St. 277 Miti« iti IrrzemH pandeljek. v» Af.»5kegt 8t. 20. L nMstror* pi-tra s« !ie sfjfejtmsjo. Prof. F. Peric. — Lastnik Ms: zr.sfa m mesec L 7.—, 3 mesece Za inozemstvo mesečno 5 lir več. twh «tb> tu la prta) Uredniftvo: »lir* •», 'i 't, * 3 i? , vrsčsjo. — Od " aiK: -ost. Tisk tiskarne L .c.itai let« L 32.— tn cc- .cco L 53. — Telefon uredništva in uprave it. 11-57- i Trstu, v sredo 19» novembra 1924. Posamezna številka 20 cent« Letnik XILX <:> pošiljajo ufetn EDINOST itevltke v Tntn in okotfcl po 20 ceat — Oglasi se računajo v Mro kosti eoe kolone (72 mm.) — Oglati trgovcev la obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnice, zahvale, poslanic« tn vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mati oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav Edinosti. V Trshi, ulica lik FrančiSka Asiškega štev. 20, L nadrtropte — Teletea nredniitva hi Kprave 1147* Bol proti raznarodovanju Nedavno je izšla knjiga pod naslovom «L'ideale educativo e la Scuola nazkmale® (Vzgojni ideal in narodna šola). Piscu knjige je ime Lombardo - Radice. Vsebina in smer knjige sta označena že v naslovu. Podajamo tu par posnetkov, ki nas posebno zanimajo. Sedmo poglavje hna nacipis; «Bcj preti raznarodovanju*. Tu obsoja pisec z rezko besedo politiko tisHh držav, ki v svrbo raznarodovanja pedrejenih jim drugo rodnih narodnih od-ki u kov kratijo le-tem šole v materinem jeziku! Pisec naravnost občuduje tiste male junaške narode, ki so začeli in ki nadaljujejo boj, da bi si zopčt pridobili svoje šole. Kc-t uzoren primer, kako večinski narod brutalno zatira šole manjšinskega naroda, ja pisec prusko- šolsko politiko proti Prlčetek razprave o notranji politiki nadomestitev HctteotUjo kot posL uvijenu v dveh vol. ekrailik. OHiovorl in Interpelacije na Poljakom. Piše namreč: «V letu 1887. je nemška država odpravila poljski pouk v vseh poljskih šolah. Celo tudi v ljudski šoli. Samo veronauk so d:\olili v materinem jeziku. Nemška država je prepovedala tudi rabo poljščine v uradih in pri sednijah. Prekrščavala je celo imena mest in vasi*.. Dalje: «V takem sveiu je prenehala vzgoja. Na Pozna njskem so bile šole nemškega gospodovalnega naroda šele sovraštva, oprte na združene >sile, ki so se strnile izključno v ta namen, da zadušijo in uničijo polisko kulturo in dušo», Doj poljskega prebivalstva proti taki brutalni šolski politiki označuje pisec tako-le: «V letu 1907 se je v vseh šolah, ki so jih obiskovali poljski otroci, začela molitvena stavka. Vsi otr'cci so se uprli zahtevi, da bi molili v nemškem jeziku. Ne bič, ne šolski zapori, ne prisilen post — kar se je nadaljevale« skozi osem mesecev — n:tso mogli ukloniti malih junakov naroda, ki se je že boril s smrtjo«. Slično pripoveduje Lo mbar do - Radice o ruskem delu Poljske, kjer so tudi zatirali poljske šole. «Tudi taln — pripoveduje — so se boriH ctroci in mladinski naraščaj ter so v deset- in desettisočih zapustili tujejezične šole, oprti tudi na velikodušno simpatijo tistih Rusov, ki so se zavedali kulturnih dolžnosti sveje domovine! Ta boj se je označal kot križarska vojna in je povzročal zasužnjenemu narodu dolgo vrsto mučenja*. Posebna pomembnost te knjige se kaže že v teh kratkih posnetkih, v plemenitih idejah, ki jih razvija in po rezkosti, s katero obsoja brutalno politiko raznarodovanja narodnih manjšin potom Šole. Še posebno znamenitost pa zadobiva za nas po osebi pisca in njegovem službenem položaju. Lcmbardo - Radice je namreč generalni ravnatelj vseh ljudskih šol v Italii. Gospodu generalnemu ravnatelju ljudskih stol Italije veljajo torej naše naslednje pripombe. Če bi n. pr. ta gospod v 7. poglavju svoje knjige, kjer opravičuje boj manjšinskega naroda proti raznarodovanju, namesto nemrke države imenoval Italijo, bi precej točno označil politične in Šolske razmere v naši Julijski Kran-m. Tudi pri tia-a so v čisto slovanskih šolah hoteli odpraviti celo veronauk v materinem jeziku. Po nekod — posebno v Istri — hočejo to nečloveško in nemoralno prepoved raztegniti celo tudi na cerkve. G. generalni direktor slavi pcijsko prebivalstvo, ker se je uprlo proti taki politiki nasilnega raznarodovanja. Pri nas pa,, kjer je ravno n:e-mu podeljena važna, če ne celo odločilna beseda v šolski po1itiki, se upor prebivalstva pr»oti raznarodovanju šol označa kot upor — proti drŽavi in nje varnosti! Tn kdor je kakorsibndi udeležen v tem boju, je na prockripcijski listi kot veleizdaja-lec in nevarna oseba ter je izložen najrazličnejšim osebrrm šikanam. Vrsta naših najboljših učiteljev je morala z