ar 3 nć. 136. šterilka. (t Trst«, t Mboto zjutraj dne 13. aovembra 1897.) Tečaj XXII. Hief:miiOBTu hh*>j, po irikrat a* tadon t iostlb ti-dMjib ob torkih, ćatrtkih l^tkofcaaK. Zjntraaje iidanje k haj» oli §. uri sjutraj, voiorao p« ob 7. ari reier. — Oboja« ildtnjc HUne : " Jedei.B«e«o . f. L.—, iHTM A*stWje t. 1.5C » trt n«M( . . p S,— , , . 4,KI H pol lom ... (j - . , . i» lete . .,12.— . , ,is._ to plačevati aapraj m uriik« prll*iea« Baratala« m sprava M ozira. Faaauićae itoTiiko dobivajo t prt* dojalnicth tobaka v lrštu po S dt4. 4»tm» Trata p« # rtI, EDINOST l/ Oglaai m raAaaa po :«rifu » petri-*; » aaaioTe t deboliaai Jrkans'. s« plaŠnj prostor, kolikor obsega navadnih vra .. Poslaaa. osmrtnice In javne lahTula, ■aii aglaai itd. io rnAanajo p.. pnfod i Val dopisi naj *e poAtljajo altoa Caaorna it. 13. Vsako pr >»u an^, biti frttolc ovuno, ker uofrnnk*>v^£«i M -T2 sprajonajo. Rokopisi ne vraftaja, Narctiin«, raklansafllja in »iglas* sprt- jessa uprmvniitro lilioa Mol i ur pic* aalo hit. S, II. nadat. Naročnino in ogla« je platevati loao Trst. Odprt, roklana eij« •• prosta poitnitta. 91 k«. t „T aJhsoaN J4 nI*! Javni shod političnega druStva .Edinost« na Prošeka dae 7. nov. 1897. (D«4j«> Podpredsednik dr. G. G r e g o r i n je Se enkrat prečital resolucijo, ki je bila vsprejeta jednoglasne. Prešlo ae je k drugi točki dnevnega reda. O tej je govoril pn-dsednik M. M and i d: Ker sem Že na zadnjem javnem shodu pri sv. Irana govoril bolj obširno o tej točki, o političnem polože njo, hočem za danes le na kratko podati naj* važnejše črte. Ko se je meseca marci t. 1. sešel novi držav ai zb»r po splošnih volit vab, prizadeval si je grof Badeni, da si napravi večino. V to večino je hotel spraviti Čehe, Poljake, antisemite, ▼•like posestnike nemške in tudi naše .prijatelje" iz italijanskega kluba. (Smeh.) Večina se js res napravila, a ne po volji ministerskega predsednika. Ta večina sestoji iz Čehov, Poljakov, Slovencev, lialornsov in r-I žalostno: prijatelj, da-li ne znači ta trenotek nesrečo za*ne". Te b-^'dt* je izgovoril prijatelj Lovro tako ojstro, tla *u;w .-e spogledali vsi tiije, Anica, Marica in i*z Kuiiečno je pa vendar sel v našo drnžbo. Ali njedne besede ni bilo spraviti iz njega. Sedel je nmoo med nami, pa pil je n* vso moč. Okoh ilevt te ure pričelo je dežev*li. Dež nas je prisilil, d« urno m preselili v sobo. Še le obtl ca vina mu je nekolike razvezala jezik, da umu je bilo m agu če spraviti is njega kako besedico. T< da za vsako besedo, ki jo je Spiegovoiil, pogledal je name ter povdarjal besede: Pomni prijatelj, da je to zame nesrečen trenotek! Prišla je jednajstn urs, ura odhoda. Prijatelj Lovro, ki je komaj pričakoval tega zgodilo meseca junija. Mislila je, da se v tem času pomirijo duhovi in grof Badeni je poskusil, da-li ne bi bilo mogoče pomiriti Nemce in Čehe. Pova< bil je zastopnike obeh aarodnostij na pogajanja, a Nemci se niso odzvali temu povabilu, in tako ni bilo niti govora e spravi. Med tem se je seiel v Ljubljani shod slovenskih in hrvatskih poslancev in kmalo za tem se je priredil istotam vseslovenski in istersko-hrvatski shod. Kar te je sklenilo na tem shodu, znano je iz predloženih in vsprejetih resolucij. Sklenilo se je med drugim, da naj naši poslanci vstopijo v večino, toda miniiterstva naj ne pod-pirajo prej, uego da izpolni tudi oao naše zahteve. (Pritrjevaaje.) Meseca septembra se je zspet sklical državni zbor. Zopet so postavili Nemci ministerstvo na obtožno klop radi dogodkov f Hebu, zopet so propadli se svojim predlogom in z nova seje pojavila obatrokcija — ia sicer ie li'tje, nego prej —. Godili so se in godijo ae škandali, kakoršnjih še ni videl noben parlament. Lanjsko leto je potekla pogodba med Avstrijo in Ogersko, po kateri smo plačevali mi za ukupne potrebe 70%, Ogri pa 80%- Ker ae radi tega nepravičnega razmerja ni mogia obnoviti ta po* godba, predložila je vlada jednoletni provizorij, to je: da ostane za jedno leto dosedanje razmerje. 0'ostrukciji bilo je do tega, da večina ne vsprejme te pogodbe. Zadnje dni, v četrtek, bila je važna seja, v kateri je prišlo do razprave o tej pogodbi. Seja je trajala kakih 35 ur. V tej seji je bila sprejeta začasna pogodba in dotična predloga je bila izročena proračunskemu odseku. Po pravici bi me vprašali vi: kiko ulogo pa igrajo naši poslanci pri tetn ? Odgovor je kratak: oni že imajo direktivo po ljubljanskem shodu. Podpirali so vlado; ne vem sicer, kakšno garancijo imaje od vlade, ali nadejam se, da se vendar kaj zgodi za nas. Italijanski poslanci so ostali stari nedosled-aeži. Oni so dobrovoljci v večini. Celo italijanski listi se jih že sramujejo. Prišlo je tako daleč, da mora poluslužbeni