PoStnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din l'S0.
TRGOVSKI LIST
Časopis zet trgovino, industrijo in obrt.
Haročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za ?/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
ILeto XV.	V	Ljubljani,	v	torek,	26.	julija	1932.	štev.	84.
Ogrska konkurenca našim pridelkom
(Poročilo z Dunaja)
Naši izvozniki so najbrže z velikim veseljem sprejeli vest, da je 15. t. m. prenehala trgovinska pogodba med Avstrijo in Ogrsko in da je nastopilo takozvano brezpogodbeno stanje, ki pomeni toliko, kakor — carinsko vojno med obema sosednjima državama. Nadejali so se morda, da bo tako nezdravo stanje trajalo dalj časa in da bi letos to koristilo našemu izvozu, kajti iznebili bi se najnevarnejšega konkurenta vsemu našemu izvozu poljedelskih pridelkov. Vse to toliko bolj, ker Avstrija ni niti dovolila Ogrski podaljška provizorija, kar naj bi kazalo na neko napetost, ki bi mogla dolgo trajati.
S tem dnevom so avstrijske oblasti začele uporabljati za carinjenje takozvani avtonomni carinski tarif, kar pomenja, da bi se za ogrske pošiljke plačevala najvišja carina, ki onemogoča vsako daljnjo kupčijo. Ali s tem dnem so prestale tudi še druge pogodbe med obema državama, kakor pravica bivanja v državi ogrskim državljanom, veterinarska pogodba, dogovor o mejnem prometu, kar še bolj onemogoča kupčijske zveze. — Ker je Ogrska takoj uvedla od svoje strani tudi enake odredbe in represalije, je nastalo mučno stanje za obe državi.
Zato je že 18. t. m. odpotovala avstrijska delegacija pod vodstvom sekcijskega načelnika dr. Mortlia v Budimpešto, da se takoj prično pogajanja za novo pogodbo. Ko to pišem, še ni konec pogajanj, o katerem bo pisalo dnevno časopisje, na kar opozarjam vse čitatelje, ki se za take reči zanimajo.
Tu naj samo pripominjam, da je od zaključka teh pogajanj mnogo odvisna naša kupčija s sosednjo Avstrijo, kajti Ogrska je naš najnevarnejši tekmec v kupčijah z zemeljskimi pridelki, posebno pa s povrt-ninami in sadjem.
Ogrska je naš lmd konkurent pred vsem zaradi bolj naprednega načina proizvajanja in dobro urejene izvozne trgovine po načelih današnjega modernega sveta. Ogrska je šla po vojni takoj po dobrih vzgledih v Italiji, Španiji, Kaliforniji in sicer kar se tiče intenizivnega vrtnarstva kakor tudi sadjarstva. Danes moremo reci, da Ogrska prideluje vsaj dvakrat več nego pred vojno, pa tudi kvalitativno je napredovala.
Toda še večji napredek zapazimo pri Madjarih v povsem novodobnem načinu pakovanja in razpošiljanja. Vlada sama je organizirala vso izvozno trgovino v centralah Kečkemet in Nagykoros, kjer se vrši vse v največjem obsegu. Za razne pridelke je uvedla enotno pakovanje, ki ga opravljajo samo vešče ženske roke. Imel sem priliko videti, kako se to dela in mogel sem računati, da jih stane tako pakovanje komaj polovico tega, kar plačujejo naši izvozniki tam okoli Novega Sada! — Madjar-ske izvozne organizacije določajo same cene za kmeta in plačajo navadno šele potem, ko je iz tujine že prišel denar za Prodano blago. Madjarski kmet se nikdar Ne pritožuje, da je za blago premalo prejel, kajti on dobro ve, da bi brez take organizacije prejemal še manj. To vidijo posebno zdaj, ko so cene katastrofalno padle Pod polovico prejšnjih cen.
Ali ako je treba kmetom vendar nekaj plačati, imajo organizacije pri narodni banki dovolj velik kredit, da se morejo brez strahu gibati in v enaki meri vzdrževati izvoz, tudi če iz tujine denar tako kmalu ne pride, kakor običajno računajo.
Madjarske železnice so oskrbele že izdatno število modernih vagonov za pojavno tovarenje in praktično nalaganje v yagone, da se tudi delikatno sadje ne kva-r,i da je poskrbljeno za stalno prezračevale in temu primerno hladnost. Vagoni so
*	železnimi stenami in streho, so preluknjani, da se od zunaj vidi vse blago, in *ePe police so do vrha, tako da morejo n. pr. grozdja nalagati do 10.000 kg. takih vagonov še nimamo, ali v Beogradu se zanje zanimajo, toliko bolj, ker
jili morejo vsak dan videti na beograjski postaji iz — Bolgarije. Ako hočemo, da Madjari in Bolgari povsem ne uničijo naš izvoz, si moramo takoj tudi mi oskrbeti enakih vagonov, kajti v njih izvozniki krasno izkoristijo tonažo, da torej blago mnogo ceneje prihaja na tuje trge — in še važnejše je, da prihaja zdravo in nepokvarjeno. Nevarno je dandanes n. pr. nalagati pri nas nad 5000 kg grozdja, ali Bolgari ga nalagajo do 10.000 kg. In dočim prihaja grozdje iz Bolgarske povsem zdravo, je naše po večini tako pokvarjeno, da je naravnost žalost ob dohodu skoro vsakega našega vagona. Večina neuspehov zadnja leta je zaradi take pokvarjenosti blaga. V novejšem času namreč na Dunaju ni mogoče pokvarjenega grozdja prodajati niti za vino, kar se je prejšnja leta moglo prodajati. Dandanes finančna uprava take prodaje onemogoča.
Geografski položaj Ogrske je tudi sovražnik našemu izvozu. Ogrska je severnim deželam bližja, a večina našega sadja mora preko Ogrske v severne kraje mimo Subotice in Kelebije. Imeli smo že često priliko opozarjati naše oblasti, da Madjari skrbijo tudi nelojalno le za svoje pošiljat-ve, da jih lepo v redu odpravljajo preko meje, dočim naši vagoni zaostajajo na ogrskih tleh. Pri nekaterih vrstah našega grozdja je često zamuda enega dne velikega pomena. — Ogrsko blago torej prihaja na tuje trge vsaj en dan ali dva preje nego naše. Prihaja v praktiških vagonih, prihaja — zdravo... Kdo naj ž njimi tekmuje?
Bližina Ogrske z Avstrijo in Češkoslovaško je pa tudi zaradi takega načina dovažanja na tuje trge nevarna našemu izvozu, kakor sem v nekem dopisu opisal način trgovanja med Dunajem in bližnjim Gradiščem. Z Dunaja gredo vsak popoldne tovorni avtomobili daleč doli na Ogrsko, ki so drugo jutro polni na dunajskih trgih. Isto se dogaja iz Bratislave.
Ogrski izvoz ima na vseh večjih trgih stalne zastopnike, tako tudi na Dunaju. Tu je nekaj njihovih ljudi, ki poznajo trg, poznajo vse grosiste po sposobnosti in gospodarski moči — in te ljudi oni vsak dan posečajo, se informirajo, kaj in koliko blaga bi mogli za jutri prevzeti — vedno le
v	komisijo — potem nadzorujejo prodajo, in ko je njihovo blago prodano, zahtevajo obračun in drugi dan denar. Ako kdo ne more takoj plačati, ker tudi on mora dajati veliko na kredit, ga imajo v evidenci, dokler ne plača itd.
