Leto št@¥. 94 Ljubljana, s^eiža 22. apr»iia 1S25 Poštnina pavšaiirana. Ceaa 2 Din ca Izhaja ob 4. liulra}.__ Stane mesečno Din »s—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo t Dnevna redakcija: M'V:!ošiče»a cesta štev. 16.1. — Telefon štev. 7». tfočna redakcija: od 19. ure naprej v Knailovi ul. št. s/L — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko Uprava: UpravaBtvo: Ljubljana, PreSemova ulica it. 54. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek j Ljubljana, Prešer. rova ulica it. 4. — Teleion St. 36. Podružnici: Maribor, B»rvarslta ulica »t. z. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana it. 11.842, - Praha čisla /S.lSa Wien Nr. 105.241. Ljubljana, 21. aprila. Nacijonalizem, nailepši, nandealnejši, ziaiboli vznesen med pokreti. V njem so rse sile demokraciie in aristokracije, le eian. je požrtvovalnost. — Tudi prenešeti v imperiializem more (aciionabzem biti še lep, čeprav ne več dober. Velika Britanca Joe Chamber-laina. sviata Rusi Pobjedonosceva, das jrossere Dentschland Reventlov/a, — evo. troie bistveno različnih imperija-fzmov. ki so orasni. pa z nekega stališ'a lepi. kakor ie ic-oa na odru heroina, tudi če glumi zločinko. Končno tudi sen o «Piu grande Italla« ni napačen, če bi vodi! v smer, kakor ;o io označili Scipio Sighele. ali de ?renzi - Federzoni. ali d'Annunzio v svojem slovitem govoru v Ouartu. Toda današnja «la piu grande Ita!ia» ni tista, za katero je trpel Silvio Pe!!;co na Spielbergu in za katero je umrl Ce-sare Battisti na avstrijskih vislicah, ni več Italija Oaribaldija, ni Italija Ca-vouria. in če bi dan-s vstali Oiusepoe Mazzmi. ali Giosuž Carducci. bi se oba z;oka!a nad karikaturo imoeriia, nad karikaturo imperiialisfov. ki so ponaredili in niz1'0 v kurzu. kakor slab soldo. Četrta Kalifa bi rada popravila Tretjo. Tretia Italija ie vzrasla v znamenju svobode, sovražila ie Avstrijo in niene profosovske manire. Apel italiianski mladini je vzniknil iz svobodoljubnega srca. ki ie protestiralo proti verigi ln eči. Zadnii glasnik svobode je bil Ce-sare Battisti. in megovo ime je sveto tudi nam, ki smo bili zapisani isti usodi. kaVor on. Tik po njegovi smrti pa ie mesto slavne Italije nastopila smešna Italiia. Pričela ie bobnati. da se vrača k Cezarju Konkvistadorju Galije, in k Cezarju Borgiii. Pričela je zahtevati nadvlado nad delom Afrike, nad Sredozemskim, Jadranskim in Jonskim morjem, pričela js zahtevati razne mandate in protek-torate in kandidira na Vormachtstel-lung. na Platz an der Sonne — kakor je jtovoril Wilhelm I. — in njen Mussolini govori, da ni treba ljubiti jo, če se je le joiimo. V homerskem krohotu se treso Riche-fieu in Joe Chamberlain. Caesar Avgu-jtus in Cesare Botgia. Bismarck in Met-ternich in Gorčakov: «Kaj, nas hočete posnemati? To ie ra že treba drugače, prijateljčki! Snažneiše! In z boli uglednimi sredstvi, signori. boli seigneuralno. potem se včasih še doseže kai, čeprav tudi mi nismo idej zatrli z bajoneti in ječami, ampak smo se sami udavili na niih.» Takšnih incidentov, kakor je tržaški, k nri drugih narodih malo. Ko je pruski oficir oz^erial Francoze, da so «Wa-•ces». je šel škandal po vsem svetu. Rusi^ ie bila cela na indexu sramote, in Avstrija, odkar se ie zaznalo za meno smilobo. Sicer se ie vedelo le še za Tur-čiio. kjer ie bil n. pr. viet inženjer Ricli-ter od ropariev na H^lkidiki. — pa to Je Ml že Orient in nevščenosti bolj odpu-stliive. Sedai je vso to kolekcijo nadomestila Ita3i;a. četrta Italiia. dežela črnih sraic in črnih duš. Mussolini. ž njim Dumini. Cesarino in drugi dečki, ki so ubil! Matteotti'a. potem pa norčki, ^kakor oni. ki so na memem mostu žvižga-i $vici in od nje zahtevali Tessin. In na oni junaki, ki gospodarilo slovenski. jugoslovenski zemlji od Posto-ne do Peke in Soče. T11 ie niihov Rodos. tu skačejo. Šole, gledališke predstave, naoisi. zastave, novine. napisi na gro-beh. nredavania. — oi. krasen šop, dehteč šop. sraien dokaz njihove zmage, n"h organizatorne sile, niih svobode, nj:h upravne sposobnosti, izkratka, vseh pogoiev za veliko rast in neodoliiv fazrrah. Čisto kakor Caesar Augustus! Na5°ga univerzitetnega nrofesora. ki je prišel, da absolvira serijo predavani iz svoje stroke, so zaprli, mu odvzeli pa je vseeno računati z občutljivostjo sosedov, ki so dati in še dajejo toKko dokazov svoje miroljubne politike*. Painlevčleva vlada pred parlamentom Izredno zanimanje javnosti. — Program nove vlade. — Finančnih namer vladna izjava še ne objavlja. formo, v kolikor ji bodo to dopuščale finančne razmere.« Zbornica je spremliala izvajanja ministrskega predsednika s ponovnim odo Pariz, 21. aprila, s. Na današnji seji parlamenta ie poda!a Painlevejeva vlada svoio programatično izjavo. Ze več let ni bilo za nobeno sejo takega zanimanja med poslanci ln občinstvom, kakor za današjo. Galeriie so bal Caillaux, ki je šel mirno na svoi sedež. Iz vrst desnice je padlo na njegov račun vec zbadljivih klicev, ki pa so utonili v ovacijah levičarskih strank. Ko je zbornični podpredsednik otvoril sejo. je podal besedo takoj ministrskemu predsedniku Painleveju. ki ie stopil za govorniško tribuno in med napeto pozornostjo razvil program svoje vlade. Izvajal je med drugim: «Vsi važni problemi, ki zanimajo in deloma razburjajo danes francosko javno mnenie, stopijo v ozadie za dvema najvežnejšima, to je za problemom varnosti Francije in za problemom finančnega ravnotežja. Vlada bo uravnavala svojo politiko po načelih miru in v cilju čim večje varnosti za Francijo, soošto-vala bo in vztrajala na sklenjenih pogodbah. v notranji politiki pa stremela za gospodarsko stabilnostjo in za režimom davčne pravičnosti. Vlada apelira na vse državljane brez razlike, da stavijo splošne narodne interese vedno pred strankarske in stanovske. Delala bo na tem, da se čimprej izvede Dawe-sov načrt in se uredijo medzavezniški dolgovi. Vse svoie moči bo posvetila velikemu cilju, da končno zavlada na svetu trajen mir. in ostala bo zvesta trem glavnim točkam ženevskega protokola: varnosti, razsodišču m razorožitvi. . , Da doseže finančno ravnovesje, bo vlada do skrajnih možnosti omeula državne izdatke in skušala najti na čim pravičnejši način nove vire dohodkov. V posebnem aoelu bo pozvala narod, naj se zave dolžnosti do svoie države in se odloči k potrebnim žrtvam Vlada hoče spoštovati vse konfesne. Vztraiala pa bo seveda na laiški zakonodaji, obenem pa vzdržala tudi svojega zastopnika pri Vatikanu, ki bo imel dalekosežne kompetence Kar se tiče Abraciie Lorene. hoče vlada stremeti zatem, da se njuna zakonodaja polagoma smotreno prilagodi francoski. Vlada hoče dalie izvesti sociialno re- Prelivanje krvi v Bolgariji se nadaljuje - - m m mm « v * bravanjem. Ko je Painleve zaključil svoj govor, so mu stranke vladnega bloka priredile dolgotrajne ovacije. Takoj nato je bila otvorjena debata o vladni izjavi. Prvi je govoril poslanec Cachin, ki je kritiziral vladni program, češ da se v ničemur ne loči od programa padle Herriotovc vlade. Ostro je napada! tudi zunanje-politične smernice. ki jih navaja vlada in poudarjal, da je mednarodna situacija danes, ko se pripravlja Nemčija, da postavi na čelo svoie države Hindenburga. preveč nevarna, da bi se mogla Francija uda-jati utopijam o večnem miru. Mnogi od nadalinjih govornikov so ostro napadali zlasti Caillauxa. Debato je zaključil ministrski predsednik Painleve z apelom, da se združijo vse res domoljubne stranke v delu za finančno in gospodarsko okrepitev Francije. Dr. Beneš v Varšavi Varšava, 21. aprila. (Avala). Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel danes ponovne razgovore s po'j-skimi državniki, zlasti z ministrskim predsednikom Grab^kim in zunanjim min. Skrzvnskim. V prostorih predsedstva vlade se je vršila popoldne kon • ferenca. ki je definitivro redigirala tekst nekaterih poljsko - češkoslovaških konvencij. Jutri bodo te pogodbe že podpisane. Zvečer je bi! dr. Beneš sprejet pri predsedniku po!jcke republike. Auieri^e {inance ia nemške volitve Newyork, 21. aprla. (Avala). .Times., poročajo, da so se nekateri newyorški bankirji, ki se bavijo z nemškimi industrijskimi posojili, odločili, da bodo ta p^oj la začasno zadržali, dokler se ne Izve izid predsedniških volitev v Nemčiji. Nekateri bankirji so Izjavili, da bo značil uspeh Hindenburga konec nemških industrijskih posojil na »ew-yorškem trgu. Večina pa je vseskozi pripravljena, počakati nadalineja rasvoja dogodkov. Princ Kunrecht Dosega v volilno borbo Munchen, 21. aprila, s Sedaj je posegel v volilno kampanjo tudi prestolonaslednik Ruprecht. Nastopil je proti dr Mancu in za Hindenbi-nja. Ruprecht obžaluje ▼ nt* prej, če bi bil izvoljen dr. .Marx. ki se je ha. jo glede Bavarske izrazi da bi ji par čet Francozov ne škodilo. Vedno nove justifikacije vedno se vesti o nesoglasjih ned Beograd, 21. anrila. p. Iz Bolgarske j prihaiaio vedno bolj strašne vesti in vzbujajo sočutje. Današnja ^Samouprava* prinaša uvodnik pod naslovom »Nesrečna Bolgarska«, kjer odkritosrčno obžaluie usodo, ki je doleteli bolgarski nared in nag^ša. da je bil režim Stambolijskega edini, ki ie resno in iskreno stremel za konsolidacijo razmer na Bolgarskem. Njegova politika je imela dovolj zaslombe med narodom, kar se najbolje vidi iz odoora, na katerega povsod nai;tava režim Cankova, ki se sedaj tako strašno maščuje nad svoiimi nasprotnik4. Po vesteh, ki prihajajo iz Bolgarske, prihaja na mnogih krajih do krvavih snopadov med vladnimi četami in uporniki. ki v velikih množinah beže v gore. Današnji dan ie v Sofiii potekel še precej mirro. Aretacije se š« vedno nada-liuiejo. V Sofiji in na deželi prihaja pri tem do krvavih spopadov s policijo in orožniki. Naravnost grozne so vesti o strašnem nasilju, ki ga izvaja preki sod. novi krvavi boju — Vzdržujejo kraljem in Cankovom. Po dosedanjih informacijah je bilo na Bolgarskem justiflciranih nad 4000 Ijudi. Med kraljem Borisom in vlado je prišlo do spora, ker želi kra'j izpremembo režima, ki nai bi ga predstavljali zmerni elementi skunaj s poljedelci. To pa vzbu ja nezadovoljstvo pri pristaših sedanje vlade. Govori se o resnem gibanju, ki se je pojavilo med častniško zvezo proti kralju Borisu. Beograd, 21. anrila. r. Današnie »Vreme* poroča iz Sofije, da se mesto nahaja še vedno v obsednem stanju. Vlada nastopa z vsakim dnem ostrejše. Preiskavo vodijo najzanesljivejši uradniki in o njenih nspehih se varuje stroga tajnost. Novinarji so navezani samo na uradne izjave službenega tiskovnega urada. . Sofija, 21. aprila, r. V političnih krogih se govori, da ie došlo med kraljem Borisom In min. predsednikom Canko-vom do spora, v katerem le krali zahteval. naj Cankov poda ostavko. Zadnji dogodki v bolgajski uradni luči Vlada si ne ut?s zanikati poročil o justifikacifah. — Vsi ministri so baje zdravi__Ugotovitve preiskave o atentatu v katedrali. Sofija. 21. aprila, s. Bolgarska brzojavna agentura javlja: Razen v Sofiji je bilo tudi v provinci izvršenih mnogo aretacij. Sicer niso dospela nikaka poročila o novih nesrečah. Vse osebe, o katerih sc je ugotovilo, da niso v zvezi z akcijo, so bile po zasliša.niu izpuščene. Iz vseh delov države kakor tudi iz inozemstva prihaiaio brzoiavke. ki izražajo naiiskrenejše simpatije r.a kralia. vlado in bolgarski narod. Iz Beograda, Dunaja in Italije je prispelo več dopisnikov. ki demantirajo v inozemstvu razširjeni; govorice o revoluciji v Bolgariji in o umorih v masah. Vsi ministri kakor tudi poveljnik mesta general La-zarov so zdravi. Trenutno gre zato. da se čimprej zaključijo preiskave ter se nstrelien. Glede organizacije atentata v katedrali Sv. Nedelje so ugotovljene sledeče podrobnosti: Tekom meseca marca sta si častnika Jankov in Minkov one-tovano ogledovala streho katedrale, kier nai bi bil položen peklenski stroj. V resnici je bil peklenski stroj položen na dnu glavne kupole ob pol 8. zjutraj istega dne. ko je prišlo do eksploziie. V bližini katedrale je čakal avtomobil, ki naj bi bil odpeljal mladeniča, ki ie prižgal vžiralno vrv. m pa cerkovnika. iti nai bi odpotovala na neko določeno mesto v Severno Bolgarijo, od koder bi skušala ubežati v inozemstvo. Ta načrt se je ponesrečil, ker je policija hitro storila korake, da zapre vse meje. CnilUlCJ inis.liul.lJV7 UIU3H«VV O« " -----7 -------- ,----- » |. krivci nemudoma postavijo pred sodi- 1 Povzročitelji atentata so računali na šče po zakonu o zaščiti države. Policiji se ie posrečilo odkriti skrivališče Jankova, enega izmed voditeljev komunistične zarote. Jankov, ki so "n pozvali, naj se uda. ie pričel streliati in je vrgel tudi bombo. Policija je morala prijeti za orožje in v boju je bil Jankov to. da usmrte kralja in ministre, povzroče nemire in se polaste oblasti, vsled česar ne bi bilo Izključeno, da bi bile jugoslovenske čete zasedle Bolgarijo. kar bi povzročilo resne zapletljaje na Balkana. Hudi očitki zemljedelcev v emigraciji Proglas aMrniljedelskih voditeljev Todorova in Obova. — Pro-skrinciiska Ikta Cankovljevega režima. — Apel na Evropo. ijska lista Cankovijevega Beograd, 21. aprila, r. Obov in Kosta To-dorov sta kot zastopnika zeniVjoradrnSke stranke izdala proglas, v katerem naglaša-ta, da »ta apelirala r.a ves svet, opozarjajoč ra nasilja od 9. julija 1923, na umor StamboKjskega in pobijanja bolgarskega naroda v množicah, in da sta protestirala proti ukinjenju svoboščin in zakonov ter označila novi režim za nevaren miru ln redu na Balkanu. Ta režim je prišel do oblasti s silo in proti volji naroda ter se je tndi kasneje opiral na sHo in nasilne organizacije kakor n. pr. na oficirsko Hgo in podobne organizacije. 2e tedaj so zemljoradniki trdili da bo krvavo dek) vlade izzvalo revolucijo m prineslo nesreSo ne samo Bolgarski, temveč tudi drugim. Svet pa je ostal ravnodušen napram bolgarski tragedij in dovoljena je bila vladi Cankova večja oborožena sila, da se obdrfi režim na krmilu. Krvavi režim je nadalje vršil aasilstva ta je take postal* Bolgarska torišče državljanske vojne in brezviadja. Bolgarska zemljoradniška stranka se nahaja pod pritiskom te vlade, dasi je bila ona edina, ki je po svetovni vojni uvedla red ta mir v državi. Sedanja vlada more položaj samo posla h« Sati, ko pripravlja nove pokolje, katerih žrtve bodo nedolžni ljudje. S tajno odred« bo, izdano pred 10 meseci, je bHo odrejeno ubijanje vseh političnih nasprotnikov seda* njega režima. Bil bi že skrajni čas, da sc vzpostavita red in svoboda in da sc orno* goči bolgarskemu narodu miren razvoj. BoU ga^skemu narodu ne preostaja v njegovi st;« »ki drugo sedstvo za obrambo kakor o rože Je, kar pomenja nevarnost ne samo za Bob garsko, temveč tudi za evropski mir. Obov in Kosta Todorov pričakujeta od javnega mnenja Evrope, da bo vsaj ob tej priliki preprečilo brezštevilne žrtve. -S1S- Začasno novečanie bolgarske armade Pariz. 21. aprila s. Medzavezni&i vojaJkl odbor v VersaMlesu Je Izročil poslarlški konferenci tehnično mnenje glede zahteve Bolgarije, da se kader milica poviša za 10 llsoč mož. Mnenj* strokovnjakov jo, kakor se doznava, ngod"o. Poslanlška konferenca bo najbrže žu Jutri izdala pooblastilo, ki pa bo le provizoriSnega zaačala ia bo veljal« samo dotlej, dokler se v Bolgari!) ne upo-Stsvt mir ia red. Preten med bolgarskimi dijaki v Gradcu Gradec, 21. aprila, s. Akademska.jospe darska zveza bolgarskih dijakov je imela danes popoldne v dvorani Schantiuirta zbo. rovanje. Med zborovanjem so prišli v orne. njeno gostilno člani akademskega društva •Bolgarija« in bolgarskega nacionalističnega druitva «Rcdina», pograbili po gostilni raz. ne predmete in vrčke za pivo ter udrli ta. ko oboroieni v zborovalnico. Pričeli so ob. metavati zborovalce ia jih obdolžili, čeS, da raavijajo komunistične ideje. Napadeni di* jaki so deloma zbežali skozi okna na prosto. Pri spopadu je bilo vei dijakov občutno ra» njenih: ti:di oprava v dvorani je bila moč« no poškodovana. Policija je obe stranki lo» čil*. Mnogo Bolgarov je bilo odpeljanih na policijo, kjer trenotr.o »e traja njihovo sliševanjo. Ranjenci so odšli po zdravniško pomoč v bližnjo bolnico. Novi „Sloeodni dom" Zagreb. 21. aprila, r. Kakor znano, fe bil takoj po razglasitvi cObznane* proti Hrvatski seljački republikanski stranki, ustavljen tudi g^vni or;ran stranke «Slo bodni dom*. Včeraj se je zglasil pri za-irebškem policijskem ravnatelju dr. Be-dekoviču poslanec Pavle Radič in mu izročil prošnjo glede dovolitve zopetne-gra izhahania .češ da se stranki po njeni novi orijentaciji ne sme odvzeti pravica, da informira narod o izpremembl dosedanje strankme po'itike. Kot lastnika je pri^asil Hrvatsko seliačko stran ko, kot izdajatelja Hrvatski seljački klub. kot odgovornega urednika pa samega sebe. Ker je bila Obznana naperjena le proti Hrvatski republikanski se-liački stranki, dočim novega izdajatelja (Hrvatski seljački klub) oblasti ne smatrajo kot državi nevarnega, ie policijski ravnatelj ugodil prošnii poslanca Pavla Radiča in izide nova številka «Slobod-nega doma* zopet z jutrišnjim dnem. Nogometna tekma med italijanskimi in francoskimi akademiki Rim, 21. aprila, k. Danes se je vršila v Rimu velika nogometna tekma med tram coskimi in italijanskimi visokošold. Franco. zi so bili z 2 : 0 poraženi. Knnujte srečke za Razlagov spomenik Originalen pastirski list škofa Jegliča Kaj pravi škof Jeglič o svojem veleposestvu? — Vrhovni upravitelj slovenskih cerkvenih posestev je — rimski papež. — Mesto agrarne reiormes izobčenje iz cerkve in nesrečna smrt. — ka župnija, aii Škofija. 