p in pnuaAov. daily Sund»y« sad .tkab xxvm tt»U i« 10.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnlftkl prostori: 2067 8. LawndaU Avt. Offica of Publkatlon: 2667 South Lawndal« Avo. Talaphona, Rockw«U 4904 CHICAGO, 1LL.. TOREK. 15. OKTOBRA (OCTOBER 15), 1935. jga narodov odredila ^H finančno blokado Italije Aec»punc< for mailln« at ap—lal rafr of potUp gwHM for tn nctloa HOS. Act of Oct I, 1017, authortud on Jut* 14, 101» Subacrtpuo« |«.0U Vasrtj -9»- 9TEV.—NUMHEK 201 Via posojila in vai bančni krediti v inozemstvu ' u Italijo morajo biti ustavljeni. To je druga kazen, katero je Liga določila Italiji. Tretja sankcija bo prepoved uvažanja surovin v Itali jo. Na abesinski fronti ni nič posebnega; aktivni so le italijanski letalci, ki pobijajo žene tivni in otroke fatv«, 14. okt. — Anglija, in ija sta se včeraj zedinili, ustavita uvoz bojnega mate-Itsliji, medtem ko se je iva glede edine učinkovite ije — o prepovedi uvoza ijinskega blaga — nadalje-i vso srditostjo, istočasno so ekonomski stro-aki Lige narodov zaklju* konferenco, na kateri so vili resolucijo, da se pre-i vsa posojila in bančne it« Italiji. Finančni pod-je že odobril to resoluci-bo danes predložena odbori osemnajstorice, ki je bil oovtn, da določi kazensko panje proti Italiji, in pri-:uje se, da bo sprejeta. Resolucija določa, da Članice Up narodov prepovedujejo naje kredite Italiji: a posojila Italiji in podpi-je posojil. Bančne kredite in pogodbe Jede posojil rimski vladi. Vsa posojila italijanskemu u, vladi, osebam ali dru-na italijanskem ozemlju tudi podpisovanje posojil v iji in drugje. tondne izdaje ali drugi kapi-ki je namenjen osebam ali jam na italij*nakam Uu, f bančne in druge kredite m in organizacijam na ijtnskem teritoriju. Drtave, včlanjene v Ligi na- •to, prepovedujejo vse ofne-* transakcije z italijansko Solucija, ki določa te ti-w sankcije, bo predložena 'odobritev članicam Lige na-v danes. To bo že druga •akcija proti Italiji s strani narodov. Tretja bo, ko se bo Liga od- ««za embargo na uvoz su- Italiji, katere slednja po- J*uie za uspešno vojno v A- 0 tem bodo članice Lige J^ov glasovale v sredo ali ptok. franconka Somalija, trj- - Abesinska armada mož je pričela prodira-jv Provinco Ogaden, kjer je ■"centrirana italijanska obo-^ »ila. Abesinska armada F Poveljniitvom Ras Desta ^ zeta cesarja Selassieja, ^ a Potisniti Mussolini-£ e n»zaj, da prepreči pa-^UHarrar. Sem dospela * glase, da dosedanje JUD< Abesincev znašajo 10,-17 uf,'tih in ranjenih. Dalje • -'*{«. da ho Mussolinijeve r civilne prebivalce |r*ol(u na mesto Damot, ka-tudi razdejale. 4'1° nm<1 tem me-T ^ iuliian«ka arma-1**1,'. ^ tednom. svojega poslanika v Tokiju, naj pri Cerknici. V Ameriki je bil 31 let in tu zapušča ženo, sina in brata, v starem kraju pa mater in sestro. Bil je član društva 5 SNPJ. — Družini Kari Dekle-va je umrla desetmesečna hčerka Mary. — John Klančar je prejel žalostno vest, da je v Ljubljani umrla njegova mati Neža Klančar v starosti 82 let. V Ameriki zapušča tri sinove, v stari domovini pa dve hčeri. Čehoslovakija bo bojkotirala Italijo . » --JKi. *. - - ■ . Izvajala bo ekonomske in druge sankcije Praga. 14. okt. — List "Pra-ger Tagblatt" je naznanil, da Češka vlada pripravlja odredbo glede izvajanja sankcij proti Italiji. Odredba bo objavljena prihodnji četrtek, nakar bo pričela z odločnim izvajanjem vseh sankcij, katere bo odobrila Liga narodov. Uvoz blaga v Avstrijo, ki se je postavila na stran Italije, bo prišel pod strogo vladno kontrolo, piše omenjeni list. V zvezi z izvajanjem sankcij bo prizadetih več čehoslovaških firm, ki so prejele velika naročila iz Italije, a jih ne bodo mogle izpolniti. A-besinija je tudi poslala manjša naročila glede dobavljanja mu-nicije, ki pa ne bodo izvršena, a-ko ne bo prej rešeno vprašanje financiranja. Filmi o Abetiniji prepovedani v Avstriji Dunaj, 14. okt. — Avstrijska vlada je prepovedala predvajanje vseh filmov, ki imajo o-praviti z A besi ni jo. Med ljudstvom je ta dekret označen kot "prve avstrijske sankcije proti predloži protest, zaeno pa je predlagala imenovanje mešane komisije, ki naj preišče obmejni incident na licu mesta. Po poročilih, ki so dospela v Moskvo, je japonsko-mandiur-ska straža prekoračila rusko mejo v bližini mesta Grodekovo, v južnovzhodni Sibiriji, nakar je otvorila ogenj na rusko stražo. Slednja je odgovorila na napad in posledica je bila nekaj ubitih in ranjenih na obeh straneh. Vsebina včerajšnjega sovjetskega protesta ni bila takoj objavljena, izvzemši sugestije glede imenovanja mešane komisije. Zunanji opazovalci na podlagi tega sklepajo, da najnovejši obmejni incident ne bo imel resnih posledic. Sovjetska vlada je slično sugestijo glede imenovanja mešane komisije predložila Japonski v avgustu, na katero pa še ni prejela odgovora. Tokio, 14. okt. — Sovjetski u-radniki so poslali oster protest japonskim militarističnim avtoritetam v Harbinu v zvezi z obmejnim incidentom pri Grode-kovu, katerega pa so slednje odklonile. V odgovoru pravijo, da so incident povzročile ruske obmejne straže, ki so prekoračile mejo in otvorile ogenj na japon-sko-mandžurske čete, ki so preiskovale podrobnosti prejšnjega obmejnega incidenta, ki se je pripetil 6. oktobra. ZVEZNO SODIŠČE PODPRLO; 1USS0-UNUA' NCNUTTA injunkcijo emu sta- Odreklo je i proti obsedli nju v Terre Hautu APEL NAVRHOVNO SODIŠČE Nogavičarji poklicani v stavko Philadelphia. — Nogavičarska unija je pozvala v stavko delavce v vseh izgotovitvenih tovarnah. Pričakuje se, da se bo stavki takoj odzvalo okrog 12,000 delavcev. Ce to ne bo pomagalo, namerava unija raztegniti ptav- • Abesiniji." ko tudi na druga vzhodna mesta in bo okrog 20,000 nogavičarjev prizadetih. Stavka je zn stabiliziranje delovnih razmer. IndianapollH, Ind. — (FP) — Zvezno okrožno sodišče treh sodnikov je zavrglo peticijo Delavskega in socialističnega obrambnega odbora za injunkcijo proti obsednemu stanju, katerega je razglasil "Mussolini" go-verner McNutt dne 22. julija v okraju Vigo proti stavkarjem v Terre Hautu. Sodtiče je sicer zavrglo stališče državnih odvetnikov, ki so argumentirali, da to vprašanje ne spada v področje zveznih sodišč. Prav tako je zavrglo tudi peticijo delavskih odvetnikov za injunkcijo proti obsednemu stanju. V svojem odloku pravi sodišče, da ima governer pravico proklamirati obsedno stanje, če vpraša za vojaAtvo župan ali šerif. Nadalje, da «o njegovi motivi pri izvajanju te pravice mc-rodajni in niso podvrieni sodni akciji. Končno pravi, da niso bile nikomur vzeta fundamentalne civilne pravice. V zvezi s slednjim je sodišče popolnoma ignoriralo faktično situacijo in glavno pritožbo delavstva. Z obsednim stanjem je governer efektivno ukinil vse civilne svobodščine