Reči treba, da imajo grosisti najlepše delo. s temi Madjari, ki so na tako vele-poteznem stališču. Poleg vsega tega Madjari nikdar ne določajo cen, marveč se za-dovoljavajo z vsakodnevnimi tržnimi cenami. Madjari upoštevajo položaj, da so cene nekaj takega, ki se vsak dan samo dela, brez njihovega vpliva. Cene za sadje za-vise od množine blaga na trgih, od vremena, od praznikov ali posebnih velikih prireditev itd. Posebno lani smo videli, da so cene padale od sobote do ponedeljka za 50%, tako da smo imeli prav veliko — katastrof. Ves teden n. pr. je bila cena za naše češplje 70 grošev, tako da so izvozniki poslali dvojnato množino, in tako je bilo za ponedeljek nakrat tu dvakrat, trikrat več blaga, nego ga Dunaj more porabiti — zato cena v ponedeljek polovica oni ceni v soboto. — Madjarov taki slučaji ne oplašijo, marveč oni pošiljajo neko množino svojih pridelkov nemoteno dalje, na Dunaju oni zalagajo grosiste brez preneh-ljajev enakomerno dalje, in sprejemajo brez jeze tiste cene, ki so bile dosežene, kajti stojijo na stališču: mi moramo naše blago spraviti v denar po vsaki ceni, ki je dosegljiva. Ob koncu izvozne dobe za posamične pridelke, ali na koncu izvozne dobe na splošno naredijo končno črto in
—	račun, na kar konstatujejo uspeh. Njihov kmet jim zaupa, da jim napravijo pošteno ceno, ki je bila tisto leto dosegljiva. Akb so bili napravljeni kaki pogreški, so
Za zaščito naše lesne
Na pobudo ministra za trgovino in industrijo g. Ivana Mohoriča se je pričela 25. t. m. v Beogradu konferenca zastopnikov naše lesne industrije. Konferenca ima namen, da se razčisti vpraša-nej krize naše lesne industrije. Navzoči so delegati iz vseh banovin; iz dravske banovine kot zastopnika Zbornice TOI ing. Joško Kobi in ing. Lenarčič, ter tajnik Zveze industrijcev Danilo Gorup.
Konferenca bo trajala tri dni.
V	glavnem razpravljajo o vprašanju železniških tarif in o tarifni politiki v zvezi z izvozom našega lesa. Na konferenci sta zastopana tudi ministrstvo za promet in zavod za pospeševanje naše zunanje trgovine.
Zborovanje je otvoril minister g. Mohorič, ki je v svojem govoru poudarjal, da je konferenca le nadaljevala majske, in da ima zato že določen program. Na sestanku bo tfeba predvsem obravnavati vprašanje, kako odpraviti težave, ki so nastale za našo lesno industrijo in za izvoz našega lesa v inozemstvo. Vlada posveča tem problemom veliko pozornost in upošteva, da je 40 odstotkov površine naše države zasajene z gozdovi. Gozdovi so eden izmed naših najbolj važnih gospodarskih činiteljev in je vlada zato dolžna skrbeti za razvoj našega šumarstva, lesne industrije in lesnega izvoza. Minister je v nadaljnjem svojem govoru načel vprašanje našega lesnega prometa in železniških tarif ter omenil, da so bile že
NADALJEVANJE RAZPRAV ZA SPREMEMBO ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI
Kakor smo že poročali se je vršila v Zagrebu na poziv trgovinskega ministrstva konferenca, na kateri so predstavniki gospodarskih organizacij stavili svoje predloge za spremembo zakona o prisilni poravnavi. V soboto se je v Beogradu vršila druga taka konferenca, ki 'jo je vodil načelnik ministrstva trgovine in industrije gosp. Krpan. Predstavniki beograjskih zbornic so se na tej konferenci zedinili glede naslednjih zahtev. Minimalna kvota naj se poviša za 10 do 20%. Pred pristankom ponudbe za poravnavo se mora po uradni dolžnosti izvršiti kazenska preiskava proti dolžniku. Delo posredovalnih pisarn za poravnave naj se stavi pod strogo kontrolo. Nagrade poravnalnim upraviteljem naj se zmanjšajo, za upravitelje Pa se naj postavijo gospodarji iz dotične stroke. Nadalje naj velja enakost kvalificirane večine za vsako ponudbo, poostrijo pa se naj tudi zakonske določbe glede vodenja knjig.
Nove avstrijske uvozne prepovedi
V	avstrijskem trgovskem ministrstvu se intenzivno razpravlja o novih uvoznih prepovedih. K že znanim zahtevam agrarcev glede popolne prepovedi uvoza za kože, sadje, zelenjave ter druge vrtne pridelke j© prišlo v zadnjem času mnogo industrijskih zahtev, zlasti za črni premog in za koks iz njega. V ministrstvu je pri pristojnih obratih vloženih oko'i 90 prošenj raznih majhnih industrij, ki prav tako zahtevajo uvozne prepovedi za veliko število fabrikatov. Misli se, da se bo o uvoznih prepovedih za premog in agrarne produkte razpravljalo še to poletje, drugo pa da
zadovole s tem, da jih pa prihodnje leto ne bo več — toda njihovi pridelki so lepo šli v denar, ki je prišel h tujine v deželo.
Pri nas vsega tega n t, tu je nešteto izvoznikov, ki se podijo po deželi, jemljejo blago drug drugemu izpred nosa, tako da preplačujejo —• potem pa preplavljajo tuje trge in tu povzročajo — katastrofe, iz katerih prihaja samo izguba na izgubo. V takih razmerah je tekma z Madjari že celo nemogoča. t	A.	G—k.
trgovine in industrije
dovoljene velike tarifne olajšave, tako da je treba že sedaj računati s pasivnostjo našega železniškega prometa. Računati pa je treba tudi z našo proračunsko politiko. Žal naši gozdovi ne prinašajo državi ono rente, ki jo od njih upravičeno pričakuje. Po proračunu donašajo gozdovi državi komaj okrog 70 milijonov dinarjev, v nasprotju s tem dejstvom pa zahteva naša lesna industrija v glavnem ugodnejše železniške tarife. Konferenca mora zato v prvi vrsti ugotoviti številke, ki bodo pokazale, kako je mogoče doseči večji izvoz lesa, kaj je vzrok padanju našega lesnega izvoza itd. Minister je končno opozoril na okoliščino, da prodajajo naši izvozniki
v	mnogih primerih les pod vsako ceno, zaradi česar je potrebno, da se prodaja in izvoz našega lesa v inozemstvo organizirata po določenem sistemu, ker bo le tako mogoče zavarovati naš kapital, da ne bo brez vsake cene uhajal v inozemstvo. Vlada bo storila vse, kar bo le v njeni moči, da se v tem smislu zaščiti naša lesna industrija.
Po ministrovem govoru se je takoj razvila razprava in je dopoldne govoril med drugimi tudi inž. Lenarčič. Ob zaključku konference bo odposlana posebna depu-tacija v ministrstvo za promet s pismenim referatom o sprejetih sklepih. V resoluciji bo vsekakor izraženo nepovoljno stanje, v katero sta zašla naša lesna industrija in izvoz našega lesa v primeri z izvozom lesa iz drugih agrarnih držav.
bo prišlo v jeseni na vrsto. Glede sadja in zelenjave se je izjavil predsednik državne organizacije avstrijskih trgovcev Plak takole: Nameravane uvozne prepovedi bodo položaj trgovcev brez dvoma nadalje poslabšale. Cene za sadje in zelenjavo so napram inozemstvu že danes za 40 odstotkov višje in jih bodo nove uvozno prepovedi še zelo občutno dvignile. Zelo bodo to čutili brezposelni in delavci z zmanjšanim delovnim časom, ki si sedaj vsaj malo sadja lahko privoščijo. Ne sme se pozabiti, da gr<} tu za živila širših slojev. Glede uvozne prepovedi za sadje moram opozorili, da je v Avstriji sadna kultura zaostala za ono sosednih dežel in da so konsumenti avstrijskih mest in zlasti Dunaja zmeraj dali prednost inozemskemu drugemu sadju pred domačim. Izvedba teli prepovedi bo vsled podražitve povzročila nadalnji padec konsuma, ki bo za trgovce postal neznosen.