2upnik in Skof Ljubljanski Skof Jeglič ima pri Gornjem gradu v Savinjski dolini velikansko posestvo, ki ie tudi prizadeto po agrarni reformi. Razumljivo je. da bi kmetie v okolici njegovega velepose-stva, ki so po večini veliki siromaki, kai radi dobili kai več zemlje, kar pa seveda prevzvišenemu škofu nI všeč. Da bi ukrotil niihovo poželjenje in zatrl v njih čut za stremljenje po izboljšanju eksistenčnih pogojev, ie škof Jeglič izdal za pašniške zadruge v Savinjski dolini pastirski list, v katerem straSi uboge kmete s cerkvenimi kaznimi in večnim pogubljeniem. škofova okrožnica ie tako originalna, da Jc treba t nio zaradi interesantnosti seznaniti tudi širšo javnost. NaimarkantneiSi odstavki Jegllčevega pastirskega pisma pašni-gkim zadrugam se glase tako-le: «Po hribih in planinah okoli Vas ima fjublianska Škofija velika posestva. Prebivalci doline od Moziria do Luč. posebno člani raznih pašniških zadrug, si želite vsai velik del škofijskega posestva prilastiti. V tem oziru Vas bega klic po agrarni reformi, še boli pa vas bega.io razni možje, ki Vam ta posestva obetaio ... Ker ie lastninska pravica za skupno živlienie tako važna, pač nI čuda. da jo ie tudi sam Bog proglasil in jo s sedmo svoio zaoovedio zavaroval. Kdor zoper to pravico kai stori, on greši in pri Bogu ne dobi odouščan'a, dokler se ne spove in krivice do zadnjega vinarja ne Eonravi. Kaj Pa agrarna reforma? . . . More se zgoditi, da se po slabi državni gospodarski politiki razmere v državi tako razvijejo, da le na eni strani nekaj posebno bogatih ljudi, na drugi pa prav veliko iako siromašnih. Tako razmerje ni zdravo . . . Tudi glede zemljiških posestev so se na več kranh razvile podobne razmere ... Ni čudno, ako na takih kraiih siromaki bogatine zavidajo, ua si žele kai posestva pridobiti . . . ... V takih ln podobnih razmerah bi bilo gotovo prav. da bi se zemiiiške in posestniške razmere tako uredile, da bi tudi siromašne družine kai posedovale in mogle boli lahko živeti To bi se moglo doseči na dva načina. Prvi bi bil, ako bi posestniki preobsežnih zemljišč cd svoiega posestva siromakom ka) odstopili, jim iz ljubezni do bližnjega deleže kar podarili, ali jih oa po primerni ceni prodali. Kai ne. to b! bilo res krščansko . . . Toda taka zasebna ureditev posestnih razmer med nam! slabimi ljudmi za vso državo ni mogoča. Zato ie mogoč le drugi način. Oa vzame v roke država sama . . . Kaj pa cerkvena posestva? Pri teh "te lastninska pravica še boli nedotakljiva. ker so po ustanoviteljih določena za svete namene ... Kai na zemliišča. travniki, njive, gozdovi, vinogradi? Večinoma so iih darovali dobrotniki, da jih obdeluje in uživa kak samostan, ka- posestvo opravljata . . . Vrhovni upravitelj so p?, sv. Oče. Ker so duhovniki le upravitelji, zato ne smejo ničesar od-prodati ali komu darovati. Za manjše odprodaje je pooblaščen Skof. da iih dovoli, za večje s® mora v Rimu pro-sitL ... Po začetku in po namenu imajo (cerkvena pcsesfva) neka! svetega na sebi Kdor si prilasti ali oSkoduie svetim namenom darovano ati določeno stvar stori naravnost božji rop in po eerk. zak. kanon 2345 ga zadene cerkvena kazen, da ie Iz Cerkve Izobčln. dokler škode ne popravi in ga sv. Oče ne odvežer se Je v tem oz'm do sedai vršilo, si fe samovoljna deianla reka^er^t vodi!n"h oseb. kl moreio svoie naVane izoeliatl, ker Imaio moč v rokah Zraven Pa člen 41. gnvori le o zasebnih g^zdmh kompleksih, ne pa o javnih, kakršni so cerkveni . . . Tako je Skof Jeglič Saviničanom čisto lasno povedal, da zani ne vella »ljubezen do bližnjega« in »krSčanstvov s katerim hi se po niegovem mneniti dalo siromakom pomagati nri razdelitvi veleoosestev. Priznal je. da le tudi or» med »slabim! ljudmi«, ki imajo raišl lene hoste. travnike in pašnike, kakor oa siromake. A da bi njegovo neaocijal-no naziranie o agrarni reformi Imše Izgledalo. se je skril za samen rimskega oaneža. pri čemur n! pozabil kmetom zažugat! s cerkvenimi kaznimi in nesrečno smrtio. Škof Jeglič v tej okrožnici sploh osnorava. da bi mogla velia-tl agrarna reforma tudi za cerkvena ve-lenosestva in tudi mlnlstm za agrarno reformo preti z izobčen'em iz cerkve. iz'ava jugoslovenskih škofov o agrarni reformi ni niti piškavega oreha vredna, zlasti, ker se le pokazalo, da škofovska mavha ni nikdar sita in da n! nobeno škofiisko veleposestvo zadosti veliko, da bi ga škofje priznali £a preobsežno. Na izvajanja Škofa Jegliča v tem pastirskem listu se Se povrnemo. Dr. Beneš v Varšavi Češkoslovaški zunanil minister dr. Be-tieš ie prispel v pondeljek v Varšavo, da podniše trgovinsko pogodbo s Poljsko. Gre za prvo trgovinsko pogodbo z edino slovansko državo, ki meji neposredno na Češkoslovaško, gre za prvi peset češkoslovaškega zunantega ministra v prestolici poljske republike, za poset. ki ga ie bilo treba dolgo pripravljati ln odlašati. Beneš bo v Varšavi nedvomno prisrčno spreiet in tako lahko pričakujemo, da po tem soreiemu utihneio odmevi dolgoletnih nesoglasij, ki so kalili pri'atelistvo in solidarnost med obema slovanskima državama. Na obeh straneh so si vodilni politiki tn državniki vsa povoina leta prizadevali odstraniti vse ovire in ugladlti pot medsebojnemu kulturnemu in političnemu zbližaniu. toda od prevrata sem ie ležalo na polisko - češkoslovaških stikih nekako tragično prokletstvo. Nezaupanje in nesporazumi so težili realne potrebe, malenkostni spori in diference glede razmeiltve so bili vsa povoina leta predmet živahnih, mestoma zelo ostrih in celo sovražnih diskusij v političnih strankah in dnevnem tisku obeh držav. In s tem je bilo naralizirano vse prizadevanje vodilnih politikov, da pride sledniič med obema državama do tistega kontakta, ki je v i.iteresu srednleev-ropske politike miru in gospodarske konsolidacij. Res je bilo na obeh straneh globoko prepričanje in zavest, da je sporazum in sodelovaje nujno potrebno, toda ta glas državniške uvidevnosti so zaglu-šili histerični in demonstrativni klici onih. ki so bili v svoji zaslepljenosti ln tradicionalnem slovanskem antagonlz-mu trdno prepričani, da dobe na ta način glavno besedo, ko se duhovi na obeh"straneh pomire. Svet ne pozna tolike mržnie. zavisti in škodoželjnosti, kakor ie ona med rodnimi brati. To smo videli v polisko - češkoslovaškem sporu radi Javorine; ta obmejni nesporazum. ki je zdaj likvidiran in pozabljen, ie bil dclgo glavna zapreka na potu k priiateljskim stikom med obema drža-vama. ' „ Slednjič se ie treznim polltfkom v Pragi in VarSavi posrečilo odstraniti vse te povoina diference in nesporazume. kar ie tudi edino pametno in logično. Toda končna zmaga Ideje bratskega sporazuma ln zaunania med obema narodoma ni bila izvojevana samo z dl-plomatičnimi sredstvi. Lanske pogrebne svečanosti poliskega pisatelja Slen-kiewicza v Pragi, nepozabni pokloni niegovim mar.om so bili najboljši do- kaz, da Češkoslovaška javnost obsoja vsako naimaniSe sovraštvo do Poljakov. da hoče odstraniti vse sporne probleme in seči bratom Poljakom v roko preko umetnih ovir. Te svečanosti so globoko vplivale na razpoloženje obeh narodov in pripravile atmosfero, v kateri ie d'n!omatično sndie naglo dozorevalo. Nemški predlog v Londonu, kier je Slo za korekture vzhodne nemške meje ra Škodo Pollske. je naučil Poljake razumeti ln pravilno ocenit! posledice nenrestane nevarnosti od stra ni Nemčije. Pollske meie napram Nem-čiii ne bodo varne, dokler ne pride do popolne solidarnosti in sodelovanja med nio in Češkoslovaško. Zdi se. da je prodrlo to prepričanje tudi v Varšavi. Zato je Benešev poset velikega pomena za bodoče prliatelisko razmerje med obema državama. Ta dogodek je tem večie važnosti, ker stojimo neposredno pred konferenco Male antante. ki mora sledniič pritegniti v svoj delokrog tudi Poljsko. _ Iz demokratske stranke V Rogaški Slatini se je vršil v nedeljo 19. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih hote« 1« pri Pošti krasno obiskan shod Demokrat« ske stranke ra Slatino In okolico. Udeležilo se ga je nad 200 volilcev, po veliki večini kmetov in obrtnikov. Navzoč je bil tudi srbski radikalni poslanec Radovič. Shodu je predsedoval predsednik tamošnje Demo« kratske organizacije g. Fablani. Narodni poslaneo g. dr. Pivko jo v poldrugournem gn-oru, kl je napravil na navzoče globok utis, razložil politični položaj ter dogodke v narodni skupščini. Splošno mnenje Je bilo, da v Rogaški Slatini že nikdar ni bilo tako lepega shoda. Zborovalci so svojega poslan« ca navdušeno aklamirali. V St. Janfu pri Zibiki so m popoldne ob pol 4. uri zbrali delegati i« celega spod« njega dela žmarskega okraja. Zastopane so bile vse občine od Šmarja do Pristave, Pod« četrtka, Loke in Sv. Štefana. Tlnakega, Zi« bike itd. Bilo je gotovo 180 do 200 ljudi, ve. činoma kmečkega ljudstva, ki je napolnilo vse tri sobe gostilniških prostorov pri f. Ponjku. Ljudje so stali tudi ie pod okni. ker niso dobili znotraj prostora. Zborovanje Je vodil g. MalgaJ. Narodni poslanec dr. Pivko je v velikem govoru poroča! o poli« tifnem položaju. Z velikim navduienjem je bil sprejet njegov govor. Politična treznost je začela zmagovati tudi ▼ imarskem okraju. Sijajen shod dr. Pivka v Bregu pri Ptuju. Za pondeliek zvečer je sklicala breška organizacija dem. stranke javen shod, na katerega je povabila tudi poslanca dr. Piv. kj_ Dvorana SL Staniča i« bila natlačeno polna volilcev. Zborovanje je vodil predsed« nik g. Ignacij VindiJ, posl. dr. Pivko pa je v fulminantnem govoru pojasnil dosedanjo delo skupščine, pogubonosr.o klerikalno po« litiko in zakonske načrte, ki so na dnevnem redu. Bavil se je tudi s hrvatskim vpraša, njem in popolnim preokretom Radičeve po« litike, kar je najboljši dokaz, da je dosegla politiko Nerodnega bloka velik uspeh. Dr. Šalamun iz Ptuja je opozarjal na težaven položaj kmetov zlasti radi rapldnega pada. aja een njihovih pridelkov in na položaj vi« nogradnikov ter prosil g. poslanca, naj »s zavzame za to, da bo vlada pri sklepanju pogodb i tujimi državami upoiteval« težke razmero našega kmeta. Posamezni trgovci in obrtniki so izrazili razne želje, nakar sc je razvila živahna debata, v katero so po« segli gg. Tancig, Jamšek. Zelenko in dr. Senčar. Zborovanje je trajalo do polnoči in so se zborovalci razšli i vidnim zadovolj. stvom. Ustanovitev srezke organizacije v Dot. Lendavi. V nedeljo 19. t. m. ob 11. uri do« poldne se je vršilo v prostorih hotela pri Slonu zborovanje delegatov i« sreza Dolnja Lendava. Navzočih je bilo nad 60 delegatov iz vseh občin. Po nagovoru g. Pavlice in po političnem poročilu oblastnega tainika so zborovalci soglasno sklenili ustanoviti srez« ko organizacijo ter irvolili srezki cdbor pod predse<'-tvom g. Leona Cep-.idr« Vaeh 8 v srezu dosedaj obstoječih krajevnih organi« Taci j ie zastopano v »rezkem odboru po svojih delegatih, ostale občine po zaupni, klh. Izvoli! se je Iz širšega odbora tudi po« seben akcijski odbor, kateri ima nslogo re« Sevati vse tekoče zadeve. Organizacija v srezu se še izpopolni z ustanovitvijo novih krajevnih organizacij. Po sestavitvi odbora se j^ vrši!« zanimiva razprava o raznih go. spodarskih in drugih potrebah v srezu ter so bili apreieti tozadevni sklepi. Tako je tu. di v dolnjelendavskem srezu delo ra politič« "o prehujo naroda in r.a gospodarski na* >red-k odslej krepko napredovalo. Pri Sv. Barbari v Slov. goricah se je v i ' ;ljo 19. t. m. ustanovila nova krajevna o-»anizacii* Demokratske stranke. G. dr. G '*ek od Sv. Lenarta je v cnoumem kra* nar-' javoru razložil politični in gospodarski pc _er organizacije, nakar jc bi! soglasno iz* 'jen odbor z g. "rančem Sabedrom, r>o« se*ta; >m iz Korene, kot predsednikom T«, ko -«čela demokratska organizacija pre» preža', tudi naše Slovenske gorice. "LADINSKA 0H0AN17ACIJA. 14». t. m. se te vr?P Izredni občni zbor »bratstva« v LftW na katerem se Je sprejel program »Fdmosti«, ter Izvolil sledeči ' odbor: R. Jelnlkar. predsednik. Pr. Jeriha, nodpredsed., v odbor pa Kolbe Ant_ Tram-pnš Cilka, Bizjak Ant. Taufer Veno. Pestot ; n\k Mirko, Zidanlk Slavko. Olip Pr. in Ja-vornik Ivan. PrettiedniV* računov Jelntkar Ant. in gdč. Boršmar Zora. Nai iM naia orcanfzsdia »Edinost« Litija!_ i Politične beležke -f Kaj je predvsem potrebno za zboljšanje položaja drž. nameščencev? •Slovenec« piše. da je za dosego zahtev drž. nameščencev prvi neobhodni predpogoj padec sedaniega režima. To je menda potrebno zato. da bi prišla na površje zopet tlgrovska vlada, kl sploh ni ničesar storila za drž. nameščence, pač pa je zakrivila, da so nižii ttnoko- ; jene! prikrajšani za 60 do 200 Din mesečno. Zadnje sicer ni noben vzrok za j padec sedanjega režima, toda ori klerikalcih bodo drž. nameščenci, ako bodo zlezli v njihov tabor, prav gotovo dobili zagotovilo za boljše življenje, če ne na tem. pa vsa) na onem svetu. -f Potniki Iz Carlbroda so začeli ob-Javljat! svoje vesti tudi v .Slovencu«. Z včeraiSnjlm dnem Je namreč »Slovenec« začel Sele objavljati vesti o do- j godkih v Bolearski. o katerih je prej-Snli teden trdil, da temelje samo v iz-mišlienih vesteh »potnikov iz Carlbroda«. Kako je rekel tisti, ki je s svedrom j kravo dr!? 4- »Straža« za nemSke dijake. Doktor KoroSčeva «NaSa Straža« se toplo zavzema za nemške buršake. ki so jim v Mariboru naciona!'sti onemogočili i proslavo 25 letnice nvhovep« društva | v Gradcu, ker so nemški buršaki svoje-časno preprečili jugoslovenskemu dlja- ; štvu v Gradcu svetosavsko proslavo. Značilno je. da »Straža« ni Imela niti | besedice graje radi graSkih dijaSkih demonstracij proti svetosavskl proslavi, da pa je tako! odkrila svoio ljube- ; zen napram nemškim buršakom v Mariboru. Če pomislimo, da je dr. Koro-Sec kot prosvetni minister rad! politlč- i nih ozirov !n ne radi dejaniske potrebe ustanavljal Nemcem šole. potem tudi nI čudno, da se njegovo osebno glasilo zavzema za nemške buršake. Nekaj hvaležnosti mora dr. Korošec pokazati , za glasove, ki jih je dobil pri volitvah od Nemcev. -f »Nema sporazuma!« Oporiclional-ni blok seje osnova! po zatrdilih njego- j vih zastopnikov bale zato, da doseže sporazum med Srbi. Hrvati in SlovencL Kakšen nai bi bi! ta sporazum, njegovi j člani niso nikdar vedeli in tudi še da- i nes ne vedo. kaitl v samem bloku narodnega sporazuma vlada največji ne-sporazum med posameznimi strankami, še radičevci in hrvatski zajedničarji. kl so kandidirali na skupnih listah, se ne razumejo med seboj. Trditev ooo-zlcijonalnih listov, da ie sporazum med opozicijonalnimi strankami popolnoma gotov, se Je izkazala kot Izmišliena in pokazalo se je tudi. da ie Sv. Priblče-vič svoječasno upravičeno zaklical v Narodni skuoSčinl. da »nema sporazuma«. ko so zastopniki onozicijonalnega bloka zatrjevali, da ie njihov spornrum že izdelan. Dr. Koroščeva »Naša Straža« sedaj trdi. da se je Sv. Pribičevič stalno zavzemal proti sporazumu med Srbi. Hrvati in Slovenci ter navaja kot dokaz njegovi omenjeni besedi. VeC kot »Stra5?lna» zavijanja so dokazala dejstva. da opozicijonalni blok sploh ni izdelal nikdar nobenega sporazuma, kajti Davidovičeva izjava v Narodni skupščin! v programu tega bloka se ne more smatrati kot načrt sporazuma med Srbi. Hrvati in Slovenci. Končno pa je treba omenit!, da je sporazum mogoč samo na podlag! državnega in narodnega edinstva. ki izključuje vsak drug kompromis. Radičevci so to spoznali, klerikalci pa še bodo ln naj ie tako vpijejo, da je Pribičevič proti narodnemu sporazumu. + Poslovilo deportiranega Radlče-vega apostola. Poročali smo. da je znani Radičev apostol Lujo Kežman moral oo ukazu ameriških oblasti dne 7. aprila zapustiti Zedinjene države. Kam je odjadral, še ni znano, oač na ie znano njegovo poslovilo, ki ga ie ored odhodom napisal v radičevskem organu, kl izhaja v Pittsburgu z imenom »Republika«. V številki z dne 2. aprila skuša dr. Kežman najprej zataiiti pomembnost radičevske kapitulacije ter izvaja: »Ako se PP-vlada zadovoljuje z Iziavami. naj ima svoje veselje! Hrvatski narod bo tudi oo taktiki HRSS. ako vobče pride do kake znatne izpremem-be. ostal isti kakor je bil pred izpremembo. Hrvatski narod se med seboj popolnoma razume. Naše vodstvo HRSS mora dandanes radi pretežavne-ga položaia. ne samo doma. temveč na vsem svetu, dajati umerjene izjave. Nai jih samo daje! Narod mu to povsem dovoliuic in mu popolnoma zaupa. Hrvatski narod ve. da je treba računati z dejstvi tudi tedai. ako niso ravno ugodna. Ampak hrvatski narod navz!;c vsemu ne bo prenehal biti ono. kar je bi! včeraj in kar bo jutri: vsa njegova duSn Je v seljaški republiki!« Dr. Kež-manovo poslovilo ie dokument, ki ne potrebuje komentarja. -f- Republikanski borci rta cedila. — »Pileč« razpravlja v uvodniku o razpoloženju hrvatskih seliakov po izjavi Pavla Radiča. Zmeda med njimi je velika: glasovi, ki prihaiaio iz vasi in okrajev, različni. Nekateri seliaki so ogorčeni, drugi neverni Tomaži, tretji verujejo v iskrenost iziave in se strez-njujeio ali na prestopajo v druge stranke. Kakorkoli se vzame, pravi «Riječ». ostaiajo pristaši HRSS na cedilu. Zastonj so trošili svojo energiio. Leteli so visoko, a kar je najbolj žalostno, nikoli niso vedeli iasno. kaj hočejo in kai lahko doseželo. Kot vrhovni cilj Jim je služIlo marsikaj. Nslprej so verovali v hrvatsko mlrotvorno nevtralno seUa-Sko samostojno republiko in s tem tudi v federacijo jugoslovanskih republik. Obstoja! Je federativni blok (Radid— Spaho—Korošec), ki oficijelno Se ni razpuščen. Nadalje so hoteli avtonomijo s hrvatskim banom, nato brez bana. Pred tremi leti je dr. Horvat z Radl-čevim imorimaturjem formuliral zahteve hrvatskega narodnega zastopstva: hrvatska vlada s sedem ministrstvi v Zagrebu, le nekatera ministrstva naj b! bila skupna v Beogradu. Končno so hoteli široke oblastne samouprave in slednjič monarhijo angleškega tioa. A kaj hočejo danes? To zavisi od zadržanja radikalov! Kratka državniška opredelitev. mar ne? Razpad HRSS. kl le tolikokrat prevarala svoje seljake. smatramo kot velik pogoj za normalizacijo naSih notranjih razmer. Zaenkrat se v njej še vedno krileio različna, sumljiva razpoloženja. HRSS je podobna tropskemu konju. Pasti morajo vse kulise in v ospredje moralo »toniti možje, s katerimi bo drž-va lahko sigurno računala. Sam Štefan Radič bo vedno kamen spotike, pa bila HRSS še tako lojalna. Kadar radičevski seljaki izločijo iz svoje srede rodlčevičlno. za kar imajo neštevilno razlogov, tedai bodo lahko brez kakih zaprek stopili v normalni jugoslovenski kolotek! + Taktika In prepričanje. Ker radl-čevcem ne poteka vse kakor z lojem namazano in kakor so si zamišljali po Izjavi Pavla Rad'ča. so pričeli nekateri (in to celo tako zvanl «nevtra*;;rnam nemških, inozemskih nastavi i ancev, zlasti pri Ruški tovarni. V kratkem bo za. čela z odločno čistilno akcijo. Orjum sku. ša za vsa mesta priporočati nacijonalno ei« ste in delavne moči Severna straža pa se udejstvui« Jivahno tudi v Medjimurju, kjer ima že 8 orginiza* cij, izključno na selih, ki jih vodi r^ilni VVachtersbach. S tem se flankira radieevo carstvo. Mariborski voditelji so stihi o v stiku 8 podeželskimi organizacijami, ki jih nepre« stano obiskujejo in s tem vzdržaicio v ak« tivnosti. Začetkom maja se bhgnslo«ita prapora v Celju in Konjicah. Z op it bosti dva nova bojna prapora zavihrala na poho« du jugoslovenskega nacijonalizma v mari. borski oblasti Zadnja p*t notarja Jurija Detička Celie. 