in oropal državljane fundamentalnih človeških pravic. Nad dvesto delavcev ja bilo vrženih v vojaški zapor in poveljnilf milice je prepovedal vse delavske seje. Ce to ni ropanje fundamentalnih civilnih pravic, potem po kapitalistični logiki sodnikov sploh ni nobenih pravic. In aretirani delavci tudi niso ime!i dostopa do civilnih sodišč. Obrambni odbor namerava vzeti priziv na zvezno vrhovno sodišče. V teim nlučaju, če bi bil priziv uspešen, bi vrhovno sodi Papež v škripcih, pravi nadškof M Mož je star moči" . in brez I»ndon. 14. okt. — Rimskokatoliški nadškof v VVestmin-stru, Arthur Hinsley, naslednik kardinala Bourneja, je včeraj v svoji pridigi označil papeža Pija kot starega moža brez moči, da bi mogel preprečiti itali-jansko-abesinsko vojno ali katerokoli drugo vojno. Nadškof je imenoval vzhodno Afriko "pozorišče znanstvenega klanja." "Papež mora izbirati med dvojnim zlom," je rekel nadškof. "Ali mora molčati glede velike krivice, ki se godi s vojno, ali pa mora javno obsoditi svojega soseda (Mussolinija) kot krivičnika, ki je prelomil mednarodne pogodbe. Teiko je molčati, če pa obsodi svojega soseda, kršilca pogodb in ras-bojnika, tedaj si nakoplje jaso in sovraštvo sosedovih pristašev, ki verjamejo, da je sosed v pravem." Mlekarska situacija v Chicagu Chicago. — Petsto farmarjev, predstavijajočih 18,000 stavku-jočih mlekarskih farmarjev v severnem Illinoisu in južnem VVisconsinu, se je v nedeljo ae-šlo v Elginu in sprejelo načrt za ustanovitev nove velepro-daj ne farmarske zveze. Stav-kujoči farmarji so bili pozvani, naj v pondeljek glasujejo, Če hočejo nadaljevati boj za svojo zahtevajo ($2.50 za sto funtov mleka) ali sprejeti ponudbo (ll.^ za sto funtov mleka) mlekarskih družb v Chicagu Stavka farmarjev še traja, to da državna policija je v mnogih krajih zdrobila stavkarsko blokado cest in precej mleka pri haja v Chicago. Nemiri pone kod se nadaljujejo. Delavski amendment ustave na konvenciji Na zborovanju Ameriike detavske federacije je živahna agitacija za Hillquitov ali podoben amendment, ki za jamči ameriikemu delavstvu ekonomsko svobodo in industrijsko demokra« cijo ZA ORGANIZATORICNO KAMPANJO MANJKA DENARJA Radikalci prišli v novo vlado Poljske Reorganizirani kabinet bo izvedel reforme Delavski urednik postal šef policije Butte, Mont. — To masto je šče odredilo nižjemu sodišču, dal . . .,„ _______ „ ,, ,, . _ . . mor« isdati zahtevno Injunkcijo | proti ob.edn.im, ntanju. T« pro-^IlT l berl neJ« ^ Ev. cedura l.hko tr.j. dolgo In tudi ^ Tm.nov.l " X stane mnogo denarja. Ampak po ^ , * JB lgS mnenju A. Gilmartina, tajnik« '»•UB«w,rin' Italijanski poslanik s silo izgnan . iz Addis A babe Addis Ababa, 14. okt. — Luigi Vinci-Gigliucci, italijanski poslanik, ki je zadnji teden dobil potni list za odhod iz A-besinije, ni hotel oditi toliko časa, da ga je abesinska policija s silo odvlekls v vlak, ki ga je v krogu vojaške straže odpeljal na mtjo francoske Somalije. se je general s svojim štabom pripeljal. Udeležil se je ceremonij v tukajšnji koptski cerkvi, potem pa je predsedoval svečanostim pri odkritju spomenika italijanskim vojakom, ki so padli v bitki z Abesinci I. •no v zastavah, ko 1896. obrambnega odbora, je to |x>-trebno. "Ce pristanemo na ta odlok in se ne ganemo, tonovno izvoljenih. Delaviika »trafika poiitavi nvo-je kandidat* v vseh volilnih o-' k r ožjih. Rudarska gladovna stavka v Angliji f>*ndon, 14. okt. — Sedem-denet rudarjev, ki no zadnji pe-j f« k ostali V premogovniku \ .Momnoutbahiru in razglasili, gladovni Strajk v znak protenta proti upoalitvi neunijukih ru darjev, Je'dane« zjutraj pretrgalo po«t, naznanili pa so, da m* ne premaknejo iz Jame, do-i J kler drutjm lic odslovi MM delavcev,, ki ne »padajo k njihovi i organizaciji. Atlantic CUy, 14. okt. — (F. P.) — Močne grupe delegatov na konvenciji Ameriške delavske federacije Živahno agitira-jo za odobritev amendmenta federalne ustave, ki zagotovi ameriškim delavcem več svobode in demokracije v industrijah. Taka grupa, v kateri so bili delegatje rudarskih in oblačilnih unij, je v soboto obiskala resolucijski odbor federacija in zahtevala, naj odbor priporoči konvenciji resolucijo za Hlll* (ju i tov ali podoben amandment ustave. Argument tah delegatov je, da vrhovno federalno sodišče gotovo pokoplje vačino delav-sklh in socialnih zakonov, katere je sprejel Roosavaltov kongres. Na ta način bodo uničene vse borne pridobitve delavcev v teku "newdealske" vlade. Te grupe delegatov tudi zahtevajo, naj se vrši izredna konvencija Ameriške delavske federacije prihodnjo zimo In sprejme delavski zakonodajni program, ki se pradloii kongresu, Federacija nima denarja aa kampanj« Frank Duffy, predsednik odbora za organizatorične kampanje, je poročal, da je v njegovem skladu zelo malo ali nič denarnih sredstev ta uspešno nadaljevanje organiaatoričnefa dela. V ta namen mora feda-racija dovoliti več denarja. Federacija bi rada organizirala plantažne delavce na Jugu in Jugozapadu, mlinarske delavce, nameščene v pisarnah, tehnične inftenirjc, uslužbenca v hotelih in restavracijah, komercialne telegrafiste in delavce v aluminijevi Industriji, a Je zelo ovirana zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in ne more najeti dovolj sposobnih organizatorjev. I)uffy, ki je obenem prvi podpredsednik • federacije, je lairočal, da bilanca generalnega fonda ADF znaša samo flift,-000, V obrambnem skladu (stavkovne pod|>ore itd.) je o-krog pol milijona dolarjev, ampak ekNfkutIva ae ne upa rabiti tega fonda za organizatorične kampanje, ker ae laiji, da lahko izbruhnejo večje stavk« in |sit«*m bo manjkalo denarja za financiranje konflikta. V pomožni sklad za žrtvo fašistov v Kvropi ae je nabralo okrog $40,000. Ta sklad upravlja Matthew VVoll, eden izmed podpredsednikov. ()d te vaote Je bilo poslanih $21,7A0 str* kovni dHavski internscionali v pomoč beguncem iz nacijake Nemčije in $11,65 Modigliani-Jevemu fondu za žrtve Italijan-akega fašizma. "Amerika ac je alabo posla-vila," Je rekel delegat laidor Nagler, ko je slišal VVollovo poročilo. "IMavnk« unije v Angliji ao zbrale za žrtve fašizma brez malega poldrugi milijon dolarjev!" Fašistična bitka v Srbiji; dva ubita Krsgujevae, Jugoslavija, 14, okt. - IJ ve «HMtbi al« bili ubiti in 20 bolj aH manj ranjenih v včerajšnji bitki v tem mestu med pristaši srbske k me take stranke in jugoslovanskimi fašisti v višnjevih srajcah. PROSVETA THE ENI.U.HTBNMENT GLASILO IN LASTNINA »LOVBNtKS NABODNS POOPOISE JK9MOTI ti mmd mMUM k, U. UmUmmml Mil SMJ*» NarolklM: i* Ur .Uf <»U>t (is*M CklMC«) Hi K«m4* M« M Ute. M 00 i»pollru, IIMh tetrt feta, m CU«m* ta Cmn «IA0 m mtm M«. MM «* ^ teUt M IommmIvo H M lutarIHI«* r»U»l, 1or th* Umu* »tatm t CMe.»