list zagovarjati italijanske po- slance proti — „Indipendenteju". Italijanski po slanci se ne morejo odloČiti nikakor, da bi nastopili odločno ali proti vladi ali za vlado; za-njo ne smejo nastopiti, ker se boje volilcev, proti vladi pa se tudi ne upajo. (Klici: Boje se, da bi dobili po rebrih!) Tržaška okolica je ostala brez poslanca po zadnjih volitvah. Toda tolaži naj nas zavest, da imamo v krščanski zvezi moža, ki skrbita tudi za aaše potrebe in za nai blagor. To sta Spinčič ia Laginja ! (Ploskanje in živio-kl ci ) Na to je prečita! goveraik to le resolucijo, ki se je vsprejela seglasno : „Javni shod zbran dne 7. novembra na Preseku, zahvaljuje se našim državnim poslancem za njih dosedanje požrtvovalno delovauje, prosi jih, da vstrajajo v dosedanjem postopanju, da se nasproti ministerstvu ne vežejo v nobenem pogledu, dokler ne dobe trdnega jamstva, da se izpolnijo vse točke, sprejete v resoluciji ljubljanskega shoda od dne 14. septembra t. 1. glede Primorja, ter da vstrajajo v večini le tako dolgo, dokler si tudi ona usvaja to stališče. (Pride še.) bržkone, je ustal hitro, poravnal r: čun io odšel; a jaz z Anice in Marico hitro za njim. Dotekli smo ga na cesti. Deževalo je ie vedno. Poprosil sem g«, naj nas ne pusti še zadnji trenotek. Rekel sem mu. da ga prositi tadi A-nica in Marica, da bi ju spremila do doma. Jaz se» g.-t poprosil še vrliu tega, naj bi me drugo jutro spremil do vojašnice. Pogledal me je osorno, molfal, a vendar ostal. Š t smo proti dotau. On j« spremil Marico r hišo, jaz pa svojo Anico. Ker ui jenjalo deževati, prenočil sera jaz v b *i Auičin h stariče* in nhem vedel, kam se je obrnil (rijatelj. Drugo jutro ob petih bil nem že v sobi prijatelja Oaaševega Lovra, hotč ga vzbuditi ter naprositi, da bi me spremil do vojašnice. Ves trui moj b'l je zastonj, nikakor ga nisem mogel vzbuditi. Čakati dalje mi ni bilo mogoče kajti ob šestih že sem se moral predstaviti v vojašnici. 5. Do četrtka so m« držali v T., v petek so me pa poslali v P., kjer se je nahajal pulk, v katerem mi je bilo zadostiti svujej vojaški dolžnosti. Minil je mesec, minila sta dva. Pnal sem med tem prijatelju Lovru marsikako pismo, a Slovenski jezik m kazenski-sodnih razpravah. O sodnih razmerah na Koroškem je priobčil „Slov. Narodu na ■ vodnem mestu daljši* poročile iz Koroike, v katerem se slikajo krivične razmero na sodiščih na Koroškem z ozirom na narodne potrebe prebivalstva v enih krajih, kjer ž> 'e ali sami Slovenci, ali pa aamešano obe narodnosti skupaj. Dopisnik iz Celovca toži, da sodišča nimajo na razpolago sloveničine zmožnih uradn'kov in še te, kolikor jih je bilo, premestilo je Gl">spachovo ministerstvo drugam, na njihove prostore pa namestilo Nemce. S tem se je zgodila velika krivica slovenskemu prebivalstvu za slučaje, kadar isto prihaja v dotiko s sodiščem. Jeden tak slučaj opisuje dopisnik. Dne 6. t. m. se je vršila pred celovškim deželnim sod'ščem neka kazenska isprava zaradi odgovora nisem dobil nikakega od nj«ga. Konečno sem naprosil pismeno prijatelja V V., naj mi vendar javi kaj o p-ijatelju Odaševenru Lovrn. Po štirih dneh sem prejel že pismo, v katerem mi je bilo povedano, da jh moj prijatelj O ia«*v Lovro popustil vs«ko družb<>, da ga ni videti nikjer več iu da te postal pravi čudak in samotar. JH -em pressis j^vati, tožiti samega sebe, da sem jaz kriv na tej žalostni .«premMnt>i s prijateljem TwUž 1 sem se pa, osenć sta sreča nikoli ne zapusti. Da s« mi je telcitiH p r 4be. Obtoženec je bil trd Slovrn-c iz Kra^ij*-. Senat je bil sestavljen slovenski, kor g« je vedrio, da bode slovenski •dretnik gosp. dr. Kratit zagovarjal zatoženca ▼ slovenskem jezika, Zapisnit arja pa u i bilo, ki bi bil zatožen sU»eu-ske^a jojika. Vfled tega te je moral pridodati *la-venskeoju stnata av.iksltaat, roden N«m*»t, ki a« razam« hl®v*tiskega. Zaradi tega avskultanta so si moiali i-.-p-i iti tolmača, ki js pojašnjeval Nemca, kaj so izpovedeli obtoženec in priče v slevenskttm jezika. To j« zapisnikar pote* zabeleževal ▼ nrm-ikeM jezika, a od razpiav« Kame ni imel nobene?:* po; m a in mi je morsl predsednik sodišča pojašnjevati »proti tek razprave, dasi je mogel sestavljati zapisnik. Tacih slneajev pa je uh Koroškem še več in le-ti se utegnejo če množiti vsled zadnjih premestitev fluvenščine zmožnih uradnikov iz Koroške dra^ii.i a nainešeenja i'ovenšoine nezmožnih uradnikov na sodišča na Koroškem. Valed tegase nte». ue pripetiti, da niti slovenskih senatov ne bode mogoče sestavljati, kjer bi bili potrebni. Vso to bodu sevtda moiali vzeti v roke merodajni gospodje na merodajnem me«tu. Ali smo pocebnim nanaeuom posneli ta opis sodnih razmer na Koroškem, ker 10 iste jako »lične — trž*ški*. Tudi na deželnem sodišču tržaškem m^uda nimajo nije.dnega tajnika, ki bil vešč našemu jeriku. Posledice nedostatku, da na kazenskih razpravah zapisnikar ne umeje jezika za-toženčevega, so živo opiiane v .Narodevem" članku. Ne bojimo se, da bi nam mogel oporekati razsoden človek, &ko rečemo, da »o kazenske razprave s pomočjo tolmačev prava ironija in velika krivic* a a onega, ki stoji pred sodniki iu čaka razsodbe o svoji bodoči usodi, o svoji svobodi, o svoji čnsti. 