Leto XXI., št. 148
UpravnlStvo: L.juDljana, Hnafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126.
Inseratm oddelek: LJubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg St i. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon tt- 190.
Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana St. 17.749.
Ljubljana, četrtek 27. Junija 1940
Cena i Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455;
Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65
Rokopis' se ne vračajo
Evropski položaj
ob zap&dmm premirju
Nemški in italijanski pogoji premirja s Francijo so sedaj tudi uradno objavljeni. Angleška verzija o nemških pogojih, o katerih smo na tem mestu že poročali, je z uradno nemško objavo skoraj v celoti potrjena. Za javnost novi pa so samo italijanski pogoji, ki dopolnjujejo že doslej precej jasno sliko o obsegu francoske kapitulacije.
Italijanski pogoji so navidezno milejši od nemških, toda pri njih vrednotenju ne smemo pozabiti na dve zelo važni okolnosrti, v katerih sta Nemčija in Italija sprejeli francosko ponudbo za premirje. Obe zaveznici osi Rim-Berlin sta diktirali svoje pogoje manj z vidika kasnejše dokončne mirovne ureditve vseh spornih vprašanj s Francijo, kakor z vidika neposrednih potreb nadaljevanja skupne borbe proti Veliki Britaniji. Druga značilna okol-nost, ki nam pojasnjuje razlike v nemških in italijanskih teritorialnih zahtevah nasproti Franciji, pa je obseg nemške, odnosno italijanske vojaške zasedbe francoskega ozemlja pred sklenitvijo premirja. Zato ne more s tega vidika nikogar presenečati, ako je na primer Nemčija — za razliko od Italije — zahtevala zasedbo pretežnega dela onega ozemlja, ki ga je vojaško že zasedla, dočim se je Italija celo glede onih ozemelj, ki so po splošni sodbi spadala med italijanske teritorialne zahteve nasproti Franciji, zadovoljila v glavnem le z njihovo razorožitvijo. Za Italijo pomeni razorožitev nekaterih strateško zelo važnih francoskih ozemelj nekaj podobnega kakor nemška zasedba že osvojenega ozemlja. Medtem ko ie namreč Nemčiji z zasedbo osvojenega ozemlja priznano v glavnem le deiansko stanje, je Italija s svojimi pogoji o razorožitvi strateško izredno važnih ozemelj, ki še niso prešla mod vojno v njene roke. dejansko dosegla zavarovanje svojih pozicij za nadaljevanje vojne proti Angliji.
Pa še na eno razliko ne smemo pozabit1. Nemčiji ie na primer francoska atlantska obala, ki jo po sporazumu o premirju zasedejo njene čete tudi t-;m, kamor med vojnimi operacijami še niso prodrle potrebna predvsem za radaljevanje ofenzivnih akcij proti Angliji, medeni ko pretežni del ra-zoroženih francoskih ozemelj služi Italiji predvsem v defenzivne namere. za zavarovanje njenega strateško izpostavljenega sredozemskega položaja. To velja zlasti za razorožitev francoskega kopnega ozemlja v širini 50 km zračne linije od italijansko-francoske rneie ter glede Toulona. Glede onega ozemlja pa. ki je v Afriki in ki mora biti po italijanskih pogojih prav tako razoroženo (Tunis, Bizerta, Oran. Alžir in francoska Somalija), odnosno preide že sedaj v italijanske roke (luka Džibuti v francoski Somaliji), moramo za presojo njihovega pomena za Italijo ločiti dve fazi italijanske vojne akcije v sedanjem konfliktu. V prvi fazi. ki je v glavnem še sedanja, bodo vsa ta razorožena ali odstopljena ozemlja za Italijo važna najprej z vidika zavarovanja njenih dosedanjih strateških položajev (defenzivni namen), v drugi fazi pa so tudi že ofenzivnega pomena in namena, v kolikor je pričakovati, da bo morala borbo proti Angliji v Sredozemlju in v Afriki v glavnem prevzeti nase Italija. Kakor pri Nemčiji, gre torej tudi pri Italiji v glavnem le za zavarovanje vseh strateško važnih delov francoskega ozemlja za nadaljevanje sedanje vojne. In kakor pri prvi, tako je tudi pri drugi vprašanje teritorialnih sprememb vprašanje kasnejšega miru, ne pa sedanje vmesne faze, kakršno predstavlja za obe zaveznici osi Rim-Ber-lin premirje z enim izmed zapadnih nasprotnikov, s Francijo.