20. anrila. Ob solnčnem pomladanskem vremenu so včeraj položili telesne ostanke pok. notarja Detička k zadnjemu počitku. Že pred 16. uro se je zbrala pred hišo žalosti v Vodnikovi ulici velika množica občinstva, da spremi pokojnika na njegovi poslednji poti. Po cerkvenem obredu je moški zbor CPD zapel žalostinko, nakar se je pričel sprevod pomikati po mestnih ulicah proti okoliškemu pokopališču. V skoro ne- preglednem sprevodu smo opazili med drugim zastopnika ljubljanske odvetniške in notarske zbornice g. A. Hudo-vernika. predsednika okrožnega sodišča v Mariboru g. dr. Zihra. pokojnikove stanovske tovariše, zastopnike celjskih oblasti in uradov ter člane Sokola. Po nagrobnici, ki so jo zapeli pevci ob odprtem grobn. je spregovoril župan g. dr. Hrašovec sledeče besede pokojniku v slovo: «Nista daleč groba obeh prijateljev ir. stanovskih tovarišev: grob pokojnega g. notarja Baša. ki smo ga lani izročili materi zemlji, in grob g. notarja Detička, ki smo ga danes pokopali. Blizu sta si bila v življenju in blizu sta si tudi v smrti. Prišla sta kmalu eden za drugim v Celje in delala isto dolgo dobo let v javnem življenju. Blizu sta si v smrti, ko sta prišla počivat od truda in dela. Pokojni notar g. Detiček je bil odličen v svojih lastnostih, ki so ga dičile kot človeka. Znan oa nam je tudi iz dobe ljutih narodnih bojev. Za časa edinega nam naklonienega. slovenskega pravosodnega ministra Pra-žaka je vzbudilo njegovo imenovanje za celjskega notarja vihar razburjenja med narodnimi nasprotniki. Vedeli so, da nobeden stan ne pride tako v stike z ljudstvom, kakor ravno notar. Mnogokrat sta imela on in pok. notar Telefon 124. Predstave ob: >/24., 5,'/.? in 9. uri DAVES: Po romanu Ivana Tnrgonjova jDBBOoaaoi coooooo. Natalija Kovanko Razkošna oprema. Ivan Kolin Izvrstna igra. Kulturni pregled Gledališki repertoarji« Ljubljanska drama Sreča, 22.: «Lizistrata». C. Četrtek, 23.: «Vdova Rošilnka«. B. Petek, 24.: «Roka, roko umiva®. Premijera. E. Sobota. 25. ob 5. uri pop.: «Rosmersholm». Dijaška predstava pri znižanih cenah. Iz. Nedelja 26.: "Roka roko umiva«. Izv. Ljubljanska opera Sreda. 22.: »Carmen«. F. Četrtek, 23 : »Traviata«. D. Gostovanje te= norista Drago Hržiča iz Zagreba. Pete',:, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: »Don Pasquale». A. Nedelia 26.: »Aida*. Gostovanje gd«podl& ne Žaludove in Zdenka Knittla iz Brati, slave. Izv. Mariborsko gledališče Sreda, 22.: »Trsviata«. C. (Kuponi). Četrtek, 23 : «Tri sestre«. B. Premijera. Petek, 24. ob 17.: «Pe ter čeka. Dijaška pred« stava. Znižane cene. Sprememba ljubljanskega dramskega repertoarja. Aboneate reda B la C opozat« I jamo, da je ta teden red njihovih predstav zamenjan. Danes, v sredo se igra »Lizlstra-ta» za red C, dočim Imajo abonenti reda B <.Vdovo Rošlinko« jutri v četrtek. Ta sprememba repertoarja ie bila nujno potrebna vsled petkove premiiere »Roka roko umiva« Gostovanja v ljublianrkl operi. V četrtek dne 23. aprila gostuje v ljubljanski operi odlični baritonist Drago Hržič, član Narodnega gledališča v Zagrebu. Gospod Hržič Ima krasen bariton ter je ljubljenec zagrebške gledališke publike. V LJubljani (»Travlata) poje očeta Germonta. Predstava je za red D ter spada v okvir šestih abonma - predstav z raznimi gosti — V nedeljo dne 26. aprila gostujeta v ljubllansk! operi gdč. Zaludova m g. Zdenko Knittl, sedaj člana Narodnega gledališča v Bratis a-vi. Zdenko Knittl je bil več 1« član Narodnega gledališča v Zagrebu, kjer je pravkar gostoval v operi »ParsifaK gdč. Zaludova pa je dramatična sopranistinja. Oba umetni-ka sta absolvirala več gostovanj v Mariboru, Zagrebu, Osijeku ter gostujeta na po-vratku tudi v Ljubljani v operi »Aida. Vstopnice za nedeljsko predstavo «Alde» se bodo dobivale od petka dalje pri dnevni bla-SflijUi X opeij. Baš težke boje z uradi. Koliko tisocev in tisočev slovenskih upravnih spisov je prišlo iz njunih pisarn med ljudstvo in utrjevalo v njem Drepričanje, da je slovenski jezik vendar nekaj vreden. Pok. notar Detiček pa je storil tudi sicer vse dolžnosti narodnega rodoljuba. Podpiral je narodna društva in na nobeni narodni prireditvi ga ni mani-kalo. Povsod, kjer je bilo to potrebno, je iasno pokazal svoje pravo prepričanje. Bil je zlat in krerrenit značaj. Njegova narava mu ni dopuščala, da bi se bil silil v ospredje. Bil je tih in skromen delavec, vedno pripravljen vsakemu pomagati z besedo in dejaniem. Užival je vsesološno zaunanje. Bil je član ravnateljstva Južnoštaierske hranilnice od časa njene ustanovitve do konca in več let nien podpredsednik ter član ravnateljstva Posojilnica ves čas. kar je bil v Celju. Z veliko liu-beznijo je žive! za svojo rodbino, za svojo ženo in otroke. Umrl je vzor mož. kakor jih je malo in kakršnih bi želeli še mnogo, mnogo. Za njim Dlaka niegova rodbina, za njim na olakamo tudi vsi, ki smo ga poznali. Pokojni notar g. Det'ček. sprejmi od nas zadnii pozdrav: Z Bogom!« Besede g. župana so se navzočih globoko dojmile in marsikomu sc je po-rosilo oko. V grob je legel mož. koiepa ime bo ostalo vsem v častnem spominu. Slava notarju Juriju Detičku! treba zavreči diletantizem in biti cel mojster. Temu mojstrstvu se te dnj ob stoletnici učenjakovega rojstva klanjamo s hvaležnostjo in spoštovanjem. Stoletnica Oaničicevega rojstva Vuk Karadžič. Liudevit Gaj in Djaro Daničič so triie veliki možje srbohrvat-ske preteklosti. Vuk Karadžič je prvi občutil in naslutil mogočno silo žive narodne besede. Pokazal je, da je jezik tisti element, ki spaia ljudstvo in ustvar-ia lepe ali grde, svetle ali črne, po so ga izvabljale ven. ven do gospodarskih kmetij« skih poslopij v Šiško, Vič, Udmat, na Barje, Posavje in celo notri do Kamnika. Njega, va spscijaliteta so bile kokoši. Ponoči ko je vse mirno spalo po hišah na vasi aa je pritepel čez dvorišče tiho kakor senea in pogledal z bistrimi sivimi očmi kje prenočuje pernati svat. Bil je bolj nevaren kot vsaka lisica ali dihur, kajti navihanec se ni zadovoljil z enim ali dvema kotnado« m a, pobral je naenkrat po pet, Sest koma« dov in to najlepše. Varnostnim organom po deželi in v poli. cijskem okolišu je bilo zadnje 4 mesece pri« javljenih nebroj tatvin kokoši. Posebno ored prazniki skoro ni bilo dneva, da ne bi zmanjkalo tam ali tukaj toliko in toliko čopk. Vse je kazalo na to, da straši v okoli« ci človek ki se specjalizfra na tovrstne tat« vinc. V pondeljek ponoči »e je eglasil kokoser tudi pri posestniku in g'wtilni5arju Jakopn ču in njegovem sosedu Cedilniku in pobral pri prvem in drugem skvpno šist koWi Cim jc Jakopič zjutraj tatvino opiail, mu je takoj prišlo na misel da bi jih m al t*t odnesti na trg v Ljubljano. Odpeljal se je zato takoj v Ljubljano. Na Vodnikovem trgu je res kaj kmalu opazil okro« 50 let« nega moškega, ki je pomij ii v nakun edino mu šc preostalo Jakopičevo kikcs. Jakopič jo šel takoj po stražnika, prodajalec, ki ie slutil nevarnost, pa jc medt.-n zginil, kot bi ga vzel vrag. Imel pa je smolo, kajti vneti zasledovalec ga je kmalu z >pet našel in sicer za vTatmi gostilne «Pri belem "ob lni«. To pot se mu beg ni več posrečil hi je bil aretiran. Na policiji je priznal, da se piše France d ztata ecinčka 1 2 ...... - _ 4nnkrai3em speminv. ŽMnski sejem v Dolnfi Lendavi dne 17. t. m. je bil zelo dobro obiskan. To pot so prišli tudi Italijani ki so nakupili 12 vago. nov večinoma debelih bikov. Cena lepi ži« vini je bila 7 — 10.50 Din. Dolnje-ljtndavska Orjuna. Mestna orga« niaacija Orjuna v Dolnji Lendavi je raz. širila svoja delovanje na samo granico: Ta. ko ima sedaj prvi rod v trgu, 2 voda, od katerih tvori enega članstvo samih vrlih do* mačinov na meji m četrti vod se skoro osnuje tudi n« graniei v drugem kraju. Ob nedeljah prireja organizacija izlete v nara. vo, kjer moštvo vežba ie se vsestransko vzgaja ▼ naciionalnem duhu. ognjevito in tehnično popolno zstigrala obširni spored in na splošno željo dodala še mnogo točk. Oba sta bila deležna navdušenega odobravanja številne publike. Več o koncertu jutri. Zagrebška opera v Dubrovniku. Zagrebška opera se pripravlja na turnejo po dal-natinskih mastih. Dne 6. maja se pripelje v Dubrovnik, kjer bo še iatl večer predstava. Na repertoarju dubrovniške*a gostovanja so opere: Ptkova dama. Lakmč, Pigarova stvaba Sevilski brivao, Rigoietto, Cavalle-ria rnstkana, Pagliaccf in Carjeva nevesta. Novosadsko gledalliče v Sombor«. Dramski ansambel rovosadskega gledališča odpotuje na desetdnevne gostovanje v Som-bor. kjer bo prva predstava francoske komedije -Oeorgetta«. v kateri Igra glavno vlogo gdčna Julija Knčeta, ki nastopi tudi v 3§oH z* kokotec. Drame, ki se bodo Herale na tem gostovanju so zrežiral gg. Vere-Jtegin Vesnič tn Brana. Nastot četlsta Jura Tka!96a skop«© « orkestrom. Zagrebški virtuoz za čelo Jure Tkalčlč priredi dne 2. maja koncert s sodelovanjem orkestra. Na programu te prireditve »ta koncerta skladateljev Haydna (D-dur) »n Sthomanna (A-nsoI) ter Tkalčičeve sijajne varijacije aa medžimursko pesem »Tužna roža«. Orkester bo vodil prof Lhot-ka. Koncert pa obeta biti eden najintere-santnejšlh giasbea:h prireditev letošnje se-aose v razvajenem Zagrebu. Premijera operete «Plerrot Ilo«, katero je zložil Ivo Tijardovič bo v Zagrebu dne 24. t. m. v naslovni vlogi nastopi Milan Se-pec, v ženskih vlogah pa dame: Polokova, Ojungjenac in Popovičeva. Poleg drugih nastopi v opereti tudi priljubljeni zagrebški komik Grund. Konec gledališke turneje varaždinskeca gledališča v Koprivnici. Aasambel vaTaZ-dtnskega gledališča, ki je doma zaključi! svojo sezono in se podal na turnejo po hrvatskih mestih, je gostoval za praznike dva dneva v Koprivnici. Uprizoril je Ozrizoviče-vo dramo »Vu6ma«, Tolstojev d ra molet ,Ona i« vsega kriva« tar Begovicevo eno-dejanko »Osat«. UprHcrKev vseh treh del Je bila odlična. Kljub tema ie moral ansambel gostovanje »staviti ker je bil poset predstav škandalozno počel Provinca!« publika ie baje bojkotirala, šgraice radi tega. ker knajo v svoji sredi dva Srba in ker M) dajali stvari ki bi utegsBe »izpriditi-imlomeKane. Tenorist dr. Adrflan v Oradcu. Slovenski tenori« dr. Adrijan, ki je že ponovne pel z lepi« uspehom v Ljubljani, je nastopi! te dni v Gradcu, v rlogi dona Jos£ja v Blzetovi operi »Carjneu«. Lis« omenjajo i lasti pevčevo dovršeno kar.Bltao ter se spominjate njegovega Maarice v lanskem •Trubadurju«, s katerim si je pridobil dr. AdrHa« tudi pri nas #mpatijc gledališkega občinstva* ]omače vesti '* Masarybova proslava v Sloversigradcu je minulo nedeljo prav lepo uspela pod okriljem tamošnjega Sokola. Večer je ob 20. otvorii v dvorani hotela Go! ob številni udeležbi občinstva slovenigraški starosta g. dr. Železnikar. O Masaryku je poljudno predava! prof. dr. Dolar i« Maribora, tenorist g. Živko pa je zapel par krasnih pesmi s sodelovanjem svojega brata. Občinstvo je navdušeno sprejelo izvajanja predavatelja in tenorista ter še po oficijelnem delu sporeda vztrajalo t animirani zabavi. * Izpremetnbe v državni službi. Pri poštnem in čekovnem uradu v Ljubljani so prevedeni: direktor dr. Ignacij Rutar v 4. skupino I. kategorije tajnik dr. Vladimir Vidmar v 7. skupino I. kategorije, šef knjigovodstvu Rudoli Rozman v 1. skupino II. kategorije, uradnik Ivan Planine v 3 skupino II. kategorije in uradnica Klotilda Žlindra v 3 skupino II. kategorije. — Janko Jerala, doslej uradnik inšpektorata ministrstva za uarodno zdravje v Ljubljani, je imenovan aa arhivarskega uradnika v 1. skupini III. kategorije pri bolnici v Vojniku. * Odvetniški izpit je napravil v Ljubljani primorski rojak g. dr. Ciril Kraševec, odvetniški koncioijent v Mariboru. Kakor sli-Simo se namerava g. dr. Kraševec naseliti v Gornji Radgoni, ki bo s tem pridobila agll-»o delovno moč na narodnem polju. Čestitamo! * Izpolnitev poštnega prometa v mariborski oblasti. S 1. majem prične med Mursko Soboto in Dol. Lendavo preko Dobrovnika prevažati pošto poseben poštni auto, ki bo seveda sprejemal tudi osebe. To bo velikega pomena za razvoj prometa v tamošnjih krajih. * Himen. Poročil se je na Brezjah gospod Ferdinand C i r m a n tz Št. Vida nad Ljubljano z gdč. Jožico Derčarjevo Mlademu paru iskrene čestitke! * Dalmatinski sodni arhivi. Poseben delegat našega vnanjega ministrstva prevzame jutri dalmatinski sodni arhiv v Gradcu. * Notarska vest. Lavoslav Sevnfk, doslej i'otar v Rogatcn, je 17. t. m. pričel poslovanje na novem službenem mestu v Ormožu. — Razpisano .ie notarsko mesto v Kostanjevici, odnosno drugo notarsko mesto, Id bi se izpraznilo po premestitvi. * Proti korpulenci (debelosti) učinkuje edinole preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablette. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus). * Obiskova'cem Zagrebškega velese!raa, ki se vrši od 25. aprila do 4. mala t. 1. sporočamo, da se dobijo sejmske legitimacije aa polovično vožnjo pri Tourist-Offlce, pa-Sača Ljubljanske kreditne banke. 828 * Smrt angleškega oilclrla v Dubrovnika. V Dubrovniku je umr! te dni Jolin Ross Ga-He, podpolkovnik angleške vojske. Prišel je v Dubrovnik na oddih. Vsled nesrečnega slučaja si je pri britju zastrupi! kri in ie vsled tega nastopila smrt. Pokopan je bil ob ■obilni udeležbi dubrovniškega občinstva na pravoslavnem pokopališču. * Razpust društva. Splošna železnlčarska organizacija Jugoslavije s sedežem v Ljubljani in njene krajevne skupine v Ljubljani I, Ljubljani II, Spodnji Šiški, Borovnici, Za-kigu, na Rakeku, v Logatcu, na Zidanem mostu in v Trbovljah so na podlagi § 24. društvenega zakona razpuščene. ker »o prekoračile statutarno področje. * Pobiranje vodarlne v Novem mesto.. Z aaredbo velikega župana ljubljanske oblasti se mestna občina novomeška pooblašča, da sme v letu 1925. za delno kritje stroškov za popravila in vzdrževanje vodovoda pobirati 10% vodovodno doklado. * Kolodvorska restavracija Je razpisana na postaji v Rogaški Slatini, na postaji v Brežicah pa kolodvorska okrepčevalnica. Uporaba se prične 1. julija, traja eno leto in se evetrtuelno podaljša. Licitacija se bo vršila dne 22. maja ob enajstih pri ekonomskem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani (v III. nadstropju »Ljubljanskega dvora«). * Zadružna elektrarna v Framn. Kakor nam poročajo, se je prošlo nedeljo vršilo pri župano Potočniku zborovanje Interesentov iz framske občine v zadevi elektrifikacije. Po referatih, ki sta jih podala za falsko elektrarno Inž. Kiepach, za celjsko Zadružno svežo pa ravnatelj Lesničar, se Je sklenHo ustanoviti tudi v Framu zadružno elektrarno. ki bo v občini zgradMa električno omrežje In razdeljevala falski tok med svoje člane. Zanimanje ta to akcijo ja v občini zelo živahno. Sedai manjka samo še Gor. .Polskava, da ni elektrlficirano celo vznožje Pohorja cd Maribora do Slovenske Bistri- * Mesto sreskega šnmarskega referenta se odda pri srezkem poglavarju r Krškem. Prosilci naj vložs prošnje po službeni poti najkasneje do 10. maja. Prosilci, ki ie niso v dc»avni službi, morajo priložiti prošnji rojstni in domovinski list, izpričevalo o vseh opravljenih visokošolskih izpitih in o državnem izpitu za samostalno vodstvo iumar-skega gospodarstva, zdravniško in nravstveno izpričevalo, potrdilo o ureditvi vojaške obveznosti, morebitni poročni Ust tn krstne liste otrok ter končno kratek opis dosedanjega delovanja, oziroma službovanja. * Dr. Markovi pobegnil lz zapora Is Ce- tinja poročajo, da je predvčerajšnjim popoldne pobegnil iz sodnega zapora znani vodja črnogorskih odmetnlkov dr. Vtikašln Markovič. Kakor znano. Je bila na Marko-vičevo glavo razpisana nagrada v znesku 50.000 dinarjev. * Povratek naših kolonistov t« Maeedonl Je. Iz Dolnje Lendave nam pišejo: Še vedno prihajajo na našo granico kot nase!jenlk! agrarne reforme oni nesrečneži, ki so leta 1919. in 1920. odšli v največji nad! na Ovčje pol.ie v Macedonijo. Pred dobrim tednom so se naselili tudi 4 Blejcl. nekaj Štajercev ln Primorcev. Neznosna suša, ki Je vladala na Ovčjem polju 4 leta. malirija in druge podobne bolezni ter nezg »ie so skoro uničile tamkajšnje koloniste. 