8 takimi razpravami se aik*kor ue ■ore strinjati pravni čut. Ozirom na te tehtne pomisleke se nadejamo, da med Bpo»tul*ti" naše „slovanske krščansko-narodiie zveze' ni zadnji ta, ki spada v p»d<-očje ministra za pravosodje, zahteva namreč, da se vendar enkrat defiuitivnt uredi p« vseli slovenskih pokrajinah jezikovno vprašanje v kazensko-sodnem postopanju od prvega stadija pruskav« do glavne razprave, ker tako zahtevajo: naftelo jednakopravnosri velike koristi prebivalstva in visoki namen pravosodja. Naše gg. poslance prosimo, naj ne obrnejo svoje pozornosti od tega vprašanja in naj ne nehajo zahtevati, dokler se ne izpolni, kar se izpolniti mora 1 Vse je lepo to — in mi hočemo tudi tako — da poslanci j:m!j jo ozir na potrebe držaje; vendar ue smejo pozabljati na drugo svojo dolžnost, ki jih veže, da milijo tidi na svoje velilce. Ako vlada zahteva od naših poslancev, naj jemljejo ozir do države, naj dajo dižavi česar treba, da se ne zaustavi nje stroj, pa smejo zahtevati naši poslanci ed vlade, nuj ona pošteva naše potrebe! Država treba »voje pogodbe z Ogerako, mi pa trebamo svojih — pravic. In te obojestranske pravice ia dolžnosti t?* dajo prav lepo spraviti v soglasju. Naj le kriče nasprotniki o »trafld*, o barantanje. Nas ne more motiti to, kajti: če tudi barautamo, bara u ta« o na korist dobre stvari ua korist pravica t Interpelacija poslancev dr. La^nije, Spinčiča ia tovarišev na Nj. eskselenco miniiti!reke,ga predsednika kakor vodjo ministarstva za notranje stvari,[na finančnega ministra in ca ministra za železnice. »Dala za gradaj* lokali« železnice Trat-Poreč-Kanfauar, in sicer v prvo prag« Trit-Buje, ae piično v kratkem. Tako delo bf s* moral) smatrati kakor od-pomoč v bedi ir lakoti, nastavši v mnogih po-krajinah Istre vslmd letošnje f-labe letine, pa tudi z ozirom na dejstvo, da ?e bode ta železnica gradila prav za prav le na utroške davkoplačevalcev v Istri in n* otroške držaje. S temi deli bi s« izdatno pomagalo domačeaiu prebivalstvu, katero je, kakor že znano, posebno zmožno za taka dela. Po došlih nam verojetu h informacijah pa nameravajo podjetniki omenjeno proge mesto domačinov pozvati delavcev i?. Furlanije in drnzih krajev, ker so isti baje „ceneni delavski materijal." S tem pa ne bi bil le odvzet gotov košček kruha domačemu prebivalstvu izpred ust, marveč nasprotovalo bi se tudi blagim nameram državne vlade, ki je prispela iz svojih sredstev k graduji omenjene železnice z nameaom, da se odpomore bedi mej prebivalstvom Istre. Radi t "ga smatrajo podpisani za svejo dolžnost, da stavijo do gospoda inini^terskega predsednika kakor vodjo ministeistva za notranje stvari, do gospoda finančnega ministra in do gospoda ministra za železnice, nastopno vprašanje: ,Da-li so njihove ekselence pripravljene, ozirati se o predstojeći grad ji j železnične proge Trst-Buje na vitalne interese delavnega, posebno pa letošnjo leto hudo zadetega prebivalstva ▼ Istri brez razločka narodnosti, ter ukreniti vse potrebno v obrambo istega, da se bodo za vsa ona dela, katerih je zmožno domafle ljudstvo, rabilo iikljačno le domače prebivalstvo?" Dunaj, 8. novembra 1897. Dr. Klaič, dr. Žitnik, dr. TrumbiS, dr. Stojao, Vukovič, dr. Ferjančič, Emspieler, Karatncki, dr. Šuuteršič, dr. Laginja, Spinčić, Biaukin>, V. Pfeifer, Coronini, Pogačnik, dr. Gregorec, dr. Krek, i Zore.u tijsko p ilrnžtic>, katera vam obrodi gotovo še lcptg*. salu za korist vašeg* gmotaega p ložija, tako se petridte *a ustanovitev še par družili naroda h društev, ki bodo v ponos v prvi vrsti Vam u*tanoriteljem, potem pa v srečo in blagor vsega kraja in v dokaz, da je tu še slovenski rod doma Torej: Na delo, ker remobni aa dnevi; Pa delo iu trud Vara nebo blagoslov1, Dolžan ni samo, ker veleva mu st .n, Kar »ere, to mož je storiti dolžan ! Nekdo iz Bazovice. DOPISI. pa ista »reča že sedaj prelevila v nesrečo, tega si no vem tolmačiti. Ne vem, je-li temu kriva sploh kaka živa duša, ali je tako u&ojeuo? Toliko pa ti povem, da mi je minolo veselje do življenj*, ker te vidim več uikaksga smotra pred seboj.