Glede gorivnih snovi beremo, da je bila glavnemu odboru narodnega sveta predložena takozvana peta naredVa o gorivnih snoveh. Določila bo za posamezne dežele razmerje med domačim in tujim premogom. Delež domačega premoga za Nižjo Avstrijo bo določen s 30 do 40 odstotki vse premogovne množine, za Gornjo Avstrijo s 70, za Štajersko in Koroško z 00 odstotki. Tirolska in Predarlska, ki ležita za avstrijski premog tarifarično zelo neugodno, bosta od novih določil izvzeti. Odstotni deli so vseskoz večji kot v tretji haredbi, ki je stopila v veljavo 29. junija. Cene, ki bodo tudi predpisane, ne bodo dosti višje kot so sedanje cene za inozemski premog. Takozvana četrta naredba bo uredila nabavo koksa za osem avstrijskih mest. — Govori se tudi o možnosti splošne uvozne prepovedi za premog in koks. Ne ve se še, če je taka prepoved nameravana sama zase ali skupaj z drugimi uvoznimi prepovedmi, o katerih se razpravlja.
AVSTRIJSKO MADŽARSKA TRGOVINSKA POGAJANJA
25. julija t. 1. je izšel madžarski komunike o trgovinskih pogajanjih med Avstrijo in Madžarsko, ki pravi med drugim, da so razgovori pretekli teden toliko napredovali, da obstoji možnost zaključitve nove pogodbe. Avstrijski delegati so se vrnili na Dunaj, kjer so referirali vladi o poteku pogajanj. Razgovori se bodo nadaljevali jutii.
Stran 2.
__________
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Yaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
ur. Pircema sladna kava
Državno vprašanje:
Ali zadrugarji — ali trgovci
(Iz Slovenskih Goric)
Sem star zadrugar, globokoveren zadru-gar kot jih je malo v Sloveniji, morda celo največji zadružni fanatik. Zato sem vse dosedanje kritike v >Trg. listu« na račun zadružništva občutil kot bič na meni samem, čeprav nisem bil v nobeni razpravi niti od daleč osebno prizadet. Najmanj pa v slučaju kritik na konsume. Le teh — in to je čudno, tudi jaz že od nekdaj nisem mogel biti osebni prijatelj. Bil sem namreč priča, da je bil nagib za ustanovitev konsumov pravzaprav strankarsko-poli-tični. So ideje, ki radi nevoščljivosti ali drugih ovir rabijo dolgo do svojega uveljavljenja. Toda če prihajajo iz čistega vira in dejanske potrebe, pride in mora priti tudi zanje čas. V slučaju nastanka naših konsumov žal tega predpogoja doslej nisem nikjer zasledil.
In zato me je zadnja kritika v »Trg. listu« štev. 81 pod naslovom »Zadruge kot trgovine« zelo razvnela. Podpišem jo tudi jaz do zadnje. Le glede davčnih bremen sem bolj radikalnega 'mnenja. Namreč, da vsa davčna bremena navsezadnje nosijo le konsumenti, posamezni trgovec pa le toliko, kolikor mora biti glede preživljenskih pogojev tudi on konsument v sosednji trgovini in pa v kolikor preostane tako breme v slučaju splošne krize ali drugih ovir navsezadnje le na njegovih ramenih. (Ali nosi potrošnik, ki je včlanjen pri kon-sumu tudi davčna bremena? Zakaj pa ne bi država pobirala davke -neposredno pri konsumentih in ne pri trgovcih, ki jih morajo plačati za konsumente? Radi bi videli, koliki bi bil iznos davkov, in koliko bi stalo pobiranje, če bi država pobirala davke neposredno pri konsumentih?!)
Pa iz splošno državno-interesnega razloga pomudimo se še nekoliko pri davčnih bremenih. Recimo, da bi se konsumno za-drugarstvo razvijalo po zakonu popolne doslednosti — torej da bi se vsi državljani po stanovskih ali siceršnih skupinah organizirali v konsumih za vse svoje živ-Ijenaske potrebščino in bi vsi konsumi še nadalje uživali vse davčne ugodnosti sedanjih konsumov, kdo naj potem še vzdržuje celo državno upravo?
Slučajno bi ravno jaz lahko pokazal na pravega naslovnika, toda to je vprašanje, ki zaenkrat vsaj ne spada v stik s teni vprašanjem.
Kakor vse kaže, posplošenje konsumar-stva nikakor ni več utopija, nego je že danes vidna in za vso trgovino čimdalje bolj občutna resničnost. To pa ne radi zadružne ideje kot take, ampak ravno radi Odtegnitve davčnih bremen. V svrlio kontrole te trditve naj se napravi poskus. Naj še vsa konsumna društva z blagom, kakor se ga dobi tudi v trgovinah, obdavčijo istotako kakor trgovine in naj se jim začasno dovolijo le v strogo zadružnih poslih potrebne ugodnosti. Tudi naj se izvede ponovno in nepričakovano kontrola članstva odnosno kupujočih strank. Ni potreba prav nobenih posebnih šikan. Zadostuje za enkrat samo to. Prepričan sem, da bi v najkrajšem času število konsumov zelo, zelo padlo. Posebno pa še onih, ki svojim članom — v nasprotju s prvotno tendenco vsega zadružništva — nudijo tudi alkoholne pijače ter sploh poslujejo kot gostilne, v katere brez kontrole lahko zahajajo tudi nečlani.
O tem, da se pravo zadružništvo nikakor ne strinja s sedaj v veljavi stoječo prakso konsumov; da je tudi kreditno zadružništvo posebno na deželi svojčas ustanovljeno v odrešenje kmeta, na popolnoma zgrešeni poti in v glavnem istovetno z bankami po mestih; da vsaj v Sloveniji sploh ne moremo govoriti več o prvotnem idealu zadružništva; o vsem tem bo treba posebej razpravljati in pogledati goli res-
•	«
TVRDKA ELEVEN LAJOŠ, ZASTOPSTVO, VEL. BECKEREK, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izdelovalci ementalskega in trapistovskega sira.
TVRDKA LYRA ORLOW - BLEISTIFT-FABRIK, Johann Froescheis, Niirnberg, sc zanima za uvoz jelšinega in lipovega lesa. Interesentom se je direktno obrniti s svojimi ponudbami na prej imenovano tvrdko.
a n^tti OKMniaca
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek, dne 2. avgusta 1932 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje, levo.
MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM
V	SAO PAULU, (BRAZILIJA). Na inicija-tivo trgovske zbornice v Sao Paulu se bo vršil letos v Sao Paulu I. mednarodni velesejem. Velesejem se otvori 12. novembra 1932. Interesenti, ki se zanimajo za velesejem, naj pišejo na naslov: Jugoslovensko Potporno Udruženje (Uniao Mutua Yugo-slava), Rua 15 de Novembro, 32 — 2. o And. — Sede Social, Sao Paulo (Brasil).