V ostalem med nemškimi in italijanskimi pogoji za sklenitev sporazuma o premirju ni bistvenih razlik. Očividna je namreč popolna vzporednost nekaterih pogojev, tako glede izročitve francoskega orožja, francoske mornarice in letalstva, odnosno glede nadzorstva nad vsem tem orožjem, glede ujetnikov, trgovskih ladij, prometa itd. Ostrejše cd nemških pogojev pa so na primer določbe o delovanju posebne italijanske komisije za premirje na vsem razoroženem francoskem ozemlju, kakor je tudi značilno navajanje rokov za razorožitev in izprazni+ev ra-zoroženih ozemelj. Ti roki se gibljejo med 10 in 15 dnevi. Odgovornost za te časovno fiksirane izpolnitve pada seveda na francosko vlado, kar dopušča domnevo, da bi po preteku 15 dni po sklenitvi sporazuma o premirju mogla nastati nova nasprotja, v kolikor bi francoska vlada ne hotela ali ne mogla izoolniti pogojev o razorožitvi nekaterih ozemelj, zlasti onih v Afriki. Kot sankcijo z italijanske strani smemo v tem primeru očividno dopuščati italijansko zasedbo teh ozemelj, v katerih se bo že pred potekom navedenih rokov gotovo že uveljavil ali okrepil
Popolno preusmerianie Fransii
Prepad med Londonom in Bordeauxom ie cedalie globlii — Nova fr&nc%$ka vlada se obrača na Italiio in Španiio — Vedno nove polemike
Bordeaux, 26. junija AA (Havas) V diplomatskih krogih primerjajo sedanji položaj s položajem leta 1915. Bavijo se s splošnim vprašanjem Evrope. Čeprav je Francija vojaško oslabljena, vendar ni nič manj poklicana, da odigra pomembno vlogo na kontinentu, ker je treba vzeti v pretres vprašanja v evropskem okviru. Francoska vlada ničesar ne ve o bodoči mirovni pogodbi, smatra pa za priporočljivo, da se ne preide k proučevanju te mirovne pogodbe takoj, temveč da se razprava o mirovni pogodbi začne obenem z razpravo o vseh evropskih vprašanjih, ko bo vojna med Nemčijo in Italijo na eni ter Veliko Britanijo na drugi strani končana. Francosko-nemška in francosko-ita-lijanska mirovna pogodba bosta tedaj vključeni v splošno mirovno pogodbo.
Kar se tiče odnošajev med Veliko Britanijo in Francijo, poudarjajo, da ni umestno govoriti o ločenem miru v pravem smislu besede in da premirje samo določa konec sovražnosti. Anglija je bila stalno obveščena o položaju. Večkrat je bilo Angliji zastavljeno kako vprašanje, da bi se zvedelo, kakšno bi bilo njeno stališče v primeru, če bi bila Francija prisiljena položiti orožje. Reynaud je 26. maja v Londonu omenjal to možnost. 11. junija je glavni generalštab, ki se je tedaj mudil v
Brillardu, razložil čisto iskreno vojni položaj Churchillu. 14. junija sta Reynaud in Baudoin vprašala britanskega ministrskega predsednika, kakšna bi bila angleška reakcija v primeru, če se ustavijo sovražnosti v Franciji* Churchill je odgovoril, da se ne bo spuščal v jalove stvari in da Velika Britanija prevzema nase obveznost, da v primeru zmage postavi spet na noge Francijo v vsej njeni veličini.
London, 26. jun. s. Angleški radio citira danes v svoji francoski oddaji angleške liste, ki javljajo, da ni imel angleški veleposlanik Campbell ob svojem odhodu iz Bordeauxa niti možnosti, da bi se sestal s katerim koli članom Petainove vlade.
»Evening Standard«, glasilo ministra lorda Beaverbrooka, piše v zvezi s sklenitvijo premirja med Francijo in Nemčijo in Italijo, da je treba pravi pomen odločitve Petainove vlade razumeti tako, da pomeni več nego samo predajo. Dejansko je to v sedanji svetovni državljanski vojni prestop Francije iz enega vojnega tabora v drugega. Ta vojna ne priznava več nobenih mej, razen onih v človeškem mišljenju. Hitler je mnogo pridobil s tem, ker je poznal to resnico od vsega začetka. List dalje poudarja, da ima Anglija vendarle še mnogo zaveznikov med Francozi, pa tudi med drugimi narodi na svetu.
Vloga Italije v vojni
proti Veliki Britaniji
Italija ne bo sodelovala pri neposrednem napadu na Anglijo, prevzela pa bo nase borbo proti britanskemu
imperiju
Rim, 26. junija. AA. (Štefani) O zadnjem razdobju vojne proti Veliki Britanije piše »Giornale d' Italia«: Italija bo odigrala važno vlogo, ker se ne bo neposredno ob sodelovanju z nemškimi silami udeležila napada na britansko otočje, pač pa se bo morala boriti proti vsepovsod razstresenim britanskim silam, na katerih po izjavi angleških politikov temelji odločilna angleška moč. S tem, da bo onemogočila promet in britansko mornarieo v Sredozemskem in črnem morju, bo Italija oddaljila od britanskih otokov velike enote britanskega brodovja. Razen tega Italija veže v Egiptu 250.000 britanskih vojakov, ne da bi računala pri tem tudi sile, ki so zaposlene v Keniji. Italijansko letalstvo je bilo naperjeno proti letalskim pomorskim oporiščem Anglije na Malti, v Aleksandriji in v Egiptu ter proti oporiščem v Sudanu in Adenu. Britanska reakcija se je posebno pokazala pri napadih na odprta mesta in na civilno prebivalstvo. Napadi angleških letal dokazujejo, da Italija ne more prizanašati angleškim oporiščem na Sredozemskem morju. Uničenje teh oporišč je vprašanje pravice in varnosti Italije, kar je eden razlogov, zakaj je Italija šla v vojno.