« Skušal sem ga tolažiti in ravno ko $em mogel zu#uk«ii govor na diuge stvari, je pii-topila k n&ju njrjjuva ststra. Od le le sum jZveUei, kaj je težilo srce ubogemu prijatelji. Ljubezen med njim in Marico ui bila — čista 1 aTo je bil tifrti nesrečni trenotek 1" zagro-mel je noj prijatelj, pogledavši me ojstro v oči, kakor bi hotel reči: aTi si mi tega kriv; poberi se mi! To je bil tiiti trenotek, ki mi je donesel vse goijč, ko si me silil v njtno diuibot" Kad bi ga bil profil odpusčenja, a ni mi bilo mogoče; prvič, ker sam nisem imel tolike moči, iu drugič, k«r mi je prijatelj hipno ušel izpred oči in zginil v vrtu. Kar se je pozneje godilo z mojim prijateljem in Marico, o tem ne morem govoriti dalje dragim čitateljem. Lt toliko povem lahko, da je bil res nesrečen ia usoden oni trenotek za oba, ko sta se sezuamla prijatelj Lovro iu Marica. (Zvršatek.) Baaovice. (lav. dop.) Gospod urednik, prosim Vas uulo prostorčka v Vaši cenjeni „Edi-nost.*. Pa predno spregovorim nekoliko besed, se mi uriva misel, kako naj pojasnim stvar, o kateri hočem spregovoriti, da bi moje besede ne bile zastonj. Pomisli, dragi čitatelj, da, ako ne pade srno na rodovitna tla, tudi ae more obroditi dobrega salu. In to je istina, kaj ue, gospod urednik ? Tako je tudi v narodnih stvareh, e katerih imam mnogo prilike sprejovoiiti nekoliko važnih besed, kar se tiče našega kraja. Pred vsem mi je staviti dvoje vprašanj. Zakaj bi se v Bazovici, ki je toli zavedna vas, ne ustauovile kako narodno družt?o? To je prvo vprašauje. Drugo vprašanje je: kako moč iu upliv bi imelo že eno t*ko društvo z ozirom na homatije na Pnaoisktm? V Bazovici *e sicer n*haja ljudij, ki se krepko na»lanjaio na upliv laške gospode, pa poaisli dragi čitatelj, koliko j* pa tudi pri nas takih, ki se še vedno boić za slovensko narodnost 1 Pridi ob nedeljah v BiZ.»vico in tu se prepričaš s j* m ia ua svoje eči, k iko s- ti ljudje, posebno možaki, Jiže narodne zapovedi: „spušiuj in ljubi svoj narod iz dna svojega srca, iz vse svoje moči 1" Pa sedi tudi v večerni uri v krčmo mej možake, in slikal bodeš, kako se ti možaki in mladeuiči zanimajo za dmštvene stvari, kako go-voi4 o tem in ouem društvu iu ukrepajo, kako bi se dalo ustanoviti kako bralno, pevsko, pogrebno, gasilno ali kakoršno si bodi koristno društvo. Seveda jim manjia krepke spodbuje od prave strani in potrebuega poguma, da bi tudi izvršdi, kar že'6 in spoznavajo za potrebno. Toda vztrajajte, vam kličem, vztrajajte v tej misli in dobri volji, vi pošteni slovenski možie, in tudi vi mladeniči 1 V spomin vam kličem narodno geslo: „vse za vero, narod in c«»sarja 1" Oklenite ae krepko tega ge^la iu, kakor bts ustanovili kme- Politlike ¥esti V TRSTU, dsi) 12 noTtmbr* 1H*7. Državni zbor. V včerajšnji seji je nadaljevala zbornica poslancev razpravo o predlogih za zatožbo ministrov radi jezikovnih narede.). Govorila sta le dva govornika, Ceh V a š a ty — ki pa ni člpn češkega kluba — in Nemec Menger. Vašaty je>matraln eopravičeaim predlog za zatožbo. Govornik je na iiroko opisoval razmere na Češkena in je tu pa tam osti o napadal vlado. Za njim je govoril Meuger jako »stro. L4 ta je rekel, da sa Nemei bore proti jezikovnim naredbam ne le v interesu Nemcev, kajti vsem narodom da mora biti ležeče na t*mt da se natančno določi meja pravic med parlamentom in vlado. Govornik je zaključil, izrekši željo, da bt se popravila škoda, ki so jo pro-vzročile jezikovne naredbe vsej Avstriji, da bo-demo mogli mirnim srcem praznovati jubilej ce< sarjev. Nočemo biti preostri in reči hočems-le, da je Menger zsgrešil nečuveuo neslanost, ko je zahteval, naj bi »e v imenu t«li vzvišenega dogodka pomagalo do znage — škandala. Hvaležni naj bi j m še bili avstrijski narodi, te« nemškim obstrukci-jonistom, da so d skreditirali parlamentarizem, da so onečaatili avstrijsko ime s tem, da poživljajo tujce, naj uplivajo na nase notranje stvari, da so pripravili državo v težko krizo, da so oneraogj* Čili v**ko vspeSno borbo proti preLiranira zalite* vam Madjarov, da so preprečili sleherni napor parlamenta za dosego pravičneje pogodbe z O mersko. Za vse to naj bi jim bili hvaležni in dinamična slavnost, kateri se bližimo, naj bi le bili t>le teče solnce, ki naj bi metelo svoie ž trke na n^inko — kulturo. Vsi neuemški narodi pa naj bi stili okoli te ljubke slike kakov za stafaž i, katera s < meće navadim v kot, ko je ne potrebujejo ve^. Tite^a razvoja in zaključki bi ž-lel pni. Mmgee sedanjim hoinatijam. No, naši vera je trdua, d* d-bri genius Avstrije obvaruje to državo pred tako sramoto! Omeniti bi bdo tu, da je bilo že začrtk<>m seje nekoliko praske med levico in pred*edništvomt kateri p>aski pa je storil konec podpredsednik Abrahamovi z energično izjavo, da pislovni red zbornice ui ustvarjen le za to, da bi ustvarjal parlament — nespodobnim za delo. Koncem seje