavničar se izprevidi, ker je odprl visečo ključavnico, fino in precizno amerikansko delo, sistema Chubb. To se posreči le iz-bornim močem. Tudi v župni cerkvi je ■ vse pušice razbil, odpilil in odžagal. Ni pa dobil nikjer dosti, na Gori nič, ker je bilo prejšnji dan vse pospravljeno. Ljubljanske novice. lj Petstoletnica bitke pri Grunwaldu Vsi k današnji veliki priredbi v »Union« Bliža se petstoletnica slavne bitke pri Grunvvaldu. Dasi bo petstoletnica, kakor smo v »Slovencu« poročali, še-le prihod' njo spomlad, se je med Slovani, posehno Poljaki, vršilo že celo vrsto priredb proslavo 500-letnice bitke pod Grun-vvaldom. Naša organizacija je bila med Slovenci prva, ki je v »Slovencu« opozar-jala na važnost tega spomina in ki prva stopa med ljudstvo z veliko priredbo v proslavo velikega slovanskega dne pod Gnunvaldoui. Skioptične slike, ki so jih dali napraviti Poljaki za svoje ljudske priredbe in so jih že rabili na neštetih poljskih priredbah, bodo udeleženci današnje naše priredbe videli zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Pri priredbi sodeluje moški zbor »Ljubljane«. Prosimo občinstvo, da pride še nekoliko pred pol 8. uro, ker je začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Ij Slovensko glasbeno društvo »Ljub. Ijana« sodeluje prihodnjo nedeljo pri ko-merzu Orlov v veliki dvorani »Uniona«. Skušnja moškega zbora za ta nastop je jutri, v sredo zvečer, za ženski zbor v četrtek zvečer. »Ljubljana« sodeluje tudi pri priredbah vseslovenskega delavskega shoda dne 28. t. m. lj Ponesrečen zagovor. »Slovenski Narod« jako ponesrečeno zagovarja dr. Oražna, češ, da je »Sokolska zveza« dala »strokovnjaški preiskati«, ako ie bil dr, Oražen upravičen prodati slovensko posest Nemcem. Bog vč, ako češko sokolstvo v6 za ta »strokovnjaški« oddelek slovenskega sokolstva. Ta »strokov, njaški« oddelek je gotovo odobril tudi podpise Sokolov dr. Tavčarja in Hribarja na nemško-slovenski pogodbi — ta »stro-kovnjaška« sokolska komisija odobri liberalnim Sokolom že v naprej vse, kar liberalci napravijo. Ali je ta »strokovnjaška komisija« morda našla, da nista bila dr. Tavčar in Hribar zvezana z Nemci, ampak dr. Ravnihar, ker sta prva dva ostala v sokolstvu, dr. Ravnikar se je moral pa umakniti. Te »strokovnjaške preiskave« so uprav krasna snov za narodno opereto! Da dr. Oražen ni bil primoran in opravi-čen prodati svoje pivovarne Nemcem, smo v soboto dokazali na podlagi dejstev, sokolska »strokovnjaška preiskava« je pa svojo vrednost pokazala že v dr. RavnH karjevi zadevi. Jako neslano je tudi »Narodovo« pisarjenje o mengiški pivovarni, Mengiške pivovarne nima noben naš prvak v rokah, mengiška pivovarna je last Julija Stareta dedičev, Aurova pivovarna pa je bila edina last dr. Oražnova, in dr. Oražen je to svojo last, s katero jc lahko samovoljno razpolagal, prodal za velik dobiček Nemcem. Dr. Oražen se je udeleževal bojkotnega 20-septemberskega gibanja proti Nemcem, bil je eden glavnih kričačev in vendar je svojo last prodal Nemcem, Julija Stareta dediči pa niso stali na čelu bojkotnih kričačev, se tega kričanja niso udeleževali in vendar je mengiška pivovarna ostala v slovenskih rokah. Da je tudi nekaj razlike, bo priznal tudi naj-zabitejši liberalec. Ko je dr. Oražen svojo pivovarno prodal Nemcem, za naš list ni bilo nobenega vzroka več, da ne bi priobčil inserata pivovarne »Union«, ker je ravno ta inserat najbolj kričeča reklama godbe in ga potolažil z upanjem na večji davek.« »Ko mi delujemo na to, da se ta davek sploh ne bo več plačeval!« je pristavil Ni-cej in se nasmejal. »Da, moj dragi prijatelj!« odvrne turški poveljnik, »moj položaj je sedaj kritičen. Doslej se je moje delovanje za mos-leme omejevalo na delo proti narodom njihove lastne vere. Sedaj pa sem naenkrat poklican na boj proti narodu moje vere in proti najboljšemu zavezniku one dežele, ki jo moram še vedno imenovati svojo domovino. Dozdeva se mi, da moramo udariti sedaj ali nikoli, reči pa moram kar naravnost, da bi se to nikdar ne moglo zgoditi v manj ugodnih razmerah.« »Kaj! Tebi upada srce!« vzklikne Niče], »no, potem moram jaz obupati. Tvoj neomahljiv značaj me je edini bodril v vseh naših drznih nadah!« »In Eshil?« reče tujec in se nasmehne. »In Eshil, gotovo,« je odvrnil Nicej, »toda spoznal sem, da je tudi Eshil dolgočasen. Jaz koprnim po dejanjih.