99 družin je pustilo tamkaj 347 grobov, večin.ima ctick in starcev. Upamo, da bedo nalj ob-la»ti priskočile te-n nesrečnežem na pomoč, li se opomorejo vse. za silo. * Vlom! po deželi. V vinogradsko poslopje Ludovika Smoleta v Ledini je pred nekaj dnevi vlomil Ivan Jake, ooma Iz Sevnice ter odnesel več steklenic vina, žganja ter več razne obleke v skupni vrednosti 2560 Din. Tat je po dejanju pobegnil — Skozi okno je bilo vlomljeno v noči na nedeljo v hišo Josipa Marinška v Gorenjah pri Stari cerkvi. Tat je po hiši vse premeta! in odnesel za 3250 dinarjev moške in ženske obleke, 210 Din gotovine in nekaj dragocenosti. * Grozen zločin vojaškega dezerterja. V Petrovaradinu se je na pravoslavno veliko-noč odigral grozen zločin. Pri takoimeno-vanih beograjskih vratih je bil na straži Ar-navt Muktar Hasan, ki je bil svojedobno že dezertiral od vojakov. Ko sta prišla mrmo poročnika Milan Pavič in Dušan Kokotovič, je ustrelil oba, potem pa še nekega polkovnika. Nato je Hasan pobegnil proti Fruški gori, kjer je ustavil nekega seljaka in ga s orožjem prisilil, da mu je izročil svojo gornjo obleko. Zasleduje ga vojaška patrulja, a doslej brez uspeha. * Strašna rodbinska drama se je odigrala te dni v slavonski Orahovld. Seijak Joso Puhl, ki Je ba silno ljubosumen, je svoji ženi poneč« s sekiro preklal glavo. Bila je takoj mrtva. Morilec se je sam prijavil orožnikom. * Težka letalska nesreča se Je predvčerajšnjim pripetila v Jasenicl Pri Mostarju. Kapral Perovič se je bil s pilotom dvignil v letu približno 150 metrov visoko. Močan vrtinec Je prevrnil aeroplan. ki je padel na tla ter pokopa! pod seboj Peroviča in pilota. Ob sta bila težko poškodovana. ISte se za takoi ce. 500 težakov za podiranje snkolskega doma na Taboru Sprejme jih uredništvo .Slovenca* ^MKOZOKUO! če kupite nogavice brez žiga .ključ', ker eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro, zeleno ali zlato) „klju6" traja tako dolgo kakor Štirje pati drugih. Kupite eden pat in prepriča če sel «-» vt Van Kaste r kakao Poljska pevka v Zagrebu. Dne 7. maja nastopi v Zagrebu na kor^ertnem odru absolventka bivšega peterburškega konserva-torija, učenka skladatelja Glazunova Olgina Mayvvaldova, soproga zagrebškega vice-konzuia poljske repubKke. Pela bo vokalne skladbe skladatelja Niewadomskega, Sy-7smanowskega, Karlowitza, Noskovskega ln Zelenskega. . Jubilejna razstava slikarja Bete Clkoša v Zagrebu. Dne 3. maja se otvori v zagrebškem umetnostnem paviljonu razstava, ki bo nudila pregled dosedanjega dela slikarja Ci-koša kateri praznuje letos 50 letnico svojega rojstva. Cikoš Je eden Izmed stebrov sodobnega slikarstva na Hrvatskem. Intimni glasbeni večeri v feplltn. Sledeč stopiniam Hrv. glasbenega zavoda v Zagrebu prirejate Intimne glasbene večere klasične in moderne mnzike v Splitn ga Mary 2eželj in Katlja Pavičičeva. V pondeljek dne 20. aprila se je vršil že tretji glasbem večer, na katerem sta bila zastopana dva velika klasika: Haydn s sonato za klavir v Es-duru in z Reiterjevtm kvartetom te- Mozart s koncertom za violino v D-duru ter Fantazijo-sonato za klavir v C-moiu. Program za godainl kvartet so absolvlrali domačini gg. Nonvellier, dr. šlaus, Siriščevič in Grisogono. Koloraturka Tinka Vesel-Potla v Brna. Koloraturka zagrebške opere, v Ljubljani dobro znaša sevka n Tlaka y.wel-EolU fe nedavno gostovala v Brnu na Moravskem. Pela je operne arije in pesmi, med drugimi tudi vlogo slavca iz Braunfelsov« opere »Ptiči«, s katero ja dosegla še nedavno r dunajski Voklsoperi sllajen uspeh. Umetnica je bila deležna popolnega priznanja občinstva bi kritike ter je morala dodati arijo lz opere »Lakmč«. Ga Vesel-Polla Je bila svoj-čas članica brnskega gledališča. Nova Sem BenelllJeva drama »LJubav. na tragedija« se J« pred kratkim Igrala v rimskem gledališču »Valle« ter je dosegla Izreden aspeh. Pisatelj Js mora! slediti pozivu občinstva in priti tridesetkrat pred ram-po. Svetovno gledališče t Newyorka. Iz Newyorka poročajo, da se bavl neka tamo-šnja skupina umetnikov z načrtom ustanovitve svetovnega gledališča, ki bi imelo pred Metropolitan-opero to prednost, da bi uprizorilo vsako sezono Sest tujih del. Družba namerava kupiti neko gledališče v new-»orškl gledališki četrti. Oledallšče bo uprizarjalo tudi drame In se že tozadevno pogaja z evropskimi pisatelji Schnltzlerjem. Capkom hi Werfk>m. Beethovenova »Mtssa solemnls« ▼ zagrebški stolnici. Zagrebško pevsko društvo »Lisinski« bo Izvajalo skupno z zagrebško filharmonijo dne 29. t m. t domači stolnici Beethovenovo »Misso solemnls«, ki je pri dosedanjih dv«b produkcijah I»mtao ncnpla Iz Ljnbljane Ljudska hlgljeneka šila ▼ LJubljani Ker Je l ozirom na razpoložljivi prostor prl-glašencev preveč, so sprejeti v prvi tečaj ljudske hlgijenske šole le oni, ki so se priglasili do nedelje 19. t m. Za vse ostale se otvori v kratki dobi nov tečaj. Otvoritev prvega tečaja Je danes dne 22. aprila ob 8 uri v rlsalnicl državne realke v Ljubljani Lep odgovor. Na nesramen napad nedeljskega »Slovenca* na sokolski Tabor odgovarja napreden trgovec v LJubljani z darilom 1000 Dn ta Turkov fond za Tabor. Iz istega nagiba so darovali po 100 Din: brat Andrej Kneisel. nadalje zaveden Krakovčan in pa neimenovana oseba. Posnemajte! u— Orjunaše pozivamo, da se udeleže v krojil pogreba člana Orjune Šiška br. Mirka Kavčiča ki se bo vršil danes ob 3. url popoldne iz bolnice. — Oblastni odbor. 82i Ljubljanska akademska omladi-na sklicuje skupno s kulturnimi organizacijami dne 23. t. m. ob pol 7. zvečer protestno zborovanje ▼ zbornici univerze radi sramotnega in nekulturnega nastopanja italijanskih fa*istovfko-poli-cijskih oblasti t>roti našemu odličnemu znanstveniku g. prof. dr. Vebru. Pozivamo vso narodno čutečo javnost, da da dostojnega izraza ogorčenju nad tem sramotnim činom, ki ni običajen med kulturnimi naredi, in se zborovanja v velikem številu udeleži. u— Večer zenltistlčne umetnosti ' * ".Iztek ob 8. ur! zvečer predava v Mestnem domu zenitistični pesnik Branko Ve P-Mja-sV o najnovejšem umetnostnem pokretu * Evropi Predavatelj bo pr.leg akademskrga raz laganja tudi recitiral nekai zenitistične po« z'Je na povsem nov, originalen način C« lotni program je vrlo pester in vse'in-sko nenavadno zanimiv, kaltl gospod Branko Ve Poljanski bo med drugim govoril tudi o fantastični logiki, s katero postaja sam zenitizem izraz svoie dobe. «Ba'kan:zaciia Evrope je edini spas novega človeka!!« To je ena giavnih tez zenitizma. Razumeti je treba, da zenltizem nosi v sebi možnost ostvaritve največjega ideala modernega človeka — a to je: večna mladost. O vsem tem bo govoril Branko Ve Poljanski s povsem novo ora*orsko tehn ko, ki ni bila znana niti v starem Rimu niti v Atenah. Večer zenltlstičnc umetnosti bo gotovo privabil v Mestni dom čim večje število poslušalcev. u— Bivše Trlglavane. ki »o »e udeležili proslave 50-letnice akademskega društva »Triglav« v Mariboru tn trdi vse ostale bivše Triglavane uljudno vabimo, da se ude'e-že sestanka danes, v sredo dne 22. aprili ob pol 21. url v restavraciji »Zvezdi.. — N^ dnevnem redu Je razgovor o važnem vprašanju. — Poverjenlštvo. o— Šah z živim! figurami ki ca priTedi «Atena» dne 1. maja pod vodstvom mojstra Milana Vidmarja bo proizvajalo z ljubeznivim sodelovanjem .Šahovskega kluba, članstvo »Atena. v zgodovinskih nošah. S24 »— Avtomobllna zveza t Posaviem. Tvrd ka Adamič & Comp. orvori v nedeljo dne 26 aprila redno nedeljsko in praznično zvezo med Ljubljano bi Posaviem. Opozarjamo na današnji Inserat. n— V društvu »Soča. v Ljubljani se vrli v soboto dne 25. aprla v salonu pri .Levu. 20. in zadnje predavanje v tej sezoni Ta večer predava unlv. prof. g. dr. Aleksander Blllmovlč in sicer prvič v našem društvu o narodnem gospodarstvu o temi: »Papirnati denar.. Na to zelo aktualno ln veleintere-santno predavanje opozarjamo vse člane in prijatelle društva, da se ga v obilnem što-vilu udeleže. Po predavanju prosta zabavi z godbo In petjem. Začetek točno ob pol 21 url Vstop vsem prost. u— Veselica Ruske Matice. V »oboto dne 25. aprila priredi Ruska Matica v prostor h akademskega društva »Jadran, (bivša are-na Narodnega doma) veselico. Cisti dobiček Je namenjen knjižnici Ruske Matice. Začetek ob 20. url Vabljeni io Član! In prljatelll Ruske Matice. n- Oostlhta na Tržaški ee-tl 8t. 4. popolnoma prenovljena, na novo otvorjena. Točijo se najboljša domača In dalmatinska vina. Za obilen obisk se priporoča Fran Medica. lastnik. L o— Jadranska Str?f»- Občni zbor »Ji-dranske straže, v Ljubljani se vrši v soboto dne 25. aprila ob 20. uri v restavracij •Zvezda*. o— Reševalni avto. Mestna občina ljubljanska si Je nabavila sanitetni avto za pra-voz bolnikov. Reševalni voz s konjsko vprego, ki sicer ostane še nadaiie v uporabi, se je v nujnih primerih, z'astl v okolici izkazal za prepočasnega. O reševalni akel i v krajih, ki so nad eno uro oddaljeni od Liuh-Ijane. pa dosedaj »ploh ni bilo mogoče go-vorltl. Reševalni avto bo za'o na razpolago le v resnih, težkih in nujnih P;l™;!h: posebno pa bo mogel koristiti na deželi Pristojbine za avto znašalo v mptnem pome-rlju za vsako vožnjo 80 D n izven mestnega pomerila pa poleg tega še 0 Din za vsak pričet klometer. Za reševaln voz » konl-sko vprego pa znašalo Pristojbine v me*; ta revne »lole 10 Dhi. »Icer 50 Din. v rko-lld pa za vsakogar po 100 Din za vsako pričeto uro. . c- Vandanzem Neznan! ponočnjak! so ▼ noči na 20. t. m. Izru posestniku lanku Kocjanu v Jeranovl ullC vrtno ogra!o ter mu prizadejali s tem okrog 200 Din šk"d» Bržčas isti zl&ovcl m podrl! nadali« i« tU Opekarski cesti ieseno klop, na Cesti na Lo» ko pa Izruvali železen drog z označbo hi-dranta. Posurovelost »ekaterlh ponočnjakov presega že vse meje, zato bi bilo umestno, da »e j;h eksemplarično kaznuje. u— Policij ke prijave. Od pondcljka ns torek so b!!I prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek kaljenia nočnega miru, I prestopek žaljenja straže. 3 pretepa, 1 poškodba tuje lastnine, 1 pose«: orožja brez dovoljenja, 5 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 priredrtev z godbo brez tozadevni« dovoljenja. Aretacija se ni izvršila nobena. u— Umrli v LJab'J-nl Včeraj so bili prijavljeni sledeči amrtni slučaji: Ana Skobec, dninarica, 30 let. — Helena Eržen. s!užk!n'» 71 let. — Josip Kunčič železniški uradn'k v pok., 71 let. — Antonu Peratu, tobačnemu delavcu sta umrla dvolčka, sinček In hčerka, par ur po rojstvu. — Mirko Kavčič, bančni uradnik. 25- let. — Ivana Žalec, delavčeva žena. 46 let. Iz Maribora a— JngoMov. - češkosliv. liga opozarla občinstvo, zlasti pa svoje č'ane, na predavanje češkega ciklusa v Ljudski univerzi Tako predavanje se bo vršilo zopet v četrtek dne 23. aprila, ko prodava g. dr. Mesesne! o češkem slikarstvu. Ne bi'o bi častno »a Maribor, ako bi bilo predavanje zopet tako slabo obiskano kot poslednje. a— Samomor. V pondeljek zvečer se Je obesil 40-letnI Slmon?č, hišni posestnik v Pobrežiu in kovač v delavnici Južne železnice. 2ena ga je našla mrtvega v drvarnici. Baje je izvršil samomor iz obupa, ker je t« dni izgubil dve jako dragi pravdi. a— Predavanje o č:šlil literaturi, ki ga je ime! v pondeliek zvečer dr. Burian iz Ljubljane v Ljudski univerzi je ob'»ka!o odlično občinstvo. Vendar se kaže, da Je vsled prelepih pomladanskih večerov predavateljska sezona za enkrat že mimo. Trebi sa Je peč zadovoljiti s skromnelšo udeležbo. Ljudska univerza bo s češko serijo še nadaljevala. Za vel ke počitnice pripravlja celo večji ciklus predavanj za Izobraževalni tečaj l]ud*košo'skegs učiteljstva v Mariboru a— Lekarnar K9nlg prosi objave, da ii bil na sobotni burševskl knajpi pri Halb- idiiL a— Stuodeja la Žebota nad dr. Pivka s.i os'., li mariborski klerikalci v pondeliek zve čer na svojem shodu v Gospodarski banki. Čeprav so že par tednov s cirkuško reklamo bobnali In od moža do moža agitlrali za ogromen obisk, je vendar mala dvoranica zevala praznote. Prišlo Je le okoli 180 Hud" in Se tem Je mora! g. Smodel priznati brez ovinkov «da se zbirajo temni oblaki nad SLS*. Nič več zanimivega nimamo poročati o tej SLS-maniiestaciJI za avtonomijo Klerk?lni strah pred špijonom dr. Plvkom je od dne do dne večji in to po pravici a— O češkoslovaSkem 'likarstvn bo v čo-trtek dne 23 aprila predaval v Ljudski univerzi r. dr. Mesesne! iz Ljubljane. Želeti le. da bi bilo to predavanje bol| p>sečeno kot je bilo ono v pondeljek o literaturi. a_ Glasbeno zgodovinsko besedo priredi v petek dne 24. aprila v siavnostn' dvorani moškega učiteljišča Zgodovinsko društvo a predavanjem prof. Druzoviča in izvajanjem *kladb naših slarlh tn novejših skladateliev Pevske točke zapojeta gospa Druzovičeva in g. 2h ko. a— Nov reJlln! avto je včeraj prejela mariborska požarna hramba iz Gradca. Ob'a-stvo Je dovolilo carine prost uvoa »vtemo-bil*. Iz Celja Zbor demokratsko »trftitfe v Celin. Danes dne 22. aprila ob 20. url se vrši v mal' dvorani Celjskega d">ma zbor demo-kratske stranke za Celje in okolico. Poroča poslanec dr. Pivko, ki pride s popoldanskim brzovlakom ob 15. uri v Celje, kjer bo nato v redakciji .Nove D be. sprejema! stranke v važnejših zadevah. Naša vojska. V nedeljo popoldne Je bila na Starem gradu četa vojakov - rekm-tov 39. pešpolka t svoiim komandirjem, k' Hm Je pokazal lepo celjsko okolico in ob iasnll kra*ko zgodovino s arega grada. V črnožoltl Avstriji pač nismo videli na Izletu med vojak! oficirja n»!man! pa Se ob nedeljah. — Več Izletnikov. Iz Trbovelj t— Prf včerajšnjem poročilu o gostovanju dramatičnega odseka Udruženja vojnih In« validov iz Ljubljane »e nam Je vrinila ne. ljuba pomota. Pri nekaterih igralcih, ki »o se potrudili Igrati kolikor le mogoče neresnično in afektirano smo Imenovali Accetta namesto Rarguaa. Aeeetto je Igral celo naj. bolj dovršeno, tako da so obstojala stave, da ni ženska in da Je ženska. t— Za Sv. Planino ao eksnedlrall akori Trbovlje nov zvon. ki tehta 695 kg in ga Je vlila mariborska livarna. Vozovi ii> konj' »o bili lepo okrašeni z venet in zastavicami Opazili smo, da so se fantje na konjih bolj dostojno obnašali kakor zadnjič, ko ao pi. janl padali ra* konj. t_ Včeraj 21. t. m. ob 4. pop. ae je vršila v oakrbovalnlci za dojenčke predala poslov starega odbora Društva za varstvo otrok novemu odboru, ki ae Je 7. t m. konatlhii. ral takole: predsednik: Anton Zupančič III. namestnik: Franc Snller, tajnica Ana La. pornlkova. namestnik Stanko Kolenc. bla. gajnik Frane Jagar. namestnik Ivan Dimic. odborniki: Ivan Novak. Franc Košir. Jurij Hraste!. Franc K-der. Jože Zelen io zmanjšali Zidati bi se moralo že lansko leto. Toda samo par vozov opeke, par hlo^ dov In velikanski napi«, da se g'«di bolni* c« »e na stavblšču posmehuje trški občin* •n drugim lahkovernim darovalcem. Sušljs se marsiV-aj med ljudstvom zato bi bilo po« trebno d« bi usmiljeni bratje po'ožili javni račun o nabranih darovih in o njih porabi ter točno izjavili z«k«j ne zidajo, oziromc kedaj bodo res začeli z gradbo bolnice. Mor da bi bilo umestno, da bi trSka občina vzel« zadevo v roke, ker je ona na izvedbi pro« jektiranega načrta najbolj Irteresirana. Trško občino čaka še velika naloga za bo* dočnost: zgradba telo potrebne občinska hiše n« mestu »tare. ki b! nudila vsem ura« dom in tudi tistim, ki »e morda še nast«» nljo v Ljutomeru, gostoljubno »treho. Mor« da bo to ekaistenčno vprašanj« bodočnosti trga. OmenIH moramo *e eno »melo podjetje: Sokolski dom. GradiH »e Je začel v lanski pozni jeseni. Želimo mu uspešno nadaljev«. nje in skorajšnjo dogotovitev. da bo kultur« no ognjišče vsega naprednega življa eclega M&ijkcga polja. «JUTRO» št, 94 -9 Pomlad v Parizu (Dirke in damska moda. — Na starini Sejem.) Pariz, 20. aprila. Pomlad je prišla v deželo ... in prijele so se zopet konjske dirke v Lonj?-champsu, pri katerih se zbira vsa pariška eleganca. Sedim na klopi v Avenue du Bois de Boulogne s starim Pariža-tiom, svojim dolgoletnim znancem in opazujeva, kako se pešci in avtomobili vračajo z dirke. Jaz nisem ravno dobre volie, čeprav se ie po dolgih meglenih in deževnih tednih prvič pokazalo solnce, moj znanec je pa še slabše volje. _ »Spet nova pomlad, ki se začenja, mi reče vzdihujoče. Pa je skoraj taso melanholična, kot so bili v moji mladosti konci jeseni. Kolikokrat sem opazoval ljudi, ki so se vračali od dirk! . . . Takrat je človek videl še kaj zanimivega, nove damske obleke, nove klobuke . . . takrat je moda še nekaj veljala ... Da. da . . . moda izg'nja. kot vse, kar je iz preišniih časov. Sicer mi je dobro znano. da se letos oblačijo dame v nekak moški površnik, ki ie podoben vreči — zakaj jo imenujejo »redingote« mi pa ni iasno — lani tega še niso nosile, vendar to ni nobena prava novost, to je samo poslabšanje moške enostavnosti, na kateri so našle svoje do^adajenje. Verjemite mi. mode ni več! Krojači so nas skušali še pred nekaj leti prepričati. da nam bodo spet ustvarili prave obleke ki jih bodo nosile prave ženske s pravimi prsi in pravimi boki. Toda s tem ni bilo nič! Pravih žensk ni več... obstojajo samo moškim podobna bitja . O, če bi bili vi poznali ženske mojih 'mladih let! Nosile so lase, pa kakšne! Imele so prsa in boke . . . ln nosile so prave obleke, komplicirane in polne našivov in okraskov ...» Jaz teh žensk nisem poznal m tudi nisem mnenja mojega starega znanca. Parižanke se mi zdijo prav chic m a la rnode kliub temu. da se njih obleka vedno boli približuje moški. Daje jim to nekai športnega, krepk3ga in pri moji veri, to mi ugaja. Ce bi še opustile barvarne obraza, ustnic in trepalnic, bi bile vsekakor še lepše . . . — Naslednjo nedeljo sem se pa namenil drugam, na krai. kamor moda ne ceže • • na starino, na »Foire a la fe-rail'e» Tu prodaiaio vse. česar si more srce poželeti: staro perilo, svilene nogavice, pletene kravate, mnogobarvne šale itd., itd. Vse leži križem: umformskl gumbi, vratne kliuke. svečniki, kositreni vrči. slike in risbe, kupi starih, deloma že j "raztrganih knjig, čelade Napoleonovih dragoncev in stare kavalenjske sablje. ure in kamenje ... Lepo vreme ie privabilo veliko množico liudi. ki se počasi sprehaja med razstavljenimi stvarmi, se ustavlja m src spet r.aprei. V nekem kotu je atlet razgrnil preprogo po tleh in dviga uteži niegova žena. ali kaj. pobira solde <>d gledalcev Niemu nasproti sta dva muzikanta, ki godeta in pojeta zadnji kuplet slovite igralke, gospodične Mi- stinguett: On fait une petite belotte, Et puis ca va • . . | ves zbor okoli stoječih zažmga refren. predno gre na «un demU. na časo P'Va- . X- i. , — Kdor se hoče pozabavati tako nekako. kot pred vojno v dunaiskem Wur-steiprateriu. nai gre na pariški sejem, imenovan »Foire aux Pains d Epices». To pa ni navaden sejem, temveč novo. slikovito mesto, ki dela velikanski šum in ro^ot in ki le zrastlo iz zemlje sredi Par^a. Vsako leto ob tem času se vrši ta sejem. «!a grande kermesse popu-i?ire» cd Vincenneskih vrat pa do sredo boulevarda Voltaire. Koliba stoji pole? kolibe. Šotor poleg šotora. Vse velika pariške komediie so tu zbrane: gledališče Collinet. Palača Tisoč in ene noči. krotilec Jouan s svojimi tremi abe-^skimi levi in lepa krotilka Joannita. Pazcn tega dva cirkusa in razstava morskih levov. Zanimivo je pa, da se na sejmu nahaja mnogo manj kinov kot pre'"šnla leta. _ _____ \ i im> i .......m i i l" 'i 'fr1 1 i TT^i 1 ' Frank C-^v: v< . TiVer na tancici s? Zadnio nedeljo sem bil na izletn, g-/ival sem prve dihe pomladi in gledal kipeče začetke novega življenja pri liudeli in naravi. Videl sem toliko veselih in srečnih mladih ljudi, ki so šele začenjali živeti in ki se jim je smehljalo življenie kot pisana trata, na kateri se igrajo otroci. Ko sem se vrnil v mesto, sem dobil kratko poročilo, da ie »danes ponoči umrl v bolnici medic;nec Kristijan D.» Kovica me je pretresla tembolj, ker mi ie neka motna misel, katere si prav za prav nisem bil popolnoma svest, kalila ves pravi užitek na izprehodu. Kakor črna vešča mi je frfotala pod solncem. med cvetiem in ljudmi. Na kratko vam tedaj povem to čudno storijo z medicincem Kristijanom. Mi ni mnoco na tem. koliko jo boste verjeli" toda priznati boste morali, da so duševni dogodki v našem življenju, ki se iih le naool zavedamo m ki so za nas lahko usodepolnL «Nocoi je zopet prišla.» mi Je takrat povedal Kristijan in nejasno gledal nekam daleč. . , .. ____, »Beži no. to so halucinacije, prenapet si od študija, pojdi k