so inter pelo vali po»l. V u kov: iS in tovariti r*di diferencialnega potopanj* z avstrijskimi ladjami v pristaniščih one druge polovice države. K položaju- Danes ima zbornica poslancev jako važu > sejo, ki utegne mo da uplivati na ^ea bodoči razvoj. Dtues voli zbornica novega pred« seduika. Po vrd-uiu nemške katoliške Ijudsto stranke se o vol tvi predsednika mora p >jv*niti razmerje rat-d večino iu to skupino in v-deltega morda tudi med večino in — vlado. R*< čas bi bil, da bi se siorleukrat konec tejdvmmn ia vse delovanje večine ovirajoči igri DipaUija ia tovar šov. Seveda značij > iskustva iz niijn ivejiU dni britko razočaranje vaera oimn, ki so tako ra li sanjali o ukupnem katoliškem cetruma, meneči, da je sleherni konservativec [že a priori pra*ič*n v narodnem pogleda. Ti dogodki potrjajo, kako pravo sao imeli mi, ko smo trd li da ? Avstriji se ni prišel č*a z i katoliški centrum 1 Iu danes dostavljamo le, da ne pride tako dolgo, dokler se ne reši narodno vprašanje. Trazni konservativci pa naj sodijo, kako uslugo delajo konservativci a Ia Dipauli konservativni stvari s tem, da svojim šviganjem križem po parlamentarnem in politištntu pozorišču onemogočajo delo za rešitev narodnega vprašanja. Dr. Ebenchoch je definitivno odklonil ponujeno mu predsedništvo Mi se ne čudimo temu ukrepu Ebeuhocba v očigled iltrigtm lastnega mu tovariša Dipaulija. Odklonitev Ebethaeliuva je provzročila veliko vi veuje ua desni in včeraj so se neprestano vršila pogajanja. Nesmiselno pa bi bilo, ako bi se v tem trenotku hoteli baviti z ugibanjem o bodočem predsedniku, ko je v tem trenotku morda že pala kocka. Po žalostnih skušnjah utrjeni v svojem skepticizmu — torej trdovratni neverni Torasži — beležimo le po dolžnosti kronistov nastopno vest, ki smo jo čitali danes v listih : »Deputaaija, sestuječa iz nekoliko členov »Slovanske krščansko - narodne zveze' podala te je do grofa Đadenija V razgovoru ž njim se je na razsežno razpravljalo o odnošajih v pokrajinah, zastopanih po zvezi. Bodeni se je pokazal jako naklonjenega ždjam izrečenim po deputaciji. Štajerski nemški veleposestniki so imeli dne 9. t. <*. v Gradcu svoj volilni shod, da se dogovore glede kandidata za dopolnilno deželnozbor-ako volitev. O tej priliki je svrje tovariše grcf Katulinsky »poučil** o političnem položaju. Grof je obsodil jezikovne naredbe in pohvalil obstrukcijo. Shod je pritrjeval grofovim besedam, kar znaci, da se je strinjal žnjiai. No, in ti velepesest-niki so se smatrali dosedaj „stebrem države". Sedaj se vidi, kaki stebri so to 1 Različne iti. V „Rusiji!" Vse kaže, da bi morali odpreti Stalno rubriko pod zaglavjem „Italijani med seboj". Ni ga skoro dneva, da ne bi prinesel več ali manj gradiva za to rubriko, ali iz Trsta ali z Dunaja. Včeraj so prali Italijani svoje medsebojno perilo v mastni zbornici tržaški. Kar lilo je obdol-tenj, očitanj in obtožeb. Prav zanimivo j a bilo Zares. Predsinočnjem je imel nai mestni svet svoje XXVI. javno sejo. Med drugimi priobčili bilo je tudi ono župana Dompierija o vspehu prizadevanj, da bi umaknili svojo ostavko ena d van aj< tori ca mestnih očetov, k?,tete je voda odnesla iz zbornice, voda namreč, katere še ni. Javili amo že, da je 12 mestnih očetov, z Spadomjem in Rascovichem na Colu, t">lu£llu svoje mandale, Wci Ju rodu* linruu- vala Nemca S mre k ar j a projektantom za tržaški vo* dovod. V smislu svoje dane obljnbe prizadeval si je župan, da bi pregovoril begune, nsj se povrnejo v naročje ljubljene zbornice tržaške, ali — tako je sporočil v četrtek zvečer — posrečilo se mu je to le pri štirih svetovale h, dučiiu se ostala osrae-rica nt iala pregovoriti. In med temi neizprosnimi bo „n&jpatrijotičneji" med „patrijotičaimi* : Spadoni in oba Ra«cov;cha. Na zbornico je tiščalo nekaj kakor hu4a ura, vs« je bilo nekam vznemirjeno, ko je začel govoriti svetovalec Veuezian. In kar je govoril, je bilo rts t .ko, da je moralo vzbuditi htnzac jo. Kaj takega še ni prišlo iz progressovskih ust na pro-gressovsko adreso. Keksi, da je taka trmoglavost odstopivših nečuveu dogodek v zgodovini mestnega zbora tržaškega, je podal govornik vso dolgo zgodovino vodovodnega vprašanja tržaškega do imenovanja S ii« re k a rja, ki je bil res najuolji ponudnik. (Hrup in vriša na galeriji l Iu to proti Vene/.ianu l Prej bi tuli pričakovali, da bode Sava tekla gori na TrgUv.) Iu ted-j — tako je vsaliknil govornik — so se raznaiala po mestu naig.