izgubo svoje eksistence poplačati, ker se niso mngli sprijazniti s šolo, v kateri ie onemogočeno vršenje tiste naloge, ki je po'eg str~ kovnega pouka neizmerne važnosti: vzgoje! Saj ugotavlja g. generalni ravnatelj sam. da se v šo'i z drugorednim učrim jezikom nehuje vsa>a vzgoja irladine! Ugotavlja tudi. da so si Poljaki skušali pomagati z zasebnim poukom ter pravi: vsaka hiša je postala šola! V letu 1905. so poljski očet;e v nekem rklicu izrazili plemenito nvsel: <* Z a hran jenu nam je pošiljati svoie otroke v nepoljske šole pod kaznijo prokletstva, ki b; ga naložili pozneišim rodovom če bi bili ti radi naše strahopet-nosti obsojeni v zastrupljanje svojih lastnih duš. Vzvišenefša. ne^o vsaka pesnitev, je zgedrvoina boja, ki ga bije ljudstvo za svo?", šoku!* Danes bi bilo gorje na?im družinskim glavarjem. V M se drznili podpisati in objavili tak okMc! G. genera'ni direktor pa je napisal še eno ugotovitev, ki naj bi jo dorznala vsa tukajšnja ita^;jan>ka javnost. Ugctavl;a namreč, da je mesto trza ko pod prejšnjo vladavino potrošilo v desetih letih še enkrat to!;ko za svoje italijanske šole. nego pa svobodni Milan za svoje! V:ra=amo opravičeno*: ali ni v luči te ugotovitve izražena naravnost porazna obsodba preganjanja našega ljudstva, ker se bori za svojo šolo?! Razpravo o tem predmetu zaključuje g. generalni ravnatelj v naslednjem poglavju svoj<- knjige, ki mu je dal drastičen naslov: RIM, 18. Poslanska zbornica se je sestala danes ob 15. uri. Po odobritvi zapisnika zadnje seje naznani predsednik, da je pravosodni minister predložil prošnjo za pooblastilo v svrho postopanja proti parlamentarcema Ducas in Augusto Turati radi dvoboja. Imunitetni odbor se sestane v četrtek, 20. nov., da prouči prošnje. Državni podtajnik prosvetnega ministrstva on. Giuliano izjavi poslancu Cian Vittorio, da vlada ni mogla še urediti zadevo plač srednješolskih profesorjev ne radi nerazumevanja teženj profesorjev, ampak radi hude finančne istiske. On. Cian ni zadovoljen z odgovorom. Poudarja, da se srednješolski profesorji nahajalo v težkih gospodarskih razmerah in da vlada zavlačuje vprašanje uredUve njihovih plač. Ker je vprašanje tudi velikega političnega pomena upa, da bo vlada na novo proučila vso zadevo (odobravanje). Državni podtajnik notranjega ministrstva on. Grandi Dino odgovori poslancu Ba-gnasco, da vlada nima pravice izpreme-niti pogodb med upravnistvi listov in njihovih lastnih razprodajalcev. Sicer pa se humoristični tednik «Corriere della 5er-va», za katerega se zanima poslanec ira-gnasco, prosto razprodaja v vseh razpro-dajalnicah in tudi v onih, ki prodajajo «Corriere della Sera*. On. Bagnasco trdi, da je upravni« t vo lista «Corriere della Sera» prepovedalo svojim zastopnikom in razprodajalcem prodajo humorističnega tednika «Corriere della Serva» ter jim za-pretilo s kaznijo v slučaju nepokorščine. Želi da bi vlada tudi V tem slučaju razumo-la in ščitila tiskovno svobodo (pripombe). Predsedn:k on. Rocco. naznani, da po preteku 8 dni po drugi odobritvi izvolitve pok. Matteottija nastaja vprašanje nadomestitve; v smislu čL !C0 volilnega zakona mora namreč poslanec, ki je bil izvoljen v dveh okrožjih, v teku ojmih dni po drugi izvolitvi javiti zbornici, za katero okrožje hoće optiratL Ako poslanec ne poda nikake izjave, se vprašanje reši potom žrebanja. j On. Matteotti je umrl po prvi odobritvi ! in pred drugo. Vprašanje je treba čimpr ej rešiti še posebno, ker so unitarci predložili prošnjo, v kateri trdip, da je on. Matteotti zasebno izjavil, da bo optiral za Rim. V pravnem smislu so mogo'če tri rešitve: a-i ] se strogo uporabi čL 100 in se vprašan e reši potom žrebanja; ali se upošteva Mat-teottijeva volja, ki jo je izrekel zasebno aH pa se smatra poslanec, ki je umrl pred drugo odobritvijo, za neizvolienega. Volilni odbor hoče, da reši vso zadevo zbornica, ker se smatra za nekompetentnega. Predsednik volilnega odbora on. Cas^r-tano je mnenja, da člen 100 ne predvideva slučaja smrti poslanca pred drugo odobritvijo; radi tega predlaga, naj se mandati v obeh volilnih okrožjih pripustijo unitar-skim kandidatom. On. Fertacchi je za iz-žrebanje. On. De Critstoforo misli, da se Mattectti ne more smatrati za izvoljenega, ker je umrl pred drugo odobritvijo. Vojni slepec on. Delcroix je iz pravnih in političnih ozirov za to, da se on. Matteotti nadomesti v obeh voli;n*h ciki ožjih. Večina Zborovanj* sonata RIM, 18. Danes je bilo pod predsedstvom Tittoni-ja otvorjeao 19. zasedanje senata. Tajnik prečita zapisnik zadnje seje, ki se odobri. Ravno