«> •M C*m4* N H prr IMT, ChirM* n4 Otaav» 11*0 r^. fur«4«n aMMUlM H M r««r. Om c*U»ot pm dogovoru K«» »bar. mcm>.|»i>»4 I* M4f-*44r«M«4 »»<1 lUaH •avalopa. MmIo* m vm. kar In* Mik ■ ItatMH proavbTa 1007-M Sa. LavaOalt Ara., CMaaja. tltaik MEMSSB Or THE fRDKBATBD PMM Dober milwauiki zakon S*> nemiri, nočejo pogajati s stavkarji, Ima pravico ukazati |>oliciJi, da tovarno zapre in skrbi, da ostane zaprta toliko časa. dokler se družba ne pogodi m stavkarji za mir. Ako bi se družim uprla »Mlloku. mora plačati $50 do $100 kazni vsak dan, dokler je tovarna odprta, ali l>a mora iti odgovorni uradnik družbe v zapor -za tvi na tisoče človečkih nestvorov od nasilja, ki tfa provocirajo v teku št raj kov. V v**h večjih' mestih so po-sebne ageiiture, ki rekrutlrajo privatne poli. cUU- in poboj nI ke (pravilno; razbojnike!) in Jih oddajajo proti mastni plači industrijskim magnatom za ilomJtev delavskih stavk. Vse t«' Stfenture propadejo v enem dnevu—in prav tako »irenturr iM doba vi janje skebov — če bi tak zakon pri A* I s veljavo \ «pl<»Anem .Socialistični zakon v Miluaukeeju Je torej dober zgled za v mi Ameriko, to se pravi tu ameriške delavce, kajti delodajalci ga ne marajo, ga, strahovito napadajo in skušali ira bodo razveljaviti. Ampak predno »»odo delavci Imeli tak zakon, ki jih bo ščitil pred na«iln<»nt. mi v sta\kah in prisilil delodajalce k p«>At.-nim pogajanjem. morajo povsod poskrbeti, ds InmIo oni kontrolirali mp»tn<> zbornico po svoji stranki, ki je socialistična; ne »amo mestne »!»•!>• v «*4«i)t koloni.) Glasovi Zanimive beležke Kaie proslave . katere onih, ki dajejo odveze za Cleveland, O. — Leto« Ima- javljanjaJn hinavščino, jim bo mo poleg srebrnih, bisernih,' zlatih in diamantnih porok tudi podobne društvene proslave. Delavci na druitvenem polju so zainteresirani le v zadnje. Taka proslavljenia koristijo ljudstvu v splošnem, ne le posameznikom. Zato je dolžnost našega naroda, da obiskuje take proslave, ako more. Na 29. septembra ae je vršila taka biserna proslava aH 30 letnica lista Proletarec v Slovenskem delavskem domu na cesti Waterloo. Seveda udeležba ni bila kot se jo je pričakovalo, ampak bila pa je prillčna in marsikateremu bo slavje ostalo v spominu. Tudi stroiki se bodo krili, morda se bo dal na stran tudi kakien dolar za deževne dni, katerih imamo ml, ki se trudimo za prebujo delavstva, mnogo, akoraj več ko v Etiopiji. Mussolini je čakal, da je dež ponehal, predno je Italijane in mnogo naših rojakov -pognal v divje klanje. Naš program na tej proslavi je bil povoljen, vsaj tako so se izrazili oni, ki so bili navzoči. Le škoda, ker je bilo toliko truda, da niso bili zraven tudi oni, ki radi vidijo lepe prizore na naših odrih. Da je bil to res de-avski program, in sicer tak (ot se nam ga priporoča, je razvidno iz tega, da nam je godba Sled zaigrala Internacionalo, pevska zbora sta zapela Delav sko himno, na odru so bili de-avski govori, le delavcev je primanjkovalo. Povedalo se nam pa je, da so bili mnogi 2e utrujeni, ker so korakali v paradi za odkritje spomenika škofu Baragi. Mi se nismo čudili možem, ki so se tako utrudili. Saj se tudi mi, ki delujemo za delavsko culturo, prebujo naroda in izboljšavo sedanjega sistemfi. Ampak, za počitek si pa le vzamemo preveč časa, ker se nam zdi potreba, da gremo naprej. Kadar bomo mi postavljali svetnike ali kaj sličnega za kleri-(alizem, se lahko zgodi, da bo naša udeležba boljša. Ampak mi upamo, da se to ne bo zgodilo pri nas, vsaj nekoliko časa še ne! Na odru je bila tudi živa slika k tridesetletnici Proletarca, setnikom na sporedu in plesu, belimo, da se še snidemo. • ♦ • ♦ V nedeljo 0. oktobra smo se pa zopet sestali, to pot na ban-i pn*la,|jaj« otvoritev „OVe tetovaJ. niče. ki jo jt zgradila %lada. Jubilej ln agitacija So. Chicago, III. — Čeprav je že nekam pozno, me sili dolžnost napisati nekaj vrstic o praznovanju 25-letnice zakonskega življenja mr. in mrs. Košir, katero so njima priredili v Starčevi dvorani njuni prijatelji dne 29. septembra. Med številnimi prijatelji je zabava trajala od popoldne do zjutraj. Ce bi bili prišli vsi povabljenci, bi še v dvorano ne mogli priti. Koširjeva imata sedem otrok in je vsa družina pri društvu Delavec št 8 SNPJ. Ta dogodek bi moral biti omenjen v javnosti že prej. Ce bi bila jubilejnika cerkvenjaka ali zagrizena kapitalista, bi bilo to takoj obešeno na veliki zvon. Ampak sta navadna delavca, in kdo v naselbini se zanima za navadno delavsko družino? Vseeno sta dobila veliko Čestitk od prijateljev in znancev, da bi dočakala v sreči in veselju zlatega jubi-! leja. Ob tej priliki tudi nismo pozabili na agitacijo za našo veliko SNPJ. Društvu Delavec št. 8 smo pridobili nekaj novih Članov. V tej kampanji imamo še nekaj i časa. Potrudimo se, da pridobimo i čim več novih članov, kajti take j priložnosti, s tako velikimi ugod-. nostmi za pristop najbrž ne bo j zopet kmalu.. Bratje in sestre SNPJ, potrudimo se vsi v tej j kampanji. Pred nekaj dnevi Je nanesel slučaj, da sem bil v neki hiši, ko je prišel agent od Metropolitan Life Insuranee kompanlje. Ko je prišel v hišo. je bil denar takoj pri roki. Nič ni bilo isgcv vorov, da ni dela ne denarja. Vse drugače pa Je navadno, če pride v hišo društveni tajnik. Takrat je izgovorov in jamranja na ko-*e. Dela ni in tudi ne denarja, čeprav mu jednota deli bolniško, operacijsko in drugo podporo Navadna inšurenc kompanija ne da nobene podpore, pa vseeno se najde denar, ko pride okrog a-*ent. Vse drugače pa je. ko j« treba plačati društveni aaes-ment. Bratje in sestre, dokler bomo podpirali "šinete", ne bo napredka.—Frank (iorenr. 8. TOtgK, 16. OKTnpn Abesiiija m njeni prebil (Nadaljevanje i0 konte) C in nekoliko boljši med^ a^T ^ kven, posti, ki se jih .trogo drže ^ Amharom dobro prebavo. Zanimivo ^ mnoga plemena skoraj Donolni ' Amhari, zlasti oni v gUv^em nL^ •ebno marljivi. Oni »Teči^o?' T uradniki, vojaki in trgovci, S ^ jarmljena plemena. Žive prav i c desetine, carin in drugih davščin ki Ti obzirno izterja vaj o. Ce nočeTju^opb t! i*Wmt*ik* ^ pobere vse veda pa ljudje včaai nabunkajo tudi v« tod« takoj pride nova kazenska eCdic? potem teče kri. Pod krinko kazen^ e dlcije se tudi večkrat ropa. e Suženjstvo v Abesiniji res obstoja. Abeainija je polna sužnjev. V sami Addi> b pod okni cesarske rezidence in tujih ništev je na stotine sužnjev, s sutnii ne ravnajo tako kruto, kakor so ravnali Jto leti v Ameriki, vendar so pa to do brezpravni «udje, ki dobivajo za svoje i delo samo slabo hrano in gospodarjeve Gospodarju morajo ponižni poljubljati Večkrat se pripeti, da suženj pobegne a navadno obdolže tatvine in če ga zasačijo rt čutiti težke posledice, dokler znova nm begne, ker do smrti ne more zbrati tolik« narja, kolikor je gospodarju