ša obrekovanja in se je stvar opisovala tako, da se je razvn ml narodni t ut. Jn ko se je poleglo to podp hovatije, se je jelo g(iv..i ti o pri vatu h interesih, o kotupciji itd. Tako se je vzbnjal sum pr^ti čistim in putenim osebam. Najhuje pa peče govornika vedenje odstoj ivših svetovalcev. (Na galeriji so zakričali „evvivu" Mim odstopi všicn). „Korak" — tako je nadaljeval govornik — ki so ga fctorili, je nesrečen korak. (Protesti na galeriji.) Med nami naj bi bili ostali in delali za svoje ideje. Le tako bi se b li pokazali p- ave pa-trijote. Z svojim izstopom so pokazal , da se dajejo voditi le od svoje obcutnostr, in da ne vidijo onih, ki nag hočejo zadušiti. (Ti oni so seveda Slovenci.) Kako pravico imajo 'i gospodje, da in-gult.rajo nas, ki smo jim bili včeraj prijatelji ? Ako mislim na vse okolnosti, m"i\tm priti do zaključka, da se jih je polastila tista fatalna blaznost, ki se Često polašča najbolj inteligentnih oseb. (Hrup in proteiti na galeriji.) Ali je * <.žno govoriti tu o krienjn piaviee ? (Klici sa faUrijt : O da!) Ne gospodje, pravita se ni k»lt»a ai ••tkanje: Pnč pa javni blagor. Sk!«f »k z butdami: Odpustimo jim, ker ne vade, kaj delajot (Vrlšfi in hnp.) Gevarnik je predlagal naj se adpeved vname na zaanje ii nai razpisi« 4»p*l«ria« volitve. Ker je galerija vskliksila neprestano v prilog odstopivšim svetovalcem, jo zažo?al župan, da d& sprazniti galerijo. In na to so vskliknili na galeriji: „V Rusiji smol V R u a i j i laaol" Ne treba praviti, kaj so hoteli reči s tam. Seveda, dokler se terorizem obrača le pr»ti slovanskim svetaval-cem, je to izor-parlament, sedaj pa, ko je župan hotel biti energičen proti ljubčekom, sedaj prestavljajo hitro to zbornico — v Rusijo II Dobro pa je že, da je Venezian e»beutil jedenkrat, kako dobro denejo zasramovanja, kakoršne morajo neprestan« trpeti n*Ši zastopniki, dobro je, da sta poskusila na lastni koži župan in zbemiea, kako diše ljubeznivosti — sit venia verbo — sodrge na galeriji. Predlog Veneaianov se je vsprejel brez razprave in Spadoni, eba Ra*covicha in družba so pahnjeni med množica drugih navadnih ljudij, ki morajo brez mandata tavati po tem grešnem svetu. Tako ae je dogodilo — v Rusiji najboljim •patriotom". To bi bil zadnji prispevek za rubriko ,ltali-jami med seboj". Občinska vmlitve v Miljah. Zagonetka je rešena. Sedaj veino, kako j* mogla zmagati italijanska stranka vzlic vsem našim rar-un >m. Ko so bile že razkžrne volilnn liste, torej malo pred volitvami, so vpisali na 100 novih obrtnikov. Tak mal okraj s par stoti prebivalcev — ako odštejemo ladjastavbenico, nad sro no*iti obrtnikov kar hkratu l Kdo se ne sm^je ? ! Ni nov manever t», italijanska stranka ga je že porabila v Pazinu. Vzl c temu manerru in vzlic vsecnu pritisku so zmagali v IIL razredu le z 12 glasovi večine, v drugem razredu pa z 174 proti 125 11 Take zmage, pridobljene takimi sredstvi, pričajo le, da gre h konca z zmagovalci 1 Na svidenje zopet na volišču l Sram jih bilo! V plinarni pašujejo tedaj večinoma tujci. Ti paše pa postopajo tako z našimi delavci-trpini, da je joj I Ako so čuli, da se naii ljudje pogovarjajo mej seboj v materinem slovenskem jeziku, litro je n\d njimi ta ali oni uradnik z grožnjo, da jih odpusti z dela, ako ne jenjajo govoriti .francoski* ! Tako nazvljajo namreč naš jezik l Dogodilo se je, da sta bila dva delavca celo odilovljena zato, ker jih je vodja plinarne slišal govoriti... slovensko 11 Kaj rečete Vi ? To sicer ni .francosko", pač pa je — — turško I V zimskem času potrebujejo v plinarni mnogu več delavcev, nego po lt-tu. Navada je bila, da so jemali v to delo naše ljudi, ljudi /možne iu korenjake, (kar je prav pripomnil .Lavoratore") toda dane* nič več Slovencev! R»je trošiti več in imeti delo slabše zvršeno — samo dt ne dHa doiaačin — Slovenec l Tako se godi nam v Trstu ob zatonu XIX. stoletja l Fin de »ieclel R^c te mi Vi gonp. urednik, ali ne bi jih umi-mIo biti sram pred vaem omikanim svetom ? 1 (Sram ? I Kam mnlite gospod t Vsklik stavbe*). Brejtki. Blag fiin ministra za poljedelstvo. K*kor poročajo ljuo jan-ki listi, je poljedelsko ministerstvo odredilo, da bodo vsi rudariji dobivali žito in drva v isti množini, kakor do-lej, a — brezplačno Kolikega pomena jf to za drla »ca v Idriji, ve vsakdo, ki pužu-* ta;oošujih t;užinsp. dopisnika od aLavoratore* vabim, naj ae potrudi v Piran, Umag m Poruft (Rovinj je videl) ter naj opiše poUm v svojem listu ves uči* nek, ki so ga napravili oaaj ti obiski. Tako izve avet, kje j« najbolj umazanih mfSt (da ne rečem ljudi) n« svetu l Potem pa reci kdo, da ao naši kmetje umazani 1 Brejski. Čehi na Dunaju nameravajo nstanoviti v vsakem ckraiu svojo šolo iz zasebnih sredstev, društvo ,Komeuskya pa hoče baje zasnovati na Dunaju celo češko gimnazijo. Po vseh okrajih Dunajskega mesta so se osn ivali okrajni šolski odbori v ta n&nen. Nemški listi pravijo, da je ta .nečuvena predi znost.w No, Čehi dunajski jim odgovarjajo — z snovanjem