« »Morebiti se ponudi prilika prej kakor si moremo misliti,« odgovori tujec. »Bog je, ki vodi vse stvari. On ne zapusti pravične stvari. On ve, da so moje misli tako čiste, kakor jc moj položaj zamotan. Še vedno mi rojijo po glavi nejasne misli, vendar jih nočemo sedaj razpravljati. Jaz moram odtod, dragi knez. Sapa je prijetna. Ali si kedaj videl Humijada?« »Vzgojen sem bil na transsilvanskem dvoru,« odvrne Nicej in nekam v zadregi povesi svoje oči. »Slaven vitez je, glavni branitelj krščanstva!« Turški poveljnik vzdihne. »Kadar se zopet snideva,« reče, »srečava se morebiti z jasnejšimi nadami in bolj veselega srca. Sedaj pa treba, da se poslovim.« Knez se žalostnega obraza obrne in pritisne svojega tovariša na svoje prsi. »Žalosten konec je to vseh naših srečnih ur in visokih načrtov.« »Premlad si še, da bi se prepiral s srečo,« odvrne tujec, »kar se pa mene tiče, še nisem poravnal svojih računov z njo. Za sedaj pa, dragi Nicej: Z Bogom!« »Z Bogom!« odvrne atenski knez, z Bogom, dragi Škender-beg!« II. Škenderbeg je bil najmlajši sin epir-skega kneza, ki se je v začetku vladanja sultana Amurata II. skupno z drugimi grškimi knezi zaman ustavljal prodiranju turškega orožja v Evropi. Epirski knez si [c zagotovil mir s tem, da je izročil svoje štiri sinove kot poroke turškemu vladarju, ki se je zavezal, da jih da vzgojiti v vseli vednostih ter da se pri tem ozira na njihovo vero. Ob smrti epirskega kneza se pa Amurat ni mogel premagati, da ne bi porabil ugodne prilike in priklopil svojemu cesarstvu bogate dežele, po kateri je tako t dolgo hrepenel. Turška vojska je udrla v Epir in se polastila glavnega mesta Kroje. Otroci prejšnjega vladarja so bili obsojeni 1 v smrt. Lepota, nadarjenost in srčnost so rešile najmlajšega izmed njih usode njegovih zastrupljenih bratov. Škenderbeg je bil vzgojen v Andijanoplju v mohame-danski veri in ker se je že v zgodnji mladosti odlikoval v sukanju orožja pred vsemi moslemskimi vojaki, se je zelo priljubil sultanu in se je v vojaški službi kmalu povspel do najvišjih stopenj. V teh časih je nepremagljivo prodiral Turek in s strahom navdajal vse krščanstvo. Carigrad, tedaj glavno mesto grškega cesarstva, so že večkrat oblegali predniki sultana Amurata, in samo srečni dogodki in ponižujoči pogoji so ga še rešili padca. Vladarji Bosne, Srbije in Bulgarije in gršik knezi Etolije, Macedonije, Epira, Aten, Fokije, Beotije in vseh pokrajin notri do Korintske ožine so plačevali Amu-ratu davek; ostalo Evropo pa so obvarovali njegovega jarma hrabri Ogri in Poljaki katere je srečna zveza združila pod vrhovnim vladarstvom kralja Ladislava, ki je navdušen po vneti zgovornosti papeževega poslanca kardinala St. Angelo in vsled prošenj srbskega vladarja zapustil v onem času. ko se začenja naša povest, na čelu velike vojske Budo, prekoračil Donavo in se pridružil svojemu hrabremu podkralju, slovitemu Ivanu Hunijadiju, transsilvanskemu vojvodi, porazil Turke v ljutem boju. osvobodil Bulgarijo in prodrl do vznožja gorovja Haemus, ki slovi dandanes pod imenom Balkan. Tukaj je čakal kristjane turški poveljnik Karambeg in sem je bil njemu na pomoč poslan Šken- derbeg na čelu vojske janičarjev, in podložnih Epircev. Ako bi navdajalo Škenderbega navadno častihlepje, bi sreča, kakor mu jo je snoval sultan Amurat, popolnoma izpolnila njegove najvišje želje. Turški sultan je določil za grškega princa eno svojih hčera in vrhovno poveljstvo nad vso svojo vojsko. Obsipal ga je z največjimi častmi in neizmernim bogastvom, in to po pravici, ker brezprimerna hrabrost in nedosegljiva spretnost njegova je že priklopila nekoliko najlepših azijskih pokrajin turškemu cesarstvu. Zato bi bil lahko imel Škenderbeg nmogo večji vpliv nad Amu-ratom, kakor ga je imel katerikoli njegovih dvorjanikov. Toda Škenderbegovo srce se je malo oziralo na to laskavo naklonjenost. Njegova turška vzgoja ni mogla nikdar izbrisati iz njegovega spomina zavesti, da je Grk, in akoravno je bil vzgojen v moslemski veri, se je žc v prvi! časih svojega izobraževanja v vojaški službi skrivaj povrnil k veri svojih krščanskih očetov. V Amuratu je vide morilca svojih najdražjih sorodnikov zatiralca svoje domovine; ker pa je bi miren po svojem značaju in hladnokrver vsled svoje razsodnosti, zato Skenderbe!! ni nikdar izdal svojih tajnih čutil, dasi i' že dolgo in resno razmišljal o vzvišen svoji