dolžan za i ki je v resnici sploh ni ukradel. Sužnje m v prvi vrsti iz provinc Wolamo, Sidam Kaffa, najboljše prodajajo po 1,500 do Din. Trgovina s sužnji je sicer tajna to< je javna tajna. Tudi Evropci se radi'po* jejo sužnjev, ki jih najemajo za delo, pit dobivajo njihovi gospodarji. Addis Abeba kot trgovsko središče ne posebno važne vloge. Trgovina severni zapadnih provinc gre preko angleškima dana, od vzhoda in juga pa gravitira po gi karavanskih kotih bodisi v Eritrejo ali na lo Somalije. Izvažajo se v glavnem poau goveje kože, kava, vosek in nekaj živine gih pridelkov skoraj ni vredno omenjati, je pa znaten, ker Abesinija nima svoje strije. Trgovina ria drobno je živahna in trgovci delajo z velikim dobičkom, včasih odstotki. Seveda pa konzum ni posebno lik. Z notranjostjo države se vodi tr# samo z imenjavanjem blaga. Pred sto leti so se pričeli v Abesiniji seljevati mnogi Evropci in zdaj najdeš pripadnike vseh narodov. Priseljevanje besiniji še ni bilo omenjeno. Evropski izse ci prihajajo često brez sredstev, med njii tudi sumljivi tipi, posebno na slabem glaj Italijani, Spanci in Grki. Domačini, pof premožnejši, vidijo v njih nadležne priteče. Evropci v Abesiniji ne plačujejo nob davkov in tudi niso povrženi abesinskim ščem. Priseljevanje Evropcev je Abe zelo koristilo, vendar pa ni doseglo zažel uspehov, ker so ostale pravne razmere jene. Priseljencem je prepovedano prodi zemljišča in vlada še ni tako trdna, da t gla zaičititi privatno imetje državljanov.— hari bi radi priseljence izkoriščali, smat jih za molzne krave in jih nočejo ščititi vadno ostane samo pri obljubah in zato seljevanjem v večjem obsegu zaenkrat mogoče računati. Sladkorne bolezni je čedalje Na sestanku Družbe zdravnikov na I>u{ je govoril prof. Falta o sladkorni bolezni, tistike kažejo, da se ta bolezen v vseh del širi. V Zedinjenih državah je že milijon diaj kov. Pred odkritjem inzulina je bilo za šne bolnike le malo upanja. Seveda pa izkušnje s to snovjo v prvih desetih uresničile vseh nad, ki so jih postavljali] njo. Toda krivda ne bo toliko v zdravili mem kolikor v socialnih priliksh. V sod bolje podloženih krogih je umrljivost za korno bolezen v resnici padla in sicer zni v socialno zapostavljenih plasteh pa je še ja nego prej. Jed za dobro voljo Razpoloženje in voljo je mog«> < meri preobračati s dieto. Pesimisti i maj« da najrajši jedi, ki povzročajo kislino.' ■ klobase, sir, jajca, maslo, msst, jrrsK fl lečo, pivo, kruh. ribe, riž, *rmno in ^ <1 moko, čokolado. Optimisti in hum»r,».l spet prijatelji alkalizirajoče jedi " * * šeni za: mleko, kavo. čaj. maHnovec. i rlce. paradižnike, zeleno, redkve. špina< lato, peso. gobe, trsni sladkor, jabolka ške. črešnje. brusnice, smokve. banane, pir, selje itd. Po tem Jedilnem M" t vse drugačen pomen stari rek: < K je. ' , , i zbornice, temveč tudi državne ibormo Jo kontrolirati In federalni kont ne bo več treba štrajkov. Ameriški delavci se uče sel ' p<"« • pa le. V šestih letih velik* kri* malo naučili. Ali je treba šr — t OKTOBRA Vesti iz Jugoslavije (Izvirna poroti!« Is Jugoslavije.) I.« PUC IN POSLEdice Ljubljana katero so se znižal« "STdoklade državnim u-L nredpisuje tudi, da je mižati tudi kovinskim in občinskim uncem. Zdaj je po določi-aredbe notranji minister "Anton Korošec podpisal u-s katero se znižujejo pla-j banovinskim in občin-name^encem, honorarnim ^ncan in dnevničsrjem, in , v enakem razmerju kakor [| uradnikom. Pf-ebne in honorarji pa sc zni- i a 20^. je torej s 1. oktobrom plača vsem, ki so na-■j od države, banskih u-. iii občin. Kako je to znižajo, smo že pisali: čim plača in čim več otrok, J BgubiS; čim večja pla-iftn manj otrok, tem manj Uradnice, ki «o porode-^Tiigube »ploh vso draginj-i4oklado. Tako je na tisoče u-katerih možje so bre«-kruto prizadetih! So t, ki izgube do 60% red-iečnih prejemkov. So n*-ti, ki imajo plače komaj liko in toliko milijonov! Finžgar predlaga torej, naj se izvrže še nova znižanja plač, naj se uvedejo novi odtegljaji. Lepa pomoč! Vai pa miie in nočejo videti pravih krivcev, čeprav jih dobro poznajo! "Slovenec" proti amnestiji. "Slovenec" je ob prihodu nove vlade, v kateri je dr. Korošec notranji minister, pisal na dolgo in debelo, da je to ljudska vlada, ki je strmoglavila prejšnjo pro-tiljudsko nasilno, nasilno vlado ter napravila konec diktaturi. Tako je vlada tudi sama poudarjala, pravosodni minister dr. Auer pa je še pred svojo demi-sijo izjavil, da se pripravlja amnestija. Če vlada sama trdi, da so prejšnji režimi bili proti ljudski in nasilni, potem je razumljivo, da se je začelo po vsej državi gibanje za amnestijo vseh političnih kaznjencev. Če je ta vlada res vrgla prejšnjo nasilno, potem je pač pričakovati, da bo odpravila tudi posledice prejšnjih režimov in odrla jetniška vrata tisočim političnim obsojencem. Na tisoče podpisov se je zbralo v drŽavi za amnestijo, sto in sto društev, zbornic, redakcij itd. je podpisalo manifest za amnestijo, podpisali so ga celo Ogenj se je razvnel in zažgal tramov j«. Samomor. — Dne 26. sept. je nekdo izvršil samomor vpričo več ljudi. Starejši moški se je pripeljal na kole.su na železni most v Medvodah, skočil s kolesa se prekrižal, zakričal: "Nikdar več! Zbogom!" ter se je pognal v Savo. Ljudje so videli, kako se je še parkrat pojavil na površini, nato pa ga je Sava odnesla. Na kolesu so naAli listek, kjer samomorilec naroča, naj vrnejo kolo Petru Stucinu v Stožicah. na drugam listku pa navaja najbrže svoje ime: "Josip Peternelj, posestnik in član občinske uprave, Selca nad ftkofjo Loko 67." Ali je samomorilec res Peternelj, še ni znana Stavka v celjski cinkarni. — Kakor smo poročali, je pred tednom delavstvo celjske cinkarne stopilo v Štrajk. Delavci so imeli svoje zahteve, ki pa jih je podjetje odbilo. Zaradi tega je stopilo delavstvo v štrajk, ostali so so v svojih obratih ter se ne ganejo iz tovarne. Hrano prejemalo od doma in iz gostilne. Med zastopniki Delavske zbornice in podjetjem je prišlo sicer zdaj do nekega sporazuma, po katerem izplača podjetje dvojno božično nagrado, hkrati pa podjetje prekliče svoj sklep, s katerim je pred nekaj dnevi odpustilo vse delavstvo. Štrajkujoče delavstvo pa je ta dogovor odklonilo ter štraj-ka dalje v tovarni. Kakor smo napovedati Ko smo poročali, da je jugoslovanska vlada s posebno ured- dijo to akcijo skrajni levičarji— j nikov, smo zapisali tudi, da bo DMl A Mil ftln i..' -.11 - T T___ i . < • l .. . škofje in nekateri bivši ministri. _ 1000 Din, pa izgube čez "Slovenec" pa je 26. sept. v kraten. So spet uradniki, ki i-j ki beležki poročal, da pobirajo _________ ______ po šest otrok, ti izgube tudi po Sloveniji podpise, da vo- bo znižala plače državnih urad-11000 Din na mesec! "»—»■--■»• 