zdravniku!. «Ne. ne. poslušaj! Študiral sem do ene. Mesto je že spalo, sai veš ka; šna megla ie bila. Mnogo sem pulil in PU Na ogromnem »Narodnem trgu* (Plače de Ia Nation) vlada naravnost peklenski hrtišč in trušč. Nemogoče je. opisati vrtiljake vseh vrst. ki so Ka za-posedli in od katerih ima vsak svoje orgije, ki skušajo s svoiim bučaniem prekositi sosedove. Na'znamenite:še ko medi;e te vrste so: plešoče krave, ska-kaioče krave, bliskovita ko!e«a. ekscen-trik itd. Vse se vrti kot blazno, godbe mogočno bučijo od vseh strani, tisoč-clava vesela množici valuje med pestrimi kolibami . . . človeku se začne v ter- c"rendaju kar v glavi vrteti. Naj V • • vet" m najmanjši Francoz Francoski listi nriobčmVo eksotično dvojico, ki bi si lah':o služila lepe novce. ako bi skupno nastopala v cirkusu. Baje pa ž'vl*a v^t rrivntn^a jn no- Drama ljubosumja v Londonu četa kovati kapitala iz smole, s katero se ju ie spomnila usoda. Velikan je Ar-mand Bronner. rodom iz francoskih Alp ob švicarski meji. star 34 let. visok 2 m 28 cm in težak 187 kg Pritlikavček. ki stoji poleg njega na stolici. a mu vkliub temu komaj seže do pasu. je 21 letni Robert Janiere, visok 79 cm in težak 28 kg._____ Zdravnik osl^ol med operacijo Na kirurgičnem oddelku klinike v Se-gedinu na Madžarskem se je pripetila koncem preteklega tedna nenavadna nesreča, ki ie menda doslej nrva svoje vrste. Zgodilo se ie. da je zdravnik oslepel med operacijo. Asistent klrurgičnega oddelka sege-dinske bolnišnice, dr. Fillpp. je operiral ves dan in ie bil že preccj izmučen. Pozno zvečer ie bil prinešen v bolnišnico hudo bolan paciient. ki ga .ie bilo treba takoj operirati. Pred operacijo so ca cbsenčill s krememakovo svetiliko. Ko so svetiliko izključili, so prišli vsled neprevidnosti močni žarki v oči asistenta. ki je takoj zadobil močno vnetje oči. Kliub temu je dr. Filipp nadaljeval nujno operacijo, tekom katere ie moral v svoio nesrečo ugotoviti, da njegov vid vedno boli peša. Ko ie zdravn:x končal operacijo, se ie onesvestil. Kirurg je prišel sicer kmalu k sebi. vendar so zdravniki ugotovili, da ie oslepel na obeh očeh. Prihiteli so njegovi tovariši, ki so ga ta':o) operirali. Vendar pa ni gotovo, ali se bo operacija posrečila. Tako ie postal znameniti operater žrtev svoiega poklica, kakor že mnogi pred niim in menda še tudi za njim. Vsak poklic zahteva nač svo'e žrtve. V neki londonski bolnišnici je te dni preminula dražestna plesalka Grace Plackhallerjeva. Imela je rano na vratu in je povedala, da jo je zaklal neki mladenič, katerega pa ni hotela izdati. Dan nato se ie priclasil na policiji 18-letni Ernest Rhodes. Izjavil ie, da je on morilec komaj 16 letne deklice Policija, ki je temeljito preiskala zadevo. je cioznala naslednje podrobnosti: Phodes in Orače sta se seznanila pred dvema mesecema. Sestaia'a sta se po-J-ostoma v parkih, posečala kinematografa ter čestoVrat ponočevala do belega dn<> Tud' par dni pred smrtjo sta se liubinica sestala. Rhodes je spremil deklico domov ob 11. zvečer. Na raz-etanku ie zahteval od ljubice, da se mor? oglasiti pri njem čez dva dneva. Deklica le odvrnila, da tega ne more cforitl. Na ta odgovor je postal Rhodes fsVo liubosumen. da ie zahteval pojasnila. zakaj noče priti. Začela sta se trenirati in med prepirom se ie Orače rogala Rhodesu. češ da je nor. Rhodes je začel prisegati, da ne ljubi nobenega živeča bitia tako vroče, kakor njo. Orače mu je nato še enkrat povedala, da se čez dva dneva ne moreta sestati. Sklonila se je k ljubčku ter ga hotela poliubUi. a v tem trenutku je fant potegnil iz žepa britev in prerezal ljubici vrat V prvem h;pu ni čutila Orače nobene bolečine. Tiho je dahnila, da tudi ona liubi Rhodesa in ko je hotela dvigniti glavo, je začutila rezko bolečino na vratu Ker je imela rokav okrvavljen, je krikrila in kakor blazna zdirjala v stanovanie. kjer ie tako krvavela, da so jo morali oddati v bolnišnico. Rhodes ie imel zelo nemirn noč. Kaj ie storil, ni vedel: šele ko je -jrtraj kupil list in ga prečital. je razbral da je ranil ljubico do smrti. OMekel se je in stekel naiprej k svoiemu delodaj. "i, kateremu ie razložil slučaj, nato pa j? šel na policijo, kjer je dogodek natanč- , no oopisal. , Pokoina Grace. krasno razvito cek le. le bila tako plemenita v svoji duši, da ni hotela izdati imeni svojeca morilca ne domačim, ne policijskemu komisarju. Zato je Izcuba za Rhodesa tem težia in kesanje niegovo tem bridkejše. Saj se zaveda, da ie na tako nepremiš-lien način nconobil srce. kakršnega ne bo našel nikoli več v svojem življenju. Romantična Cenitev bogate ameriške vdove Amerika se zonet naslaja ob novi senzaciji. Gosna Stralchtova. ki je pred par leti obvdovela in okolu katere se je zadnie čase trlo kavalirjev. ki so tekmovali med seboj, da bi si pridobili naklonienost njenega srca in z njim velikansko bogastvo, se je poročila s sinom preprostega angleškega pastorja. . , ., . Straightova je bila še kot dekle vrlo imovita dama. Poročila se je prvič z novinarjem Straisrhtom. ki je umel ženine milijone podeseterostročitl. Ko je tako pomnožil premoženie. je bcel v grob. kakor more storiti samo fin m res požrtvovalen soprog. Mlada vdova se je po moževi smrti posvetila filan-troplii. Darovala je velikanske vsote v prosvetne namene. Oh neki taki priliki se ie seznanila s sinom nekeca angleškega nastoria. ki je deloval tedaj na acrikrlturni šoli v Cornellu. Pobudo za ustanovitev teca zavoda ie dala ona. Gospa se je tedaj zaljubila v sedem let mlajšega moža, ki je pravkar zlezel iz študentovske lunine. Toda kmalu je pozabila ta flirt. Njuna pota so šla daleč narazen. L K Flmhrist. kakor ie bilo ime mlademu možu. ie odšel iz domovine v Indijo, študiral Je verska vprašanja ter se je mnogo družil z Rabidranatom Taeorejem. znanim indijskim pesnikom in filozofom. Ko se Je vrnil na Angleško, te izvedel, da ie gospa Strai^ht še vedno v samskem staniu. Odločil se Je. da odpotuje v Ameriko in jo poseti. Rečeno. storjeno. Stara ljubezen se je kmalu zopet vnela in pred nekaj dnevi sta bogata vdova in mladi mož stopila pred oltar, kjer je zvezal svečenik njuni roki in njuna srca. Newyork. ki ni imel o tej romantični ljubezni doslej niti pojma, si zdaj nikakor ne more raztol-mačiti. kako se more Američanka — miliionarka — danes v 20. stoletju poročiti iz čiste, nesebične liubezni. ko bi lahko začinila svoje plodonosne milijone . če ne drugače, vsaj z aristokratskim naslovom kakega bogate"- in neumnega domačega ženina. postavljajo natakarji vrček s pivom, ta ga nabil v svoji sobi na steno. Ni se pa orne« jil samo na podstavke ampak je včasih su« nil tudi tu in tam pločevinasto napisno tab« lo ene ali druge pivovarne. Vse to so na« šli po njegovi smrti v sobi nabito na ste» nah. kjer ni bilo prostorčka, da bi obesil nanjo tudi najskroinncjšo sliko. Samomor 151etnega realca Razume se, da se je to zgodilo na Dunaju, kjer so tudi samomori čisto vsakdanja prikazen. Toda vsakdanja prikazen prestopi svoje meje. če se ustreli z revolverjem v glavo učenec IV. razreda srednje šole. kakor se je to zgodilo v primeru, o katerem pišemo. Erik Skala je stanoval v DSblmgu pri Dunaju. Obiskoval je IV. razred realke v Grottenbachovi ulici. Bil je eden izmed najboljših učencev v razredu. Starši 'n učitelji so ca imeli zaleo radi. ker je bil vedno prijazen. ljubezniv in sploh ze'o nrikupljive narave. Vzrok samomora mladega realca še ni docela pojasnjen. Splošno se nacla-ša. da sc je Skala silno spremenil med velikonočnimi počitnicami. Baje je bil nesrečno zaljubljen in si je radi tega vzel življenje. So pa tudi taki — in tem. izgleda, da bo treba dati več vere kakor prvim. — ki pravijo, da se je fant ustrelil radi obiska pri neki vedeževal-ki. Bil je pri nji zadnie dni in ženska mu je prorokovala skorajšen konec, kar si je vzel deček tako k srcu. da si je pognal kroglo v glavo. Naj si že bo vzrok žalostne Skalove smrti kakršenkoli, niecov slučaj nam kaže nezdrava pota. po katerih hodi današnja mladina. X Stoletnica železnice. — 27. septembra 1925, bo poteklo »to let, kar ie bih na sve. fan način otvorjena prva javna železniška proga ,ki je tekla med Stoektonom in Dar. lingtonom na Angleškem. Lokomotiva je vL'ia šest vagonov premoga, en vagon pot. niicov, enaindvajset voz a sedeži za ljudi m ; koncu zopet iest vagonov premog«. e- ju vlakom je jezdil jezdec z zastavo v roki. Lokomotiva — sloviti Stephensonov stroj štev. 1 — jo vlekla vlak s hitrostjo 9 km na uro. X No\i prekopi na Poljskem. Ministr« stvo za javna dela ra Poljskem se bavi z načrti za gradbo novih prekopov z* rečno plovbo. V prvi vriti naj bi se zgradil kanal, ki naj bi spojil premogovnike okrog Dom« brove s spodnjim tokom Visle. Projektiran je tvdi prekop Jci naj bi vezal Varšavo pre. ko Brest Litovska z Dnjeprom. Razmišljajo tudi o prekopu, ki naj bi omogočil plovbo med poljskimi in romunskimi rekami. X JetniSkl rekord. Na Angleškem so te dni obscdi'1 v desetletno ječo zaradi vloma 69lctnega starca, ki je bil že 50 let svojega življenja za mrežami ta pora. X Kajenje ni moderno. Londonske dame nehavajo kaditi, kar je tem bolj prraenet. liivo. ker je bai londonski ženski svet tako 6*Ta-;tno kadil V.akor noben drug. Toda mla« da angleška ženska g-neracija ne kadi več. X Odkod Ime 'polka*? Profesor Zde. nek Nejedlv objavlja ▼ «N'aši Reči« rezu!, tat svojega Študija, odkod Izvira ime češke polke. Dejedlv sodi \z zbranega materija, la, da je polica rasta!« v tridesetih letih v okolici Kraljevega Gradca kot družabni (ne narodni) ples ln tudi njeno Ime je družab. nega izvora. Spominja ra strastno zanima, nje češi.ih rodoljubov za usodo poljskega upora, ko je bila vsa češka Javnost prepo« jen« s poljskimi simpatijami. Iz simnatije do Poljakov so imenovali novi moderni ples «Polko». X Čudne zbirke. Ljudje zbirajo vse mo. goče »tvari. eni znamke, drugi novce, tTetjl palice, četrti letake itd. Dobe p« se tudi ču. daki, ki zbirajo neobičajne stvari. T»ko je te dni prodaj«! knjigarn»r v C-owlevu v grofiji Kentu n« Ang':škem Izredno boga. to zbirko najrazličnejših etiket ki se na. lepliajo r« steklenice za pivo. Zbirk« ima 15 albumov s 10.000 komadi etiket — Velik pivski bratec r Nemčiji je leto in dan po« uzmal v vsaki gostilni, v k»teri je bil in pi!, in teh ni bilo malo, podst«vek, n« katerega mnogo čaia. To ie tako prijetno. Se ni bila ena. jaz sem postal nemiren in nisem vedel, zakaj. Nekaj mi ie dejalo. nai pogledam v veliko stoječe zrcalo na desni od mize. Smešno se ml ie zdelo, a ozrl sem se. Pomisli! V zrcalu ie stala, vsa dolga in suha. v dolci beli plahti in kimala mi ie z žalostnim nasmehom . . > «Pa kdo nai bi bil to?» sem ra vprašal re*no. da bi ca ne žalil. Kaiti bil ie cbčutliiv v tem oziru. In povedal mi je na dolco in v čudni zvezi nekaj, česar ne morem razumeti popolnoma, mogoče zato ns. ker ca nisem točno poslušal ali pa. ker takih stvari takrat sploh nisem verjel. »Mol oče je bil zdravnik v Vzhodni Indiii. to sem ti že pravil * «Da. da in ti si roien tam doli v tej prečudni deželi, še danes te zavidam Za»Le'*nikar! Nisem ti vsega povedal. Je res prečudežna dežela, vse je baino in tajno tam doli. mnoeo tudi tako tajnega. da preide v liudi in j.h obvlada. Torej poslušaj! Moi oče je bil tam doli zdravnik. Naselil se ie v Indiji v nekakih osemdesetih letih prejšnieca sto-letia. Kai ca je gnalo iz domovine, ne vem Vem le. da me je strastno ljubil; saj mi ie zapustil veliko premoženie. vendar na ni bila to samo očetovska ljubezen, ne. zdelo se mi je. da' liubi v m-ni šf neko drugo osebo, kateri se hoče oprostiti radi neke krivice, ki Ji jo je storil. Jaz tega dolsro nisem razumel, toda lani sem v Berlinu nekai groznega doživel. Sedel sem v lok^u nekie ♦Unter den Linden*. orav tam. kier sva se prvič ustavila z očetom, ko sva p-cd leti prišla iz Indije preko Hamburga v Evropo. B:1 sem še n*po1 otrok tr.k»at. In na Indiio se soominiam sa-ito no stvareh, ki so me kot otroka posebno zanimale. Na čudovito sadje, živali, floro in morie. In na leno mlado ženo ki me je imela boli rada kot mm cče Z nio sem hodil, kadar je bi' oče na svoiih opravkih, k sosedu, o katerem sem pozneie zvedel, da ie bil o«-e te mlade žene. ki me je tako ljubila Nekega dne. malo pred našim odhodom v Evropo, je šel k temu boca-temu Indiicu z nama i moj oče. Tako lepo ie bilo tisti večer. Na vrtu so co-reli lampijoni. codba ie svirala in ored nami so plesale mlade eole deklice domače plese. Bila je nekaka hišna veselica. očividni na čast odhodu mojeca očeta, kakor sem pozne- spoznal. Ze pozno ponoči ie borati Indije- začel opravljati nekaVe molitve in po vseh mogočih ceremonijah cozval nekega mladega fakirja. Ta ie nrišel in tu se je zgodilo nekai. česar nikoli ne pozabim. Šai to ie bil simbol in kažipot moje US0Cie- .... , t t • 41 ! Fakir Je začel moliti in se klamati 1 Bocu nato pa dvigal roke visoko, kot da vabi in kliče nekoca iz daliavc. In i takrat »e je szodilo. Visoko y zraku se ie nokazalo nekai maleca belega, prihaialo je po gibih fakirievih rok vedno bližje, nainrej v velikih in nato v malih krofih in se ustavilo ravno nad nami tremi: nad očetor" menoi in mlado Indijko. Bila ic to velika tančica in na niel je ležal n.lad titrer. Njegovih malih zelenih oči. ki so Silile iz teme raravnost vame. ne pozabim živ dan. Indiici so molili, rodba ... mladi fakir pa se je zviial na tleh. molil in končno odčaral z molitvijo ta grozni Drugo iutro smo se odpeljali s parni-kom Pluli smo že proti Adenu Se pol dneva ie bilo do tam. Takrat Je nastala proti večeru silna nevihta. Mlada žena me je stiskala na prsi in me poljubila. Končno sem zaspaL V sanjah sem čul očetov krik: , .. »Tiger na tančici!« Ko sem se zbudil, smo bili že v Adenu v kaliti je sedel poleg mene oce. a mlade lepe Indijke, k' me e tako ljubila nisem nikdar več videl. Tudi jaz sem Jo lii ".in. io še ljubim in io bom neizmerno ljubil, dokler bom živ. Lahko mi veriameš. prijateli. saj . . .» Kristijan Je začel jokati, jaz sem pozorno začel opazovati niegovo polt in la-e. in kot da mi ie nekai dejalo, sem nadaljeval niegov nedokončani stavek: «... Saj Je bila tvoja mati! . - .» Ko si je otrl solze, je počasi na-dalieval: •Povedal sem ti. kako žalostno je 1 Dr. Iv. Lsb: Knjiga sootrinov Ječe, Moja pot. Dan 1914,1 V Ljubliani 1925. Za!oži'a Tiskovna zadruga. Strani 163. Broširan 35 Din, v celo platno 45 Din. poštnina 2 Din več. »Prva poglavja teh spominov so pisana v taboru Mittercrabern na Nižjem Avstrijskem spomladi 1916. Pisal sem jih ob svoii postelji v onih dneh polnih nad in pričakovanja, ko so onemogli nemški napadi pred Verdunom in se nam je zdelo, da nastaja v svetovni borbi velik preobrat. Pisal sem kakor sem se spominial. Skrival sem svoje zapiske v postelji in sem jih pri odhodu srečno rešil. Podajam jih tu deloma neizpremenjene. Pozneje se mi je zdelo potrebno spopolniti te dogodke s podatki. kako je rastla naša predvoina generacija, kako je iskala pozitivnega programa in kako se je iz tega mladega kipenja razvil naš jugoslovenski naci-ionalizem. ki je končno leta 1914. objel vse naše slovenske pokrajine. Mislim. da se bodo mnogi radi z menoj spominjali teh časov. Bil sem v sredi našega boja. obdan od neštetih znanih in neznanih sobojevnikov, ki so vsak ni svojem mestu delali za našo skupno stvar. Dogodki so nas prehiteli. Ni mi bilo treba ničesar niti oleošavati niti pretiravati. Bilo je tako. Čas beži in na marsikaj smo že pozabili.« Tako piše Lah v predgovoru k svojim Spominom, ki nam osvežujejo baš one dogodke, katerih naši dosedanji vojni memoari Pivkovi. Matičičevi ali Feiglovi prav malo ali nič ne omeniajo aivianje germanskega terorja v zaledju in trpljenje naših ljudi po ječah in taboriščih. Knjiga je opremljena z Laho-viin portretom ter karikaturami Pod-rekarjevimi. ki je narisal tudi naslovno stran. Priporočamo jo prav toplo. R. Badjura: Pohorje (Praktičen vodnik Po Podravju) 124 strani. 19 slik. 3 karte (pregledna karta Sloven je, talni načrt Maribora in generalna karta Podravja). Naš neumorni slovenski Baedeker Rudolf Badiura je za svojimi Alpami izdal sedai v isti založbi dragoceno potopisno in krajepisno monografijo Pohor-je. Priročna knjižica ie sestavljena i po obliki i po vsebini sorodno kakor Alpe, nudi izredno bogato tvarino ne samo za turista in izletnika, ampak sploh za vsakega. ki hoče podrobno spoznati slovensko domovino. Knjižica je opremljena s celo vrsto nazornih slik in s tremi zemljepisnimi kartami. Tisk. ki ga je preskrbela Delniška tiskarna v Ljubljani, ie brezhiben in kljub skrajni ekonomiji s prostorom zelo pregleden. Pridržuje* mo si. da se na knjigo o priliki še povrnemo. ?.a sedai pa jo prav toplo priporočamo. ___ Uzt?oj žitarica Prof. dr. Vinko Mandskič le Izdal pod te« naslovom v založbi Ciril-Metodove knjigarne v Zaj^ebu poljudno pisano strokovno delo o tej najvažnejši panoo našeza kmetijstva. Knjiga je izšla v kTatke« času že v druKl izdaji, kar najbolje priča o njeni velfki vrednosti. SlužIla ho dobro na eni strani učenccm naših kmetijskih »crt, na drufl pa tudi našin kmečkim posestnikom, ker je pisarn v tako lahkem jeziku, da jo brez tež-koč čita in razume tudi slovenski kmet. Kratka srbo-hrvatska slovnica Učitelj srbohrvaščine v LJubljani £. Tcv-mo Jedr!'n:č je izdal v samozaložbi kratko, a preeledno elementarno eramatlko srbohrvaščine, namenjeno v prvi vrsti slovenskim učencem, ki »e uče bratskeea jezika. Dobrodošla pa bo tudi odraslim, ki se hočejo Mtro seznanit! z najvažnejšimi posebnosti-m; rrbohrvaščine. k< nčal moj oče. Tisti teden, ko ie nmrl v nekem berlinskem sanatoriju, sem sedel »Unter den Linden» in obujal spomine na vse. kar sem doživel v tako rani mladosti. In pomisli! Na trotoariu, kjer se vali m peha množica liudi iz vseh delov sveta, se tik pred mojim oknom ooia i bna postava. Nisem je hotel pogledati toda moral sem. Kaj misliš, kuo je bil? Mladi indijski fakir. brat moje matere. Gleda! je vame nepre.mč io in s-epo kot da me hoče s pogledom prebosti. Zdelo se mi je. da v mi;! h ponavlja preteklo in snuje bodoče. Naenkrat. Ko je dovršil svojo tainost aaJ menoj, se je okrenil in izeinil ... Povei mi. kako me ie močil n -"' v tem nemškem Babilonu? \ jaz naj ti povem, zakai me je iskal. Moi oče je ono noč ered Aucnom pod čudežnim vplivom thte srroz-ie prikazni — tigra na tanM;i — vrsel moje mater v morje.