»Tevere« piše o položaju ob premirju in pravi, da bo angleški ministrski predsednik Churchill odslej edini šef zavezniškega vrhovnega sveta. Angleži so zdaj prisiljeni boriti se sami brez pomoči ostalih narodov. Anglija je izgubila možnost posluževati se oporišč v Toulonu, na Korziki, v Bizerti in Oranu, kakor tudi francoskega brodovja. Napad sil osi Rim-Berlin bo vsmerjen na angleško brodovje v Egiptu in proti angleškemu ozemlju samemu. Boj bo potekal najodločneje.
London, 26. jun. s. (Reuter.) Današnji »Times« se bavijo v uvodniku z reakcijo v Nemčiji glede na sklenitev premirja s Francijo. List opozarja na dva momenta: na nemške napovedi o novi ureditvi kontinentalne Evrope ter na grožnje Angliji.
Glede slednjih pravi list, da Angliji pač niso več potrebne, ker se že tudi brez njih zaveda nevarnosti, ki ji prete. Anglija tudi dobro ve, da tvori severna francoska
obala idealna letalska oporišča za nemške napade na Anglijo, toda obenem so ta letališča tem bolj izpostavljena angleškim protinapadom.
K poročilu, da je poveljnik nemške mornarice pregledal nemška mornariška oporišča, ki bodo služil« za napad na Anglijo, sprašuje list, za^aj je bilo treba to javnosti še izrecno povedati.
Nemški listi o napadu na Anglijo
Berlin, 26. jun. e. Snočni berlinski listi so izšli z novim geslom: »Anglija ni več vladar nad evropskim kontinentom, temveč evropski kontinent diktira Angliji.« Listi pišejo v glavnem o načinu in izvedbi napada na Anglijo. Pravijo, da bo to spet bliskovita vojna in so bili storjeni zaradi tega že vsi potrebni ukrepi.
»Berliner Borsenzeitung« piše, da se bo bliskovita vojna uporabila tudi proti Angliji, ker so Nemci prepričani, da je ta način vojskovanja najbolj uspešen glede na učinek, pa tudi najbolj človeški, ker se z njim najmanj ubija, ter tudi najbolj ekonomičen, ker se z njim troši najmanj vojnega materiala.
Rimske sodbe
Curih, 26. jun. z. Petnajstdnevni rok za demilitarizacijo obmejnih pasov po določbah italijansko-francoskega premirja tolmačijo v rimskih krogih po poročilu »Neue Ziircher Zeitung« kot znak, da je to tudi približni datum glavnega napada na Anglijo. Objava besedila sporazuma o premirju je napravila konec raznim fantastičnim domnevam, ki so bile razširjene ponekod po svetu. V zunanjem ministrstvu so odklonili inozemskim novinarjem vsak komentar, k določbam premirja, češ da se nanaša sporazum o premirju izključno na vejaške in strategične zadeve.
Clernsont-Ferrand,
začasna prestolnica ?
Madrid, 26. junija. AA. (Reuter) španska poročevalska agencija poroča s fran-
italijanski vpliv. Na druge konflikte, ki bi utegnili nastati na primer zaradi odpora francoskih kolonij proti sklepom vlade v Bordeauxu, trenutno še ne moremo misliti, ker je dejansko stališče teh ozemelj še dokaj nejasno.
Ze sedaj pa ne smemo prezreti važnega preokreta ob Pacifiku, kjer je Japonska začela izkoriščati trenutni položaj v Evropi po francoski kapitulaciji z osvajanjem francoske Indokine, kakor je to bilo pričakovati. Japonska se s tem dejansko že angažira v sedanji vojni na strani velesil osi Rim-Berlin, četudi ne še s formalnim vstopom v vojno. Tudi za Zedinjene države nastaja v tej zvezi povsem nov položaj, ki ga morajo pri svojih odločitvah glede podpore Angliji resno upoštevati. Znano je namreč, da so Zedinjene države kazale doslej svojo vsestransko interesiranost bolj glede razvoja ob Pacifiku kakor pa glede onega v Evropi.
Vedno bolj konkretne so nemške napovedi o bližnjem bliskovitem napadu na Anglijo, ki se zdi le še vprašanje kratkega časa. Čim se bo to zgodilo, smemo računati tudi z večjo ofenzivno aktivnostjo Italije in Japonske ter z vzporeditvijo njihovih akcij za istočasno rušenje britanskega imperija. Zdi se, da je odsev tega novega položaja,
ki je nastal s francoskim premirjem, tudi v predvčerajšnjih izjavah angleškega ministrskega predsednika. Churchill je v svojem nenavadno rezerviranem govoru potrdil v glavnem tri važne stvari: notranji razkol v Franciji, nesoglasja med Francijo in Anglijo ter negotovost glede nadaljnje usode francoskega brodovja in francoskih kolonij. Znova je potrdil odločno voljo Anglije, da nadaljuje svojo borbo, pristavil pa je, da je položaj »negotov in temen«.