čeških šol v Avstrijski stol r*.i. Prusofllska demonstraoija ns Dunaju. K poročilu o demonstraciji, katero so uprizorili nemški dijaki pred poslopjem državnega zbora dne 10. t. m. na Dcuajn, je dostaviti še nastopno: Nemški »fearii* •• ae že dlje časa pripravljali na to demonstracijo. Dno 9. t. m. zvečer so priredili nem-ikoiacijonalen kamera, katerega se je udeležilo tudi več avstrijskih profesorjev. Ti profesorji so bili toli alojalai*f da aiso »stavili lokala, ko ao dijaki jeli prepevati ,Die Wacht am Rbein" ia druge izdajske pesmi, radi katerih je morala intervenirati policija. Dae 10. t. m. pa so se dijaki zbrali na vseuftiliiSčn, kjer so pričakovali Schonerarja, Wolfa in — Lecherja. Ko pa le ni bilo teh treh apostolov velikonemike ideje, ali so korporativno pred parlament. Pred palačo ata jih ie pričakovala Schoaerer in Wolf. Policija je dijakom sicer braaila nstop na dovoznico, a burii ao šiloma odrinili redarje in zavzeli dovoznico, kjer ao bnrno demonatrovali vzliki .Živel ScbOnerer I „Živel Welfla .Doli i Badenijem !* .Doli z Luegrom la. Mej tem so prepevali Bismarckovo pesem in še druge prusofllske popevke. Wolf se je razgrajačem zahvalil in jih ščuval, naj kličejo „Hoch AUdentach-land la Komedijaši so potem drvili pred meatno hišo, kjer so s palicami grozili »Pereat Lueger t* Nekaj ministrov, med njimi Gautscb, so vso Stvar videli na svoje oči. Posvetovali so se takoj, kaj storiti. No, naučni minister je mogel videti ta na svoje oči, kam dozoreva tisto preveliko srčka-iye otrok matere Germanije. Zdaj so jeli ti otroci rieti čez glavo — avstrijskemu ministru. Nekaj a parlikl razstavi. Na paniki razstavi leta 1900 bode velikansk, 60 metrov dolg daljnogled, ki bode kazal mesec v daljavi 100 kilometrov. Potem bode videti na razstavi tudi palačo iz same kamenene soli, ki se bode čarobno lesketala ob soln ni in električni luči. Kameni iz soli za gradnjo to palače prepeljejo iz Romunije t Pariš. Zgodovinsko mesto Windzor na Angleškem je do tal pogorelo. Otrobi m. Kam drži na desno cesta? K am drži na levo pot ? mrmral je postaren popotnik, postal ob roba hriba in je legel v mehki mah. Pot se je delila na dve strani, jedna na desno stran, drnga pa ■ta levu. one ste voditi, ločeni po globokem jarka, navzgor. Izbiranje je bilo težko, kajti jedna je bila bolj razorana in zanemarjena nego dinga. .Desna*, si je misli, .ako ona postojaa krene na desno, Če ne na levo" Postojna zletela je na desno. Popotaik je počakal še nekoliko v aenci, dokler ni ponehala vročina. Zaspal je — še le, ko se je jelo solnce nagibati proti zatonu, je skočil po konci iu zgrabil gorjač >. Madilo se mu je, rad ki prii-l pred večerom do kakega bivališča. Tu ga je ustavil čuden prizor. Po vsaki cesti se je pomikal veliki sprevod Od dalei je mislil, da molijo, toda, ko je prišel bližje, je spesnal svojo zmoto Visoko so plapolale narodne lastave. Rodoljubi", se je bliščalo nad onimi na levi — .Domoljubi4' se je pa svetilo nad desnim sprevodom. Stimč je gledal popotnik, ni si vedel razlagati, od kod so prišli ia kam da gredo. Na božjo pot gotovo ne, kajti oni u« levi so zabavljali onim Da des-ni in narobe. P-ovk« vsake vrste letele ao čez jarek. Tajec se je približal jedni tolpi in vprašal: „Kdo pa Bte?" aMi "»o v»-roi katoličani, delujemo ia tero in narod. Oni s> zapeljane ovčiče brezverci. Denar je njih B >gu. Tako je kričal nekdo in Stiskal pesti. , Kam pa greste ?* vjnaš ,1 j* pop »zaa 19. novembv m * B7 včeraj d*nes Državni dolR v Vapirju 102 35 109.60 » »> v er^bto 102.25 102.35 Avatrijaks renta 128 — 15J2.90 i n ' kronah 101 90 1(2- Kreditne ettoiji* S62 75 363 76 Tjordon 10 T.rt 119 70 119 76 Kapoleorr 9.68 '/g ••53'/i 30 mark 1 '7 11 76 '00 »»a' . . . 45.20 46 tO Priden in zvest delavec mehanik dobi pri meni službo. Živec, inž. Ulica Commerciale 11. V „Narodnem domu" »Barkovljah dno frišen kruh, sladščice, paštete in vsakovrstno moko po najnižih cenah. Jemlje v pecivo tudi domač kruh. Matija Martinćić. Zaloga pohištva in tapetarij lastnega izdelku, v ulici Cordaiuoli št. 2, (nasproti pivame „Aurora") kompletne zakonske sobe in jedilnice, železno pohiitvo In kuhlnsko pohištvo po izvenrednih cenah. Prevzeniljem naročbo t vsaki stroki. Udan, DaUa lorre. XX Najnovejše vesti« Dunaj IS. Njegovo Veličanstvo cesarje vsprel včeraj namestnika R i -a a 1 d i n i j a. Dsnaj 19 (Zbornica poslancev.) Podpredsednik Abrahnmovicz je otvoril sejo ob 11. uri iu 15 m. predpoludne. Na ministenki klopi so bili navzoči vsi ministri. Posl Herbst (nemški naprednjak) je predlagal, da se glasuje po imenih, dali je doslovno prečitati peticijo mesta Budijevice preti jezikovnim aredbam. Ta predlog se je odklonil ia je