1 - [vZagrebu in Beogradu so bi-|demonstracije. V Ljubljani? i uradniki drugačni... Njih cije so sprejele sklep, ti vse državne uradnike, j odpovedo vse revije in knji-katere so naročeni. Hkra-iio sklenili menda, da bodo i prošnje na vse strani, predse na poglavarja pravo-> cerkve, na katoliške ško- dniki v Jugoslaviji nimajo organizacij, niso stro-organizirani, kakor so n. i državni uradniki v Franciji, 'io skoraj vse organizacije »vnih uradnikov, nameščen-delavcev združene v raa-iiavedno. socialistično cen-Tamkaj bi tako veliko in znižanje plač takoj iz-»feneralni štrajk. Pri nas so seveda organizirani za-imitrajo se za gospodo in i organizacije nimajo prave- marksisti, in pristavil: Ker je znano, da se od Slovencev nahajajo v zaporih kot politični obsojenci samo komunisti, je jasno, da gre za komunistično akcijo. S tem je povedal "Slovenec" jasno, da je proti amnestiji marksistov, hkrati pa z imeni denuncira tiste, ki vodijo to akcijo. To je klerikalno pojmovanje nauka, ki ga oznanjajo s prižnic: Ljubi svojega bližnjega, in nauka, ki ga oznanjajo po katekizmih: Rešuj jetnike! To "Slovenčevo postopanje se je za-gabilo vsej, razsodni javnosti.— Radovedni smo, kaj bi napisal "Slovenec", če bi se pobirali pred dvema letoma podpisi za amnestijo, ko je bilo nekaj klerikalnih veljakov interniranih na lepih dalmatinskih otokih?. Požar nad Kamnikom. — V Goadu nad Kamnikom je 26. sept. izbruhnil požar v hiši posestnika Antona Osolnika. Okrog 11. ■»caja strokovnih, organiza-1 dopoldne je zagorela stanovanj- i Celo obrtniki so bolj borbe-»j so lani Atrajkali prav v «t proti zniževanju plač. ko bi tudi zdaj s kakršno-kcijo stopili na stran uradne bi pokazali prizadeti u-ttmi kaj volje do akcije ' toivu znižanju. Uradniške »nwije so te dni sprejele ^ niso prav nič naperiti znižanju plač. Kdor be-PMpe, si lahko misli, da se sami strinjajo z zniža-■N, kajti v svojih progla-'članstvo predlagajo samo, »•J uradnik začne z varčeva-jk to lahko prebolel to Pa naštevajo: ne hodi-' ^tiln« in kavarne, odpo- knjige in revije itd____ ■J* uradniška organizacija *«voje člane, naj stisnejo * da bodo lahko preboleli j™* plač. reakcionarno stališče takih problemov u-«- wwnizacija. Nič čud--J*1'1 bjlo. če bi ta organ i-ie člane, naj a h ,ln P?«i.Če bi se jim . n* Plao še za toliko zni- '^i krog j w 8e poka. u ' Nrumn« ' Hazr ^ruž,.niu itd. aoTkle Z*"" l>" < bn« __ M„ in bolj raz- ECh! .brtniAka društva, resolucije pr°l11« mu znižanju. «• /A u i 1 "dri >i se je zdaj o-m tudi pisatelj h,,/-Kar. ki predlaga na • ki pa so prav Tudi on se ne : im krivcem si-zpoaelnotti, anv k neizogibno dej-pa široka jsv-/rnami omiliti. prstom kaže ' * mAke delavske • IK» barakah in a dela, za kafce-u " plačo in ta-naj bi Aral " "široka • »n toliko naj bi i*' za|io«len. " to nabralo to- sfka hiša, ki je bila lesena in krita s slamo in v kateri je stanoval gospodar s svojo ženo, devetimi otroki in staro preužitkarico. Ko so prihiteli ljudje s polja, je bila hiša v takih plamenih, da se je že sesedala in je bila vročina taksna, da ni bilo mogoče v hišo, da bi rešili vsaj kaj oprave in obleke. Grozilo je tudi, da ne bodo mogli rešiti dvamesečnega otroka, ki je ležal v hiši, a vendar se je nedko opogumil, planil v hišo ter v smrtni nevarnosti rešil otroka. S hiše je preskočil ogenj tudi na svinjak in kaščo in tako je vsa domačija pogorela do tal. Posestniku s tako veliko družino ni ostalo od domačije nič: pridelki, obleke, krma, nekaj malo denarja — vse je pogorelo. Zavarovana je bila hiša za borih 5000 Din. Ogenj je nastal najbrže zaradi neprevidnosti. Vsi so odšli na njivo, doma pa so pustili ogenj pod kotlom. klerikalni tednik za kmete "Domoljub" izrabil tudi to priliko za ščuvanje kmetov proti uradni-Atvu. In res že beremo v "Domoljubu" tele besede: "Zlasti so zagodrnjali nekateri državni uslužbenci zaradi znižanja plač. Sebe vidijo, ne vidijo pa kmeta, kako je gospodarsko popolnoma propadel po zaslugi prejšnjih režimov. Davčni vijak je bij navit do skrajnosti Alj naj še pritisne? Re«. da gospodarska kriza ni nikomur pri-, zanesla, aJi vendar sorazmerno s kmeti državni uslužbenci še dokaj dobro izhajajo. Naj se nikar ne pritožujejo radi tega." Tako so klerikalci porabili spet to priliko, da ščuvajo kmete proti uradnikom, ker je vendarle še precej nerazsodnih kmetov, ki mislijo, da ae vsakomur, kdor prejema redno mesečno plačo, pa naj si bo še tako majhna, godi bolje kakor njim. To so kmetje, ki primerjajo svoje denarne do hodke z uradniškimi, ne računajo pa s tem, da imajo oni posestvu, uradniki ,pa da mora jo sleherno stvar kupiti. Ne vedo pa tudi, da se vaako poslabšanje plač uradnikov maščuje predvsem nad obrtniki in kmeti, ker bodo morali prodajati svoje produkte ceneje, če bodo hoteli sploh kaj prodati. Se druga zanimivost: klerikalni dnevnik "Slovenec" je objavil pred nekaj dnevi uvodnik, kjer nastopa proti tej uredbi o znižanju plač. "Slovenec" je pač dnevnik in na tisoče njegovih naročnikov je med uradniki, zaradi tega je objavil uvodnik proti temu znižanju plač. Isti ljudje pa v svojem tedniku za kmpte to znižanje zagovarjajo. Hočete boljšega dokaza za klerikalno hinavstvo?! Hkrati pa imajo dva svoja človeka v vladi, ki je odredila to znižanje plač. PK08T1T1 Uboj pri vasovanju. — V Tr-bojah pri Smledniku je lepa Micka privabila kar tri fante na vasovanje. Prva dva, Filip Bohinc in Jože Jeraj iz Mavčič, sta pri-Ma kar skupaj, eden je stal na lestvi in govoril z dekletom, drugi je stal spodaj. Tedaj pa je prišel še 23 letni Ivan Riijak iz Vogel in tudi hotel vasovati pri istem dekletu. Tedaj pa sta prva dva vasovalca planila nadenj ter ga oklala tako nevarno nu vratu. da je Bizjak kmalu nato izkrvavel, napadalca pa sta zbe-ialu. Naslednji dan so ju aretirali ter odvedli v kranjske zapore. Klerikalci o cenzuri. — V kmečkem svojem tedniku "Domoljubu" pišejo klerikalci o treh ladlogah, ki tarejo kmeta, o dolgovih, nizkih cenah pridelkov in o davkih, ter pravi med drugim, da je bilo za Časa prejšnjih režimov težko govoriti o teh stvareh, ker so prejšnji režimi "samo mašili usta, da ravno o najbolj perečih vprašanjih sploh ni bilo mogoče govoriti. Gospodje so se pač bali resnice in se hoteli zgolj obdržati na svojih stolčkih." Pripominjamo k temu, da cenzura še vedno eksistira, seveda pa ne za "Domoljuba", ki tagovarja zni-lanje plač državnih uradnikov. Obesil se je. — Na pokopališču v Kamnici (pri Mariboru) *e je kleče obesil 43lctni kon trolor državnih železnic Ferdo Ugo. V desnici je krčevito drža diko svoje družine. V smrt je Še '.aradi živčne razrvanosti, kar je posledica strela, ki mu je v voj ni prebil glavo. Zapušča vdovo in dva otroka. Samomor na Dobrovi. — Na Dobrovi pri Ljubljani