Končno zaslužijo pozornost še včerajšnje izjave francoskega zunanjega ministra Baudouina, zlasti v onem delu, v katerem govori o potrebi »sporazuma za likvidacijo dosedanjega antago-nizma, in o svoji želji, da se »spori, ki so nastali med italijanskim narodom in nami, končajo še prej, preden bo dokončni instrument uredil vsa vprašanja, ki so nas ločila«. Baudouin torej nakazuje možnost dokončnega sporazuma med Francijo in Italijo še ored sklenitvijo skupnega miru po sedanji vojni. Ako upoštevamo nadalje njegove poklone Španiji, lahko izrazimo domnevo, da je želja francoske vlade v Bordeauxu sklenitev popolnega sporazuma in čim tesnejšega sodelovanja vseh treh latinskih narodov v Sredozemlju.
coske meje, da francoska vlada namerava prenesti svoj sedež v Clermont-Ferrand in sicer Se ta teden. Mislijo, da bo jutri prispel na špansko mejo v Henday neki nemški višji uradnik. Z druge strani pa prevladuje mnenje, da bo prišlo do francosko-nemško-španskega rporazuma glede ureditve prometa med Španijo ter zasedenim in nezasedenim francoskim ozemljem.
Nemški poziv francoskim pomorščakom
Berlin, 26. junija. AA. (DNB) Na podlagi nemško-francoske pogodbe o premirju je francoska vlada obvezna poklicati vse francoske trgovske ladle, ki se mude izven francoskih pristanišč, naj se takoj vrnejo v Francijo, če pa to nI mogoče, da odplovejo v kako nevtralno pristanišče. Zveza oficirjev britanske trgovske mornarice je spet pozvala po radiu svoje francoske tovariše, naj ladje pripeljejo v britanska pristanišča. Na nemških pristojnih mestih izjavljajo, da to pomeni ščuvanje k vstaji ali begu in nezvestobo zastavi. Franciji je zaradi njene obnove potrebno, da je vsak, predvsem pomorščak, na svojem me-
stu in da stori svojo dolžnost. Očividno bodo to sprevideli tudi francoski pomorščaki in se bodo prepričali, da ta poziv zveze oficirjev britanske trgovske mornarice ne upošteva pravih interesov Francije in francoskega naroda.
Nemški listi o premirju v Franciji
Berlin, 26. junija. AA. (DNB) »Angriff« poudarja, da je maršal Petain označil pogoje za premirje kot težke, toda častne. To je dokaz — pravi omenjeni list — da današnja Francija priznava moralno opravičilo 24 točk pogodbe o premirju in da spoznava, da odgovarjajo resničnemu stanju. »Hamburger Fremdenblatt« piše, da je najvažnejše dejstvo, da Nemčija v tem trenutku očividno dela na to, kako bi na pravičen način rešila dnevne spore med Nemčijo in Francijo. Vendar bo treba še mnogo naporov, da se ustvarijo trajni pogoji za bodoče mirno sodelovanje obeh narodov. Boj, ki ga bo zdaj Nemčija začela proti Veliki Britaniji, pomeni končen boj za obrambo pravic evropske celine.
Apel Francije na
Izjave zunanjega ministra Baudoina — Latinska skupnost Italije, Francije in Španije
Bordeaux, 26. jun. AA. (Havas). Zunanji minister Baudoin je pojasnil predstavnikom tiska pogoje premirja ter izjavil:
Položaj šefa francoske diplomacije je zelo delikaten in to posebno sedaj, kakor to že čutite, ko je Francija razorožena in ko mora francosko ozemlje prenašati tako težko okupacijo. Navzlic temu prevzamem svojo nalogo z zaupanjem. Vem, da je Francija potrebna svetu. Vsi narodi morajo želeti, da Francija še naprej obstoja. Zgodovina nam dokazuje, da so bili včasih manj zaskrbljeni, kadar so čutili, da je Francija slaba, kot takrat, ko so vedeli, da je preveč močna. To je nauk zgodovine. Ce pogledamo mirovne pogodbe, vidimo, da je ona iz leta 1815, ki je določila naše meje, dala Franciji najdaljšo dobo miru v modernem času.