tako se odobrijo prošnje nekaterih senatorjev, ki so zaprosili dopust. Pellerano prečita kr. dekret o imenovanju novih senatorjev. Ministrski predsedniki Tittoni prečita obvestilo ministra kr. pe-1 čata, ki pošilja kraljevo naredbo, s katenoi se pooblašča senat, da umakne zakon ;ki načrt, ki tvori 3. točko dnevnega reda. Pel-! lerano čita zakonske načrte, ki so bili predloženi tekom dobe, ko ni poslovala zbornica. Ministrski predsednik poroča o kraljevih naredbah, na j>odlagi haterih so se izvršile v sestavi ministrstva nekatere izpremembe, ko ni deloval parlament, ter se spominja umrlih članov senatne zbornice, sen. Ciencelli-ja, Bassrnr-ja, Piccoli-ja, de Amicis-a, Ferraris-a, Pelkwx-a in Ca-valli-ja. Nava, minister državnega gospodarstva, odgovarja na vprašanja sen. Frola. ki .se tičejo zgradbe novih stanovanj, da se od-pomore splošni stanovanjski krizi. Vzroki da se dandanes ne zida dovolj »ovih stanovanj, tičijo predvsem v dejstvu, da je v povojni dobi stavbeni materijal znatnoj podražil in da so se gospodarske in socijalne prilike ljudstva globoko spremenile. Ker ni zasebna inicijativa zadostno upoštevala stanovanjske krize, se je oprijela država gradbenega vprašanja. Finančni minister de Štefani pripominja, da je iskati vzroke za sedanjo stanovanjsko pomanjkanje v izjemnih zakonih .0 najemu. Kajti nemogoče je zahtevati, da se investira razpoložljivi kapital v zgradbe, ako niso dohodki, potekajoči iz najemov, prosti ^ehemih bremen. Finančni minister je izjavil, da delo, ki ga je začela država v is vrh o odprave stanovanjskega pomanjkanja ooteka zadovoljivo. Seja se zaključi ob 17.20. Jutri ob 15 se vrši javna seja. Kro fašlstousKl pohod o okolici Pise 1 oseba ubila« 4 ranjene FTRI VZE, 18. Med fašisti iz krajev Rec-chiano in P on te al Serchio v okolici Pise so bli odnosa ji že dalj časa precej napeti. Pre' ek1e nedelje se je skupina fašistov iz Ponte al Serchio podala v Recchiano, kjer je lema1 u potem prišlo do prepira med njimi in dunačimi fašisti. Pri pretepu je tajnik ra'ja iz Ponte al Serchio poškodoval nekaka domačega fašista. Naslednjega dne so re fašisti iz Recchiana odpravili v precejšnjem številu v Ponte al Serchio, zdi se z narnenrm, da bi se maščevali za prejšnji oLi k. Toda poveljnik tamošnje orožniške po dospeli v želi, da ne ostane Matteottijevo mesto v j vas so poskakali z avtomobila ter pričeti zbornici prazno, ampak da Matteotti še i kar na slepo streljati z revolverji. Prebi- L___:1-!V. !n/i> Rili. M>Aot. imeli protikandidata še v mo-ravskem okrožju v osebi Nastasa Petroviča. V predsedstvu vlade se intenzivno deluje na pripravah za volitve. Včeraj je Nikola Pašič sedel že od ranega jutra v svojem kabinetu, kjer so se zapored javljale številne deputacije iz naroda. Pašič je napram njim dosledno izražal željo, da nacionalni blok stopi v volitve z združenimi močmi. Bleerovo posojilo in volitve v Jugcshmfi BEOGRAD, 18. Zadnje dni so pričeli bloka ki listi širiti razna namigavanja, kako namerava vlada porabiti državni denar za volilne stroške in da bo v to svrho potrošila tudi del takozvanega Bleerovega posojila. O tem je bil danes objavljen službeni komunike ministra financ, ki izjavlja, da so vse vesti o dotzdevnem pooblastilu finančnega ministra, da pri Narodni banki vzame večje posojilo in si da izplačati 2 milijona dolarjev iz Bleerovega posojila v namene volilnega fonda, od kraja do konca izmišljene. Denar od zadnjega Bleerovega posojila (3 milijone dolarjev) je vlada g. Davidoviča popolnoma potrošila še preje nego je od"-la od državnega krmila. Stališče jugoslovenske vlade - Navodila posL dr. Rybafu BEOGRAD, 18. Z ozirom na započeto razmejitev pri Hotederšici je veliko nevoljo zbutiiia nepopustljivost Italijanov. Minister za zunanje stvari dr. Ninčič je dal dr. Ribaru navodila, da se v Benetkah pogaja z italijansko delegacijo za definitivno razmejitev pri Planini in Hotederšici v smislu obljub, ki iso svoječasno bile dane Pasiću in dr. Ninčiču o priliki sklepanja rimskega sporazuma. O tej stvari bi se imela svoječasno voditi direktna pogajanja med MusJoiinijem in dr. Marinkovičem. V Ljubljani je obečal poslanik Eodrero g. Marinko v iču, da bodo Italijani pri razmejitvi v ljubljanski oblasti popustljivi ter olajšali položaj prebivalstva na tem delu meje. Nušić v Ljubljani. LJUBLJANA, Branislav Nušić se pripelie danes cb 14. uri s svojo rodbino v Ljubljano ter ga uprava in članstvo Narodnega gledališča sprejme na kolodvoru. Meč skrajnih strank na Bolgarskem pada? SOFIJA, 18. Pretekle nedelje so se vršile