dolžnosti, kako osvoboditi svojo do movino. Škenderbega so poslali na Grško, i-uredi davek in pogodbe z grškimi knezi in tukaj se jc seznanil z mladim Niccicm za liberalno bisagarsko narodn aštvo in je dr. Oražen to veliko narodnjaštvo razglasil svetu v »Laibnclier Zeitung« v samonemškem jeziku in v slovenskem jeziku celo v »Mladosti«, glasilu »Orlov«, ki je ta inserat na celi svoji zadnji strani le zato priobčila, da so se Orli norčevali iz sokolskega staroste. »Narod« naj bo o inseratih lepo tiho, da mu nc povemo takih, da ne bo več hodil na solnce! Škandal za list »Slovenski Narod«, da dr. Oraž-na zagovarja. S tem ta list, ki je zagovarjal že politične zveze z Nemci, ostane sam sebi zvest ln Oražen je tudi lahko zadovoljen s svoj družbo, v kateri »gliha skup štriha«. lj V Meran se ie. kakor sc govori, odpeljal dr. Oražen. Prepovedal jc baje strogo, da bi se za njim pošiljal »Slovenec«. lj Zanimiva »sokolska« zabava je bila v nedeljo pri Štruklju. »Sokol I.« jc priredil ondi svoj »zabavni večer«. »Narod« piše, da ima največ zaslug za ta večer g. I. Počivalnik. »Narod« pa tudi precej jasno opiše kak je bil ta »sokolski večer«. »Narod« poroča: »G. Lušin je z veliko andohtjo začel razvijati neko majhno stvar, in ko se je slednjič pokazala v njegovi roki zelena knjižica, tedaj je udarilo občinestvo v bučen smeh. Pa to še ni bilo vse. »Starinar« je vzel v roko drugo stvar, povito gotovo z desetimi ovoji. Ko se je po daljšem odstran:evanju teh ovojev slednjič pokazalo najnovejše in najznamenitejše slovensko literarno delo v svojem originalu z rdečimi platnicami, tedaj je bučilo občinstvo v gromovit smeh.« To smo priobčili iz »Naroda« da se spozna nivo. na katerem stoji slovensko so-kolstvo! Tako delajo slovenski Sokoli za zeleno brošuro celo na svojih zabavnih priredbah, kjer se zbira tudi slovenska mladina, sokolski naraščaj. Očetje in matere — to opravite s svojo vestjo, ako morete sokolski m propagatorjem zelenih bukvic zaupati svoj naraščaj! Slovenski Sokoli so tudi tisti, ki škofovo knjigo im-pertinentno usiljujejo onim, katerim ni namenjena! Bilo bi pač umestneje da bi na tej zabavi Podčepnikov, gospod Lušin iz papirja izmotal sodček — Aurovega piva, ta simbol sokolskih Podčepnikov. Pravijo, da se je ob teh prizorih posebno pobožno držal g. Dermeij, ki orglja pri oo. jezuitih. »Narod« pohvalno omenja, da so na tej zabavi sodelovale tudi gdč. Hofmanova, Črnetova in Debevčeva. Kako je že rekel Goethe? Das Ewigweib-liche zieht uns hinan«. lj Izid volitev v obrtno sodišče, ki so se vršile v nedeljo, še ni uradno proglašen. Osrednja komisija je pač seštela glasove, a dognati mora še, ako spadajo kandidati v dotično skupino. lj Tečaj za serviranje, ki ga je priredila ljubljanska gostilničarska zadruga v hotelu »Tivoli« in ki ga je vodil dunajski strokovni učitelj Josel, se je pretečeno soboto zaključil z javno skušnjo učenk in učencev. Poučevalo se je praktično na podlagi znane strokovne knjige ravnatelja Messa in kakor je pokazala skušnja, je uspeh tečaja izboren. Učenk in učencev je bilo 26. Skušnje so se udeležili zastopniki deželne vlade, deželni odbornik prof. Jarc, ljubljanski župan Hribar, zastopnik deželne zveze za tujski promet dr. Kri-sper in šolski odsek gostilničarske zadruge. Po končani skušnji je voditelj tečaja Kenda izrekel zahvalo vsem podpornikom, dr. Krisper jc izrekel priznanje gostilničarski zadrugi, ki je ta tečaj samostojno priredila, deželni odbornik profesor Jarc je zagotovil gostilničarstvu naklonje- to znanje jc kmalu dozorelo v prijateljstvo. Nicej je bil neizkušen človek; narava ga ni odmenila za delo. Mladi grški knez je posedal ob vodometu in sanjal o slavi minulih dni. Sredi svojih dvorjani-kov je zavidal Leonido in bi rad tekmoval s Temistoklejem. Strastno je ljubil starodavno književnost svoje domovine in je, kar je bilo redko v onih časih, raje imel Demostena in Lizijo nego Krizostoma in Gregorija, in rajše poslušal zbore grškega gledišča kakor himne grške cerkve. Čvrsta eneržija in plemenita preprostost Škenderbegovega značaja je poklicala mlademu knezu v spomin klasične junake, katerih je tolikrat razmišljal. Škenderbeg je Niceju, prvič v svojem življenju, zaupal mnogo skrivnosti svojega srca in mladi knez je ves razvnet poslušal navdušujoče besede. Pogosto sta se razgovarjala o usodi svoje domovine, vzpodbujala