« . »In nocoj ie pnšia v beli tanJi :i. prs-jazr.o mi Je kimala, natančno sem jo videl v ocledalu in okr.jg va»ii ii je l.fal mladi tiger in šilil vam« s zclfc-pimi očmi . . .» Ko sem b!l pravkar r bo! nI M. sem rledal na belem mrtva-Tc^m prtu Mcdi Kristijanov obraz, temno polt. črne lese in ogromne oclieni obrvi: mladi tiger na tančici, spavaj siaakj v zunld svojega očeta! Protestno zborovanje davkoplačevalcev v Žalcu 2aiec, 20. aprila. Kakor vsa Slovenija, ječi danes tudi naša Savinjska dolina pod težkim bremenom ogromnih davkov. Savinjska dolina morda še bolj, ker je kakor znano domovina hmelja, ki ob ugodnih tržnih razmerah res prinese precej denarja. čigar pridelovanje pa tudi ogromno stane. V preteklem letu vrhu tega ogromna večina hmeljarjev, hmelja niti ni mogla vnovčiti, ampak ii leži še danes kot mrtev kapital precej dvomljive vrednosti v skladiščih. Ravno zadnje tedne pa prihajajo od davkarije plačilni nalogi, ki gredo v ogromne tisočake. Kmetje zato naravnost obupujejo in si ne vedo pomagati. Znan nam je n. pr. slučaj, da je dobila neka kmečka posestnica-vdova, ki ima kakih 50 oralov zemlje, plačilni nalog za 150.000! Ako naj ta davek plača, mora odpro-dati precejšen del svojega posestva. Proti tem nevzdržnim razmeram, ki spodkopavajo eksistenco savinjskega kmeta in napeljavajo vodo na mlin protidržavnih rovarjev. se jc vršilo v nedeljo v Žalcu veliko protestno zbo-rovanie, ki se ga je udeležilo nad tisoč kmečkih posestnikov iz vse Savinjske doline. Srezko poglavarstvo v Celju se je prav po nepotrebnem balo bogve česa in je odredilo obsežne varnostne odredbe ter med drugim zaprlo tudi vse gostilne. Da to pri zborovalcih. ki so nekateri prišli precej od daleč in so morali ostati opoldne brez kosila, ni naredilo baš najboljšega utiša, si lahko mislimo. Oblasti bi priporočali v bodoče nri sličnih prilikah več uvidevnosti. Zborovanje, ki se je vršilo na prostem pred hmeljarno, je otvoril g. Fran Rob-lek, ki je poudarjal gospodarski, strogo nepolitični značaj shoda. Poleg njega so govorili še gg. Franc Piki. Vinko Vabič. Martin Jurhar, Matija Bošniak in Miha Jošt. Zborovanje je poteklo dostojno in stvarno. Nekateri neodgovorni elementi so ga sicer skušali motiti z neumestnimi medklici, preko katerih pa so resni možje šli mirno. Soglasno in z odobravanjem so bile sprejete naslednje resolucije: Na shodu dne 19. aprila 1925. v Žalcu žbrani tisoči davkoplačevalcev sicer uvlds-vaio, da so davki za obstoj države potreb-mi, vendar pa ne morejo uvideti, zakaj se §5 sedaj v sedmem letu pj ujedinjenju davčna bremena niso izenačila za vse prebivalce naše skupne domovine. Pogrešajo uvidevnosti pri merodajn:h či-aiieljih, od katerih bi smeli pričakovati času in razmeram primerno omiijenie o izvajanju avstrijskega zakona o osebni dohodnini, katero plačujemo le v Sloveniji in Dalmaciji. Mesto tega pa se dohodnina odmerja čezmerno in izrirjava na način in v obsegu, ki resno ogroža obstoj našega gospodarstva in ubija v davkoplačevalcu veselje do de!a. Zato odločno zahtevamo: 1.) da se jemlje kot podlaga odmere 3-let-ni prerez dohodkov; 2.) da se spremeni davčna lestva iz kronske v sedaj zakonito vpeljano dinarsko veljavo; 3.) pri odmeri in iziirjavi naj se vpošteva V polni meri porast naše valute; 4.) da se davka prosti eksistenčni minimum zviša na 15.000 I>in, kar bi itak še iz-dalek.a ne doseglo predvojne višine; 5.) da se odpravijo vsi pribitki in dcklade na ta davek; 6.) da se davčni predpis izvrši v prvi polovici davčnega leta in ne šele v času, ko je dohodek že porabljen; 7.) zahtevamo davčne olajšave v sm's!n § 174 avstr. zakona o osebn'h davkih vse one davčne zavezance, ki imajo manj Rot 50.000 P:n dohodkov. Če pa se merod*iiri faktcTji ne bi oziral na te. v prvotni obliki zakona o osebnih davkih samem utemeljene zshteve, bi bili primoran", sklicujoč se na poglavitni zakon, na katerem je naša skupna domovina zgrajena, na čl. 116. naše ustave, ki se glasi: «Davčaa obveznost je obča Jn vsi državni davki so enaki za vso zahtevati, da se sistira pobiranje osebne dohodnine, dokler se ista ne vpelje za vso državo. Ribo«r©is*vo v Zdessčmi Poučni strokovni izleti so za naše kfnet-sko ljudstvo, posebno Z3 učence kmetijski1" šol zelo važni. Zato srn-) meseca marca z učenci II. zimskega tečaja kmetijske šol« na Grmu obiskali Karlovsc in okolico, Zden-5:no, Jr.strebarsko in Zagreb. Posebno na-s je zanimalo ribogojstvo v Zdenčini. Južno od postaje Zdenčina Je velika močvirnata in s hrastovim gozdom p-\-rastla ravan. To posestvo je hi'o pred vojno last barona Rauch*. ki jc dal gozd posekat! in je tako ostalo 2400 oralov slabo izkoriščane zem'je. Ker je zaradi naravns lese zemljišča aa nekaterih mestih stalno zastajala voda, ie b"lo mosoče tam Ista 1912.-13. gojiti rib; na površju kakih 300 oralov. Srečen slučaj Je nanesel, ds je sedaj lastnik S. Zvilhng. rodom Dunajčan, zvedel za' ta prostor, si ga egleda! in vzel v zakup. O. Z. si je bil pridobil temeljito ribogojsko prakso že v Češkoslovaški. Nastala je svetovna vojna. Ribe, ki so se do tega časa vzgojile, so postale sposobne za trg. Ugodno tržno konjunkturo je zna! f. Z. dobro izkoristki ter mu je od izkupička za ribe ostalo še nekaj kapitala za inv -ti-cije. Lastnik zemljišča mu ]e tedaj ponudil cel kompleks v nakrp in g. Zwil!ing je odkupil 2400 oralov puste zemlje. L. 1915. in 1916. je prevzel veliko oartiio voinJh uict- nikov, ki so dve leti neprenehoma izvrševali njegov načrt Vseh velikih ribnikov je 22. Izmed njih meri največji 460 oralov. Vsak ribnik ima svoje ime ta številko. Pole« omenjenih ribnikov je še 9 prezimnikov, v katerih hranijo matice m samce od 4d o 15 kg težke. Tudi v znanstvene in poizkusne svrhe le napravljenih 6 ribnikov, ki so na razpolago zagrebški poljedelski fakulteti. Napraviti bo treba še okrog 800 oralov ribnikov na deloma še divjem 'erenu. Vsak rbnik ima več kanalov za dotok in odtok vode. Tkzv. čepi so napravljeni iz betona. Spomladi se v one ribnike, ki so bili čez zimo prazni, pusti voda in v aprilu se nasadijo v nje matice ta samci, in sicer v razmerju na 100 samic (ikernačev) 300 samcev (mlečHkov). Koncem aprila in začetkom maja se ribe drstijo Ikre se oplodijo in iz njih se r«zvije ribica, ki doseže do Jeseni težo preko 20 gr v dolžini 5 do 6 em. Take ribice se krnvjo med poletjem s turščno moko. Na jesen se ribniki vnovič izpraznijo. Mlade ribice tn sti-re ribe se polove in nato sortirajo po velikosti ta starosti. Zalega in stare ribe se spravijo ločeno v globoke prezimne ribnik?, drugo leto se za'ega izpusti v določen ribnik. kjer se izreja (Streckteich). Krmi se s turščnim zdrobom, tako da dosežejo mlad? rbice do leseni 15 do 20 cm dolžine in tehtajo 40 do 50 dkg. Te ribe ostanejo čez zimo v ribniku in se prično zopet zgodaj krmiti. Nekatere bolj rašče ribe so že za pleme sposobne in se ikre pri drsanju oplodijo. Po izvršenem d-stenlu postanejo vse ribe zelo ješče in takrat to je od junija do polovice septembra se morajo ob lo krmiti Krmljenje se vrši na ta način, da sc j;m meče v vodo turščica, fižol, soja. grah, kar ribe slastno jedo. Celo gospodarstvo porjbi 40 do 50 vagonov omenjene hrane na leto. Po tretjem letu se v jeseni meseca novembra ribniki Izpraznijo in dorasle ribe polo-vijo. Pri tem se ribe ločijo od mlade zalege in ve!rkih komadov. Tržne ribe morajo imeti čez 1 kg teže. Tiste, ki je še niso dosegle, se dajo za eno leto nazaj v ribnike. Da karpi ne ležijo preveč v b'atu, Jih spodbujajo pri iskanju ščuke, ki se nalašč ea to v ribnik nasadijo. Poleg karpov in ščuk se jo-ijo tudi somi. Tak izlovljen ribnik se pusti čez zimo prazen, čez poletje se trebi, gno>! preorie in zaseje, tako da dotično zemlji';? nudi v istem letu pridelek za prehrano rib, ljudi in živine. Predstavljati si moramo nepregledno vodno ploščo 460 oralov, na kateri je nasajeni 100.000 karpov, ki bodo dali preko 1000 q prodainih rib. Nalnvljcne ribe se pre-peliavaio v kadi po ozkotirni želeanicl na postajo Zdenčina, kjer se nakladalo v vagone, napolnjene z vodo in opremljene z napravo za mešanje vode, v katero se spušča kisik iz barelov, v ta namen pritrjenih pod vagonom. Na ta način se ribe trnnsport!rajo v Pariz. Berlin, Hamburg, Varšavo, Dunaj, London itd. V Jugoslaviji teh rib malo porabimo. Pri nas se prodajajo povprečno po 22 do 25 Din kg. Fran Malasek, Grm. Razstav? v^ni^ah de! Priprave za to razstavo, za katero vlada veliko zanimanje tudi izven Slovenije, so v najleDŠem teku. Prijavljenih je že okrog 50 obrtnih panog, tako da lahko rečemo, da bodo zastopane vse stroke naše obrtniške podjetnosti. Pri povorki na dan otvoritve bo okrog 4000 vajencev, kar ie za nnše razmere nedvomno velikansko število. Izven Sloven;ie je ranimanje za to razstavo največje v Zagrebu. Da se omogoči poset razstave manj premožnim vajencem, je poglavarstvo mesta Zagreb dovolilo odboru za poset te razstave 10.000 Din oodoore. Doslej je prijavljenih že okrog 3C0 vaiencev iz Zagreba, ki bodo prišli v Ljubljano nod vodstvom učiteljev obrtnonadalievalnih šol. Za razstavo vajeniških del v Ljubljani prliavlleni predmeti moralo b:ti najkssnele jutri (četrtek) zvečer na razstavnem prostoru. Tržna poročila Dur.arka borza za kmetijske produkte (20. t. m.) Iz Amerike so Javljeni ;»ižji sobotni tečaj', kar pa ni mnogo vplivalo na dunajsko tržišče, ki Je mirno. Cene so ostale nespremenjene. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometnl davek brez carine: pšenica: domača 51 — 52, madžarska s Potlsja 54.50 — 55, Jugoslovenska 54 — 55, Rosafč 51.50 — 52; rž: dimača 49 50 _ 50.50: ječmen: domači 45 — 49; turščica: 27 — 28; oves: 40 — 41 šilingov. Dunajski goveji sejem (20. t m.) Do-on 2929 kemadov. Iz Jugoslavije lih je bi'o 172 Slabi voli so se poceni'! za 5 grešev pri kg. boljši nespremenjeni. Biki so se pocenili za 15 do 20 grošev pri ki in slaba žvina za 5 do 10 grošev. Krave nespremenjene. Notirajo za kg žive teže: voli 1 — 1.75 biki 1 do 1.40, krave 1 — 1.50, slaba živina 0.60 d« 0.95 šilinga. Chlcaška žl»na borza (20. t. m.) Pšenici: za maj 150.25 — 150.75; za julij 140.25; za september 133.75. Turščica: za maj 109 25: za julij 112 m sedem osmink; za september 112 in eca osmlr.ka; tendenca čvrsta. = UnifTkaclja železniških tarši. V prometnem ministrstvu je dovršena železniška ta-tarifa I. in IT. del. ki je samo uniflkaciia obstoječih tarif brez posebnih sprememb. V juliju ali avgustu bo sklican tarifski odbor, ki bo razpravljal o tej tarifi. = Padec een kožam. Na jugoslovenski1! tržiščih so v zadnjem času cene kožam znatno padle. Plačujejo se: bosanske vo-krvske kože 12—14. dalmatinske brez rogov 15—16, hrvatske lahke 15, težke 16—17, slovenske laUt« i& iefl« IZ. Uletls na Ur- vatskem 25—27, v Sloveniji 23 Din kg. — Izdelane kože so tmele naslednje cene v Zagrebu: kravji kruport težki 66—70, lahki 62—65, kravje polovice težke 54—56, lahke 48—50, kravje vratine 33—36, kravji aver-m 30—32, likanec 68—70, kravje usnje rjavo 98—100, črno 95—98 Din za kg, goveji boks 17—18, telečji boks 22—25 Din za kvadratni čevelj. = Imejiteljem legitimacij Zagrebškega zbora. Uprava Zagrebškega zbora opozarja interesente, ki nameravajo potovati z legitimacijo Z. Z. na veliki sejem, da točno pre-Sitajo navodila na legitimaciji glede voznih olajšav na parnikih in železnicah. Pri dohodu v Zagreb r.e dajte iz rok voznega listka, ki ga potrebujete za brezplačni povratek. Ako 'istek izročite vratarju, morate za nazaj plačati zopet cel vozni listek. — Delo na prostoru Zagrebškega zbora, ie vedno živahnetše Razstavljale! ».lasti inozemski, že privažajo svoje blago. Prostor le z malimi izjemami ves oddan. Posebno številno so zastopani avtoroojili in težka industrija. Za prenočišča bo ^krbei seimskl stanovat.**« tnad. ki bo za časa velikega sejma uradoval na glavnem kolodvoru. = Likvidaciji. V likvidacijo Je prešla I. Lavrič & Cie., trgovska družba z o. z. v LJubljani. — Dalje se je razdružilo in prešlo v likvidacijo Kmetijsko društvo ea topliško občino v Toplicah, reg. zairja za 30 do 35 vinarjev pri kg. = Likvidacija Francosko-maržarske banke v Budimpešti. Ta banka, ki se Je pred dobrim letom ustanovila v Budimpešti v svrho privabijenja francoskega kapitala ea madžarsko gospodarstvo, stopa v likvidacijo. Bor«© 21. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje, druse ponndbe in v oklepa i'h kirpč;i-ski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo 0—62. Vojna škoda 159—0, Celjska posojilnica 210—212, Ljubljanska kreditna (217). Merkantilna 110—126, Praštediona 825—830 Kreditni zaved 190—530, Strojne C—134. Trbovlje 385—395. Vevče ICO—10«, Stavbna 265—380. — B 1 a g o: les: hrastovi frizl, 8— 13 em. 30—60 cm dolžine, fco meja 1400—0; lipovi blodi, od 2» cm naprej, fco nakladalna postaja 0—180: bukova drva, 1 m dolžine, polsuha, fco Ljubljena. 10 vagonov (20); ja-vorievi hlodi, od X cm prermra naprej, 3 m dolžine, fco nakl. post. 0-650; poljski pridelki: pšenica: Rosaf4, pariteta Ljubljana 430—0, avstralska, fco Postojna tranz. O— 442.50; otrobi pšenični: debeli, pariteta Ljubljana 0—225, drobni, jntne vreče, par. Ljubljana 0—195; turščica: zobata, par. Ljubljana 0—215, med4! murska, par. Lhibljana O— 236; krompir jedilni, rumeni, fco Spilje tranz. 130—0. ZAGREB. V efektih je bila tendenca slabša. Bančni papirji so dalje os'abell. — V devizah je bil položaj napram včeraj nespremenjen. Tudi tečaji ne beležilo večjih razlik. Blaga ie bilo prrcej. Narodna banka Je delno pokrivala povpraševanje v devizah na London, Prago in Švico. Promet sreda?. Notirale »o d? vl»ft: Amsterdam Ccnflne^faS,Balon obroč omogočijo ugodnio vožnjo na najslsbeišlh cestah. — Poskusite In | bodete v prihodnjič samo s takimi cbroCi vozili. Prisfola na ^oimalna platišča. 2470—250", Dunaj 865.6—8*5.6, Berlin 1474.5 —1489.5. Budimnešta 0.0855—0.0875, Italija izplačilo 253.225— 256.225, ček 253.25— 256.25, London izplačilo 296—299. ček 295 9 298», Newyork ček 61.55— 62.55, Pariz 333.5—328.5, Praga 183.25—186.25, ček 183.05—186.05, cvica 1197—1207, ček 1197— 1307; valute: šilingi 875—895, frfr. 320.5 —325.5; efekti: bančni: Litorale 57.5—61, Trgo 15—16, Eskoir.ptna 104—105, Poljo 17 —18, Kreditna Zagreb 105—107, Hipo 59—60 Jugo 98—99, Ljubljanska kreditna 225—2.%. Obrtna 66.5—67. Praštediona 0—820, Sla-venska 70—72, Srpska 131—132; industrijski: Eksploataciia 41—45, Dubrovačka 493- -510, Šečerana 600—630, Narodna šumska 20 —30, Nihag 50—52. Gutmann 390—400. Sla vontja 54—55. Trbovlje 390-400, Vagon Osijek 95—97.5, Vevče 105—117.5; državni: 7% posojilo 61—62, agTame 29.5—30, Vojna škoda per kasa 159—161, obračun 160— 161. BEOGRAD. Tendenca v devizah je bila zaradi večdnevne pavze nekoliko čvrstejša. Povpraševanje je bilo pokrito po privatnih bankah. Le v devizah na Švico, Newyork in Prago je delno Intervenirale Narodna banka. Notirale so devize: Dunaj 874—875, Berlin 1477—1479. Budimpešta 0.0863— 0.0365 Bukarešta 28—2S.25, Italija 254.5— 254.75, London 297—297.3, Newyork 62.05— 62.075, Pariz 324—326, Praga 134.5—164.75, Švica 1201—1202. CURIH. Beograd 8.35, Newyork 517, Lon-don 24.76, Pariz 27, Milan 21.22, Praga 15.35, Budimpešta 0.007170, Bukarešta 2.35, Sofija 3.775 Dunaj 72.85. DUNAJ. Beograd 11.43 — 11.47, Berlin 168.78 - 169.38, Budimpešta 98.37 — 9S.77 Bukarešta 3.1825 — 3.2025. London 33.995 do 34 095, Milan 29.10 — 29.22, Newyork 709.35 — 711.85. Pariz 37.09 — 37.25, Praga 21 05 21.13, Varšava 136.20 — 136.70. Sofija 5.15 — 5.19, Curh 137 25 — 137.75; dinarji 11.39 - 11.45, lire 29,03 — 29.26. PRAGA. Beograd 54.60, Dunaj 476.75, Rim 138.65. Curih 654.50. BERLIN. Beograd 6.765. Dunaj 59.06, MIlan 17.23, Praga 12.43, Curih 81.14. LONDON. Devize: Beograd 296, Ncw-york 478 m sodem osraink, Pariz 91.55, Švica 24.76. NEWYORK. Devize: Beograd 161.25, Dunaj 0.0014, London 478.75. Pariz 5.22. Sokol Sokol Šiška se udeleži pogreba umrlega brata Miroslava Kavčiča. Člani v kroju, zbirališče danes ob 14. pred telovadn'co. Masarrkova pro lava. Članstvo Sokola I. se opozarja, da se vrši v soboto dne 25. aprila točno ob 20. url v prostorih r.a Taboru «Masarykova pros'ava». Dne 20. t. m. napovedana proslava se je morala vsled tehničnih ovir preložiti. Predava znani priljubljeni predavatelj g. dr. Krivic. Po predavanju prosta zabava. Bratje udeležite se predavanja zanes'Jrvo in polnoštevilno; pripeljite s seboj tudi druš!vu naklonjeno občinstvo. — Prosvetni odsek Sokola I. 8?7 Spori Celje : ffirija 0 : 0 (0 : 0) Prvenstvena nogometna tekma med S. K. Celjem in S. K. Ilirijo, ki «e je vršila v nc« deljo ni celjski Glaziji, je koncila neodlo« čeno. Iliriji je bila v prvih 15 minutah v premoči, nakar pi se je celjsko moštvo opo* mot»lo ter je bili igra nito ves čas odprta f« fair. Moštvo Ilirije je pokaralo lepo kom. binacijo, vendir ps se m-j ni posrečilo iz« vojevati poeitivnih uspehov. Celjani niso znali iznbiti nekaj lepih šins pred nssprot. nikovim golom. Publike okreg 505. Sodnik g. Knmariič z Ljubljane je vslrd svoje ne« sposobnosti oviral igro n» obeh straneh Celjske športne publike, ii je znan kot mirna in disc:plinir«r.». se je po'ašč«!o ob sodnikovih odločitvah močno nzburienie in so se culi številni protesti. R- P. 5. K. Ilirije nogometni trening v sredo in petek za L moštvo in rezervo ter v to. rek in soboto za ostile ignče. Polnoštevil. no! Dines trening s Hermesom ob 18. — Odbor. LNP. (službeno). Seja poslovnega od. bora so vrši danes eb 20., Narodni dom. Tajnik H LLAP. Sredi. 