Vem, je nadaljeval Baudoin, da lahko računam na prijateljstvo Zedinjenih držav, ld so nam dale toliko dokazov prijateljstva. Ne dvomim, da nam je ostala ohranjena njihova simpatija. Vem tudi, da lahko računam na simpatije angleškega naroda, ki je bil naš vojni tovariš v borbi, ki smo jo vodili ramo oh rami. Smatram, da govor Winstona Churchilla nikakor ni bil Izraz dvoma globokih občutkov angleškega naroda za Francijo. Mislim, da nemška vlada in nemški narod želita enako kakor francoski narod in francoska vlada, da se s pravičnim sporazumom konča antagonizem, ki je v Nemčiji in Franciji ter v ostalem svetu povzročil veliko nesreč in toliko ruševin, že-
lim, da se spori, ki so nastali med italijanskim narodom in nami, končajo prej, preden bo definitiven instrument uredil vsa vprašanja, ki so nas ločila. Med našima obema narodoma obstaja tako na latinskem kakor na krščanskem polju solidarnost, ki je nobena vlada, ne francoska ne italijanska ne moreta oporekati. Naša dva naroda bosta ostala zvesta civilizaciji ter je zato potreben sporazum med njima. V teh bolestnih dneh, ki jih preživljamo, je španska vlada, s katero nas veže toliko zvez, nudila Franciji pomoč, ki je ne bomo pozabili.
Toda moje zaupanje sloni v prvi vrsti na veri, ki jo imam v svojo lastno države. Ce mislim nanjo, imam potrebno moč izpolniti težko nalogo, ki me čaka pri postavljanju osnov velikega dela, ki bo bistven element rekonstrukcije Evrope. Bodite prepričani, da posvečam tej nalogi vse svoje moči. Računam tudi na sodelovanje vseh, v prvi vrsti vas. Svet bo sodil Francijo po sliki, ki jo boste vi dali inozemstvu o njej. Ne pozabite pri izvrševanju svoje naloge kot Informatorjev na odgovornost, ki jo s tem prevzamete. Stalno morate upoštevati tudi splošne interese. Spomnite se. da je domovina predvsem bratstvo. Izognite se vsemu, kar bi ogrožalo bodočnost države Sedanje preizkušnje dovolj dokazujejo, iz česa obstoji francosko edinstvo. Od nas je odvisno, da ara z ničemer ne okrnemo in da brez prenehanja delamo na njegovi okrepitvi in dvigu.
Francoske razlage
o pogojih premirja
Francosko orožje se ne bo porabljalo za boje proti Angliji — Podrobnosti o pogajanjih pri Csepiegneu
Bordeaux, 26. junija. A A. (Havas) V zvezi z objavo vsebine sporazuma o premirju razen podrobnosti, ki jih je podal zunanji minister Baudoin v svojem poročilu zastopnikom tiska o pogojih premirja, smo dobili v dobro obveščenih krogih nekaj dopolnilnih pojasnil.
Na sestanku v compiegneskem gozdu je general Keitel dejal, da je Nemčija prisiljena nekoliko strožje postopati s Francijo zaradi nadaljevanja vojne z Veliko Britanijo. Ko bodo sovražnosti prenehale, se bo modaliteta zasedbe verjetno popravila. Ena temeljnih točk pogajanj je bila, da se Nemčiji ne izroči nobeno orožje, ki bi moglo biti namenjeno Angliji. Nikdar ni bila francoska vlada mnenja, da bi mogla odstopiti svoje brodovje. Tako je prišlo, do tega, da se brodovje ohrani za varstvo našega kolonialnega imperija. Niti Nemčija niti Italija nista imeli pred očmi uničenja našega brodovja. Tako je bila odstranjena temeljna ovira, ki bi mogla dovesti vse na kocko.
Kar se tiče francoskega letalstva, ki je zelc zmanjšano zaradi srditih bojev v zadnjih mescih, se tudi ne more staviti v službo proti Angležem. Letala sploh niso bila izročena, temveč razorožena in so bili motorji demontirani in spravljeni v nadzorstvene postaje. Komisija za premirje bo posloval v obmejnem pasu nasproti Nemčiji in Italiji, da uredi pogoje zasedbe ln temeljna vprašanja za prodajo blaga in zalog ter morebitnega prehoda iz zasedenega v nezasedeno ozemlje, dalje zaradi ureditve vprašanja radijskih oddaj itd. V francosko-nemški komisiji za premirje bo Francijo verjetno zastopal general Hunt-ziiiger, v francosko-italijanski komisiji pa eden od admiralov.
Pogajanja z Nemčijo so v začetku potekala hladno, toda korektno. Ta ton je pozneje nekoliko popustil spričo lojalnega postopanja med dvema vojakoma. Nemško zastopstvo ni zamudilo niti ene prilike, da pohvali junaštvo francoske vojske. Francoski vojaki so se borili hrabro. Francoska vojska je storila Se več kakor pa samo
rešila čast, storila je tudi to, kar se je zdelo nemogoče. Ko se je 5. junija začel boj za Francijo, je 55 francoskih divizij imelo pred seboj 140 nemških divizij, katerim je treba prišteti še 11 blindiranih.