SEJEM ZA HMELJ V LUBLINU (POLJSKA) se bo vršil od 26. do 29. septembra 1932.
Marlip_7'iiiL'l ,aneno 0,je> firncž’
ITlCUlL Ldllftl V8e vrste lakov tcr emajlno-lakaste in oljnate barve.
PRVA RAZSTAVA JUGOSLOVANSKE FOTOGRAFIJE V LJUBLJANI
Fotoklub Ljubljana je v teku tega meseca razposlal fotoamaterjem in poklicnim fotografom po vsej državi veliko število vabil in prijavnic za udeležbo na tej razstavi, ki bo otvorjena 3. septembra 1932 v okrilju Ljubljanskega jesenskega velesejma. Pri obilici dela s pripravami in radi pomanjkljivih adresarjev je mogoče, da mnogi interesenti niso prejeli vabila, pa jih Fotoklub Ljubljana zato naproša, da hi se zadevno nemudoma obrnili na naslov: Fotoklub Ljubljana, Ljubljana, Poljanski nasip 16/1., da jim pošlje vabila s prijavnicami in na željo morebitne podrobnejše informacije. Pogoji za udeležbo so v ostalem na kratko sledeči:
1. Slike mroajo biti nalepljene na primernem kartonu, pod steklom in v gladkem, črnem okvirju. Okvir in steklo oskrbi lahko tudi Fotoklub Ljubljana sam proti povračilu efektivnih stroškov.
2. Format slike same je najmanj 13/18.
2.	K vsaki sliki je treba navesti vse glavne podatke in event. prodajno ceno, od katere pripade 15% Fotoklubu Ljubljana*
4. Prijave je poslati najkasneje do 10. avgusta 1932, slike pa do 20. avgusta t. 1. Obenem s prijavo je poslati Din 50'— v pokritje razstavnih stroškov in kopijo vsake slike v najmanjšem formatu 6-5 X 9.
5. Izbira slik in podelitev nagrad je poverjena posebni žiriji. Vsi razstavljal« prejmejo diplome.
Podrobnejši pogoji so razvidni iz zadevnih vabil, ki jih naj interesenti zahtevajo od Fotokluba Ljubljana.
nici v obraz. To je tudi v državnem interesu tem bolj potrebno, ker gre tendenca bodočega gospodarstva za združevanje v malem — torej za zadružništvo, kateremu stremljenju se tudi trgovina odnosno ravno trgovina še posebno ne bo mogla več dolgo upirati. Ravno njo čaka že pred duri največji problem, vprašanje njene usode, ki je že danes tudi: važno državno vprašanje.	r.
STIKI MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO
V	juniju preteklega leta je bila ustanovljena v Essenu v Nemčiji družba Deju (Deutsch-jugoslavische Handelsgesellschaft m. b. H.), z namenom, da pospešuje blagovno izmenjavo med Nemčijo in Jugoslavijo. Družba naj bi kot centralna zbiralnica za Nemčijo organizirala ta izmenjalni promet v ozkem sodelovanju z jugoslovanskim Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in s Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov. Nadalnji dogovori so dovedli v letošnjem aprilu do predpogodbe
o	dobavah Nemčije v industrijskih izdelkih v vrednosti 5 milijonov mark za Jugoslavijo proti jugoslovanskim agrarnim produktom. Medtem so bile nemške oferte predložene v Beogradu, in bo končni sporazum te dni podpisan. Kot pogodbeni partner družbe Deju nastopi kot pooblaščenec vlade gori omenjena Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov
•	• *
ANGLEŠKA TRGOVSKA BILANCA SE NADALJE BOLJŠA
Uvoz Anglije je bil v juniju s 57-5 milijoni funtov sicer za 1-8 mit večji kot v maju, a je zaostal za lanskim junijem za 1P1 mil. funtov. Izvoz je proti maju padel za 0-5 na 29-7 mil. funtov, je bil pa za 03 mil. večji kot lani v juniju. Trgovska bilanca letošnjega junija je torej za 11-4 mil. funtov boljša od lanske, in pasivnost je padla na 27-8 mil. funtov.
•	* *
PETROLEJSKA KONFERENCA NA MRTVI
TOČKI
Iz Pariza javljajo: Angleško-ameriško-rumunska petrolejska konferenca se ne premakne z mesta. Najprvo so rekli, da so si v načelih edini in da bodo pričeli z razpravljanjem posameznosti. Od tedaj naprej ni bilo nič posebnega slišati. Nato je pa generalni tajnik konference oficielno javil, da ne obstoji nobena možnost več za pogajanja z Rusijo. S tem bi bil veliki načrt svetovnega sporazuma končno pokopan in je zanimanje za konferenco tako majhno, da se govori o preložitvi. Vrh tega so se pojavila tudi nasprotja med angleškimi in ameriškimi interesenti.
fivt O A	L	barva, plesira in ke-
Uč V	lil čili Ulično snaži obleke,
klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši, inonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — šelenbtirgova ul. 3. Telefon št. 22-72.
Ameriški koncerni blagovnih hiš »zna-
mujejo letos mnogo manjšo prodajo kot lani in predlanskim; Wollworthov koncern n. pr. v prvi letošnji prodaji 118 milj. dol. proti 130 in 131 milj. v prejšnjih dveh polovicah, Montgomery Ward and Co le 83 proti 107 milj. v prvi lanski polovici in 130 milijonov v prvi polovici leta 1930.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je bil po zadnjem izkazu Narodne banke v znesku 6082 milijonov Kč krit z 38-9 odstotki proti 38-2 odstotkom teden prej.
Obtok plačilnih sredstev v Nemčiji je znašal po zadnjem izkazu Državne banke 5916 milijonov mark, kritje je bilo 24’4-od-stotno proti 24-1% tedne prej
Poljski sindikat železnih tovaren bodo obnovili in bo veljal najbrž za daljšo dobo let. Nova ureditev bo prinesla močno koncentracijo in pocenitev izdelkov ter špe-cializiranje posameznih podjetij.
Češkoslovaške tovarne čevljev tožijo o ogrožujočem poslabšanju in čimdalje večji brezposelnosti v čevljarski industriji.
Do 400 odstotkov zvišane carine so vpeljali v Latviji za zelo veliko vrsto import-nega blaga, s čimer hkrati prenehajo uvozni kontingenti za blago, od carinskega zvišanja prizadeto.
Prodaja špirita v češkoslovaški je bila od pričetka kampanje do junija za 12 odstotkov manjša kot leto prej.
Investicije češke (ne Češkoslovaške) so izkazane v prvi letošnji polovici s ca 85 milijoni Kč; v avtonomni delokrog Češke spada 49'5 milijonov Kč, ostalo v državni delokrog.
Za kritje deficita italijanskih državnih železnic v tekočem letu je dovolila vlada zaenkrat subvencijo 200 milijonov lir. Tovorni promet v prvih štirih letošnjih mesecih je bil z 12 milijoni ton za 15 odstotkov manjši kot lani v isti dobi.
Potreba rotacijskega papirja v Ogrski je znašala lani 1440 vagonov, in so vsega importirali. Sedaj hoče neka domača papirnica pričeti s produkcijo in pravi, da bi mogla producirati na leto 18CO vagonov.
Lloyds Bank v Londonu izplačuje vmesno dividendo 1 šil. 4 pence, kar odgovarja nespremenjeni letni dividendi 13%°/o.
Mesto Berlin je štelo 1. julija tekočega leta 4,250.000 prebivalcev.