sta se po medsebojni iznajdljivosti in morala načrte, kako jo osvoboditi, opustiti. Tedaj pa jc bil Škenderbeg nenadoma poklican k armadi. Ločitev ie bila težka. Čutila sta, da sta prijatelja in ločitev prijateljev, ki jih združuje isti duh, ie vedno bridka. Škenderbeg jc stopil na ladjo otožen, toda miren. Nicej se jc vrnil Žalosten in slabe volje v svojo palačo, kjer •-e jc razljutil nad svojimi dvorjaniki; ko je bil pa sam, je pretakal celo solze. (Dalje.) nost deželnega odbora. Načelnik gostilničarske zadruge Tosti jc zaključil to zanimivo skušnjo s pozivom na učence in učenke, da naj se strokovno izpopolnjujejo in tudi pri svojih tovariših delujejo za napredek gostilničarstva. da se konečno doseže glavni namen zadruge: Ustanovitev gostilničarske šole v Ljubljani. Ij Osebna vest. Finančni komisar g. dr. Rudolf S a j o v i c jc vpoklican v službovanje k finančnemu ministrstvu. lj Neusmiljen oče. V trnovskem predmestju sc ic razširila govorica, da neki oče svojega 3) mcsccev starega otroka nečloveško trpinči. Pristojna oblast sc je o tem prepričala in dognala, da ima otroče po životu od udarcev mnogo podplutb. Neusmiljenega očeta so naznanili pristojni oblasti. lj Surovina. Ko se jc predvčerajšnjem delavka Marija Smukova pri zgradbi hiše v Hilšerjevi ulici z zidarjem Francetom Kotnikom prepirala, jo ic ta tako udaril po ustih, da ji je izbil zob. Pobotaia se bosta pred sodiščem. lj Izgubljeno. Trgovski vajenec Stanko Blaznik je izgubil srebrno remontoar uro s kratko verižico. Tovarniška delavka Marijana Sivčeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 50 K denarja. 1-j Umrli so: Edvard Gratzer, vodja zemljiške knjige v p., 85 let. — Stanko Serše, stružcev sin, 9 mescev, Sv. Petra cesta 51. — Marjan Verovšek, mag. uradnika sin, 3 mesce. — Marija Speljak. gostija, 89 let, Radeckega cesta 11. — Mak-so Zalar, sprevodnikov sin, 1 mesec, Zaloška cesta 13. — Ana Ostank, delavčeva hči, 5 mescev, Rimska cesta 6. — Marija Goršič, kuharica, 41 let. — Volbenk Bon-celj. delavec, 37 let'. — Jožef Kvociies. gostač, 53 let. — Franja Suhoveršnik, 36 let. — Ivan Rozman, delavčev sin, 2 leti, Streliška ulica 15. — Franja Kupic, bivša kuharica, 73 let. Streliške ulice 10. — Ant. Tomšič, posestnikov sin, 25 let. lj Nevarno je obolel mesarski mojster g. Kunstelj. Prepeljali so ga v deželno bolnico. ANGLEŠKO BRODOVJE NESPOSOBNO ZA VOJSKO. Lord Beresford je imel govor, v katerem je naglašal, da angleško brodovje ni pripravljeno za vojsko. Manjka mu ladij, križaric, nima dovolj zalog in popravališč. Manjka tudi premoga, ni dovolj vojakov. V TURČIJI so izdali sultanov ukaz, po katerem morajo postati voiaki tudi kristjani in judje. Na grško mejo so odposlali štiri bataljone in dve gorski brigadi. Turški vojaki so doživeli velik poraz v Džemenu. Izpred sodišža. Kolo prodal. Franc Nedelko, mehani-kar v Karfenbergu, je služil pri 27. peš-polku kot orožni mojster v Ljubljani. Kot tak je kupil pri tukajšnji tvrdki Jax iti sin na 250 kron cenjeno kolo. Zavezal se je v šestmesečnih obrokih kupnino poravnati, tvrdka si je pa pridržala lastninsko pravico do kolesa, dokler ne bode poravnana kupnina. A že Čez nekaj mesecev je Nedelko kolo prodal za 104 K, ne da bi bil kaj tvrdki plačal. Obdolženec, ki to priznava, je bil na dva meseca ječe obsojen. Upor proti mitniškemu pazniku. Alojzij Janežič, hlapec pri založniku Mengiške pivovarne v Ljubljani, je bil od paznika pri mitnici cerkve Jezusovega Srca pozvan, naj ustavi uprego ter pokaže, kaj da ima v posodah, ali se pa izkaže z boleto, da je plačana užitnina. Janežič je dobro vedel, da vsa užitnina ni plačana ter je hotel konje z vozom naprej pognati. Paznik je pa stopil k vozu, da bi ga ustavil, a Janežič ga je sunil od voza in mu izbil čepico z glave ter hitel z uprego donm. A za petami mu ie bil paznik ter zagrabi spredaj konje. Janežič skoči v paznika, ga zgrabi za vrat, med tem je pa prišel šc drugi domači hlapec Martin Drašler, ki se je tudi zaletel v paznika. Janežič je dvignil bič in vpil: »Le pridi notri, ti bom že pokazal« ter ga psoval s kmetom, smr-kovcem in rekrutom. Za kazen bo sedel Janežič štiri, Drašler pa dva meseca v težki ječi. MORILKA STEINHE1L OPROŠČENA. Pariz, 16. novembra. Poroča se, da so bili porotniki med posvetovanjem zaradi obsodbe Stcinhcilove različnega mnenja z ozirom na