Demarkacijska črta
Berlin, 26. jun. p. Demarkacijska črta, ki loči zasedeno in nezasedeno francosko ozemlje v smislu čl. 2. nemško-francoske-ga sporazuma o premirju, gre od švicarske meje pri ženevi preko Parey le Mo-niala in Bourgesa 20 km vzhodno od Tour-sa. Od tam dalje gre 20 km zapadno od železniške proge Tours-Angers na Ango-uleme in dalje preko Libournea in Mont de Marsana čez Orthes do španske meje.
Delo generala de Gaullea
Londcn, 26. jun. s. (Reuter.) General de Gaulle je izjavil danes, da priprave za sestavo francoskega narodnega odbora v Londonu dobro napredujejo. De Gaulle je dalje poudaril, da bo ta odbor sestavljen popolnoma neodvisno od vsake prejšnje politične aktivnosti v Franciji.
De Gaulle je prevzel tudi sestavo prve legije francoskih prostovoljcev v Angliji. V to legijo bodo vstopili vsi oficirji in vojski francoske vojske, ki se sedaj nahajajo na angleških tleh. Angleška vlada jim bo nudila vso možno podporo ter bo poskrbela tudi za njihovo oborožitev. General de Gaulle organizira tudi zavod francoskih tehnikov in znanstvenikov v Angliji, ki bodo skupno z Angleži delovali znanstvene na polju oborožitve.
Zaloge bencina v Franciji
London, 26. jun. s. (Reuter). V merodaj-nih angleških krogih za enkrat še ne morejo točno oceniti, kakšne koristi ali kakšno škodo bo imela Nemčija od okupacije Francije. Nemčija bo v Franciji dobila precejšnje zaloge bencina, pač pa so bili baje premogovniki v severovzhodni Franciji vsi poplavljeni, preden so jih Nemci zasedli, tako da bodo za delj časa neuporabljivL
Anglija raz blokado
i
Francijo
Poizvedovalni vpadi angleških čet na francosko ozemlje in uničevanje nemških obrambnih naprav
London, 26. jun. s. (Reuter). Uradno je bilo danes popoldne objavljeno, da je odslej angleška blokada razširjena na vso irancosko obalo. Vse ladje, ki niso na poti v Francijo, ali odhajajo iz Francije, bodo odslej podvržene običajni kontroli za voj-no-tihotapsko blago. Ta preiskava bo veljala tudi za ladje, ki gredo k južni francoski obali, in sicer bodo ladje preiskovane v Gibraltarju.
Nadalje bodo odslej preiskane tudi vse one ladje, ki plovejo v španske in portugalske iuke.
London, 26. jun. s (Reuter) Ministrstvo za informacije je izdalo danes popoldne komunike, v katerem javlja o uspešnih skupnih napadih angleškega letalstva, mornarice in vojske na razne točke obale, ki je v nemški posesti. Komunike pravi:
V sodelovanju z letalstvom so včeraj mornariški in vojaški napadalni oddelki izvedli več večjih izvidniških napadov na sovražno obalo. Na več točkah so bile izkrcane čete. Prišlo je do bojev in so bile sovražniku prizadete velike izgube. Nekaj sovražnih vojakov je bilo tudi ujetih. Napadalni oddelki so v teh operacijah zbrali mnogo koristnih informacij. Na angleški strani ni bilo žrtev pri teh napadih.
K temu poročilu pripominjajo v angleških merodajnih krogih, da je Nemčija z zasedbo vrste držav od Norveške pa vse do španske obale prevzela veliko odgovornost. da obale vseh teh držav ščiti. To nalogo ji bo tem težje izvrševati, ker ne j razpolaga z zadostno vojno mornarico. Zlasti ob obali Rokavskega preliva so an-
gleški oddelki uničili v Franciji že mnogo j nemških cbrambnih priprav.
Ugledni francoski
državniki v Londonu
London, 26. junija. AA. (Reuter) Listi poročajo, da so prispeli v London bivši predsedniki francoske vlade Herriot, Paul Boncour in Leon Blum. Tudi bivši ministri Mandel, Campinchi, Delbos in Cot so na poti v London.
Francoski veleposlanik
pri Halifasu
London, 26. junija. AA. (Reuter) Francoski veleposlanik v Angliji Corbin, je
obiskal danes lorda Halifaxa.
Sikorski pri Churchillu
London, 26. jun. s. (Reuter). Sinoči ie
posetil ministrskega predsednika Churchilla poljski ministrski predsednik general Sikorski. Kakor uradno poročajo, ie razgovor obeh ministrskih predsednikov veljal vprašanju bodočega ooložaia Doli-ske armade v Angliji in vlogi, ki jo bo igrala poljska armada v Angliji.
Vojni darovi angleški vladi
London, 26. jun. s. (Reuter). Finančni
minister Wood ie sporočil danes, da so zadnje dni poslali privatniki finančnemu ministrstvu za 3 in pol milijona funtov darov in brezobrestnih posojil. Neki neimenovani privatnik je sam nakazal četrt milijona funtov.