se je u tmrtila gostilničarjeva žena Frančiška Suhadolc, stara 42 let. Bila je težko živčno bolna in zadnje čase je dobivala Čeda Ije hujše motnje, da je že nekajkrat poizkušala izvršiti sa momor, kar pa so ji Še vsele. preprečili. Toda njena stalna ml sel na samomor ni popustila in '26. sept. se je nearečnica usmr tila. Ostala je dopoldne sama doma, pa se je umaknila v spalni '-o, kjer jo je |H>tem našel mož obeAeno na omari. Bila je že mr tva. Poleg moža je zapustila pet otrok. —PlrUrM. I rizor s konvencije Ameriške leuije. ki se Je nedavno vršila v St. Umnu. Nad pristanišči na zapadu se jasni Podjetniki pogoreli • črno listo Bitka med Italijani, faiišti in anti-faiišti v Neu) Yorku New York. — Zadnjo soboto je okrog 2500 italijanskih faši stov priredilo demonstracije pred Kolumbovim spomenikom v parku — bil je Kolumbov dan — dočim so italijanski antifa-šisti v približno enakem številu aranžirali protidemonstracije istem parku. Kmalu je prišlo do spopadov in padale so pest in koli ter letele steklenice, opeka in drugi predmeti po zraku z obeh strani.. Dvesto policajev je skočilo vrne« in ločilo bojevnike. Težko ranjen in aretiran ni bil nihče. Avti ubili 150 oseb ob koncu tedna Chicago. — V soboto in nedeljo je bilo okrog 160 oseb u bitih pri avtomobilskih nesre čah po Združenih državah. V Chicagu in predmestjih je bilo 11 mrtvih. Največ žrtev, 17 po številu, je bilo v državi Georgi-ji. V čikaAkem mestu je bilo od 1. januarja do 14. oktobra t. 1. 58ft ubitih in 13,448 ranjenih. San Francisco. — (FPj- Nad tukajšnjim pristaniščem se je začelo jasniti, ko je med unijo pristaniščnih delavcev in podjetniško zvezo prišlo do sporazuma, da pride na delovno listo dva tisoč črnolistanih delavcev, ker niso hoteli izkladati "vročega tovora". Odpravo črne liste je odredil razsodnik H. S. Sloss. Radi intenzivne kampanje podjetnikov, s katero so upali zdrobiti unijo pristaniščnih delavcev, je bilo delo na pomolih zadnje Čase skoraj parali/.irano. Na eni strani so čmollstali vsakega delavca, ki se ni Zamorci se borijo proti diskriminacijam Atlantic ( lty, N. J. — (FP) — Zahteva zamorskega delavstva za odpravo rasnih diskriminacij v unijah je dosegla tudi letošnjo konvencijo Ameriške delavske federacije. Ta zahteva postaja močnejša od letn do leta, ker mnoge unije nočejo sprejemati zamorcev v svoj krog. Med temi so tudi take, katerih pravila ne zapirajo vrat črncem, toda v praksi .se to vseeno dogaja v mnogih slučajih. Zamorska delegacija je na tej konvenciji na nogah in le bo borila za to zahtevo kakor se je nu lanski. Vodi jo A. Philip Kun-dolph, predsednik unije Železniških porterjev, ki je lansko konvencijo prisilil, da je "nekaj" storila zn rešitev tegu vpraša- Ta "nekaj" je bilo povcrjenje eksekutlvi federacije, du Imenu- takniti "vročega tovoru" — po, . . . . .. . . skebih naloženih ladij. Na druJj® li" »I^m .... ..........L,«.. vo- /ttd,,J« PO^tje J«' tu komisi« gi strani pa so se striktno držali pogodbe, ki določa 120"ur dela nu mesec. Za čezurno delo Je plača in pol. In zgodilo se je, du je bilo u-poslenih 510 skupin delavcev, 70 skupin pa brez dela. S to tuktiko so podjetniki upali "dokuzati" pomanjkanje delavcev in priti do prilike, da nastavijo neunijske delavce. SliČne taktike so se po-služili 7. uspehom pred 15 leti in zdrobili organizacijo. Ta je bila ponovno sgrajena lunsko leto, toda ne brez velike stavke v vseh pristaniščih zapadne obale in splošne stavke v San Fran-ciscu. Na delo so se vrnili tudi o-brežni mornarji (bargemen). O njih zuhtevi zu zvišanje plač in skrajšanje fielovnika bo odločila arbitraža. Dvamesečna stavku "scalerjev" še vedno trn- ju res zaslišulu večje število o seb, t<>du poročilu nI izdelala niti forinirultt priporočila. Kkseku-tiva je tudi v svojem poročilu popolnoma ignorlralu to vprašanj«. Nu pritisk zamorskih dele* gutov j« Green (»bijubil, du bo |M)ročal o tem vprašanju (i. M. Harrison, predsednik unije železniških klcrkuv, ki zahteva ju* risdlkcijo tudi nad železniškimi |K>rterji. Kksekutivi je tudi John P. Daviš, tajnik Združenega odbora zu gospodarsko okrevanje, h kateremu spudujo tudi mnoge zuinor-«ke organizacije, poslal zahtevo, "naj ta konvencija zdrobi rasno črto s pozitivno akcijo in ne z brezpomembnimi frazami," Ran-dolph je nu lunskj konvenciji ur-girul od vzet je fiuluracijskcgn čarterja vsaki uniji, ki toloriru I rasne diskriminacije. ju. Spor skušu končuti vladni posredovalec WaltarMathewson. 15tof pn't€/jenec ne Farmarji si bodo more po9tati Pavijan sami pomagali Mitchel, S. D. — Nekaj dni po "farmarskem" govoru predsednika Roosevelta v Fremon-tu, Neb., so se tukaj zbrali na konferenci farmarji Južne I lakote, da nekaj ukrenejo zu iz-boljšanje položaja. Sestali no se največ, da razpravljajo o namenu zvezne vlade, ki je naznanila, da bo pričela s kolektanfem denarja, katerega jim je posodila za nabavo semenu vsled velike lanske suše, Zaključili so, da Ifodo vprašali za ter bi kolek tanje tega dolgu po menilo upropuščenje velike števila farmarjev. "fV ne bo šl» drugače, si bomo pa pomaguli na uličen način, kakor smo si pred par leti |hmI Iloliday aso-iaeijo," je rekel neki farmar. f mislili je imel I zu čezurno delo, "cheek-off" in gurancijo pred diskriminueijumi, Družba ni hotela priznati le zuprie de-lirte delavnice. Stavka se Je pri-čelu. ker je družba odslovila 210 delavcev rudi linijskih aktivnosti in zagrozila drugim s slišnimi posledicami. KtuvkoVno pod« poro jim je nekaj čusa plačevalu Ameriška delavska federacija. Bojhotiranje berlinske olimpijade London. Kksekutiva Angleške delavske s|iortne zveze je sprejela resolucijo, v kateri ur-giru vse delavske s|Mirtnc organizacij in jsisamezne sjsirtuike, nuj bojkotirajo prihodnjo svetovno olirnpijudo, k j se ima vr-liti prihodnje leto v Berlinu. Ta akcija naj bo bojkot nacijuk« Nemčije. --" t \ ferenca o unijah Aretacija g le Ko no ne prebivalci obrežnega anglrAkeg« me*U Barrvjs zbudili po viharni m podmornico, katero no valovi vrgli na obrežje. Kampanja proti Hearstovemu filmu Milwi«ukce, VVis. — Kksekutiva Mladinske siMciallstlčn« li ge Je 'idredila kampanjo Vseli |K)Mtojank proti llearatovemu novinarskemu filmu Metrotone Ni>w « kot del uriti vojne kam listije. Ilearstov film se š|x«ria lizlra na vžiganje Aovlriizrtm in militari/mN in je naklonjen MusNoliniju ter njegovi vojni p«»litiki. Sploh n«* ll«Hrst poslu* žoje tudi svojega filma /a šču-vnuj«' na vojno. H nn ■gllarlji, a««)ik SraMaa iN 'laaatva la ta i»»<»eagai»S» avajill I* 4a|. Mikalior pa aa aa pr«*paga«4a 4ruglN putlporaia «rgaalaar||, Vaa ha wfgani«arl)a Ima «>Hi/a)a® •»•!