22. t. m. ob 20.30 uri »eji upravnega odbora LLAP. v kivirni Emoni. Ob 22. uri seji hazene. cdbor«. — Tijnik. Izdajatelj In lastnik: mKonzcrcij *Jutra>. Odgovorni urednik: Fran Brozovič. Tisk Narodne tiskarne v LJubljani. Telefonsko spojen je Evropi Nov napredek pri velikih oddaljenostih. Za letošnji junij je sklicano v Pariz drugo mednarodno posvetovanje o tehniški upravi kablov med glavnimi evropskimi mesti, ki naj omogoči telefonske razgovore na veliko oddaljenost. Prvi poskusi so se z uspehom vršili med Londonom in Štckholmom ter i" ': z Berlinom; priprave za pričlenitev Rima. Švice in Španije so v polnem teku. Ta akcija je plod cele vrste izumitev v telefonski tehniki. Ker je za izoeliavo tako razsežnega načrta potrebna udeležba mnogih dežel, je dala vzpodbudo za mednarodno organizacijo novih tele-fonskih linij že leta 1923. prva konferenca te vrste v Parizu. Toda povod tegi razvoja se datira že od predavanja angleškega tehnika v Londonu leta 1922 Doslej ni bilo mogoče telefonirati na velike oddaljenosti, recimo 1000 km. Z novo izpopolnitvijo kablov pa bodo v doglednem času to dosegli ne-Ie za celo Evropo, ampak tudi za Azijo in Nev,-York. torej tudi za ameriški kontinent. To bi bil seveda velikanski napredek proti dosedanjemu stanju. Če se posreči premagati velike oddaljenosti tudi za človeški glas, tako da bi. recimo, slišal kdo. ki govori v Ljubljani, jasno svojega partnerja v Londonu, da. celo dalje za vodami morja — bi bi!o s tem dosežen ideal: ljudje, oddeljeni orostor-no daleč od,sebe, bi se brez težkoč sporazumeli, kadarkoli bi jim bilo treba. Vsako spojenje ljudi in narodov pa-maga razvoju sporazuma in civilizacije. Telefonsko spojenje Evrope, da. celega sveta bi bilo eden največjih triumfov vede. In kakor poroča tehniški oddelek londonske centralne pošte, smo na najlepši poti k realizaciji tega cilja. Copernica v Beogradu Pravijo, da je doba copernic minila. To bi se dalo popraviti v toliko, da se coper« niče danes več ne sežigajo na grmadah ka. kor v starih časih in da jim ljudstvo več ne verjame m ne naseda kakor nekoč. Bese« da »copernica* je dobila le drugačen po* men, ker se je izpremenilo ljudsko miš1jt> nje. V resnici pa copernice še vedno biva; jo — take ali take, in kndejo ljudem vero. čas in denar. V Beogradu je pred kntkim postali zcj lo znani neka «Madame «Therčse»». Ogla* ševala je v listih, da je prišla iz Indije, di se razumo ns hiromantijo, da ume frrorc* kovati bodočnost, lečiti bolne in zapletati in razpletati ljubuvne štrene. Lshko si mU slimo, da ni bila dama brez klijentov! grajčanke in Beograjčani so trtimcma vHi k nii na poevetovinii. Ženske so plačevale avdijence s suhim zlatom, z bogatim na' ; trm in prstanu Možje sicer niso zastavljali ali podrrjali ur m zapestnic, rmč pa so pr ar r.ili pred zvito tujko svoje denarniec. Policiji je kmalu doznali za manijo la%' Vovernih moških in žensk in ic sVIerr i «Th£reso» nekoliko natančneje prečiti. B:1 pa je za to tudi že skrajen č«s. Kajti Beograda se je govorilo, da je segal vt'"-7 skrivnostne copernice že do simih mini= strov. Politiki so hodili k prorokinji po r.a. sveto, pustil so se hinnotiri-ati in — Izro« piti. Zlo, ki gi jo S rila «Therfcs«», je stalo tako splošno, da je bilo treba n.-kaj Tvxivzeti zoper njeno čarovništvo. Policija, ki ne veruje v mistično tr»"*cendentalnos+. je brzo napravila konec »Theresinim* ms« hinicijam. Pozvala je tujko, naj se 1-eit?« mira. In prišlo je na dan, da ni »Madsme Therčse« nikaki prorokinja iz Francije, temveč profrigina Mad"arka iz Temešva'*. Na policiji ni hotela copernica poskusiti r.'« česar, d* bi se rešila preiskave in zapora kakim čudežnim petern. Zdaj sedi v ječi in čaka r« n^privo, kajti čim *c ljvd'e izvedeli, da je zvi*a habnica v rokah ob'a« sti, so zače'i pošiljati pritožbe s podatki, 7i koliko jih je uknnila in okradli. Gospa Tereza bo torej imela še težko stališče se« daj ko jc vera nnivnih v njeno meč spla« vala po vodi privite. X Obsojer.a r.a dsset rrvrrit z-^orn. Najkrajši zapor, kar jih je bilo kdai nesojenih. je pred nekaj dnevi odmer o sodišče v Tottenhamu na Angleškem 27-letni Editi Norphow. Obtožena je b:1a. da je ukradla za 24 šilingov prtov. Dva tedna je bila v preiskovalnem -a-oni. kjer so opazovali njeno duševno stame. Z ozirom na dolgo dobo preiskovalnega 7aoora in zaradi olajševalnih oko'nor,ti ji je sodnik odmeril naikraiši zapor ter jo torej obsodil r.a deset minut zapora. Darujmo za sokolski Tabor! Velikonočna križanka »Jutra" Včeraj je potekel termin za pošiljanje rešitev naše z nagrado združene velikonočne križanke. Odziv med našimi jitatelji je bil nad pričakovanje velik, prejeli smo namreč 3856 rešitev. Oglasili so se čitatelji iz V3e Jugoslavije, čelo iz Črne gore in Makedonije, nekateri Da tudi iz inozemstva. Prednjačijo seveda Ljubljana in druga mesta iz Slovenije, v izredno velikem številu pa se ie odzvala tudi dežela. Vseh rešitev še seveda nismo mogli pregledati, vendar na bo med njimi komaj ena četrtina takih, ki so ali nepravdne ali pa niso izoolnile stavljenih pogojev. Ostale tri četrtine vposlanih rešitev so torej pravilne in pridejo v poštev za razdelitev nagrad. Ker ie nemogoče, da bi objavili tako veliko število imen onih. ki so križanko pravilno rešili, v eni sami številki, jih bomo objavljali postopno skozi ves tekoči teden. Danes pričenjamo z onimi, d so poslali pravilne rešitve IZ LJUBLJANE: Umek Ivan, Šušterrič Vinko, Petrič Nu« ša, Iglič Slavko, Krajšek Vida, Vrečar An. ton, Tinta Vlado, Jcrkič M.. Gračner Ma» rija. Pulko Zdravko, Olivčič Iva. Drnovšek Zinka, Gregorec I., Cufar Anton, Jurko Viktor, Zevnič Milan, Dovč Marija, Wester Rozalija, Vehovc Lojze, Poš Franc. Kopri« va Ivan, Kopriva Franjo, Zemlič Joško, Ka* mobelj Herman, Michler Marijan, Cesar Josip. Kalmus Frida. Kopač Josip, Jeiočnik Ivan, Doberšek Karol, Kresnik Peter. Ples« sičar Stojan, Poniž Roman, Salava Marica, Trapečar Viktor, Dulčič Mate, Korene An. ton, Vadnjal Slavko. Dekleva, Sterle Olga, Lesi ca Ivan. Slapernik Rajko, Paulin Mari. ja, šelgaj Milena, Kramar Fran, Lenarčič Ana, Pehani Ernest, Jenko Zdenka, Kor« delič Srečko, Kočevar Justina, Bitenc Slavo, Smole Bogdan, Smole Vladimir, Gorjanc Leopold, Inglič F., Hribar Lado, Tavčar Pavla, Fresel Vekoslav, Berlinc Leon. Se« lan Rina, Juvančič Milena, Cop Vinko, Lo« gar Maksim, šimnovec Rudolf, Krombholz Viki, Gregorčič Zvonimir, Pehani Jožica, Strciher Gika, Prevoršek Anica, Velepič Rrdolf, Žagar Marija, Bonce Marko, Gro« šičar Franc, Kalokira Ante, Sturz Robert, Kukelj Josip. Virant Marica, Murgelj Ve« ra. Senica Olga. Rugelj Zora, škerlj Marjan, Paškulin Jo* .e, Kajfež Maks, Pestotnik Bogdan, Jak C-ušte, Binter Bogdan, Vel&anje Ivanka, Braz Edvard, Žitnik Peter. 5egi'la Alojzij, Barger Maea, Kalan G.. Pegan Danilo. Ma. ste Budivoj, Bohinec Mila, Jamar Marija, Jtivanc A., Malenšek Mano, Sikošek Dušan, Vehar Venčeslava, Guštin Milan, Zupane Viljem. Zupanec Rada. Abulner Fran, Save nik Vida. Franz Ernest, Ravnikar Anton, Mahkovec Anton, Podgornik Breda, Kra« gelj Mirko, Mladič Janko, Klemenčič Ange* k Uhlir Hinka, Velepič I., Markič Slava, Pogačar Štefan, Filic Mila, Ovsec Otomar, Kobilica Janko. Levstik Marcela. Petek Ir« ms, Crkvenič Mirko, Klembas Drago. Bene« dik Stanko, Kovač Radoslav, Banovec Mio< drag. Zabavnik Marjan, Jerina Hrvoj, Jer« kič Julijana, Bezenšek Bori«, Košir Maks, Medvešček Marjan, Počkar Ljuba, Pavlifi Radko, Kremenšek Dagmar, Novak Fran, Novak Alojzij, Martin P., Berger Branko, Gregorič Boris, Božič Jakob, šega Fran, Pavlič Tilka. Premrov Darinka, Kopušar Milan, Kune Miroslav, Mašcra Sergej, Kan« te Vladimir, Čuden Draga, Sever Mina, Be« tetto Evgen, Pavlič Bojan, Štembov Vinko. Markič Viktor, Kalan Rudolf, Osana Marija, Ferjančič Sonia Radojčič Svetozar, Smerdu Fran, Pire Ciril, Eržen Nataliji. Pavšič Pero, Patik Klavdij, Pinterič Ivan, Rupnk Leo, Kokolj J^ip, Goslar Egon, Pevec Nela, Puh Tilka, Pire Rihard, Rozman Pavel, Štukelj Josip, Dejak Viktor, Debelak Mira, Ravnihar Ana Hočevar Zvon-ko, Svete Minka, Valenfiič Franc, Jezeršek Franc, Jevnikar Milena, Bakarčič Gvld^n, Gradišar Rozka, Rakovec Krist, Germek Damica, Iglič Vlado, Lukman Branko, Tršan Rafael, Ankele Rško, Kenk Tekla, Ungerie Josip, Markolč Anica, Zelenik Franjo. Ločnlkar Franc, Petrič Albin, Ozvald Stane, Umek Jože. Vrhovnik Demeter, Lazir Milan, Pogačnik Nika, Kocijančič Boris. Perpar Marija, Fabjan Viktor, Miklavc Rotija, Luckmann Ingeborg, Schubert Miroslav, Kamenšek Erika, Zirovnik M'ra Panlnšek Danica, Pavlič Marjan, Podbo! Bogomil, Sekuia Mara, Hrovatin Ivan, Po-lak Marija, Pavšič Viktorija, Jošt Jos;p, Jošt Ivica. Briški Anton, Vene Josip. Kreč Stanko, Kune Boris, Ljubx NVrko, Medica Diva, Preinfalk Tonči, Merkuža Katarina, Kramer Bronislava, Klc'nmayer Tekla, Horvat Ivan. Pečnik Vladimir, 2u*ek Milka, Rozman Edvin, Kisovec Mirko, Zidan Ivo, Jankovič Fran, Kovač Emilija, Oraižar Anton, Čibej Fran;o, Stergar Stanko, Bernik Tone. Dolinšek Pavel, Jeraj Ruža, fankoviČ Erna, VVlmmar Joško, Gregorčič Rikard. Černe Fanica, Pernuš Anka, Lazič Dušan, Blelvveis Tersteniški Marko, IFrich Vladimir, Pon'ž Raiko, Krožek Akadem. kolegija. Brilej Tončka, Furlan Lina,, Sfoikovič Ivo, dr. Kotnik Josip, Kenda Janez, Rus Jo-sin, Plehan Fani, Bežek Bo*!dnra. Raznoš-nik Zora. WSfing Anton, M kek Vilma, Mi-hevc Davorin, Gale Rudolf Ocepek Ana, Subic Ciril, Pahor Olga, Olifč-č Rober-. Buzolič Vinko, Kvebel Emil. Kac Leo. Ludvik Vlasta. Popovič Božo, Oabrlielčič Helena, Marn Nestor Lučovnik Rudolf, Smole Albin, Kukman Franc, Vadnjal Vera, Det, ter Franjo, B!eiweis Tersteniški Fedor, Go-gala Ivo, Bloudek ^tibor, Batis^a Ivan, Po-har Jože, Žerjav Tatjana, 0'inšek Ivan, Dermota Lydija, Klepec Janko. Cerne Ivan, Vertovec Vida. Gašporšič Stane, Klepec Mlnka, Klepec Iva« Kodran Jože, Sever Milan. Čik France, Pire Anton, Semen Mara. Polše Marija, Banovec Svetozar. SviselJ Mitija, Eržen V:'ko. Magajna Marica Lavrin Ivan, Mrzlikar Anica, Anžč Marija. Trd!na Silva, Fasah Rikard, Ovsenik Fran. Lamoe Mara, Debevec Pavel, ^ksra Vanda, Soklič lulilan, Vranlčar Rrd-lf. Semen Drago. Zupančič Ana. ,legl:č LJudm:1a, Košak Vlado, Košak Zd"nko, Krebel Boris, Verbič Stane, Vrčina H., Koderman Ante. Laoajne Cvetko, Zupančič Marko. Bre-zigar Milena. Podgornik Geli. Zernik H!!-da. Ferjan Terezija. Wfilfing Zora, Cluha Mira, Strajner Franc. Kratochwll! Julij, Kregar Fran, Jugovič Lidija, Mayr Jo- rij, Majer Bogomir, Eajdlga Danlo, Ban-delj Marija, Žvanut Rozika, Kariš Viktor, Ahazhizh Concl, Jenko Frančiška, Ariuič Stojan, Košak Vinko, Kordan Ivan, BrOfach Roman. Porekar Zmago Volč Ivan, Jenko Boris, Ložar Janez, Podboj Marija, Kunaver Martina, Pibernik Mirko, Habjan Marija, Vidmar Terezija, Tejkal Ivica, Frelih Marijan. Be|nzija Vera. Jurič Leonard, Sen-čar L., Sodnik Boris, Sodnik Zorka, Sodnik Dušan, Zupančič V., Pavlin Ciril, Cibel Avgust, Baltič Franjo, Valenčič Štefka. Sonc Anton, Rozman Franc, I.apajne Sonja, Lokar Fran, Marn Anton. Brezigar Danilo, Brezigar Ljufcivoj, Virant Anton Berbuč Olga, dr. OregorčiC Milan, Vdov!{ Bogomil, BupelJ Nada Kampjut Leonora, Cobal Darinka, Klasck Oiokar, Zeman-k Ana, Prinčič Desanka, Ravter Otmar, Pok Hans, Soršak Angela. Gangl Jak ca. Rupe'| Kralo, Jenko Stojan, Kozak Nikolaj. Sau;r Dolfe, Tomaž Stanko, Zirer Mici, Brenčič Anton ŠkerlJ Božo, Jakovec Ivanka, Wo-hinz M., Zaplotnik Dominik, Pertot Pavla, Konvallnka KamPo. Globočnik A„ Svete Rudolf, Sušn'k Heda, Jereb Joško, Pcva-lek Mirko, Jezeršek Fran, Česnik Ivan, Gregorič Mirko, Fabian Viktor, Ogr ne Josip. ČebulJ Ivan, Ruperšič Fani, Mikec Marija, Matul Dore, Novak Joža. Za'ar Franc, Kes-sler Ana Prešeren Justina, Milzvec Anton, Pelan Olga, Puc Boris, Jelačin Šteti. «Deha», Gaspari Vida. Primšek Joža, Si-ver Rikard, Tavčar Nada, Čop Mirka. Cerkvenik Fanč:, Urbane Miroslav, Leb« Malka, Martinak Mila, Puc kor. Trček go, Lavrenčič Julij- Pakin Pankrac'1, De-bevc Božena, Lahajner Ivan, Pogačnik Mat-ko, Jerše Zora, Knkar Zdenko, Končar .loško. Cibič Milan, Bartol Lenart, Oabrtle'6iJ Helena. Jerman Franc. Antosiewicz MIlan, Segula Slavko, Florjančič Luce, Zajec Boris, Korbar Avgust, Štele Davorin. Mutec Anton, Čadež Vlado. Manfreda Branko. B nder Ana. Peršič Joško, Kozinc Anica. KaučiC Pavla, Banovec E!a, Križaj Mihael. Fabinc Valeska, PeterkovIC Jnlka, Petrč'č Ivan, Oražem Eml, Aljančič Silvija. Fremer Slavka Globočnik Janko. Krlžman Ciril, Ko-niar Viktor, Frantar Svetrzar. Gregonn Daria, Sijanec Milan, Sušteršlč Angela, Golob Jos pina, Otujac Fran, C. k Milka. Premrov Janko. Kunst Maks, Zirovnik Janko. Szilllch Milan, dr. Karlln Ivan, Režek Ivan. Sušteršič Vinko, KnavS Ivan, Rupnik Ferdl-nand, Salovlc Pavla. Žagar Maks Strban Maks. Splndler Frlda, Cvetko Branko, Sai-berger Bogomir, Cernlla Avgust, Krape* Stana, Kune Marija. Pretnar Hela, Statiix Berlvnj, Javornik S'ava, Kveder Fra-la Savnk Roman, Sramel Bogomir, Bre!:h Miloš, Cerar Jakob. Pretnar Kazimir, Mik' Rado. Mikolič Franjo, Pire Josip. Erman Franc Probinar Viktor, Kaligar Emilija, Oberreig-ner N., Herbst Pepca. Loborec Vekoslav Vrtačnik Milan, Balič Vera, Benk Kiljan Pkubic Milka. Bož:č Vlar % Amšek Marija, Češnovar Savo, Rozman Nikolaja, Rozman Metoda. Megušar Stanko, Dolgan Josip, Bi-«čak Marija, Kremžar Stanko. Sval Viljem, Schitnik Marcel, Leben Anica, Š:rus Zora, Ambrožič Dane, Komotar Metod, Kavšek Marija. Zore Pavla, Jug Franc, Koželj Slavko, Pretnar Marija. Trefalč Vida. Hanka Matko. Grčar Stanislav, Kotlušek Ivan, Sfingo! Dušan, Aplenc Emerik. Seljak Mlnka Mcgušar Maks, Ahč n Ferica, Leskovec En-gelbert, Knafelc Leon, Korenjak 0'ga. Zu- pan Igor, Potnik Tere^Ja. Lah Rado, Tavčar Leon, Zabukovec L, Pokom Ivanka. Ne-čemar Zinka, Nečemar Josip, Mugerle Marija. Gnezda Tonči, Lotrič Francka, Bukovec Marija. Ban Franja. Ravnikar Marija, Gubenšek Franc, Doberšek Franc, Košlč Milan, Kristan Zofija, Fajdlga Hinko. Sirnik Fran. Mizerit Edo. Podpac Danica. LovSe Samo, Klemene Fran. Furlan Olga, Vrančfč Ivan Zadnik Zverdana, Jagodič Jul-ka. Kidrtč Boris, Petrič Marta. Zupan Josip. Rozman Srečko. Eberl Ina. Pristov Ante, Damos Konstantin. Leskovec Franc. Ovse-nika Marija, Pajk Milan, Fink Boris. Hočevar Kuno. Frankovič Robert. Eržen Rafael, Božič Franc. Bfnder Marija. Rajner Poldi. Rlb-n'kar Ivanka, Pehani Vidan, Pahor Gusti, Sušnik Josip. Sekuia Martina. Bidovec Stanko, Kucler Matko, Skublc Slavka. VrtačoSk Jože. PernISek Marlia LokovSek Ivan, Go-gola J tisti, Milavec Ema. Janežič Ana, Jordan Mirko. Kr»maršlč Božo, D'ibrov;č F. Rado, Paver SSlavko, Falatov Franjo .Vr-bovšek Josrp. dr. Devescovi Angelko, MilaC Rupert, Križrrvan Lado. Renko Stanko. Kor-ber Vlado. Ztfterl Joško. Ve!'kon!a Tinka. Korber Avgtist, Cvar Franjo, Relch Valerija. Stuchlv Edvard. Grbec Miro, Klemene Božidar. Orer>rič Mila, Osana Ciril, M a z? 1-ma, Gregorič Rudi, Alh^rcht Vera, Al-hreeht Fran, Ab^am M., Žagar .Emantiel, Nagy Viktor, Martelanc Miro, H-^ehi Frida. (Jutri dal}* ) Popisi KRANJ. Akademski krožek priredi danes dne 12. apr la ob 8. uri zvečer v glmnazMI poljudno preda^•anle. Predava ga. dr. Alma Sodnik o temi: »Umetnist kot izrazno sredstvo«. — V nedeljo dfie 26. aprila bo pa predavanje v Šenčurju pri Kranju m sicer ob 8. uri zjutraj v poslopju lludske šole. Predava član .Akademskega krožka. «0 uporabi elektrike v poljedelstvu. — Odbor. JESENICE. Lep poslovilni večer Je priredilo Sokolsko društvo v sredo dne 14. t. m. v kolodvorski restavraciji svojemu marljivemu in Idealnemu bratu Inž. Franu Ze-lenku, načel. prog. sekc., kateri je službeno premeščen kot šef sekcije g'avne proge LJubljana l. Večera so sc ud težili vsi urad niki progovne sekcije ter progovnl mojstri njegove edinice. Impozantno je bilo videti dolgo vrsto v odgovorni službi osivelih mož kakor tudi mladih nadepolnlh uradn. kako so znali ceniti znanje, marljivost In objektivnost svojega gospodina «Fran1a». Zastopani »o bila dalje tudi nacijonalna društva iz Jesenic in okolice, predvsem Sokol Iz Ja-vornika tn Radovljice ter nlegovl številni prijatelj' In znanci. Ob zvokih sokn'ske gocU be iz Jesenic je prišel v spremstvu svoj* gospe soproge in ožjih prijateljev brat Ze-'enko, navdušeno pozdravljen od navzočih, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Pn i se ie poslovil v imenu Jeseniškega Sokola od nJega brat dr. Maks Obersncl, ki ie v svojem govoru naglaša! vrline In delavnost brata Zeletika, s katerim Je Izgubil iskrenega sokolskega sodelavca in prijatelja. Imenom predrjačkega zbora na Jesenicah ter T. O. O. S. Z. »e mu Je zahvalil za sodelovanje In rraklonjen-st brat Matija Sušnik ter mu sporočil pozdrave sokolskih društev Iz Javornlka ln Mojstrane. Prisrčne besede mu le spregovoril tudi predsednili krajevne organizacije D. S. na Jesenicah dr. Franc Kogoj. V imenu uradnikov ter pro-govnih mojstrov se Je poslovil od njega sedanji šef pr. sekcije Inž. Drago Leskov-šek, kateri mu Je izroči! v spomin krasen alf bum s slikami njegovih poklicnih sodelavcev. Govori'! so dalie br. Ulčar za soko'sk« godbo. dr. Ernest Rckar v Imenu gospodar« sklh krogov ter progovni mojster g. Niefer« gal In železničar g. PoberaJ v imenu želez« ničarjev !z Hrušice. Inž. Zelenko se Je iskra* no zahvalil, naglašajoč, da mu ostane »p^ min na Jesenice trajno lep. PRESERJE. Sokol nam je nudil v ned»-ljo po dolgem presledku zopet nekaj zabava. Priredil Je igro »Lovski tat.. Igralci — same domače moči — so vrlo dobro izvrši!« svoje vloge. 2e!lmo, da nas Sckol še večkrat preseneti s kako predstavo. BOROVNICA. Sokolsko drušivo je uprizorilo v letošnji sezoni Milčirskega roparsko pravljico^ s petjem .Volkašlna«, Štolfa-Oovekar €Stari grehi« in mladinsko igro Ribičevo «§krati». Uspeh vsakokrat izredno zadovoljiv. Društvo je proslavilo spomia štlriletnice smrti br. dr. Ivana Oražna ter 75-Ietnlco Masaryka s predavanjem o dobro-voljstvu. Predaval Je br. Engelsberger. Drugo dobro uspelo predavanje ie imel br. prof. N. Marolt o »Sokolstvu«. Udeležba vsakokrat nad 40 članov. LITIJA. V sredo dne 29. marca se vrSI redni občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice ob 20. uri v Sokolskem domu. Član-* stvo nai se Istega točno in polnoštevilna ude'e*L — Odbor. ST. VID-OROBELNO. »Vdova Rošlinka» se ie v nedeljo uprizorila v nabito polni dvo rani. Mnogi sploh n:so dobil5 prostora. Vil so bili z veseloigro prav zadovoljni ter se ista v nedeljo dne 25. aprila na splošno le* ljo ponovi. RADEČE PRI ZID. MOSTU. Gasilno društvo priredi v nedeljo dne 3. maja v hote lu «.fadran» koncert s sode'ovaniem zidan-moškega orkestra in pevskega društva »Klim«. Dopoldne se vrši cvetlični dan za nabavo nove mehanične lestve. Pri otvoritvi veselice nastop članstva gasilnega društva k slovesni zaobilubi. — Gospod Mirko Štrukelj Je daroval za gas. društvo v Lok* 100 Din ter mu druStvo izreka najiskrenej-šo zahvalo. ST. PAVEL PRI PREBOLDU. Tu se le r ns-deljo dne 19. aprila vršil ustanovni občni zbor JDS. ki ga Je vodil g. Roš. Predsednik »rezkega odbora g. Prekoršek je poročal o notranje™ političnem položaiu. o delu m nalogah stranke ter razpravlial o perečih gospodarskih vprašanjih. Bodril Je k koristnemu delu v organizaeji. ki nai druži vse, ki vidijo v urejeni državi dobrobit vseli sloiev. Sestavil se Je desetčlanski odbor samih delavnih !n odločnih mož s predsednikom g. PiHhom.. Stvarna debata ie pokazala tisto pošteno voljo, ki Je porok, da lepo začeto delo prinese tudi d brlh sedov. i I Excella b Je najboljši in vendar najcenejši stroj za roobino ia obit —s "Nadomestni deli za vse stroje, J. GOREČ, UUBUANA palači Ljubljanske kieditne banke* Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In sociatnc namene občinstva, vsaka beseda "0 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din 10'—v Daraske slamnike kako? tuli [ir<-f>l>Hkovanje i tirih po sartnjl noTo«ti — pri Alojzija Skribu, Domžale. TS3rt Mehanika a le o 1 e * n o delavnlro. ..i-ejmp Goreč, Gospo-""' tka'«it» t*. £019 Trg. va'enea (rrTka tehoiPne ftroke Ponn-lht lf int«ll-Vfr»!mb dpSkoT nori rimsko .Avto. na opravo «JutT*». 