<53 1» ^
buznu m
s
Angleški vcjai ssiisslstes? Izraža prepričanje, da bo Anglija ojSkiia vse nemške napade na angleške otoke
London, 26. jun. s. (Reuter) Nocoj ob 21.15 je govoril po radiu angleški vojni minister Eden. Govor so prenašale poleg či-iijlešHh vse radijske postaje v Zedinjenih državah. Uvodoma je dejal Eden, da se bliža čas, ko se bo začel napad sovražnika na Anglijo. Letalski napadi zadnjih noči pomenijo v tem oziru začetek. Prepričan sem, da bomo ta napad odbili. Glavni razlog za to leži v značaju angleškega naroda. Vojna v Franciji je pokazala, da zmaga ne zavisi od utrdb, temveč od človeške volje. Ves svet gleda danes na Anglijo. V tem velikem trenutku mora vsakdo izvršiti svojo nalogo. V primeru sovražnega napada naj vsakdo ostane na svojem mestu, kajti izkušnje so pokazale, da so begunci na cestah pripomogli k porazu v bitki za Francijo. To se ne bo zgodilo v Angliji. Anglija ima zelo močno letalsko brodovje. Ze doslej je imelo sovražno letalstvo kljub ugodnejšemu položaju velike izgube. Ko bo angleško letalstvo branilo lastno ozračje, bo lahko sovražniku prizadelo še mnogo večjo škodo. Ni sicer mogoče nikomur zagotoviti, da bo varen pred letalskimi napadi. Letala bodo morala braniti pred sovražnimi napadi predvsem tovarne, letališča in druge objekte, ki so važni za nadaljevanje vojne.
V Anglijo prihajajo vedno novi oddelki zavezniških vojsk in vojsk iz imperija. Nikdar ni imela Anglija zbranega večjega števila vojakov doma. Te sile so dovolj močne. da preprečijo vsak sovražni napad. Ne smemo sicer podcenjevati sovražnika, toda ta to s tem, da bo moral v primeru napada na Anglijo zalagati svojo vojsko preko morja, prišel v isti neugoden položa,j, v katerem smo bili doslej mi, pri tem pa niti ne bo imel nadoblasti nad morjem. Anglija bo deležna vedno večje pomoči v orožju in municiji iz Zedinjenih držav. Zedinjene d:žave pošiljajo to pomoč v prepričanju, da bo Anglija v vojni zmagala. Angleži bodo zmagali, ker angleški narod zaupa v

svoje visoke ideale. Borba, ki je sedaj v teku, gre za bodočnost človeštva, za večno svobodo duha in mišljenja.
ko poročilo
Berlin, 26. jun. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes opoldne naslednje vojno poročilo:
Na zapadu ni bilo nikakih posebnih
dogodkov.
V noči na 26. junij so naša bojna letala uspešno bombardirala več letališč in naprav ietalske industrije v srednji Angliji. Naknadno se je izvedelo, da je bila 24. junija pred Bayenneom bombardirana neka sovražna okrog 7000 tonska transportna ladja, na kateri je nastalo več silnih eksplozij in požarov.
Neka nemška podmornica je južnoza-padno od Irske torpedirala 12.000 tonski oboroženi angleški parnik »Saranac« ter dve nadaljnji oboroženi sovražni trgovinski ladji.
Od treh angleških letal tipa Bristol -Blenheira, ki so včeraj znova poskusila napasti letaiišče Stavanger - Sola, so naša : lovska letala dve sestrelila, tretje pa je zbežalo ne da bi izvedlo napad. Angleška letala so v noči na 26. junij znova metala bombe v severni in zapadni Nemčiji, ne da bi bila zadela vojaške objekte. Povzrofiia so le malo škode. Kolikor je doslej znano, so bili 4 ljudje ubiti.
Nemški letalski
general Lob padel
London. 26. jun. s. (Reuter) Po poročilih iz Švice je angleško lovsko letalo sestrelilo nad fronto nemško letalo, v katerem se je vozil nemški letalski general Lob, ena vodilnih osebnosti nemškega letalskega ministrstva. General Lob se je pri tem ubil. General Lob je nazadnje vodil nemške letalske operacije nad Nizozemsko in v severni Franciji.
V90
emcijo
Nemški bombnika napadajo angleško vojno industrijo, angleški pa nemške naprave v zasedenih državah
London. 26 junija. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo sporoča: V toku noči so sovražna letala izvedla več napadov na posamezne angleške pokrajine. Protiletalsko topništvo in reflektorii so stopili takoi v akcijo. Dvignila so se tudi lovska letala. Nemška letala so vrgla več bomb. ki niso napravila večje materialne škode Ob jugovzhodni škotski obali sta bili ubiti dve osebi. Zbitih ie bilo pet sovražnih letal.
London, 26 jun s. (Reuter). Pri nemških bombnih napadih na Anglijo preteklo noč. so bile po dosedanjih podatkih ubite štiri osebe, med njimi neki 41etni otrok, ki je bil evakuiran v srednjo Anglijo. 13 oseb je bilo ranjenih.