volitve okrožnih svetovalcev v okrožju Plov-diva. Pri volitvah, ki so potekle povsem mirno in brez najmanjšega incidenta, so dobile večino vladne stranke. Pri tej priliki ugotavljajo listi, da izgubljajo skrajne kmetske stranke in komunisti vedno bolj svoje pripadnike, bodisi v mestnih, kakor v podeželskih občinah. Eolgarske novčanice, ki se potegnejo iz prometa RIM, 18. Bolgarsko poslaništvo sporoča: Eclganska narodna banka naznanja, da bodo v smis'u sklepa ministrskega sve'a od 24. okt. 1924, ki je bil objavi ea v uradnem listu «Comunicated», potegnjene iz prometa pre^ečatene novčanice cd 1CC0 levov in sicer do 31. januarja 1925; rok ne bo podaljšan. Posestniki novčanic naj jih predlož'jo do 31. januarja 1925, da se jim zamenjajo. __________ Grški protesti pri bolgarski vladi ATENE, 18. Atenska agencija pravi, da je Grčija energično protestirala proti bolgarski vladi radi umora treh Grkov v Sta-nimaki naglašajoč, da bolgarska vlada kljub vsem zagotovilom ni še ničesar ukrenila v svrho zaščite grške manjšine. Rekonstrukcija poljske vlade VARŠAVA, 18. Predsednik republike je sprejel ostavko notranjega ministra Hiib-nerja, pravosodnega ministra Wyganowski-ja in ministra dela Barowiskega. Na njihova mesta je imenoval . naslednje gospode v istem redu: Stanislav Thugutt, Zwichlinski in Sokal. Cafllaint pomiloščen PARIZ, 18. Danes se je bavil senat z amni-stijo Caillaux-a, ki je bil obtožen, da je imel med vojno prijateljske odnošaje z Nemci. Proti pomiloščenju so nastopili na današnji seji senata predvsem prijatelji bojevnikov. Zavedajoč se svojega pomirjevalnega dela je odobril senat amnestijo CaillaiiT-a s 176 glasovi proti 104. Državni Kancelar Seipel odstop« Za naslednika predlaga Dr. Ramek-a DUNAJ, 18. Glede sklepa državnega kan-celarja Seipel-a, ki se je odločil, da ne sprejme nalog za sestavo nove vlade, piše *Polit»-sche Korrespondenz*: Seipel se je prepričal, da se vlada republike lahko preda drugim rokam, ne da bi bilo ogroženo dovršeno delo prejšnje vlade, kajti smernice večine in posebno krščanskih socijalccv, ki streme za ozdravitvijo državnega življenja, so zanesljiva garancija za uspešno delovanje. Medtem pa bo Se:pel posvečal vse svoje sile propagandi, da se izvrši ono delo, ki ga je započel v Ženevi in ki ga je kot državni kancelar moral prekiniti, ko je postal žrtev znanega atentata. Kot svojega naslednika je Seipel imenoval dr. Ramek-a, člana krščanskosocijalne stranke. Stranka je odobrila sklep dr. Seipel-a, ki bo ostal še nadalje načelnik krščanskosocijalne siranke. Kako je prišlo do tega, da je Seipel vrnil mandat? V zadnjih dneh se je kriza izdatno poostrila. Seipel je izjavil, da je pripravljen prevzeti vlado le pod pogojem, da se mu nudijo garancije, ki vsebujejo obširno mod flokacijo sedanjih odnošajev med posameznimi provincami in osrednjo vlado. Nekateri pokra^ j nski načelniki pa niso bili nikakor pripravljeni, da nudiio imenovane garancije Seipel-u, ki se je nato odpovedal mandatu, da sestavi novo avstrijsko vlad j. Kov avstrljsKi Kancelar tir. RameK DUNAJ, 18. Glavna komisija državnega sveta je imenovala krščansko-socijalnega poslanca dr. Ramek-a za državnega kan-celarja ter mu poverila nalog, da sestavi novo vlado. Dr. Ramek je sprejel mandat Državni svet bo izvc'il v četrtek nov kabinet. __ Herriot o zrnanjl politiki Francije Nemčiia nakazuje redno mesečna plačila Francoska politika je spravljiva PARIZ, 18. Članom senatne komisije za zunanje zadeve je Herriot izjavil, da 1 o aplikaciji Dawesovega načrta nakazuje Nemčija redno mesečna plačila. Vse tež-koče, ki se tičejo razorožitve Nemčije, niso še premagane, posebno pa one, ki se nanašajo na organizacijo nemške državne brambe. Herriot je izjavil, da so prvi stiki z novim angleškim kabinetom naredili nanj najugodnejši utis. Rekel je nadalje, da je bilo priznanje sovjetske Rusije potrebno z gospodarskega, vojaškega in politi nega vidika; vendar pa stremi Francija za tem, da se njena spravljiva politika ne tolmači kot omalovaževanje pravic francoskih državljanov. Briand bo zastopal Francro na zborovanju sveta Društva narodov v Rimu PARIZ, 18. List «Matin» pravir Obstoji velika verjetnost, da bo vlada poverila Briandu nalogo, da zastopa Francijo na zborovanju sveta Društva narodov, ki se sestane v Rimu 18. decembra. Nemška vlada odpušča in premešča «nezanesljive* železniške uradnike PARIZ, 18. List «Journal» dobiva iz Mainza: Družba nemških državnih železnic je v nasprotju z obveznostmi, ki jih je prevzela nemška vlada v Londonu, odpustila iz službe vse