Trgovina Francije pada nadalje; v prvem letošnjem polletju je padel uvoz proti isti lanski dobi za 7920 milijonov fran kov na 15.278 milijonov, izvoz za 6139 m, lijonov na 10.083 milijonov.
Zunanja trgovina Bolgarije je zaključila prvo letošnje polletje z deficitom 150 milijonov levov, dočim je bila v prvem lanskem polletju za 688 milijonov levov aktivna.
Z bombažem obdelani svet v Egiptu je
letos s 460.000 hektari za 35 odstotkov manjši kot je bil lani.
American Tolephone and Tclcgraph Co je imela v prvem letošnjem polletju 75 milijonov dolarjev čistega dobička in izplačuje dividendo 4-02 dol. (lani 89 milijonov in 4-89).
Število brezposelnih na Dunaju je v pr-
vi	polovici julija nekoliko naraslo na 108.000, s čimer je za 22.000 večje kot lani 15. t. m.
»Comptoir Lyon Alemand«, francosko kovinsko podjetje, ki je dalo lani prvi povod h krahu banke Banque Nationale de Credit, je zaključilo leto 1930/31 z zgubo 170 milijonov frankov proti dobičku 45 mil. leto prej. Aktivom v znesku 50 milijonov frankov stojijo nasproti pasiva v znesku 1000 mil. frankov in bo zato kon-kurzna kvota prav majhna.
LJUBLJANA V JESENI
»Ljubljana v jeseni«, kulturna, gospodarska in tujskoprometna razstava, se vrši letos od 3. do 12. septembra. Razstava bo imela tudi poseben industrijski in obrtni oddelek. Tvrdke, ki nameravajo na tej ve-lesejemski prireditvi razstaviti, naj se čim-preje prijavijo upravi velesejma v Ljubljani. Klic: Kupujte domače blago! mora prodreti v vsako naše gospodinjstvo. Udeležba naših tvrdk na velesejmu je najboljša in najučinkovitejša reklama za vse domače blago, kajti vsak naš velesejem privablja našim producentom nove kupce, nove odjemalce. Naj bi ne bilo producenta, ki ne bi znal prav oceniti te zanj tako važne funkcije velesejma.
Žitni monopol v Češkoslovaški
Dr. Al. Szana piš© v zagrebškem »Mor-genblattu:
»Z modrostjo, lastno samo onemu, ki ne ve ne kod ne kam, je bilo v Češkoslovaški rešeno vprašanje poljedelske krize. Osnovali so žitni monopol, ki prav za prav ni žitni monopol, temveč le uvozni sindikat. Stvar so napravili zelo preprosto m niso v svrho dekretacije popolne uvozne omejitve izdali niti zakona, temveč so take neprijetne malenkosti kar prezrli ter ee je ustanovitev sindikata izvršila via lacti; država sindikat prizna in mu izroči organizacijo žitnega uvoza!!
Edinole ‘sindikat bo imel uvozno žitno pravico, kontingente mu bo sproti dovoljeval gospodarski minister in bo tudi le njemu dodeljeval potrebne importne devize. Varstvo cene hočejo doseči s tem, da bo sindikat žito importiral šele tedaj, če bo šla cena pšenice preko 175 Kč, cena rži preko 152'50 Kč; uvoz se bo ustavil, če bo padla pšenica pod 150 in rž pod 132-50 Kč. Sindikat bo pobiral uvozne pristojbine, iz katerih bodo napravili intervencijski sklad, da pri pomnoženi ponudbi nakupijo žito za vskladiščenje. Vladno nadzorstvo nad sindikatom bodo izvajali štirje komisarji,-in sicer po eden iz trgovskega, finančnega, poljedelskega in prehranjevalnega ministrstva. Manipulacijska pristojbina za kritje režije je določena z 1 Kč za 100 kg pšenice. Dodelitev uvozne množine na posamezne interesente ureja poseben ključ.
Dr. Szana nadaljuje: »Država, ki je v pr-
vi	vrsti industrijska ekspertna država in katere njeno 40-odstofno poljedelsko prebivalstvo ne more z lastno agrarno produkcijo preživljati, vodi tukaj agrarno po-
■■P*
Taksni zakon I
litiko, Ici bi bila v čast najbolj ekstremni agrarni državi. Če se bo položaj težko trpečega čslov. poljedelstva sedaj zboljšal, je vprašanje, na katero se zaenkrat še ne more odgovoriti; številno inozemsko izkustvo pa govori bolj za neugodno kot za ugodno plat. Vsekakor je prav gotovo, da je zadel industrijske in eksportne interese vsled nove ureditve hud udarec. Niti ni pravilno, če rečemo: 40 odstotkov agrar-cev proti 60 odstotkom neagrarcev; kajti tudi med agrarci jih bo le nekaj izvoljenih, katerim bo žitni monopol na škodo večjega dela agrarcev in vseh neagrarcev prinesel neopravičene koristi.
Račun ni težek. Inozemska pšenica stane danes ob oslov, meji kvečjemu 80 Kč za metrski stot in je še nedavno stala v Bratislavi z vožnjo od balkanske oddajne postaje vred samo 60 Kč. Sedaj je določena maksimalna cena s 170 in’ minimalna s 150 Kč. Če pade cena pod minimum, se uvoz neglede na faktične potrebe domačega trga zapre; če se cena dvigne nad maksimum, se uvoz v toliko kontingemtira, da se padanje cene prepreči. V celem se bo izluščil bruto-dohodek za 100 Kč za met. stot. Za sto kron bi bila v čslov. cena lahko nižja, če bi uvoz ne bil urejen. Velik del tega prevelikega dobička bo požrla draga uprava; pšenica se podraži, da cela ariuada birokratov pazi na to, da pšenica za božjo voljo ne pade pod 150 Kč, čeprav bi se dala dobiti za 50 Kč.«
Dalje se obrača dr. Szana proti zadrugam in pravi, da pomeni način, kako je bil v Čslov. žitni monopol urejen, izročitev dežele diktaturi zadrug. In vse je politično. Vidiš zadruge socialnih demokratov, narodnih socialistov, čeških agrarcev, ljudske stranke; »vse te bodo imele v rokah izključno moč preskrbe notranjega trga s pšenico in ržjo. Manjkajo še nacionalni demokrati, komunisti, Slovaki, Madja-ri ter številne manjše skupine, ki bi gotovo tudi imele pravico, da »v interesu vsedržavnega poljedelstva« krijejo z žitnim monopolom gotovo ne premajhne izdatke za vzdržavanje strankinega obrata.«
»V danih razmerah bi bil pošten odkrit žitni monopol še zmeraj boljši kot je uvozni sindikat, ker bi se laže dal zopet odpraviti. Vlada sama je morala čutiti, da bodočih dogodkov na domačem žitnem trgu ne bo mogla zagovarjati; zato se je takoj v začetku odrekla zakoniti ureditvi in je enostavno vzela na znanje odredbo največje dalekosežnosti, ki se prav zelo tiče vsega 14 milijonskega prebivalstva.«
Uredništvo zagrebškega lista pripominja k temu, da vseeno ne smemo popolnoma prezreti, da imajo agrarne države Jugovzhodne Evrope pač nekaj interesa na nekoliko višjih cenah, pri čemer pride na njih trg v poštev tudi za čslov. industrijske produkte. Seveda je pa velika razlika med oderuškimi cenami za žito in nekoliko zvišanimi kompenzacijskimi cenami za drugo blago. — Beremo tudi, da je komisija za uvoz žita in moke v Pragi (sedaj seveda ne več veljavna) ugotovila, da se more uvozna potreba žita in moke polno kriti s kompenzacijskimi kupčijami. — Dalje vemo, da ima Jugoslavija sklenjen s Češkoslovaško prednostni dogovor o dobavah pšenice.