posledice, ako se spozna Steinheilovo za krivo zločina. Nekaj porotnikov se jc izreklo, da se Steinheii obsodi z olajšujočimi okolnostimi nn približno pet ict zapora. Predsednik sodnega dvora pa, katerega so porotniki poklicali k seji. je izjavil, da bo najmanjša kazen 20 let, ako se pritrdi krivdi. Porotniki. ki so glasovali za krivdo Stcinhcilove, so bili iz delavskih slojev. Po dolgem posvetovanju sc je izreklo 7 porotnikov proti iu 5 porotnikov za obsodbo. Končno se je posrečilo večini porotnikov pregovoriti dva delavca, s pretvezo, da bo bržkone Steinheilova obsojena na smrt. da sta glasovala za oprostitev. Tako je bila Steinheilova oproščena z l) proti 3 glasovi porotnikov. — Francosko časopisje piše o oprošČenju Stcinhcilove zelo neugodno ter trdi, da bo ta razsodba zelo slabo vplivala na justico na Francoskem. Telefonska in brzojavna poročila. NEMCI VSTRAJAJO PRI SVOJI TAKTIKI. Dunaj, 16. nov. V današnji seji izvrševalnega odbora nemških strank je bilo sklenjeno, da nemške stranke vstrajajo pri svoji dosedanji taktiki, češ, da ni povoda dosedanjo taktiko izpremeniti in prvotne sklepe revidirati. Bienerth jc popoldne sprejel voditelje nemških svobodomiselnih strank in nemških krščanskih socialcev. Popoldne je imela sejo parlamentarna komisija poljskega kluba. Politični položaj ic nespremenjen. ENKETA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU. Dunaj, 16. novembra. Danes se je tu pričela enketa o socialnem zavarovanju, katero je sklenil državnozborski socialni odsek. Navzoč je tudi deželni poslanec dr. Ivan Zaje c. MED AVSTRIJO IN SRBIJO. Belgrad, 16. nov. Komisija za ureditev meje na Drini se je svoječasno izrekla v prilog Avstro-Ogrski. Srbska vlada sedaj izjavlja, da to razsodbo ne pripoztiava in je odredilo novo komisijo. JAPONSKA IN RUSIJA. Pariz, 16. novembra. Listi dementi-rajo vesti, da je vzhodno - kitajska železnico Rusija prodala Japonski. NAPADI NA ANGLEŠKEGA PODKRALJA MINTO V INDIJI. Amadabat, 16. novembra. Ko se je v soboto peljal podkralj Minto s svojo soprogo po mestnih ulicah, je eksplodirala na neki cesti v bližini njegovega voza bomba. Na tleh so našli nekega človeka z odtrganimi rokami in poleg njega še neeksplodirano bombo, napolnjeno z melini-tom. Ranjenec ni bil napadalec in je hotel bombo samo pobrati. Ko se je približal podkraljev voz, se je opazilo nekega Indijca, kako je nekaj vrgel proč. Podkralj se je peljal dalje, a kmalu po bombnem napadu, je nekdo zagnal izmed množice proti podkraljevem vozu dve sulici. Eno sulico je odbil poleg voza jezdeči dragon-ski častnik s sabljo, druga sulica pa je ranila častnika - domačina, ki je držal nad podkraljevo soprogo solčtiik. London, 16. novembra. Napadi na podkralja v Indiji so tu povzročili precejšnje razburjenje, ker postavljajo v jasno luč takozvano »indijsko vprašanje«. Zelo vznemirljivo je to, da se doslej še ni posrečilo zaslediti napadalcev, ker so izginili v množici brez sledu. Brezdvomno je, da obstoji zelo obsežna zarota. SLEPARSKI POIZKUSI V SARAJEVU. Sarajevo, 16. novembra. Na 17 odličnih Srbov so dospela pisma, v katerih se od vsakega zahteva, da prinese na gotov prostor 300 dinarjev. Ako bi tega ne storili. se grozi, da se bo proti njim uporabljalo teroristična sredstva. Srbi so izročili pisma oblastem. Upeljala se je stroga preiskava. PERZIJSKI PARLAMENT. Teheran, Včeraj je bil v navzočnosti šaha in kneza regenta otvorjen perzijski parlament. KORUPCIJA V BELGRADU. Belgrad, 16. nov. »Zvono« poroča: Pred 5 leti je kupila soproga tedanjega ministrskega predsednika Pasiča, — s pomočjo večjega posojila srbske zemljiške kreditne banke (Uprava fonda), veliki hotel »Imperial« sredi mesta Belgrada. »Zvono« poroča, da Pasičeva žena šc do sedaj ni plačala že 10 zapadlih amortizacijskih rokov in tudi obresti nc. Banka kljub temu ni sodnijsko iztiriala zapadlega dolga kot navadno dela pri veliko manjših posojilih. GROZNA NESREČA V RUDNIKU. Ne\v York, 16. nov. Grozna rudniška nesreča v Sherryju (država Illinois) je največja, kar jih ie bilo zadnja leta v Ameriki. V rudniku je bilo v času katastrofe 490 delavcev, od katerih so se le nialoka-teri rešili. Rešeni rudarji so mnenja, da ic večina njihovih tovarišev pobegnila pred dimom in plamenom v nižje ležeče rove, kjer so morali kmalu nato, stisnjeni v veliki gnječi, umreti grozne smrti. Rešitev ni bila mogoča. Najmanj 