nemške železničar ke uslužbence, ki so vršili službo v francosko-belgijski režiji za časa pasivne rezistence. Razun tega je bilo premeščenih tudi več porenjskih postajenačelnikov v vzhodno Prusijoi. Na njihovo mesto je družba nemških državnih železnic odposlala pruske uradnike. Z včerajšnjimi posebnimi vlaki so dospeli v Francijo in Belgijo številni funkcijonarji francosko-belgijske uprave, ki so vršili do predaje službo v zasedenih ozemljih. Program nove angleška vloie Za tesnejše zveze z domimjoni LONDON, 18. Delo v dolnji zbornici, ki se sestane 2. decembra, da izvoli oredsed-nika (speaker), se .bo vršilo popolnnma po dosedanjih navadan, brez vsake izpremembe. Po izvolitvi predsednika se bo zbornica takoj razšla; naslednjega dne se sestane k prisegi. Prava svečana otvoritev se bo vršila šele 9. decembra s kraljevim govorom, ki bo obsegal ves program konservativne vlade. Program se tiče predvsem stanovanjske krize, draginie, brezposelnosti in pa ustvaritve enotnega gospodarskega organizma z dominijoni na podlagi prednostnih tarifov. Razprava o prestolnem govoru bo trajala 3 do 4 dni, nakar bodo odobreni nekateri zakoni, o katerih je razpravljala že prejšnja zbornica. Okoli 20. dec. se zbornica odgodi do konca februarja. Anglija ne bo ratificirala ženevskega protokola? PARIZ, 18. List «Journal* zatrjuje, da je Poincarć na včerajšnji seji senatne komisije za zunanje zadeve govoril, da Anglija najbrž ne bo ratificirala ženevskega protokola. Herriot je mnenja, da bi tudi v tem slučaju bili možni posebni sporazumi. Popolno zaupanje kralja ▼ Zaglul pašo KAIRO, 18. Med izjavamj, ki jih je podal Zaglul paša zbornici glede svoje ostavke, je povdaril tudi sledeče: V popolnem sporazumu z narodom, senatom in poslansko zbornico zaupa kralj v sedanjo vlado. Radi tega kralj ni mogel nikakor sprejeti ostavke. Nato je zbornica volila zborničnega predsednika. Ministrstva poljedelstva in financ do sedaj ni še zasedeno. Mati L Pierponta Morgan* umrla. NEW-Y0RK« 18. V visoki starosti je umrla gospa Morgan, mati znanega amtriikega finančnika in milijonarja. DNEVNE VESTI Podjetja In njih oglasi o listih napram fašizmu in metodam, ki danes prevladujejo v vladi. Proglas naglasa dalje V svojem članku v nedeljski številki' svobodo delavskih sindikatov in pomen lista je poslanec dr. Wilfan teme- \ delavskih množic za o-bnovitev Italije v duhu l)iuLke liiio predoči 1, kako nezmise'rao je, če se demokratičnem duhu m v < radi dejstva, da kak list priobčuje oglase suverenosti. L CappeUi, Dante DaflAra, Car Jo Mannes, Mario Ferrara in dr. Lepi bratje! V minulem tednu se je vršil v Benetkah, veiik sestanek trgovcev, industrijalcev, stn^iorjtv ob navzočnosti zastopnikov vlade. Razpravljali so o položaju beneškega pristanišča in o ukrepali, k naj bi ga povzdignili. Na razpravi je prrsio ludi do hudih očitanj viade. Ccjnendaiore na naslov obžaloval, da se je «slć vm odpravil. £a prisi-uiiiče ]e Fries je živo tamošnji arsenaJ» vlada — tako je Društvene vesti — KolaSemf Do preklica pevska vaja samo ob nedeljah ob 14. — Tajnik. — D. K- N. Tommaseo — Trst. Danes točno ob 16.30 odborova seja. — Tečaj za srbohrvaščino. Dane« točno ob 20. uri prične tečaj v prostorih D. K. N. Tommaseo {Corso Garibaldi 31/1.). Priglašenci so naprošeni, da pridejo točno ob napovedani uri. — Slovenskim obiskovalcem italijanskih in onim, ki mislijo nadaljevati štud.je na italijan- |fnIi^nupfnct In Iimpfnnct — Rodbina N. N. daru'e namesto cvetja na SSS^VJf^SS^S h r^^š« Po enem letu odmora je Ilirija nastopila pre- d ejo 2a šolsko društvo- L 25 Anton Bre-teklo nedeljo. V enem letu je večkrat menjala ščak^ 1Q L. Mlha Košir> Ignac Krizman, Jt pevovodjo. Slednjič je pridobila pevovodjo, kij Vidmar; po 5 L: Elija Čuk, Janko Kozman. menda ostal njen stalen vodja na poti k Lq. Sinižojf dr. Jarc, Pahor, Leban, Bruno. bo menda ostal njen stalen vodja na poti k višjim ciljem. Z Milanom Pertotom je zbor, ki združuje številno vrsto mladih ljudi, dobil naslednika izgubljenega Kumarja, pod vodstvom katerega je lani nastopil Zbor ima dobre ženske glasove, manj ddbri so nvoški. Zadnja pomanjkljivost se posebno Saunig. Skupaj L 90. — dr. Vladimir Orel L 100 Štvo. V isti namen daruj« Denar hrani upravni- skih srednjih šolah. Dijaški krožek «iN. Tom- j občuti ko nastopajo tenorji ali basi sami, med xnaseo» priredi v kratkem brezplačne tečaje |etn kQ je cei0tnj zbor precej izenačen in za-za vse šolske predmete za one dijake, ki za- | dosti mogočen. Vsled neizurjenosti mladih čla-hajajo ali mislijo vstopiti v