Bližnja bodočnost bo pokazala, kako se bo ta komplicirana zadeva razvila.
TRGOVCI! Širite »Trgovski list«. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svoiega stanu in samega sebe.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva.
Jugoslovanska produkcija srebra
Pred nekaj dnevi je tudi Jugoslavija dala v promet srebrn denar. V vsem bo izdano srebrnega denarja za 450 milijonov in sicer 20,000.000 novcev po 10 dinarjev in 12,500.000 kosov po 20 dinarjev. Desetdinarski novci so bili kovani na Angleškem, oni po 20 pa bodo kovani doma. Za kovanje 20 milijonov desetdinarskih novcev je potrebno 70.000 kil srebra, za kovanje 12,500.000 dvajset dinarjev pa 87.500 kilogramov, skupno torej 157.500 kilogramov srebra. Ker velja danes en kilogram srebra 650 dinarjev, velja vse srebro za naš novi srebrni denar 102 milijona 375.000 papirnatih dinarjev.
Pri tej priliki nastaja vprašanje, koliko znaša produkcija srebra v Jugoslaviji.
Taksni zakon _^ejzšen
Vsled velikega padca cen srebra se je produkcija srebra na vsem svetu zelo zmanjšala. Še leta 1929 je znašala svetovna produkcija srebra 8,260.000 kilogramov, leta 1930 že samo 7,757.000 in leta
1931	že celo samo 6,100.000 kilogramov. Največ srebra je dala Mehika, nekaj nad 2 in pol milijona kilogramov, nato pridejo Sev. Ameriške Zjedinjene države s skoraj
1	milijonom, nato slede Kanada, Peru in Indija. Vse evropske države so pridobile le okoli 350.000 kilogramov in sicer največ Nemčija s 107.620 kilogrami. Nato slede: Španija, Češkoslovaška, Poljska, Italija (15.748), Norveška, Grška, Turška, Rumunija, Jugoslavija (2.395 kg), Baltiške države in Avstrija (947 kg).
Produkcija srebra pa je v Jugoslaviji v stalnem naraščanju. Leta 1923 je znašala jugoslovanska produkcija srebra 704 kg, leta 1924 že 972 kg, leta 1925 812, leta 1926 1400 kg, 1. 1927 1.672 kg, 1. 1928 1950 kg, 1. 1930 že 2.488 kg in leta 1930 skoraj ravno toliko, namreč 2.395 kg. Od leta 1923 naprej je Jugoslavija pridobila v vsem 12.300 kilogramov srebra v vrednosti 7,995.000 dinarjev. V vsem torej komaj eno desetino srebra, ki je bilo potrebno za kovanje novih srebrnih dinarjev.
/
Xiu{ilj,nialm bona
Tečaj 25. julija 1932.	Povpra Sevanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2270T5	2281-61
Berlin 100 M		1335-62	1346-42
Bruselj 100 belg . . . . .	78130	785-24
Budimpešta 100 pengO . .	—•—	—■—
Curih 100 fr		1097-35	110285
London 1 funt		20018	201-78
Newyork 100 dol., kabel	—•—	•
Newyork 100 dolarjev . .	5617-—	5645-26
Pariz 100 fr.		 .	220 91	222 03
Praga 100 kron 		166-67	167-63
Stockholm 100 Šved. kr .	—	—
Trst 100 lir .	286-91	28931
Oglašajte v »Trgovskem listu«!
t Ivan Delakorda
V	cvetu moških let je v soboto dokončal svoje delavno življenje v zvestem kro-du svoje rodbine bivši ravnatelj Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani gospod Ivan Delakorda. Njegova rana smrt je bridko pretresla njegove številne prijatelje in znance. Velike in trajne zasluge ima blagi pokojnik za našo slovensko trgovsko organizacijo v predvojni dobi in za najstarejšo dobrotvorno napravo našega trgovskega stanu po veliki vojski
—	za Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Ivan Delakorda je bil tih in skromen mož, blaga duša, redkih besedi, pri delu pa priden in vesten do žrtvovanja samega sebe. Njemu zaupano delo je bilo v najboljših rokah. Po izstopu iz gimnazije je dokončal z lepim uspehom Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani in je potem do svojih vojaških let služboval v zavarovalni stroki. Po končani vojaški dobi je po nasvetu in v sporazumu s svojimi mladimi trgovskimi prijatelji gg. Golob, Drčar in Vovk vstopil leta 1907. v službo pri Trgovskem društvu »Merkur« v Ljubljani kot poslovodja društvene pisarne in društvene posredovalnice. V društvu »Merkur« je tisto dobo vladala najži-vahnejša delavnost. V tej matici trgovske stanovske organizacije je bilo pred vojsko središče vsestranskega strokovnega dela s ciljem, doseči osamosvojo slovenske trgovine. Res srečna roka je pripeljala pokojnika v to društvo baš ob času, ko je bilo na vrhuncu svojega probudnega in zbiralnega dela. Ivan Delakorda je dal društvu »Merkur« vse svoje sile in je zlasti lep razvoj' društvene posredovalnice pripisovati njegovemu vestnemu in točnemu delu. V društvu »Merkur« je ostal vse do velike vojske vnet in nepogrešen delavec, ki je užival popolno zaupanje društvenega
Žalostna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico
o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah za čas od 11. do 20.
julija 1932.
A.	0TV0RJENI K0NKURZI*
Dravska banovina: Dular Ciril, trgovec, Novomesto; Slane Anton, trgovec, Gradac.
Taksni zakon
ie izšel!
Savska banovina: Deutseh Eugenija, tr-govkinja, Severin; Vybiral Adolf, trgovac, Bjelovar.
Vrbaska banovina: Džinič lijamilbeg, advokat, Banja Luka.
Primorska banovina: Čalič Mato, trgovina mješ. robe, Prozor; Kabiljo A. Haim, trgovac, Spljt; Kusič Stipan, trgovac, Imot-ski; Musafija J. Mair, trgovvac, Split.
Brinška banovina: Damjanovič Radosav, abadžija, Ljubič.
Dunavska banovina: Odžačka štedioni-ca, Odžaci; Stojadinovič Dušan, jorgandži-ja, Smederevo.
Moravska banovina: Gjorgjevič Vatagji-ja, terzija, Pirot; Jovanovič Bogomir, trgovac, Aleksinac.
Vardarska banovina: Dimitrijevč Sava, trgovac, Surdulica; Jovič P. Sava, trgovac, Vlasotinci; Mickovič Šotir, trg., Leskovac.
B.	RAZGLAŠENE .PRISILNE PORAVNAVE IZVEN K0NKURZA.
Dravska banovina: Gorenjak, Konrad, čevljarski mojster, Celje; Mahajnc Ivan, kavarna »Promenada«, Krčevina; Podlipnik Konrad, trgovec, Sv. Barbara v Slov. goricah; ■ Sladkogorska tovarna lepenke d- z o. z., Maribor; Šmalc Ivan, trgovec, Novo mesto.