478 rudarjev se jc zadušilo v gorečih rovih. Požar jc nastal vsled eksplozije premogovnega prahu. Strašno je bilo slišati jok obupanih žen in otrok, ko je oblast dala zapečatiti rove. da uduši ogenj. Več žensk ic zblaznelo. Včeraj so rove zopet odprli. Rešilna ckspcdicija jc trikrat šla v rove. ne da bi kaj opravila ter sc je vrnila. Ker jc ogenj zopet izbruhnil, so rove zopet zaprli. Pogreb onih ponesrečenih rudarjev, katerih trupla so rlnhjli prvi dan, sc jc vrši! ob Splošnem joku in obupu. POVODNJI V MALI AZIJI. Carigrad, 16. novembra. Iz Adanc in Trapezunta poročajo, da je bila tam velika povodenj, ki ji uničila polje in mnogo hiš. Tudi mnogo ljudi jc utonilo. POTRES NA KANARSKIH OTOKIH. Madrid, 16. novembra. Na Kanarskih otokih je bil močan potres. Darovi. DAROVI ZA »PRIPRAVNIŠKI DOM«. (XXIX. izkaz.) Darovali so p. n. dobrotniki: Neimenovan (po mil. g. proštu Sajovicu) 50 K: Kalan Janez 20 K; po 10 K: Fettich Frankheim Ant., Sch\veiger Fr., Stazinski Nikolaj, Cuderman Ivan, Karlin Janez, Jovan Janko. Dolinar Fr., Lovšin Anton, Krek Fr. 6 K; po 5 K: Pavlin J., Molj Jan., Regen Jožef, Pfajfar Janez, Zbašnik Fr., dr. J. Svetina, Onušič Fr.; po 4 K: Renier Jan., Bizjan Janez, Jemec Anton, Jamnik Anton, Lah Lavr., dr. Jos. Jerše, Mlakar Janko, Potokar Jožef; po 3 K: Kajdiž Tom., Gnidovec Karol, dr. Fr. Per-ne, Kunaver Jan., Berlic Ivan, Možina Iv., dr. J. Koren, Zupan Josip; Juvan Fr. 2 K 80 v; Traven Ivan 2 K 20 v; Šareč Alojzij 2 K 20 v; po 2 K: Zakotnik Josip. Plav-tarič Josip, Kunstelj Fr., dr. M. Opeka. Zevnik Mihael, dr. J. Gnidovec, Haupt-man Peter, Kadunc Fr., Mrak Mat., Ri-har Matej, Globelnik Ivan, dr. J. Demšar, Čerin Karol, Zoreč Fr., Potočnik Tom., Šelib J.. Zelnik Jos., Šalehar Igu., Erker Josip, Meršolj Jan., Hiersche Fran, Bartol Balt., Povše Henrik, Ramoveš Andrej, Sever Fr., Šašelj Ivan, Pfajfar Jan.. Miil-ler Ivan, Zušl Ign. Pipan Andrej, Rebolj Matej, Teran Jan., Plahutnik Ivan, dr. J. Janežič, Čadež Viktor, Janež Dom., Ri-har Fr., Ažman Andrej, Znidaršič Anton, Barle Ivan, Rozman Jurij, Koželj Matej, Štrukelj Jan., Pavlovčič Jak., Soukup Iv., Smolej Rili., Sevar Jan., Kummer Alojzij, Ahačič Matej. Eazne stvari. V treh letih izvršila 34 umorov. Iz Belgrada poročajo: Vsa zahodna Srbija se je oddahnila, ko se je pretečeni torek raznesla vest, da sta orožnika Ljubomir Kovačevič in Miloš Stojkovič ustrelila znana roparja Baltiča in Markoviča. Z Markovičem in Baltičem sta pa bila ustreljena še dva druga hajduka. Lov za roparji je trajal tri dni in sc -je raztezal do južnobosanske meje, kjer je Baltiča zadel strel v desno nogo. Ko je videl, da mu je nemogoče še dalje bežati in ker je vedel, da nima pričakovati usmiljenja od svojih preganjalcev, je prosil Markoviča, naj mu stori zadnjo uslugo in ga ustreli, da ne pade živ v roke razjarjenih kmetov. Tako jc umrl Baltič. ki jc samo v letošnjem letu izvršil 17 umorov. Njegov tovariš Milan Markovič jc bežal nazaj proti vasi Vrtelj-ka. Zasledovalci so mu bili vedno tik za petami. Zabarikadiral sc jc skupno z nekim preživelim hajdukom Baltičeve čete v samotni hiši. katero pa so preganjalci od vseh strani obstreljevali. Markovič je napravil obupen poizkus, da bi prodrl vrsto zasledovalcev, pa zadeli so ga trije streli in črez tri ure je umrl. Baltič, Markovič iu tovariši so v zadnjih treh letih izvršili 34 umorov ter nešteto ulomov in veliko ropov. Novi časopisi v Belgradu. Iz Belgrada poroča-jo. Včeraj so izšli tu štirje novi listi, tako da sedaj izhaja v Belgradu 17. dnevnikov. Prvega izmed novih listov je začel izdajati polkovnik Vašič, bivši vojni minister umorjenega kralja Aleksandra, in ima ime »Moč Naroda«. Tcndenca mu jc protidinastična in demokratična. Drugi list je začel izdajati Vladimir Savic, bivši šef srbskega tisk. urada. List zasleduje rusofilska stremljenja. Tretji list ic ustanovila omladina Pašičeve struje in se imenuje »Pobedu«. List bo služil velesrb-ski propagandi v Bosni in Hrvaški. Četrti list pa je začel izdajati časnikar Vojeslav Rosič. Slučaj za smeh. K nekemu zdravniku pride oče z 12-ietnim sinom, češ, da mu da zdravniško spričevalo, ker je sin vsled te-penja postal gluh. Zdravnik preiskuje; na-krat reče bolj tiho svojemu asistentu: »Ne morem prav notri videti; prinesite mi nož, cia to odrežem.