katerosibodi itali- noy jn večkratne menjave zborovodij ni še jansko šolo ter ne morejo slediti pouku vsled prave rutine in se zato popolnoma posrečijo težkoč, ki jih dela jezik. le zbori, ki so se vežbaii deli časa. Pod staLnim Za vse informacije naj se prizadeti obrnejo dobrim vodstvom bo pa kmalu pridobil vse j____ LISTNICA UREDNIŠTVA. G. Z. je naprošen, da se po možnosti zglasi osebno v našem uredništvu ali, če mu to ni r-^^če, da nam sporoči svoje popolno ime i* naslov. I^aii oglasi dnevno od 16. do 18. ure (ob nedeljah od 9. do 12. ure) na D. K. N. Tommaseo (Corso Garibaldi 31/1. nadstropje levo). — Radi važnih zadev se vrši jutri ob 18h šahovski sestanek. Naprošam vse člane, posebno pa one tovariše, ki so udeleženi pri šahovskem notranjem tekmovanju, da se ga udeležijo polnoštevilno. — Načelnik. — Društvo «Zora». Današnji sestanek celokupnega članstva odpade. — V soboto ob 2Oh — odborova seja. — Nogometni odpek. Danes ob 20 seja T. K. v navadni kavarni. — Plesna raje. V nedeljo od 10 do 13 na- _ . vadne plesne vaje v dvorani Modugno {Chioz- 1 jo je uvrstil v repertoir Kumar, je pravi biser __ ii trti- ____j_u__i«, zi.m! — lui.mo «swu)no n»cmi Tu je dirigent solidno? Tvrdka Špehar ponuja Tinino- naglaSal _ storiia neka: ttaiega, toda ni storila zemsko blago za obleke. Ali na, bosta vsega tisUga, kar je p^i-^no modernemu pri-! sPoročam: lckma zborovske lastnosti. Milan Pertot je pokazal, da je temperamenten mrzik, ki zna dobro razmeŠčati kontrast za kontrastom, a vendar zliie vsako skladbo v arhitektonsko celoto, ki povleče s svojo občuteno logiko poslušalca v svoj sugestivni krog. . Celotno sliko koncerta mi ni mogoče podati, ker bi zahtevala preveč prostora. Vsekakor je bil najlepše zapet Mokranjčev II. rukovet, obenem najpomembnejša skladba sporeda. Dobro so se pele tudi vse ostale skladbe. Male nerodnosti so se pripetile pri Ipav-Čevi »Narodni*. — Ta priprosta pesmica, ki K idealizirane narodne pesmi, lu je zategnil le zadnji zlog fraze *si žejco gasit grem....», kar je posneto po vaškem banalnem tonu, medtem ko bi moral pravilno v neznatnem ritardandu zategniti ves zadnji motiv na — Herpelje-Kozia. V dopolnilo dopisa o po- 1 sludenček*, ter napisati korono nad nato sle-teku nogometne tekme S. K. Jadran S. K. Val dečim oddihom. Pomanjkljiv je bil ritem v MLADENIČ za buffet, po vsem izurjen, se išče. Buffet XXX ottobre 19, Primz. _M&j PIANINO, zadnja spopolnitev, prekrižane strune, mehanizem Renner Stiidtgart, se proda. Via Solitario št. 25/111. 1487 BABICA. avtorizirana, noseč«. za 7). Vabljeni so prijatelji društva in člani vseh slovenskih društev. SPORT uredništvo in upravništvo odgovorni za to, če kdo morda ni zadovoljen s kupljenim blagom? Tvrdka Steiner ponuja pohištvo. Kdo more zahtevati, naj uredništvo in upravništvo jamčita, da je pohištvo res solidno, izdelano in da so cene primerne? Prodajalnica obuval priporoča svoje skladišče. Le zabit človek pa bi mogel metati krivdo na uredništvo in upravništvo ako bi bil po par tednih morda brez podplatov. Zobozdravniški ambulatorij v Postojni se priporoča občinstvu. Pametnemu človeku pa gotovo ne prihaja na misel, da je z obja-vo oglaisa list prevzel jamstvo, da bo v»sa-ka operacija v tem ambulatoriju izvršena res pravilno in v popolno zadovoljstvo klijenta. Kričeč primer daje na pr. «Kmetijska in vrtnarska zadruga*. Tudi listi, ki so prav blizu našim angeljsko čistim goriškim nasprotnikom, so priobčevali oglase te zadruge, čeprav bi bdi mogli ravno oti m najprej vedeti, da se tu nekaj krha! Kaj bi rekli gospodje, če bi mi sedaj trdili, da so oni sokrivi na tem, da so zadružniki tako občutno zadeti?! Je pač tako, kakor pravi dr. Wilfan: ako je ©-glas po vsebini dopusten, je uvrstitev zgolj poslovno vprašanje, s katerim pa niso v nikakem stiku ne uredništvo ne činitelji, katerih namere zastopa Ust v uredniškem deluJ! Uprava našega lista je sprejemala oglase »Banke Adriatike*. Ne-hrezvestno Da ie. da se hoče mčela ob 2.50, prvi Adamičevi «Po^dem na Hrvatsko*, vsled česar sianišču. Z obžalovanjem je trd.l, da je ravno « ic J>i - . po;čas je trajal do 3.35. Po pet minutnem po- je zgubila ta pesmica precej na življenju. ,, . . .... .. . , n^!čiiku se je pričel drugi polčas, ki je trajal do; Zboru, ki je pokazal zmožnosti in voljo do nasprotno. \ rvezi s to svojo trdijo ,« o&tai; ^ karT/bilo pravilno. Z ozirom pa da je spopolmtve, želimo v bodoče ves zaželjeni •prejema Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Taino3t zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. . 