Savska banovina: Eisenstadter Erna, elektrotehnična trgovina, Zagreb; Fizir Viktor, gostilničar, Ludbreg; Hrubec Anka, manufaktura, Ivanec; »Odra«, parni mlin na valjke, Sisak; Popovič M. paro-pilana i bravarija, Sisak; »Posavina« k. d. Alavanja i drug, Zagreb; Semič Marija, kitničarka, Zagreb; Sertič Mile, trgovac, Gračac; Šorak Slavko, trgovac, Ličko Pe-trovoselo; Uršič Stjepan, graditelj, Zagreb; Vugrin Zvonimir, Kostajnica.
Vrbaska banovina: Mostič Žarko, trgovac, Bos. Gradiška.
Drinska banovina: Atijas Flora, trgovina kratke robe, Sarajevo; Damjančevič Vaso, trgovac, čajniče; Mijič Stevo, trgovac, Bi-
vodstva. Vse ga je spoštovalo in rado imelo. Ko je začela velika vojska, je moral prvi dan v vojake in mu je bilo tako sojeno, da je moral ostati v vojski vse dc konca. Sredi vojne nevarnosti se je vsa leta zvesto spominjal društva »Merkur« in se pridno oglašal iz tujine. Po vojski se je takoj zopet vrnil na svoje službeno mesto pri društvu »Merkur«, kjer so nastale po vojski nove velike naloge in je bilo zlasti obilno delo opraviti, da smo izvedli stanovsko organizacijo po gremijih v Sloveniji in povezali gremije v zvezo gremijev. Prve čase po vojski je bila trda za stanovanja, pa so postali uradni prostori društva »Merkur« v Liningerjevi hiši v Gradišču gostoljubno zavetišče za vse trgovske organizacije ljubljanske. Tiste čase je imelo tudi Trgovsko bolniško in podporno društvo skupno streho z društvom »Merkur«. Stiki so bili tesni in po smrti g. Go-ričnika je Trgovsko bolniško in podporno društvo potrebovalo novega ravnatelja, pa je na soglasen sklep odbora prevzel ravnateljsko mesto v nelahkih razmerah gospod Ivan Delakorda. Na tem odgovornem mestu je razvil pokojnik vso svojo pridnost in sposobnost ter točno vršil svoje dolžnosti s pičlim osebjem, dasi so se v novih razmerah posli hitro množili. Njegov trud in njegova skrbnost sta rodila lepe uspehe za napravo samo, ali je prenaporno delo izčrpalo po nekaj letih njegove telesne sile, pa je moral zaradi lečenja zapustiti mesto svojega velikega dela. Navzlic skrbni negi oslabljeno srce ni dalo, da bi se zopet vzravnal, pa se je te dni preselil v boljše življenje tiho in potrpežljivo kakor je bil tih in skromen in nezahteven vse svoje žive dni naš ljubi in čislani prijatelj ter zvesti sotrudnik v trgovskih vrstah, gospod Ivan Delakorda, ki ga ohranimo v trgovskih stanovskih in dobrotvornih organizacijah v lepem in hvaležnem spominu.	Dr. F. W.
jeljina; Vučenov Sofija i Ostojič Kata, Vin-kovci.
Zetska banovina: Čelovič in Spanačevič, manufaktura, Dubrovnik.
Dunavska banovina: Gostovič Milan, trgovac, Bačka Topola; Radovanovič Zarija, mehaničar, Smederevo; Trabak Jan, trgovac, Bački Petrovac; Vikor Gabor, trgovac, Mol.
Moravska banovina: Nikolič i Jakovljevič, trg. firma, Kruševac.
C.	RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE V KONKURZU *
Primorska banovina: Vidiš Brača, trgovci, Split; Žarkovič Juraj, trgovac, Šibenik.
I Taksni zakon ie izšel!
Drinska banovina: Jovanovič Todor, trgovac, Šabac.
D.	ODPRAVLJENI KONKURZI.**
Dravska banovina: Kaufmann, Ferdinand, trgovec, Maribor; Rebolj Stane, trgovec, Kranj; Škerlj Josip, trgovec, Ljubljana, Šolski drevored; Šuperger Franc, trgovec, Hrastnik; Weit Vinko, čevljarski mojster, Domžale.
Savska banovina: Fahrenwald Andrija, krojač, Pakrac; Klinovski Ivan ml., trgovac, Bjelovar; Rendeli Etelka, Zagreb: Tumpič Anka in Josip, Zagreb.
Primorska banovina: Ivčič Ante, pekar, Novigrad.
Dunavska banovina: Ferenz Šandor Subotica; Radovič Brača (lastnika: Dušan in Vojislav R.), Vel. Kikinda.
E. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE.
Dravska banovina: Bizjak Anton, trg z meš. blagom, Šmartno ob Paki; Erjavc Franc, trg. z usnjem, Ljubljana, Stari trg; Finzi Izidor, trgovec, Maribor, Gosposka ul. 34; Kosi Anton, trgovec, Apače pri Gor. Radgoni; Krajc Ivan, trg. z mešanim blagom, Dol. Logatec^ Malenšek Josip tr govec, Semič; Pozne Feliks, trg. z meš blagom, Oplotnica; Virbnik Franc, krojač, Šoštanj; Zupančič Anton, mizarski mojster. Celje.
Savska banovina: Bienenfeld Robert, Slav. Požega; Bukovinac Hinko, urar, Ogu-lin; Heim Karlo in Margit, salon šešira, Zagreb; Hirschl Ladislav, trgovac, Karlo-vac; Hirschl Miroslav, trgovac, Ljubeščica; Majer Imbro, trgovac, Donja Dubrava; Mermelstein Izidor, trgovac, Našice; Cre-
škovič Ivan, trgovac, Kompolje;. Zorič i drugovi, Zagreb.
Vrbaska banovina: Hodžič Mustafa Zuh-di, Bos. Gradiška.
Primorska banovina: Galič Mato, trgovina mješ. robom, Prozor; >2ica« gradj. ind. dr. s. o. j., Split.
Drinska banovina: Bader Šandor, trgovac, Vukovar; Palic Petar i Branko, trgovci, Trpinje; Zečevič Gavro, krojač, Sarajevo.
Zetska banovina: Samardžič Gojko, trgovac, Dubrovnik.
Dunavska banovina: Jovanovič Aleksander, abadžija, Smed. Palanka.
*	Ostali podatki, n. pr. katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo'je upravitelj mase, se izvedo v tajništvu društva.
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva.
Dobave. Komanda 2. velosipedskega bataljona v Nišu sprejema ponudbe glede dobave štampiljk. — Dne 16. avgusta t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uiprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave pločevinastih spojnic. — (Predmetna oglasa z natančnejšimi podatki sta v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 1. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg (koruznega zdroba, 600 kg kave, 1 zračnice, 1 lepilne priprave, 150 m gumijastega kabla, 100 komadov hrastovih pragov; do 8. avgusta t. 1. pa glede dobave 1 elektromotorja. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 4. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg žebljev, 50 komadov rudarskih sekir ter glede dobave materijala za čiščenje. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave železnih ventilov in ključavnic; do 17. avgusta t. 1. glede dobave 30.C00 kg riževe slame in varjenih cevi; do 20. avgusta t. 1. pa glede dobave 200 plošč črne pločevine. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kilogramov plinskega olja in 10 parov nepremočljivih rudarskih oblek. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 25 komadov električnih števcev. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 15. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave vesel ter glede dobave platna in trakov; do 23. in 24. avgusta t. 1. glede dobave lesa in raznega kovinskega materijala (zakovice, vijaki, matice, žičniki, pločevina, delta-kovina, ključavnice itd.) — Dne 25. avgusta t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede dobave 6000 kg modre galice. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaja vreč. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 25. avgusta t. 1. ponudbe glede prodaje 1500 komadov
starih vreč. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja zakupa buffeta na postaji Jablanica se bo vršila potom ofertne licitacije dne 24. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: >Berko« Bernik & Učak v Ljubljani.