« V tem trenutku plane dečko iz sobe in pusti osramočenega očeta samega. S kislini obrazom plača ta od zdravnika zahtevani znesek in mrmra pred sebe: »Ti vragi vsi skup držijo; nič sc danes človeku več nc posreči.« Slabi učenci, veliki možje! Napoleon I. je bil učenec, o katerem so sc učitelji izjavili, da ni za nobeno stroko. Ulises Grant, poznejši predsednik Zcdinjenih držav, je delal veliko žalosti svoji materi zaradi slabih redov, ki jih je prinašal iz šole. In še v moški starosti ni bil nikakor sposoben za računanje. Linne, eden največjih botanikov, jc bil izročen krpatelju čevljev, ker ni bi! v šoli za nič. Le z velikim trudom sc jc posrečilo prijatelju dru- žiiic. da so ga poslali zopet v šolo". Ne\v-ton je bil med najbolj lenimi in pomanjkljivimi v njegovem razredu. Toda hudobna opazka nekega součenca ga je privedla do resnega učenja. Swifta so vrgli na vseučilišču v Dublinu ter ga proglasili oslom v hlačah. Proti nagluiiosti. Zadnje čase uporabljajo za ozdravljenje nagluhosti fiblolvsin, ki ima to lastnost, da mehča in odlušči brazgotine. Nagluhost je namreč največkrat posledica zabrazgotenja. Fibrolysin se uštrkne pri ušesu pod kožo. Dr. £rb-stein v Petrogradu poroča o 14 slučajih, kjer je on bolnike tako zdravil. Sest na* gluhili. ki so trpeli radi kroničnega katara v srednjem ušesu, je ozdravil do dobra. Od štirih nadaljnih so postali boljši pri isti bolezni, ki pa niso imeli brazgotin na bob-nični mreni, sta postala dva zdrava. Nobenemu se ni uštrkavalo več kot dvajsetkrat. pa tudi nobeden ni čutil nikakih drugih posledic, le dva sta trdila, da ju je na dan injekcij bolela glava. Duh, ki ima kosti. Listi sporočajo, da so prišli v Berolinu na sled goljufivi s p i -r i t i s t o v s k i prevari, kar je povzročilo rned berolitiskimi spiritisti veliko zmedo jn nevoljo. Zaprli so neko gospo Ano Abend in njenega soproga; Ana Abcnd ie ondi znana kot izborcn »medium«. Dolgo vrsto let se pečata ta dva zakonska s to »obrtjo«; imela sta obiskovalce iz vseh slojev.ker sta »privabljala duhove odmrlih nazaj«. Bogataši so morali plačevati veliko vstopnino, da sta jih vpeljala v skrivnostni svet duhov. Zadnjič enkrat so pa obiskali skrivni policisti, ki so se predstavili kot zvesti spiritisti, predstavo omenjene zakonske dvojice. Pograbili so prvega »duha«, ki se je prikazal na odru. Joda v začudenje vseh navzočih je zaječal duh čisto po človeško. Pokazalo se je, da je bila gospa Ana Abend, ki so jo takoj nato z možem vred odvedli v zapor. — Navzoče občinstvo se je seveda razočarano in potrto razšlo. CerkFgnl letopis. c Vič-Glince. Ker imamo krasno novo cerkev, novo župnjio. se dosledno spodobi, da bodo prenovljena tudi naša srca. Za to se bomo potrudili prihodnji tedsn od 20. do 28. novembra, ko se bo v župniji pod vodstvom oo. jezuitov obhajal sveti tnisijon. S tem. da se bo vsa župnija duhovno prenovila iu se še trdnejše oklenila sv. matere cerkve, bomo gotovo tudi tiaj-svečaneje in najkoristneje proslavili 700-letnico ustanovljenja frančiškanskega reda. Ker je tukajšnje prebivalstvo po večini med dnevom zaposleno po tovarnah, se bo misijonsko delo največ vršilo zjutraj in zvečer. Vsled tega bosta med tednom samo po dva misijonska govora na dan, namreč zjutraj ob 5. in zvečer ob 7. uri. Župljani se vesele izvanrednih duhovnih milosti, ki iim bodo te dni na razpolago. Dal dobri Bog. da bi se res vsi udeležili teh milosti, da bodo ob sklepu sv. misijona vsi potolaženi in spravljeni s svojim Stvarnikom. Da bi bil uspeh sv. misijona tem obilnejši, se ta teden vsak večer ob pol 7. uri v župni cerkvi zbiramo k skupni molitvi sv. rožnega venca. — P. Avg. Campa, sup.__ Dobivanje zob Ne vznemirjajte se vsled dobivanja zob Vaših otrok, ampak dajte malim Scott-ovo emulzijo in ne bodete imeli nobenih noči več brez spanja. Presenečeni bodete, kako lahko in brez bolečin bodejo prodrli potem zobje. Scott-ova emulzija obsega v lahko prebavni obliki vse potrebne snovi, za pridobitev belih, ravnili in moCnih zobčkov. Čistost in močan učinek 2615 Scott-ove emulzije sta neprekosna. „SCOTT" prebavi lahko celo za najslabši organizem. Pristna le s to Scott-ova emulzija bicnJmko-~kot )G ostanG vzor-emulzija. 9aSkimim Gena izvirni steklenici 2 K 50 vinarjev. SCOTT-ove- ga ravnanja i Dobi se v vseh lekarnah. posteljno vlago odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in polivale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ,,Sanitfls" Velburg P 347 Bavarsko. 