1*59 % # % ^ % & S vladi, da vso svojo skrb rt.sveča le Tt&tci lene n | I . 1 • J 1 1 • rf /T11! prepričan, da je tekmovanje odgovarjalo dolo- Vrabec. Pridno napreduje od nastopa do Benetkam ohrani neki del poslovanja kot Lr- * _*________:__a^ ! ___xt________A* ci io v i ■rb m ^ padla ura vsled hude burje na tla ter mi uspeh Vzkliknil je: Vse za Trst in ,nc za Benetkej — miniii raz scm bil t . dočim da je bila vlada obljubila. j * j- i pozneje kazala pet minut razlike, sem bil Pri koncertu da se tuai; i_____* _ , • ______.___ir<----___ ie sodeloval vijolinist Hubald na- govskemu vzhodišču. Puščamo na stran neocpore^no dejstvo, da Je gospod commendatore s svojim nag'aši»niem iz- : ključne vladne sksbi ^ T,st stregel visoko j p nek o cilja **esnicnosii. /.elo ra^i^ns so pa a_________ njegova očitanja, ker Ležejo* rprvič, vso nedr-j« _ x_ta. . čenemu času. Ob tej priliki naj omenim, da je stopa. Ne motim se pa, če rečem, da si je po v prvem polčasu vsled smeri burje sledilo S. stavil le nekoliko pretežko nalogo s Tartiniie-j K. Val-u več kornerjev obratno v drugem , vim *Adagiem», za čigar izvajanje |e potreben " "a/lranii »atil; Inn iri nefanp tudi V 0:anissimih obratno v olčisu vsled menjave prostora S. K. Jadranu. J. D. sodnik. Iz tržaškega iivlienla ! H?n z brohotnost in zavi«t Bereč-^nov napvam našemu pristanišču. V drugič pa kaže,o, v kakrm j _žrtev barje. Včeraj popoldne je bil prepe- navzkrižju z resnico so vse t sic. ^eneče fra- • z avtomobilom rešilne postaje v mestno ze, n. pr. v «PiccoIu», * ' 1 v l.ratstvu nied Trslora fc(>iniŠ3lico 59_ietai posestnik Ludvik Kovačič, da med obema ^ Dornberga, stanujoč v uUci Scaleita eša npzV iLa v mterc- ; lt mož ^eraj popoldne vračal po l, marveč da se 1« ^ >Polnjn?eta medsebo,-■ opfavkih ^ Sv Jakoba, ga je na vogalu ukce . Sestanek v Penetkah je dokazal, da v Be- burja ^g^ g ^ na tla, da si je tkah nimajo nikakeg. zmisla i* ttke .brat- j ziotnii nogc. Kovačič bo moral mesece dni vaše maaj pa v^.s za njv^>vf> praktično . rQvaU Z — T/ . - 1. _ m.1' utr-« av. r*n4«a v 1*1 ' rf ' in Benetkami, tisto zab pristaniščema ni nofcencša iLa mierc-; it ' i. Ko se je mož včeraj popoldne vračal po s h, " štvo izvajanje. Vsak na";iiian'5s ufa ep Trstn v pri-og ; vzbuja v Benetkah tei^no zavist Sestanek v • Benetkadi je pokazal vocvič, di Trsiu ne 'to- ; ( ris ti j o nič vse lepe h arre s pol -*kue grede, i marveč da mora ško in trgovsko poli oni veliki ton, ki ostane tudi prepričevalen in ravnotako s — Ker je hotel biti prvi. scheria se je 28-letni voznik v ulici T. Tasso št. Na pomolu Pe-Marij Crevatim 3, sinoči spri z DAROVI _ Za svetoivansko podružnico .Šolskega društva, so darovali: Slavitelji «Sv. Martina* pri poskušoji Schmidtovega vina 53.— L; Mil- t0 45._ L; Meula 10.—; Konestabo Mania lavno pravdnislvo zahteva Poofciasti-■. prehiteL r^ tega je prišli med voznikoma J 5.—, Tonček 5.— L; Mlač Tereziia ker se nt poslovanje proti poAancu Genaan-ju. j d prcrekanja ^ katerega se je razvil pretep; I mogla vdeležiti pogreba pok. Karle PoniRvar->ra 1. 1922. je bd obsojen tedanji odgo- { sU tudi težaka« ki sta bUa z dru- jeve 5^- L in 2gur Ivanka v počaščene spo- , « *------—— -i--------' r — • 1 ~ m na goriimenovane pokoimce 5.— L — sJtup- Tudi brez ozira u »m »in™«™«««. je prišla vrsta nanj, je Crevatin gospodov comrnendatopev v Benetkah, , ^ P ^^ todf drugi voznik ga — Državno piavdoaslvo zahteva pooblasti- j - tev V oktobru vorn urednik korcncisLičnega fa tara» ; ^ VoznikomrŠpričo premoči je moral Creva- >ro£. Egido Gennari na 15 mesecev ječi in 1000 lin ^„„gtiti junaški anejdan; z razbitim globe radi obrekovanja petom tisi a «» 1 ... • » - ! , ? v pianissimih | Pa gnani Krei- slenevim prekrasnim «Prelud'jem in Alle-grom», ki zahteva celega mojstra, da pride do veljave. Pri prvi skladbi je dokazala Božena Siroko-va, da zna dobro slediti solistovim intencijam. S pogosto vajo bo postala dobra spremljevalka. Publika je navdušeno pritrjevala nastopom zbora in solistov. Organizatorjem prireditev pa ne kaže drugega, kot da s srečno roko poiščejo zadostno siev'lo brezobzirnih rediteljev ,ki bodo znali preprečiti kajenie v dvorani in vstopanje med izvajanjem. — M. L- ______ Zlato, srebro, krone, platin, zobovje 12 kupuje Zlatarna ALBERT fouh Trst, Via Ha zini 46 KRI II II II !