891« Kro^štrega vaierea lJnMfcinčana, sprejme tsVoi »Elit«., Prcšeroora ali'« 9 60! 4 M^h^ntk prvovrstnih drl. ?e tikoi • p r * i ra ' — Av'" Florjan!!«, LjnMjana. 835S Učenec h-ftmk fpr.jme V kolon1 i Ho trffofino Ve-H Učenka 9« taltoj eprejm« v trpori-po gpeei ipriJevai ia sliko na npr. «Jntra> po l »Uro »Samontojna pro dajalka.. 90S2 Sprejme « dobra ženska pisarniška moč One, veJCe v .tavbni stroki. Imajo predno.t. Pred. staviti »e je v sredo od 2—4 popoldne pn Jakobn Aeeetto, Tabor » 5997 Pevska nomočn^a dva — dobra in solidna, od iph .,Vn nerfekten vla-event tndi ?mln-tar in eno maserko i ■=s'i!o nmlrs«, .preime t» aH [>o dor-ovom R. Grobel^ik. y!edali5ki tri-fer V Celjn, Glavni tr» '7. S79i Učenka » primerno »ol. iiobraibo. 'e spr»Jm« v trroviro i nf^arim bla»om. Ponudbe !»d ,r»-nk» ?"» na opravo •Jutra. T Maribor«. 90S2 Merllc^r. pomočnik tresen, polten ter popoino-ve?6 v svoji stroki, »e *aknj sprejme — Anton Sohor. nediterija, Kranj. BUŽi Dobra kulifrlca ki opravlja tndi drnsra h'5na dela, se sprejme k druiini ~ or«b Plafa po dogovoru V hi5i je polesr nje Se ena slnikinja. Ponndbe na npr. •Jntra. pod »Pobra knba-riea». 9010 Gospodična a S ratr. neaPanske šo!e In dveletno prakso v trgovini, Seli me=ta 5e eno leto kot nSenka v kaki trtrovlni meSanefta Mara. Cenjene ponudbe nn iifravo .Jn'ra» pod Šifro »Marljiv« 4224». 8897 Žagar (venerllanarl, vrBt vseb lesnih manipnlaelj, eanes-Ijlv, Seli premeniti mesto. Ponndbe na upravo .Jutrn. pod »Ža^ar.. 3896 Brivska no?nočn'ca i dalj»o prakso, k! bi se rada [fopoir nma i*vr?ba*a v »triienju, siull'«. naj- raje irveu Ljubljane. Cenj ponndbe na upravo .Jutra, pod iltro »Briiačic« 22. 9056 Dober postranski zasbirek se nndl rarnaSaVem, vpokojeneem. pismo:toaem. sinjem, trafikantom itd. Oijlastti se J« nri tvrdki .Posredovalee., Sv. Petra cesta a/I. 9%0 Knllgovodklnla iS KORESPOVPF.NTTK JA ia slov., srbohrv. ia nem. Jetik. IU • poldnevnesra sa poštenja. — Naslov pove uprav« »Jutra.. 8786 Uradnik i dveletno psakso, absolvent drl ilvorairedne tre »ole iste primernega mesta _ Gre tndi na delelo. — Ponudb« na upravo »Jntra. god iilra «6t- 0-». SSGS Prodajalka mesto — irrt tndi na delilo Ponndbe na upravo •Jutra, pod »naSko .Prodajalk« 85». 9063 Spretna prodajalka mlaj«a raoj, I i « » »«'»• najraje na delali. Ponndbe pod '.Zanesljiva 428S. n« upravo »Jutra.. 9049 Kontorlstinja s dveletno prakso, smolna slov. is nernUke koresion-denre. stenografije, stroja pi-ia, kakor vseh pisarniških del. ISie slnlbe v LJubljani ali okollri. Nastopi lahko takol ali po-itteje Ponudbe Je poslati na noStni prt d al 129. 9029 Deklica i delele, feli mesta kot učenka v trgovini s mefta-nim b'atroa 8pretn« Je » ra?unstvn. pisan-u in vsakem domaPcm delu. Naslov pove nnrav« .Jutra., 9014 Trg. sotnidnik •rent. potnik. I«e primerne sluSbe. najraje v Ljubljani. ZmiHen je »peeerij-ske In (ralanterijske »troke C'*njene ponndbe pod iifro .Starejla moč 4293» na nnr. .Jutra.. 8996 Dva trgovca iHeta nfiteljico f« fra«-eo^PIno In hrva^^lno. Prednost Imajo mlad« dame Ponudb« na poštni predal ?t. 153. Celo prvo mesečno plačo dobi kdor pripomore SSletnem« priv. nrsdnikn. bivSemu dal leslnSeSemv rajonskemu po'8astnlku in Ireovru do dobre stalne slnSbe v LjnK Ijani. Popise pod mafk« nastop, na upravo »Jutra.. 9024 Trg. pomočnik Spoeerlst — leli spremeniti sluJbo v kako veijo trgovino v mest« ali na delell — Nastop P« dogovoru. — Ponodbo na npravo »Jutra. Mil LUi* «2uaeljiv 4201 >. SDSS Vrtne stole prodala nalrenelSe R o l -mane % It o m p.. Ljub. ljana. Mirje 4. t«4 Ravnokar , kupimo, ravno brelgrievo i« malo grčev« blago ne lipod 30 rm deb., v dollinah 270 in 280 ra Orlra se I« n« reniene ponndbe t navedbo m"ofin», rtka dobave ter tadnjo e»-no ra m* frtnko vagon, na npmvo s.lutr«. pod ina^ko »Akreditiv., 8243 Šivalni stroj moderen, s« kupi Naslov pov« uprava »Ju'ra>. 9034 Moško kolo v pajbolJSem stanja, s« proda ca Glineah lt«v £20 9064 2 nočni omarici posteljo In nmivalnlk, 6« proda v Trnovem, Valjar. Sova «11» ti. 8934 Moško kolo Italijansko, poldlrkaf, dobro ohranjeno, se po selo ngodni ceni proda. Naslov pove uprav« . 9032 Perzijsko preprogo prodam. Naelov pore npr. .Jutra., 9048 Več otroških voz'č kov In dvokole* prejšnjih modelov, poeenl proda .Tribuna. T B L., tovarna dvnkoles in otro-llklh vniifkov. LJubljana. KarlovUka eest« 4. 8278 Proda ■ 1 vsgon lepih ravnih hrastovih debel ^ g—4 m dolrlh In od M d« 50 rn debelih, po selo rirki ceni. Martin Jernej. SoSUn), Slovenija. 8611 Samct-opeko in »amot-moko. Trlporo?« F Hočevar. LiuWj«n«. On ssUu uab 34. 7t& prodam. »Jutra., Nove kante Naslov pov. npr. 9050 Razno po!i!itvo prodam. Ogleda e« lahko vsak dan od T —10 In »d 14.-1». are » Sloaikovt ulici 4, O. nadur., levo 9030 Motorna kolesa nov amerlkaneki si ste« • E>a«s>, ki so lansko leto bili no 13 500 Din. nn li I« neka) komadov sedaj P* 6200 Din .Tribuna* f. o U. tovarna dvokoles I« otrolkih vosičkov. LJnblJa na, Karlovek« seeU it 4. 8276 Moško kolo skoraj nov«, ugodn« prodam. Naslov »ov« uprava »Jutra., 90» Pisalni stroj dobro ohranjen, k « p \i Ig. RepSe, Poljanski nasip 21. 8983 NJlve In travnike na lepem prostoru v Bp. Sliki, se proda. Pojasnila v trgovini Pintar. 8758 Redka prilika! ETK>n«4«tropn® 50 1K 0t»«tofet& tr?ortn! pretart moroč do S.^oo ooo Din. Ona hlSl io taTofff hltpa t 1 in pol oralom srnoko««, skopaj »mo Din NaaloT uprtra «Jotra». 87f5 Mizarstvo • »trojnim obratom f* Tolikim pow*t*om, m proda, odda w oajfm. «veai. M »pr^jma tadf dmlabnlk. — Tat nt a n na proda tudi ko-ra^ko orodje. Naalov pova ■prava «J«kra». <006 £ohcUi Lokal t sredini »ost«. •• UkoJ odda onemu ki kupi Inventar. Naalov v upravi bistra«. r ~ Trgovina rasnega blag«, sa nod last-Kaalov pove no eeno odd«. Obiava »JuUaa. 8047 Lokal se vsled prevzema posestva odda na prometni ce.ti v Ljubljani (sredina mest«), proti prevzema Mag« in Inventarja. — Prevzame m lahko ie I t. majem. — 1'poMevaJo M 1« '»sni re-Oekuntl. — Ponudbe pod »('godna prilika, na upr. •Jutra.. 900T Solidna gospodična, lit« čedno, svetlo sobo nalmffl v kaki vili v Milini Ble|welsov« e., obrtne »ole ali na Tabor«. PlaPam dobro. P»n«'*He n« »prav« »Jutra, pod lifro .L 4171. 8803 Velika soba prazna ali ofiremljena, a direktnim vhodom is stop-nilta, v eentr« mesta, se is*« proti najbolllemn p'a-flln Pon«db« pod mafko .Veletrlec. na upr. .Jntra. 823i Opremljena soba s posebnim vhodom In < -ai-ledotn na Mestni trg. s« odda s I. mslem. Naslov pov« npr. »Jutra.. 9059 Gospod so »prejme ua brano la stanovanj« u Starem trg« M/m. 902» ličem stanovanje v LJubljani, po nolnosti 2 sobi s kuhinjo. — Ponndbe ua «pr. »Jutra« pod lifro »Maj ali pozneje.. 9023 Mlad trgovec ftrg. pomočniki ali absolvent trg lol«. veft knjigovodstva. ko-espondrnf«, strolenlsja ter deloma srbo-hrva^lne. s kapitalom najmanj 00 OOO Din. se sprejme kot tihi drnf.abnlk k bol JI! trgovini s mekanli" Marora na defell. Dotlfrik dobi rvoj delel pri trgori-ni. po' eg ts-ga primerno pla»o kot kn'igovodJa I« tvrdke. s raznimi obrti. — Ponudb« na oprav« »Jntra. pod iltro »Poltena mo« 6> 8774 Opremljeno sobo solnJno. s elektriko In posebnim vbodom, r« tak«J a'l pozneje ISČe gospod — Ponudit« s navedb« rene (event. s hrano! na uprav« »Jutra, pod .Clnovniks. »054 Zračna soba s elektrif n« razsvetljavo, v b'lllnl glavneg« kolodvor«, s« »dds mirnemu 1» »otl-l-n»mu gospodu. — Naflov l»v« uprav« »Jutra«. 8884 Bollšl gospod s* sprejme na hrano In stanovanj«. Naalov pov« nnr •Jutra.. 9006 rm •Vodnik 35» Alt je mogot drug nafin sesunka? »068 Opremljena soba st odda takoj ali s 1 malem. — KJ«. pov« oprav« ijutra*. 9007 Stanovanje sobo In knl.lnjo. ali P« majhno posestvo, vzamem kje n« delell v podnajem Ponudb« na nnravo »Jutra, nod litra .Primeru« 4272. 1 »024 Stanovati!« i« domač« hrano, ilt« mlad ključavničarski pomočnik« Ljubljani. Ponudb« na naslov: Aatoa Muci«, Metlika 901S V upr. »Jutra* nai se dvlgnelo pisma pod nastopnimi H'raml: Amorček K. L., Brez 1J«. bavi in sreče. Bogata »a-motarka. Darinka. Dnfevno snanstvo. DuSa. Tandant«. Int«l'-entna. JoJ * Boj, Ingenjettr, Marta 24, Po-letje. Prva ljubezen. Posest 77»2. Pomlad 28. Prilika. Sfba »O. Prečen dom 1925. Sr-ča 2*2. Sreča v nesreči Sneg"'člea. S-ečoe oči. Takoj «»2» Tovarna. Ttgovina a »snje«. V. B., Vulkan, Vstajenj« iraUrli«, Vrtnica 2flletna gospodična Inteligentna, vesel« nsra-v«, leli znanla • gospodom rosnega značaja, v svrho doplsovanla ter posneHIt sk«t«'h lri»tov. — Doni »e na nnr »Jutra, pod lifro •Sreča 4257., »010 Inteligentna gdč. leli v svrho ratvedePa ko-revnondiratl s istotaklm gospodom srednjih let. Dopise na inravo .Jutra, pod • Rosdlnka.. »011 Gospodična dobro situira««, leli »nanj« s »kademsko naobrafe-nlm gospodom srednjih l-t. v svrho skupnih izletov. — Doniš« na npravo »Jutra, nod »Turiatka., »009 Opozarjamo vse interesente, da Je pri pismenih vpra« šanj'ih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manioulacijsko pristojbino v znesku D!n 21—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od »malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne t-o priloženih Din 8— --I r«n r « r.H ^fl „H .11 ,|J jJ FERDO CIRMAN JOŽICA DEi .tAR POROČENA št Vid nad LJubljano — Brezje f Sta o jH Vdovec brn otrok, star 45 let. leli z n t a J a » gotpodično «11 vdovo, staro SO —4* let. — Plsmans ponudb« na na«'ov t i b s r t Anton, Bistri'«, Boh jezer« it. 110 86ČO Nogavice r»vn»vr«tne. s« poceni nori-pletaio Prod Škofijo l/L 1S4 Izletniki in društva Hotel .Grad. u a B 1 « d « nudi dober obed za 15 Di« za o-eho. — Prednaicanila potrebna. ®9S Klavir ki p« da popraviti, »e ugodno proda. Katlor p«*-« PL-'im*nlna «Jutra» ▼ Maribora. Zagrebačkl Zhor legitimacij« a Din 4(1 prodi A'oma Compinr r LJubljani. 900C Družabnika r-slitetne pisarne za Ljub- Abadle cig«retnl papir zopet st«ln« n* zalogi. - A. U»pr-t. Krekov trg 10. 186 ljano, tiU Zagorsid. Maribor. »0«1 mjfmm Z: :enja se avto teedrtr*. dobr« ekrsnje«. u Itlrlsedetaega — Naslov pov« uprava .Jutra., W04 Pes volčje pasme 9 mesesev star, sa proda. Naslov pov« upr. »Jntra.. »M Hotel .Tratnik« v LJubljani priperola potujočemn »V linstva lepe iračn« in čiste sobe. tndi za dalji! čas. -V hiM je tudi kAvama ln rauvraclja. »027 Psa 1 dokazom list« voli}* pasme, »d 6—8 «is*ece» starega. Lupim. — Ponudbo pod »Cirtokrvai volk. «• uprav« »Juuaa, f088 čal in nekoliko pobledel. «In ta umorjen!« doda Antraguet. «Kaj ne veste tega?« «Nismo vedeli, in tudi, odkod?« pravi Ouelus. »Sicer pa, je-li to istina?« vprašuje Epernon. Antraguet potesrne meč in klikne: »Istina je, in istina .ie, da je na tem meču njegova kril« »Umorjen!« kliknejo miljenci iznova, le Epernon hlimbeno zmajuje z glavo, kakor da ne veruje. »Ta kri zahteva osvete, čujete, vi, gospodje?« pravi Ri-belrac. »Glej iih. Zdi se, da nekam merite?« vpraša počasni Schomberg. »Nič druzega!« potrdi Antraguet »Kajti vprašanje je, komu je bil ta zločin v korist!« »Hej, brž meče venkaj in v napad!« vikne sedaj Epernon, kakor da se je razjaril zaradi klevete. »Hehe, Gaskonjec moj,« mu dč Livarot, »danes se vam žuri, zelo! Štirje proti trem. Popreje smo bili štirje proti štirim, pa ste bili nekoliko počasnejši!« »Mi nismo krivi, da ste vi samo trije!« odvrne ta suho. »Da, vi ste krivi!« mu ponovi Antraguet, »ker ste vi hoteli, da bo mrtev, da leže v grob, predno se mu morate postaviti pred nepremagljivi meč. stra-hopetneži, vi! Ali ste razumeli, vi, ki umikate svoj pogled?« Schomberg. Maugiron in Epernon vJkncjo gneva. Ali Ouelus jih ustavi. »Dovolj je,« pravi. »Umaknite se, Epernon. Borili se bomo trije proti trem, da bodo gospodje videli, da se jih ne bojimo, obenem pa, da smo plemiči in da obžalujemo nesrečo, kakor jo obžalujejo oni sami. Potem potegne meč, zamahne ž njm po zraku, da je švistnilo, in pravi: »Pridite, in borili se bomo pod vedrim nebom in pod božjim očesom, da boste videli, ali smo zares ubojice. kakor mislite, ali nismo! *Naprej!» In mladi možje slečejo košulje in suknje in jih po-lože ter se odpravijo v nazračeni smeri. »Stojte!« vikne Ouelus. »Izgubil sem bodalo. Najbrže med potoma!« »Ali ste ga pa pustili pri gospodu Monsoreauu na bastilj-skem trgu v kakšnem truplu, iz katerega si ga ne upate več potegniti, morilec!« mu zabrusi v lice Antraguet, da Ouelus iznova vrisne in zahrešči: »Naprej, pripravite se. ali sunem!« »Ali on nima bodala!« vikne Chicot, ki je pravkar prihitel na bojišče in slišal zadnje besc-de. »Tem slabeje zanj, to ni moja krivda!« sikne Antraguet. »Jutror« roman več ljudi, da vidijo neobičajno bojišče, grozno, okrvavljeno, kakor mesnica, aii izpričujoče, da se je tu vršila silna borba mnogih proti malemu številu. »Vojvodi treba javiti!« spregovori nekdo. «Bussy, ubogi naš Bussy, zavratno umorjen, od množice, junaško se je branil. Evo, to je njegova roka!« »Da,» potrdi Antraguet Ribeiracu, »hoteli so se rešiti naj-opasnejšega med nami!« »Strahopetnost, sramota!« planeta druga tovariša. »Ne bomo drugim prepuščali skrbi za osveto, ker bi bili potem najbrže bolj slabo osvečeni!« pravi Antraguet tovarišema. »Prijatelji, poglejte plemenito lice našega prijatelja in druga. On ni nikomur poveri! svoje osvete. maščeval se je sam na licu mesta, čeprav je padel. Prijatelj Bussy, mi te bomo osvetili!« «Bussy, kolnemo se ti, da bo tvoja kri še danes oprana!« prisegajo prijatelji »Nikakršne milosti, niti milosrdja!« »Trije bomo proti štirim.« »Istina je, ali mi nismo nikogar umorili, niti dali umoriti, in bog je z nedolžnimi proti zločincem, ki nimajo čiste vesti!« S strahom in obupom v duši so prijatelji odšli z mesta žalosti in zločina na bojišče, pot skozi množico so s! morati napraviti skerai s silo in na odrejenem bojišču so že našli zbrane svoje protivnike. »Gospoda moja,« pozdravi Ouelus z bahavo resnobo, »mi smo vas čakali.« a Antraguet je odgovoril: »Oprostite, gospoda. zamudi. Bili smo že pred vami v bližini, a nismo semkaj došli po neljubi zamudi enega naših prijateljev.« »Gospoda de Bussvja, da,» pravi Epernon, »da. zares, niecra ne vidim. Tre-balo bi ga potegniti za uho!« »No. pa počakaimo še malo!« dč malomarno Schomberg. «Gospod de Bussv ne pride!« pravi Antraguet zamolklo in ostro opazuje protivnike. Na licih treh miljcncev se odraža začudenje. Epcrnonovo pa kaže nekaj druzega. «Kaj,» pravi, »on ne pride, najhrabrejši med hrabrimi pa se je prestrašil?« «To je nemogoče!« dostavi Ouelus. »Imate prav, gospod Ouelus, to je nemogoče!« potrdi Livarot. »Pa zakaj ne pride?« vpraša Maugiron. »Ker je mrtev!« iz;avi Antraguet. »Mrtev?« vzkliknejo miljenci. Le Epernon ie mol- ALEKSANDER. DUAAf kat*repa rkorrnsl:©* aap^a TMvar.j« romana, j* t*fel tn 4«. biva pri onrsri c Jutra* » Ljubljani Vsi k* so sa čitsli in oni, ki niso imeli te prilike, naj si sa takoj n a r o č e za domače knjižnice SoIJ zahavsti Vas nc more nobena knjfas! Varana *tan« .... 5% Dia Broširana .... 45 D-a (LA-DAAG DE-AONSOR.EAU) Priporočamo knjigo Stofanovič A.. Kil UGilim&G Bitas. Popis bitke in njen p;s:n3 »'raji -3 šiv.lje, krojače n < .evljarje ter 11 «:k rtom. H eden si nabavite stroj, oglejte si io Izrednost pri tvrdki Lud. Barags Selenburgovi ulica 6 ! • Brezplačen pouk « 15-Ietna garanti1-« _____15- s- | ™ T<-i-'oiTit~"' s j ?a pVnskoalaeetileasko razsvetljavo Cenj. obč!nstvu se vljudno naznanja, tla prične od 23. t. m. dSlie od rFltj«woa" do Aleša »ozStl now avtobus redno vsako nedelja ?n praznik popoldne in, sko treba, tudi dopoldne. Postaji nanravi zaenkrat pri Urbančku in Ruskem carju Ta cvtobus ni v i ikakl zvez! z onim druStva .Štora'. Avto je r.ajmodemeje op ?m!jen in se ie na njem prav udobno peljati. Avtobus vozi od r ure dalje po pesetu občinstva. — Enkratna vožiufa stane 5 Gin. 2208-a Adaračič & gonsp. in plinove cevi pred, samostojno v še večjem obsegu kot dosedaj. Ker ostane vodstvo nespremenjeno, ter se bo isto predvsem potrudi1©, da si obdrži stranke prejšnje podružnice, pričakujeva, da se bo isti dosedaj izkazano zaupanje vsestransko preneslo tudi na najino novo ustanovljeno podjetje. Za prav številna naročila se priporočava Priporočamo nc«o izdajo Janko Kernikoft romano* i Cyc!amen BroS. 22 Din, vez. 27 Din, poŠt. 1-25 Din Agitator BroS. 18 Din, vez. 23 Din. post 1-25 Din Izdala Jih {e Tiskovna radruga » L;ub!jani UUBLJAEA, Keaini trg 15 izdeicvaielj tehnika? Na drobno! Na debelot Zaloga sprehajalnih paii« Stari oežniki se osnovo rraablste o. 3213-< LJUBLJANA ICoictSvarsha ul. 411 Naslov brzošavksnt „®rom«' Telefon int. St. 45« Podrušnise: Marilsor, Jesenice, Rakek O&avija vsa v to stroko sjsadiašože posle najhitreje tn ped kulantnimi pogo££ Sssiooniki družbe spalnih vos S. O.E. sa ekspresne oolSljke. „Hubertui-mllo" nadkritiuge w kakovosti vse dotedanje prois vode in ea dobavila po^ konkurenčnimi cenami pod fsmko: Rast ias zajsmtufe f.L\ zakonito zavarovano sredstvo proti plešavos' I izpadanju Iss !n prhutu. Dobiva se vseh lekar-j nah, drogerijah in biivnicah, ali na ga posili-1 po povzetja za 100 Din (in 10 Din poStninal.j taMffisi W»ra!nff! JOT 1HMHin 1] Rlodni salon Obrtniki, IttarH, pSeskarji poior opozarjamo 52 H3!SS?2i^ !fI8 ll txM G d e r: khSlth tr, ZEMIJA Živ-jjenska komedija 15 D r, pc pošti 75 p več. STfl^ads - C»veVar PO SLUHU MOL Veselolg-a, i4 Din, po poiti 75 p več. Llnlisrt, ŽUPANOVA M1C-tA. K"-redl a. VESELI OAN ali MATIČEK SE ŽENi .