2843 1 Harečaite ..Slovenca"! d s podobo Ijske Katere kot varstveno znamko, zato zvatie Marijaceljsko želoričeno kapljice, so najboljše, skozi 30 let preizkušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseh vrst, gorečici, zaprtju, glavobolu in težkočain v želodcu, tvoritvi želodčne kisline itd. Dobi se v lekarnah za ceno K —'80 in K 1*40. Razpošilja na deželo lekarnar C. Bradij Dunaj I., Flcisch-12-1 markt štev. 2/'162. 3118 6 steklenic za K 5.—, 3 dvojne steklenice za K 150 franko. Pazite na varstveno znamko s podobo A\arijaceljske Matere Božje, rudeč ovitek in podpis Takoj se sprejme dobro izurjena V Šmariji na Dolenjskem se bo na kose razprodajalo nekdanje Rozmanovo posestvo, er> hiša in drugo gospodarsko poslopje, poleg župne cerkve. Prodaja se vrši v četrtek 18. t. m. ob 9. uri dopoldne. — Skedenj in kozolec se moreta prestaviti. — Kupci se vabite! KMpijp se ki govori oba deželna jezika. - Ponudbe s sliko na upravo tega lista pod šifro ,,Meža". 3160 6-1 !HZC|l2ISi Odšel je dne 3. t. m., 36 let stari, slaboumni Janez Malenšek brez sledu po svetu. On je srednje postave in gleda hudo plaho. Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli naznaniti bratu Ignaciju Malenšek na Bistrici štev. 19, občina St. Rupert na Dolenjskem. 3186 1-1 24 let star, priden j in posten išče službe Ponudbe na upravo »Slovenca«. 3197 že rabljeni, dobro ohranjeni Izarski stroji 3040 in ene zimske (p enooprežne sani Ponudbe in popis z navedbo cene na upravo »Slovenca". rijste ali in strah čez 24 let star, kateri ima tudi sposobnost za potovalca, se sprejme z ugodno plačo z novim letom. - Pismene ponudbe pod naslovom ..Zanesljivost" naj se pošljejo na upravništvo ^Slovenca". 3152 5-1 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša preljuba soproga, mati, oziroma stara mati, gospa Antonija Osmll, roj. Petrič soproga c. kr. davčnega oficiala danes 16. novembra previdena s svetimi zakramenti za umirajoče umrla po dolgi bolezni v 41. letu svoje starosti. Pogreb bode v četrtek dne 18. novembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v tukajšnji dekanijski cerkvi. Idrija, 16. novembra 1909. Ivan Oswald, soprog in ostali žalujoči otroci. nižll ceni edino 2629 1 Prodaja najnovejše nhlolrn Jesenske ln narejene UlilKA* zimske, za gospode, dame, dečke ln deklice po nai- konfekcijska trgovina 71. LOKIC, Pred Min 19. Nc. I. 311/9 1 Razglas. 3194 2-1 3192 Zahvala. 1-1 V četrtek, dne 25. novembra 1909 ob 11. uri dopoldne vrši se vsled prošnje 1 lastnika gospoda Martina Lesjaka prostovoljna sodna dražba hiše štev 60 v Krškem s sadnim vrtom pri podpisanem sodišču soba št. 1. Izklicna cena je 6000 K. C. kr. okrajno sodišče Krško 15. novembra 1909. C. kr. 27. domobranski pešpolk v Ljubljani oddaja za leto 1910 zakupnim potom dobavo kruha in ovsa. Ponudbena razprava se vrši dne 24. llstopada ob 8. uri zjutraj v provijantni pisarni: stara domobranska vojašnica, 1. nadstropje, vrata Stev. 74. — Natančnejša pojasnila se dobe vsaki dan od 8. do 12. ure v omenjeni pisarni. 3191 3—1 Za mnogoštevilne dokaze presrč-nega sočutja povodom nenadomestljive bridke izgube dragega soproga in ljubega očeta, gospoda Hntona Kuralt c. k. davkarja v pokoju izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažbo in spremstvo k zadnjemu počitku našo izkreno zahvalo. Senožeče, 15. novembra 1909. Žalujoči ostali. Pristno, če na podplata 1860 10-1 nstanovno '1860\ i let0 : 'T.RA.RMV a980 'C.nEfEPByPf& 3112 Sprejme se izurjena • e v 3-1 za manufakturno trgovino katera je urna v računstvu in vajena občevati z občinstvom. Vstop lahko še ta mesec. Pismene ponudbe jc poslati Poštni predal 69, Ljubljana. te Vsak dan jih izdela tovarna 60.000 parou! Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno o osah boljSlfu trgoninafr za Eeol|e, gumi In modno ......—, v 111 , " ■ , . blago. - | Podružnice 1,1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarje 00*2 Podružnice 1 Spljet, Celovec I - In Trst Spljet, Celovec tn Trst sprejema vloge na knjižice in na tc- /§BS 8/0/ koči račun, ter je obrestuje po čistih -JsSsL j2 Jq j fi^r Kupuje in prodaja srečke in vsa vrst« vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn. BWMBMttBaBaWB3BBBBSag«HBBga^ 1 - Delniška glavnica - 1 - li 3,600.000. Rezervni fond -K 300.000.