• ■laalla. T.nrj agllatari/al Sapial ta aaaaaaUa Sruglii i»«»d|H»#«ifc »rganlia-I« a Ji h Srallav naj aa aa paSUJa|« Hala CimoU. IJ -i t it A Dolina meseca ROMAN Spleoi JACK LONDON—Peeieveail Vladimir Le v a tik Potlej, ko sta se najela, je ležal na hrbtu, kadil cigareto in jo izpraieval o njenem prej-8iijem življenju. Povedala mu je bila, kako je živel« pri bratu, kjer je plačevala za hrano itiri in pol dolarja na teden. Petnajstletna je bila končala ljudsko 4olo in dobila delo v tovarni za juto, za Atiri dolarje na teden, od če-*ar je plačevala Sari tri dolarje. "Kaj pa tisti krčmar?" je vpraial Billy. "Kako ae je zgodilo, da te je vzel za svojo?" Skomignila je z rameni. "Ne vem, zakaj — morda zato, ker se je vnem mojim sorodnikom slabo godilo. Niso in niso se mogli dokopati na zeleno vejo. Toliko da so za silo živeli — to je bilo vse. Cady — tisti krčmar — je bil prej vojak v stotniji mojega očeta in je še zdaj prisegal na kapitana Kita — tako so ga namreč imenovali. Oče je bil ubranil rano-celnikom, da mu niso na vojni odrezali noge, in tega mu ni nikoli pozabil. S hotelom in gostilno je zaslužil precej denarja; kasneje sem zvedela, da ga je veliko stalo, ko je plačal zdravnike in pokopal mojo mater zraven očeta. Prav za prav bi bila morala iti k stricu VVillu — mati je tako želela; a v Venturskih hribih, kjer je imel svoj ranč, so takrat nastali nemiri in več ljudi je bilo ubitih. Slo je za ne-kakAne plotove in govedarje ali za nekaj takega ; vsekako je dolgo sedel v ječi, in ko so ga izpustili, je našel svoj ranč v rokah odvetnikov. Takrat je bil že star in strt in žena mu je zbolela, pa je dobil službo nočnega stražarja za štirideset dolarjev na mesec. Tako ni mogel ničesar storiti zame In Cady me je vzel za svojo. "Cady je bil dober človek, čeprav je samo krčmaril. Njegova žena je bila velika in zala na oko. Mislim, da ni živela tako, kakor bi bila morala . . . pozneje sem slišala nekaj takega. A z menoj je bila dobra. Za to, kaj govorijo o njej in kaj je bila, se nič ne menim. Strašno dobra je bila z menoj. Po njegovi smrti se je popolnoma zapravila in tedaj sem prišla v sirotišnico. To ni bilo nič kaj prijetno; tri leta sem ostala tam. A med tem se je bil Tom oženil in dobil stalen posel, pa me je vzel ven, da sem živela pri njem. In — nu, od tistih dob sem neprestano delala za svoj vsakdanji kruh." Žalostno je gledala na polju, dokler ji niso oči obstale na plotu, čigar znožje je bilo žarko oškropljeno z rdečino cvetočega maka. Rilly, ki je ležal vznak in gledal k njej kvišku ter s slastjo opazoval ozki oval njenega ženskega obraza, je počasi iztegnil roko in zamrmral: 'Ti uboga stvarca!" Njegova roka se je sočutno stisnila okoli njenega golega komolca, in ko se je ozrla dol, da bi pozdravila njegove oči, je zagledala v njih presenečenje in radost. "Veš, kaj," je dejal, "kako hladno kožo Imaš. Moja je pa zmerom topla. Potipaj mojo roko." Bila je topla in vlažna; zdaj je opazila tudi drobne potne bisere na njegovem čelu in gladko obriti zgornji ustnici. "Moj Bog, ve« si poten." Sklonila se je k njemu in mu s svojo žepno rutico obrisala ustnico, čelo in nazadnje tudi dlani. V nežni zvedavosti je šel z roko od njenega xaj>e*tja do komolca in *|>et na pol poti nazaj. Utrujena in medla od solnčjiega dopoldneva, se je sladko zgrozila ob tem dotiku in nu |h>I zaspano |H>mislila. da je to mož, ki bi K" mogla ljubiti, njega, njegove roke in vse. t>d tod sem ti hlad že pregnal." Tako go- voreč ni vzdignil oči od nje in ona ni videla porednega smehljaja, ki mu je skrivil ustnice. "Poizkusimo drugod." Mehko in čutno je segel z roko po njeni lakti navzgor, 1n ko mu je pogledala na ustnice, se je spomnila dolgega trepeta, ki so ga bile pustile v njenih ustnicah ob prvem poljubu. "Daj, povej še kaj," je jel prigovarjati po petih minutah blaženega molka. "Tako rad opazujem tvoje ustnice, kadar govoriš. Čudno je, a kolikorkrat treneš z njimi, je videti kakor majhen poljubček." Saaon bi bila najrajši ostala, kjer je bila. A vendar je odgovorila: "Ce začnem govoriti, kdo ve, ali ti bo ugajalo." "Daj. daj," je silil vanjo. "Nič takega ne moreš reči, da mi ne bi ugajalo." "Nu. tamle ob plotu je nekaj makovih cvetov, ki bi jih rada utrgala. In potem bo čas, da se odpraviva." "Zmotil sem se," se je zasmejal. "A pet in dvajset poljubčkov je vendar bilo. fctel sem jih. Veš kaj: zapoj 'Ko dnevi žetve minejo' in daj mi ta čas svojo drugo hladno roko, potlej pa pojdeva." Pela je in gledala dol v njegove oči, ki niso bile uprte v njene oči, ampak v njene ustnice. Ko je končala, je odrinila njegove roke s svojih lakti in vstala. 2e je hotel kreniti h konjema, ko mu je pomolila jopico. Vzlic naravni neodvisnosti dekleta, ki si je samo služilo kruh, so ji majhne usluge in nežnočutno-sti po prirodi dobro dele; in razen tega se je že izza otroških let spominjala, kako so pionirske žene pripovedovale o vljudnosti in po-strežljivosti caballerov v španskih dneh Kalifornije. Zahajajoče solnce ju je pozdravilo, ko sta po velikem ovinku na vzhod in na jug zdrdra-la čez razvodje Contracostskih hribov in za-vozila nizdol po dolgem klancu, ki je vodil mimo Redwood Peaka v Fruitvale. Pod njima se je iztezala ravna obala v zaliv, kakor šahovnica razdeljena v polja in mesta — Elm-hurst, San I^eandro in Haywords. Oaklandski dim je odeval zahodno obzorje s temno meglo, med tem ko sta onkraj zaliva že videla prve migljajoče luči San Francisca. Tema ju je bila zajela in Billy je bil postal čudno malobeseden. 2e pol ure se ni zmenil zanjo, razen enkrat, ko je zaradi hladnega večernega vetra trdneje zategnil odejo okoli nje in sebe. Saxoni je bilo večkrat na jeziku, da bi vprašala: "Kaj premišljuješ? a vselej se je premagala. Sedela je tesno zraven njega. Toplota njunih teles se je združevala in čutila je, kako jo obhaja globoko zadovoljstvo in mir. "Povej mi, Saxon," je izpregovoril nenadoma. "Ne vem, zakaj bi še delj molčal o tem. Ves dan mi je na ustnicah, ves čas, odkar sva kosila. Kaj meniš, Če bi se vzela — ti pa jaz?" Vedela je, da misli resno; toliko pokojne radosti je bilo v tej zavesti. A vendar jo je nehote gnalo, da bi ga tiščala od sebe, ga pripravila, da bi jo snubil, in mu postala še bolj dragocenu, bolj vredna njegovih želja, preden bi pristala. Kazen tega sta bila njena ženska tenkočutnost in njen ponos užaljena. Preprostost in ne|H»srednost Billyjeve ponudbe sta jo skoraj odbijali. A z druge strani si gu je tolikanj želela — kolikanj, to je spoznala šele zdaj, ko se je bil tako nepričakovano pokazal dosegljivega. (DaUe prihodnji«.) Nekaj spominov iz svetovne vojne Piše Anton Polisek. (Hillton, Pa.) (Nadal le vanjo.) Hrib ji« bil prava puščava — nobenega drevesa nikjer. Odko-. rakuti smo morali nitje med drevje na drugo stran, kjer so nam rekli, da liomo |>očakali jutra in naj si vsak sam pomaga kakor pač zna. le ognja ne ume nihče zakuriti. .In* in moj tovariš sva odmetala sneg |mmI neko smreko, pogrnila na tleh plahto In ae zavili« t«-r r.a*|>ala. Ko sva m* zjutraj zbudila, sva litin s snegom Zamvti-na, Naslednjo n»H jih je ve* zmrznilo in bila tu morda tudi midv«, n sva raje budila v »o noč. /.a nami »ta prišli d\« nadaljnji stotniji. Potem so določili 2U m oš ui patruljo, ki naj Kr»- v dolino pred njimi Med temi Mm bil tudi ja*. ki sem! pa |m> |M»lurni hoji opešal, da so trn- dohitel«1 zadaj ntrtale čete. Pozno ponoči *m« prišli do hm-motne hiAe v aredi gozda, kjer «»fi«o dobili tri ure odmora. Zakurili tudi ogenj in ^kuhali kavo in v*ak jr smel poj« .