« II II II II II II u II li s ZOBOZDRAVNIK ; ! Dr. LOJZ KRAIGHER i — sptcialisi za bolezni v ustih in na zobeh. ■ ■» sprejema za vsa zoboztlr in zoboteh. opravila ■ » v Go.ici, na Travniku 20 (Plazza della » ™ Vittoria 20) od 9-12 in od 3-5. ** "fll II II II II II II II II >B II II ■■ >> «"B ALOJZIJ POVH urar in zlatar P!o2za Goribaldi 2, i. o. Tel. 3-29 Lastna tovarna in tielavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne pred-me-e. — Korist vsakega je, prepriča o centih. da & -----^niMbeto?sgfe Najvišje cene plačujem za nosom se ie zatekel v mestno bolnišnico, kjer je njegova pomagača sta bila i---,v , JM j _ x , ,____ , —paaiea pri pretep« ▼ starem mestn> Pre, ker je odbor smatral to za umestno v sedanjih razmerah. — Odbor. Izpit za kotloTodje. Z odlokom kr. prefekture v Trstu od 7. novembra 1924. se razpisujejo izp t za vodje parnih kotlov. Izpiti se začnejo 15. decembra 1924. Prožn e za pripustitev k izp.tu je treba pisati na kolkovanem papirju 2 L in jih predložiti kr. prefekturi v in zavestno zavajala javnost k zaupanju banke. Kako naj bi bilo naše upravništvo vedelo za sleparske mahmacije uprave, ko ni sltrtila tega niti italijanska javnost — ludi tista ne, ki je megla od bližje poana'i osebno kakovost žalostno pcoslulih upraviteljev?! Le strankarska zagriženost in nevgasno osebno sovraštvo moreta tirati tako brezvestno klevetanje proti našim ljudem neoporečno poštenih namenov in istotako neoporečno— čistih roki I Kaj so torej oglasi po časopisih?! Jasno je sicer vsakemu razsodnemu človeku, da se z oglasom le podjetje samo priporoča in da ga ne priporoča Hst. Ta daje v svojem oglasnem delu le prostor proti primernemu plačilu, toda brez vsake odgovornosti napram javnosti! To je tako Eo v sod na svetu, ker so oglasi vir dohodov, brez katerega liist enostavno ne more izhajati. Kako po-djetje presi na pr. lastnika hiše, naj mu proti primernemu plačilu dovoli na njegovem zidu velik reklamni napis. Ali je pos-esitnik hi"e s tem sprejel odgovornost za solidnKast tvrdke in jamstvo za kakovost ponujanega blaga? Gotovo ne. Ali pa: V kaki vasi imajo semeni. Kupčevalci so) postavili svoje stojnice, od katerih pobira občina določeno stojnino. Med prcKlajalci pa so tudi nepoštenjaki, ki prodajajo svicje sleparske« blago. Mari' se je občina, ker je pcbrala od njih stojnino, dala podkupiti od teh sleparjev? Mari je ona sokriva, da so bili ljudje oskparjeni?! Taki trditvi bi se nrerali vsi le smejati. Kako naj ve občina, kako je blago, ki se prodaja na stojnicah?! Kar smo hoteli reči: oglasni del lista je le nekaka izložba odprta proti plačilu., -- ^ & u kakcga 0pravičiiiv€ga razloga Za i zlo z eno blago pa je oago- nemogli polagati v celoti povrne. voren izključno le tisti, ki £a k;« nnr»m1if>Ti«» * ded«£imi listinami je razstavil! chiara št. 3; mladenič je bil porezan po obra zu in po vratui rane so bile zadane s kakim zelo ostrim rezilom, kajti bile so dolge in precej globoke. Po prvi pomoči je bil ran enec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga spre-hotel povedati, kdo ga je tanil in zakaj; po-jeli v kirurgični oddelek. — Angeli sprva ni zneje se mu je vendarle razvozlal jezik. Povedal je, da je predsiaiočnjim popival v neki gostilni v ulici Cavana odkoder se je okoli 24. ure podal v kavarno Montefioce v ulici Ponte, kjer je našel nekatere prijatelje. Cez nekaj -----1 * * j . o,.. n časa se je napotil tam domo*. Ko je šel po uli- da se do voli OTTienj eno sodno postopanje, bnčne Bccch,crie(i;c jc srečal z večjo družbo moških prošnje ,e dobilo predsedmštvo zbornice tudi ] .n žensk^ w sq 'gc prcpiraU med seboj. Iz radovednosti je stopil blizu, a tedaj ga je eden izmed prepirajočih brez vsakega vzroka napadel ter ga porezal z brivno britvo. — Mladeniče va izjava je v marsikakem oziru precei nejasna in neverjetna, vendar pa bodo policijski agenti najbrž kmalu prišli zadevi do dna. kajti zdi se, da so ie za petami preteoaču, ki je ranil Angelija. Na podlagi do sedanjih poi7-vedovanj se da sklepati, da gre za prepir radi žensk. no 128.— L. Srčna hvala vsem! Borzna ogrske kr ne . . . . • avstrijske krone . . . češkoslovaške krone * d:narji , Ifji . ....... marke ,.»»•••« d 'arji • ...... • fr;n oskl franki . ■ . • Svi arsU franki . . . . angleški funti papirnati poroči'a« .....'jok* .....9.03U ......— ......3 i ?>•'> 12._ ......121 »O ......4-36.— .....!W.91 btneč.jske (vojnoškodninske) obveznice 0O?5t4 3. i 9 1: nO 53 2" 44K 1M7.1. tj^Sfl) kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jasbttCQVfmaćit veveric, krtov, div ji i fin domačih zafeev. D. UTENDSPACH Trsi t, Via Uiara BatiCsli st- 10 IL nad^ir., v a la 16 «17» Sprejemajo se pošiljaive po pošti. Iz triaike pokrajina _Sežana, Tnkajšnje »Gasilno dmštvo» pri- -i- - - — ,— r - v re