Radi izstopa javnega družabnika Bernika Franceta iz družbe je prenehala javna trgovska družba.
Besedilo firme odslej: >Berko« Ivan Učak.
Imetnik tvrdke: Učak Ivan, trgovec v Ljubljani, Pleteršnikova ulica 19.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 10. junija 1932.
Firm. 529 — Rg A VI 114/2.
•
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Kravata družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 8. junija
1932	se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Korenčan Ivan, trgovec v Ljubljani, Mestni trg št. 20.
Likvidacijska firma: Kravata, družba z
o.	z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje firmo samostojno.
Likvidatorju se naroča, da izvrši in tekom enega meseca izkaže poziv upnikov v smislu § 91. zakona o družbah z o. z. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 17. junija 1932.
Firm. 568 — Rg C III 23/10.,
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Prokurist dr. Kliment Vuk je imenovan ravnateljem s pravico podpisovanja v smislu § 30. družbinih pravil.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 17. junija 1932.
Firm. 556 — Rg. BJ 42/183^
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Narodna banka kraljevine Jugoslavije, filijala v Ljubljani.
Izbriše se prokura Štiglica Eda, vpiše pa podelitev prokure vršiocu dužnosti za-menika upravnika dr. Franju Vrečku. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 10. junija 1932.
Firm. 525 — Rg. B III 34/4.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Slcgrad« Slovenska gradbena in industrijska delniška družba Ljubljana, v Ljubljani.
Izbriše se član upravnega sveta dr. Din-ko Puc.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 10. junija 1932.
Firm. 521 — Rg B I 118/32.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: >Standard« družba z o. z., prodaja izdelkov tovarn Carl Pollak d. d. v Ljubljani.
Prckura podeljena dr. Ivu Miličiču. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 10. junija 1932.
Firm. 533 — Rg. C IV 282/9.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Universak trgovska in industrijska delniška družba.
Po sklepu občnega zbora z dne 30. apd-la 1932 se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator:	Adamčič	Janko,	hišni	po-
sestnik in zasebni uradnik v Ljubljani I., Kodeljevo, Povšetova c. 7.
Likvidacijska firma: dosedanja, s pristavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme: likvidator samostojno zastopa in podpisuje likvidacijsko firmo.
Likvidatorju se naroča, da v smislu čl. 243. trg. zak. objavi in sodišču izkaže trikratni poziv upnikov v »Službenem listu z. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 10. junija 1932.
Firm. 555 — Rg. B III 45/2.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Zadružne papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani.
Izbriše se član upravnega sveta Tykač Alojzij, vpiše pa se član upravnega sveta Souvan Leo, veletrgovec v Ljubljani, Mestni trg 12.
Deielno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
dne 10. junija 1932.
Firm. 534 — Rg. B I 121/23.
Sedež: Zagrad pri Celju.
Besedilo: Udružene tvornice stapova i bičalica Filip Bumiller, D. Lobi nasl. i Slavko Tomljenovič, komanditna družba, Zagrad pri Celju.
1. Izbrisali so se:
a) Tomljenovič Slavko kot osebno jam-čujoči družabnik,
b) Kvača Josip in Pavla Foftova kot Jto-mandista,
c) družabna oblika »komanditn© družbe«,
č) podelitev prokure Kvača Josipa in
Pavli Foftovi.
2. Vpisal se je kot lastnik navedene firme Mengr Anton, Zagrad 31 pri Celju.
3. Firma se podpisuje veljavno tako, da postavi poleg besedila firme Mengr Anton svoje ime.
Okrožno sodišče v Celju, odd., I., dne 13. julija 1932.
Firm. 255/32 - Rg. A III 88/5.
Naročajte in širitfe »Trgovski lisi”!
MEDBALKANSKI TUJSKI PROMET
Na zadnjem zborovanju v Carigradu (Istambulu) so zastopniki balkanskih držav ugotovili, da se je tujski promet v balkanskih državah vobče in med njimi samimi posebej sicer dvignil, da je pa za nadaljnji razvoj tujskega prometa potrebna predvsem izgradba železniškega omrežja in pa večja udobnost na železnicah. Grčija je dala pobudo za osnovanje medbalkan-ke plovbne proge z izhodiščem Split ali Sušak, ki bi vezala vsa važna balkanska pristanišča tja do Konštance v Rumuniji. Za izvedbo tega načrta se pa ni še nič storilo, čeprav imata Jugoslavija in Grčija, pa tudi Rumunija in Turčija primerna plovbna podjetja. Prav tako zaslužijo zelo povečano pozornost ceste v notranjosti polotoka, zlasti izgradba avtocest.^
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
KOVAČNICA IZTIHOTAPLJENJU NAŠIH MILIJONOV
V	nekem večjem kraju ob meji smo slučajno izsledili »kovačnico« najgorostas-nejših senzacij in žal največ takih, ki v razmerah, kakor so po celem svetu dandanes, lahko najdejo poslušna ušesa in kar je še hujše, tudi več ali manj zaupanja. Najnovejše »vesti« iz te »kovačnice« vedo čisto natančno povedati, da je bilo v zadnjem času na gotovih točkah zaplenjeno več milijonov našega denarja, ki so ga hoteli z vednostjo šoferja dobro skritega iz-tihotapiti v sosednje države. V enem slučaju gre za 8, v drugem kar za ‘24 milijonov, v tretjem pa še za več. Povsod pa igrajo glavno vlogo šoferji, ki zaslužijo milijone kar na obeh straneh.
Iz razlogov, ki jih svoj čas tudi javno pribijemo, apeliramo.na tem mestu na vse podjetnike in trgovce, da prijavijo vsak slučaj takih govoric, kakor tudi slučaje, ko je ta ali oni morda imel kakšne diference z omenjenimi organi, vsled česar prav lahko nastanejo tudi slične govorice, ki navzlic vsej smešnosti vendar le lahko zelo škodujejo solidnosti naših podjetij. Upamo, da se brez nadaljnega razumem^.
Trim tinronLi
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. julija 1932 je bilo pripeljanih 172 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari komad 70 do 120 Din, 7 do 9 tednov stari 185—200, 3 do 4 mesece stari 250—320, 5 do 7 mesecev stari 350—430, 8 do 10 mesecev stari 460 do 500, 1 leto stari 650—720; 1 kg žive teže 6’50—7-50, mrtve teže 9—10 Din. Prodanih je bilo 144 svinj.
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske ^ robe
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte cenik t
KUVERTA'!.
■UJBllANAl
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Tv g ovci! ^Varcčajfe M«gf© pri tvvdLkah, fealcrc oglasa/o v 9Tv£fov8kem
99 ‘
‘Grgovci in industri/ciJ
Trgevsfci
lisi
se priporoča ta
inseviv anj e I
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo
izvršuje
po najugodnejših cenah
IVAN GENUSSI
LJUBLJANA
Igriška ulica štev. 10
Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen bivši ravnatelj, gospod
DELACORDA IVAN
v soboto, dne 23. t. m. po dolgi in mučni bolezni preminul.
Pogreb blagopokojnega je bil v ponedeljek, dne 25. julija 1932 iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 13, na pokopališče k Sv. Križu.
Blagopokojnega ohranimo v častnem spominu.
V Ljubljani, dne 23. julija 1932.
Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za T rgovsko-industrijsko d. d. >MERKURc kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.