-ti eno konzervo. Hila Je mrzla n»»č, da j<- kar drevje p«ikalo. Treba je bilo »prt na pot H.* šili smo vso noč in riaalednji dan. prt«) nami pa je Ala patrulja, da iasiedi sovražnika in pot«*m nam IMiroča. Dospeli smo v neko vas in od tu smo zavili na |>olje in dalje proti gozdovom, kjer so nas pozdravile sovražnikove krogle in granate. Hitro smo zasedli neki grala-n. ki je bil oddalje kakih 150 metrov od ruskih zako-|miv, iz katerih so strojnice sipa-le točo krogel proti nam. Mi nismo imeli ne tojsiv in ne strojnic in smo se morali kmalu u-makniti na rob hriba. Jaz ni-M*m slišal povelja in ko sem se ozrl okrog sel>e, sem videl, .«% ker sem mislil, jen. a ni bilo nič hu- kroglo, ki 1'atrnAil iln nem r. d«*gn < Mi g«./ rnnjen ni m a «>d N< val rndi nismo m< \ planem je ležal ari*, ki je bil d kuhali knvo in ae po-govarjali y usodi, ki je zadela patruljo. Rekli smo, da je dobro, |Jaka Petein: ako se more človek izogniti, da ni pri prvih, kakor 40 bili ti vojaki ki so prestali mučeništvo, zavedali smo se, da nas čaka nadaljnje trpljenje. Potem smo odšli nazaj in izročili naredniku dve steklenici kave, katerih je bil zelo vesel. Lepo se nam je za hvalil in rekel, naj gre vsak v svoj jarek in naj se dobro zava^ ruje. Na tistem mestu smo ostali štiri dni, potem pa se je sovražnik umaknil in mi smo se napotili v dolino proti desnemu krilu. Tam smo dobili večerjo, kruha in tobaica. Topništvo in strojnice niso mogle iti za nami, ker ni bilo nobene ceste. Treba je bilo spet plezati na visok hrib, kamor smo dospeli zelo utrujeni. Tam smo naredili ogenj, pri katerem smo si nekoliko ogreli premrzle ude. Bili amo skriti med grmovjem in drevjem in ognja ni bilo mogoče videti. Proti jutru je dospelo za nami še nekaj vojakov, ki so nadomestili tiste, ki »mo jih izgubili v bitki. Ko je posijalo solnce, smo odšli iz gozda na prosta Oficirji so bili stalno na nogah in z daljnogledi opazovali gibane sovražnega vojaštva. Naenkrat «0 zagledali pod nami v dolini armado infanterije in ko-zakov s strojnicami,, ki so korakali proti nam. Brzo smo odšli na drugo stran hriba, kjer smo se zakopali v sneg in že so začele padati granate in šrapneli okrog nas. Sovražnik ae je pomikal proti nam, nakar smo začeli tudi mi streljati, da se je moral u-makniti nazaj, toda granate in šrapneli so še vedno padali na nas. Na tistem robu hriba smo se zakopali in ostali tam sedem dni. Sele tretji večer ao nam prinesli večerjo in kruha, ki pa jc bil zmrznjen, da smo ga morali drobiti. Sedmi dan so na* zamenja-'i drugi, nakar smo odkorakali v drugo smer in dospeli v neko vas, kjer amo prespali noč. Na^ slednje jutro aem se z dvema tovarišema podal v neko hišo, ijer amo kupili kokoš in naprosili gospodinjo, da nam jo je skuhala. Naredila je zelo okusno večerjo, a predno smo jo povii-i, so začele padati krogle. Gospodar se je s strahom oziral skozi okna in tarifi, mi smo jo pa hitro odkurili proti stotniji. Vsi vojaki so imeli že vso prtljago na sebi in tudi mi smo v naglici dobili našo in nato smo čakali povelja. Na hribu, nad vasju sta bila dva mala topova, ki sta neprestano sipala ogenj na sovražnica. Topničarjem so kuharji pe-jali večerjo, a kmalu so konji pridrveli nazaj z vozovi brez ljudi in brez kotličev. Rusi so jih napadli na hribu in potolkli. Skozi vas je tekel globok po-i;ok, ob katerem smo naredili bojno črto in se pripravili za napad. Sredi vasi je bil most, zraven katerega smo postavili strojnice. Bili smo popolnoma mirni, n ko je prišla prva ruška patru-ja čez mast, smo jo brez vaškega hrupa zajeli. Nekaj minut pozneje je prišla druga, katero je tvorilo več mož. in smo z njo prav tako napravili kakor s prvo. Po kratki m času se je prikazala glavna četa. ki nas ni zapazila. Mislila je, da je popolnoma varna. ker je pred njo odšla patru Ija in ni izročala o kaki nevarnosti. Sovražniki so mislili, da gredo lahko brez skrbi naprej, toda mi smo otvorili ogenj iz pušk in strojnic. Kmalu so vojaki ležali kakor snopje na polju h' nekaj jih je ušlo. Ker je bila naša fronta pretrgana. smo se morali umakniti. Prišlo Je povelje za odhod in spet smo morali korakati vso noč in šele naslednji dan smo se u-stavili v dolini za neko vasjo. Tu so bili jarki že izkopani in smo jih zanodli. Naša hoj na črta se jo vila s hriba na hrib. Poleg mene v jarku je letal tovariš s poraščeno brado. Tožil je, ■ eno Irta« nino. Kar pa ilanl ia plačajo pri aaaameata $1.20 ta tednik. w )*■ fttaja k naročnini. Torej aodaj ni Taroka, reli. da Je Uit prrdrai X 8. N. P. J. L lat Proorota Jo vaša laatnlna ia fotoTo Ja ? r»aki druiini ki M rad tltal Hat vaak dan. Cena Uatn Proareta Ja: Za Cieero in Cklrar« 1 tednik ia......... t tednih« In....-- I tednike in........ 4 tednike ia........ I tednikov in....... U Zdruft. države In Kanado Mit 1 tednik In................ > tednika In............... t tednika ia............... 2.4« 4 tednika Ia............... 1.2t • tednikov in............. B|< Za Evropo Je..............».<» fipolnlto apodnjl kupon, priloitte potrebno vaoto denarja Ordor v piana in «1 naročita Proavoto. I lat. ki Je vaia laatnlna. Pojasnilo:—Vaa!«j kakor hitro kateri teh članov preneha biti *!■« ali ča aa preseli proč od d mline in bo lahtaval aam avoj hrt moml tinti član is dotične drvilno, ki Je tako skupno nsro^fna na r Proaveto. to takoj nasna«itl opravniitvu lista. In ob*oem drpls^sti eaoto listu ProsvoU. Aao teffa no storo. tedaj mera cprarairtfo datum ta to vsoto naročnika. - PROSVFTA. SNPJ, MS7 80. La^ndale A ve.. Chkare. '« Priloženo poiiljam naročnino ta Hat Proaveto eoote I ....... 1) Ime.........................................Cl draitTt * • Naslov ......................................................... Ustavite tednik in ga pripiilte k maji nanrfaiai *d draiine: «) ................... .......................d dre*" * .....................<;......................CL draitvs * •• .....................................^ * ............................. .............(X * ■t*................................Driava ..............