zbornica prešla k velitvi predsednika Glaso-vanje se je vršilo tsjno po listkih. Oddanih je bilo i 318 glasovnic, 125 je bilo praznih, 7 glasov ie bilo razcepljenih 186 gljunv je dobil dosedanji I. podpredsednik vitez Abrahamovicz in je torej izvoljen predsednikom avstrijske »borniče poslance*. Desnica ga je pozdravljala navdušeno. Dunaj 12 V polemiki proti govoricam v „Neue Freie Presse", da je grofu Badeniju stališče omajano, pravi oficijnzni „Fremdenbl.it,t*, da so politična rasmiiljevania v .Nene Freie Presse" v dijameutrslnem nasprotju z resničnimi oduoŠajl. ___i Zobobol olajšujejo z a k n a kapljice lekarja Piceolija v Ljubljen (Dunajska ceita) katar« ao Uto odlikovane t Najviljim priznanjem Nj. e. to k. ▼ia prejaane gospe prestolonasladnice-udove nad vojvodini o mr fc* 14 • -mm Stekleaiea velja <20 kr. Trgovinah« brmojavh« In visil. • i* ' ' r««'.'«« -.rt jo*en —.--Pienioa t% j spomlad 1ur8 12.09 12.10 Oreš za spomlad 6.54 6.56. — Ki a« spomlad 8.84. 8 86 Aomna zh. maj-jnni 18«?. 6.46 5.47 ! a nava ud 78 kil. f. <3 —13.10 >d 79 h Io 1815 18 ae 80 kil f. 13.25-13 3') , od SI *il f. U.30 11-35, ■ »V >" 'o' ——.—. r>6«i«r 5*80 9.— 5 vrorn. 615 «45 PJenica: ponudbe srednje, slabo povpraiavanje. Predaja 1800S met. stot. trg miran. Vreme : lepo ..... 13.90 do 11 92'/,. Za notranji trgovini s Contrifugal f 36.50 Concasse f. 87— Četvorni f. 37 75 * glav th f. 38 25 —•— »» < 'Ithku ia ae v. 15.75 *i< mara 36.50 jako oblačno, r. ™i*t ' »..ur, n.c,,:.^-. if, decembar 29.25 sa mare 30.— za maj 30.50 sa september 31 25 mirno. ' Ozdravljen z Volta-vim električnim križem. Ne beseda, temne delo dokazuje resničnost ! Mesto reklame razgtaSam danes kakor dokaz nedo-sežnega učinka svojega električnega križa od Volta, potrdila, ki mi prihajajo vsaki dan prostovoljno od ozdravljenih oseb. Voltov križ je napravljen sedaj tako, da prekaša prve aparate gledš eleK-trlčne mofil In magnetlfinega učinka. Dokazano Je, da Ima 0.78 voltov moči. Križ moj od Volta ni nikako tajno sredstvo, temveč sloni na podlagi učenosti, fizike in je vrv, katero lahko nosi vsak. Kdor nosi Voltov križ, se pomlaja la si podaljša življenje. Pri osebah, katere nosijo vedno Voltov kiiž, imata kri in živčni zistem hitro in normalno delavnost, čuti se bistrijo, kar prouzročuje prijeten počutck, telesna in duševna moč se množi, čuti se zdravega in srečnega in s tem podaljia prekratko Življenje. Vsem šibkim osebam ne more se zadostno priporočati noienjo „Voltovega križa", kateri jači živce, obnovlja kri in ki jo pripozaan svetovno kakor nepriineijalno sredstvo proti sledečim boleznim: trganju, revmatizmu, nevralgtjl, šibkosti živcev, nespečnosti, mrzlim rokam In nog«m, hlpo-hondriji, bledici, naduhi, otrpneloati, krču, močenju postelje, kužnim boleznim, hemoroidom, bolečinam v želodcu, Influen-oljl, kašlju, gluhostl, brenčanju v ušesih, glavobolu, zobobolu Itd. Nesamovoljna iguba žlvlfenske moči, nezmožnost In osla- h.lo.t J.xi oa ♦iirfi m vorin* n.ta VutluKi lin Zene in deklice morale bi v kritičnih perij od ali nositi Voltov križ, ker olajšuje bolečine in njega električni upliv obvaruje slabih nasledkov, kateri so uničili v tej nevarni dobi že toliko mladih življenj. Prosim, pošljite mi nemudoma dva nova Volta-križa Čutim se ido popolnoma zadovoljno, breispečnih noči nimam več. Jtetina Kick. Z)nuaj I. WUdpretmarkt St. U „Rother Igel. Očividnl svedok velikega in naglega vspetaa Voltavoga križa prosim, da mi pošljete nemudoma Jednega. Fran Steiger, Dunaj XIX mbling, MUrathgaate 56. PrjJel sem poslana ml 2 križa iu čutim, da so se bolečine močno «man.|aale. Do »edaj mi ni pomagnlo nobeno sredstvo in zahvaliti morem Boga in Vaa, da se počutim bolje. Fran Janounk, glavni vrtnar. Mlazow pri Kolintt-u (Ćeiko). Voltov križ, poslan mi pred mesecem, bil je vpliven, "prosim, pošljite mi še dva, Vtneetlav Linha, šolski vo<1ja. Wittiu„a» 31. julija 1897. Hvaležnim srcem 'f «• $ PROČ S PETROLIJEM! $ Razsvetljuj t ® s plinovo žarefio lučjo na ipirit »ff .fTrimmf", jedino žarero lučjo, katera gori . NAZNANILO. spodaj puM, suni razna*-»i««' o-t.i ki ie zajeil n od 10 12 ure opoludne. Obresti na knjižice ...........3u/0 Tlacvje vsak dan od 9—12. ure opoludne. 2no«-kfl do 100 gld. precoj, preko 100 do I00!l mora so odpovedati 3 dni in °/B zneske jm>ko lOOO gld pa 6 dni. JUeh'oiiijtfuje menjice aomicilirane n« tržaškem trgu po....... 3'/, Posujuje i n drž. papirje avBtro-ogerske do 101 O \iId po.......4% Viije znoHko od 1000 do 5MJ0 gld po 5»/,70 Daje tlenur proti vknjiženju na ponesti v T'-stu Obresti po dogovoru. 2- 24 Tr>-t dno 5. maja 1R94. Lastnik keuaoreli lista aEdinoatr. Tzriavateli in o^covorai urednik: Godnik. — Tiskana Dolenc v Trstu.