Glavni napadi so veljali Škotski. Poleg že javlienih pet letal se zdi, da so bila sestreljena še nadaljnja tri nemška letala. Eno nemško letalo se je spustilo v bližini južno-vzhodne škotrke obale na morie. posadka ie menda utonila, dve nemški letali sta menda padli v morje.
Naši bombniki so navzlic slabemu vremenu izvedli napade na letališča v Eind-hovenu in Sipolu. ki so jih zasedli Nemci in odkoder se sovražna letala dvisaio za napade na Anglijo. Dalje so bombardirala letališča v Miilheimu v Poruhrju in Kas-selu na Westfalskem. Druge formacije so bombardirale pomorsko oporišče v Gel-dernu. kier so nastale eksploziie in požari. V Dortmundu v Poruhrju so angleška letala bombardirala tovorno postaio Napadla so letalske tovarne v Deishausenu pri Bremenu Bombardirala so tudi prekop Dortmund—Ems. kjer so zadala več naprav Poškodovani so bili tudi žele niški vozli ln postaje pri Emenrichu v bližini
nizozemske meje. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana.
London, 26. junija, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo danes popoldne naslednje poročilo o operacijah angleškega letalstva tekom včerajšnjega dne in pretekle noči: Včeraj so napadalne izvidnice angleških bombnikov napadle več sovražnih letališč ob francoski obali. V bitki z mnogo večjo farmacijo sovražnih lovskih letal, je skupina angleških bombnikov sestrelila tri nemška letala. Včeraj podnevi so nadalje angleški bombniki uspešno napadli nemško letališče v Waaihavenu na Nizozemskem.
Danes zgodaj zjutraj so angleški bombniki napadli novo nemško vojaško letališče Bornem pri Berge^u na Norveškem. Bombni napad ie povzroCil na letališču veliko škodo. Vsa angleška letala so se vrnila.
Pojasnilo, ki je bilo objavljeno pozneje, pravi, da je ta napad izvedla skupina bombnikov obalnega poveljstva, in sicer na podlagi informacij, ki so jih ob prejšnjih prilikah zbrala izvidniška letala. Bombniki so vrgli pri današniem napadu več visoko eksplozivnih bomb, ki so močno poškodovale vzletišča, nato pa so bili z zažigalnimi bombami zažgani vsi gozdovi v okolici letališča. Končno so se angleška letala spustila še nizko nad zemljo ter obstreljevala letališče s strojnicami.
London, 26 junija s. (Reuter). Dodatno k današnjemu komunikeju letalskega ministrstva javljajo iz ministrstva še, da so bila tri nemška lovska letala, ki jih omenja komunike, sestreljena včeraj v borbi med 9 angleškimi lovskimi letali tipa Spitfire m 17 nemškimi lovskimi letali tipa Messer-
schmitt 109 nad Severno Francijo. Tri nadaljnja nemška letala so bila v tej borbi težko poškodovana, zadetih pa je bilo najbrže še več drugih nemških leta!. Angleška letala so se vsa vrnila. Eskadrila angleških letal je naletela najpreje na skupino 7 Mes-serschmittov, ki so leteli 3000 m visoko. Angleška letala so se dvignila nad nemška letala ter so nato pričela z berbo. Tedaj je prišlo Nemcem na pomoč IC nadaljnih letal. Nemška letala so se razdelila v skupine po 2 do 3 in so na ta način nadaljevala borbo. Toda angleška letala sc s spretnim manevriranjem prizadela sovražnim letalom težke izgube.
Vojna v Sredozemlju
Rim, 26 jun. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo opoldne naslednje vojno poročilo:
Ničesar ni omeniti o položaju na frontah v Italiji in Severni Afriki. V Vzhodni Afriki so poskušala angleška letala bombardirati Asmaro in Diredauo, a brez uspeha. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Tudi poskus letalskega napada na Neapelj se je izjalovil, ker so protiletalsko topništvo in lovska letala takoj posegli v borbo ln pognali sovražnika v beg.
Kairo, 26. junija, s. (Reuter) O bojih v Afriki poroča danes samo kratko poročilo vrhovnega poveljstva angleške vojske v Egiptu. Poročilo pravi, da razvijajo angleške čete stalno izvidniško udejstvovanje na libijski meji. Ob obali Sredozemskega morja so angleške čete napredovale v Libijo.
Žrtve letalskega napada na Palermo
Rim, 26. junija. AA. (Štefani) Objavljen je seznam žrtev letalskega napada, ki je bil izveden na Palermo 23. junija. Pri tej priliki je bilo ubitih 28 ljudi, od njih 8 moških, 10 žensk in 10 otrok, mlajših od 14 let. število ranjencev znaša 168. Naj-več jih odpade na ženske in otroke.
Sklicanje italijanskega ministrskega sveta
Rim, 26. jun. br. (Štefani). Za soboto, 6. julija, ob 10. dopoldne, je sklican ministrski svet.
Rim, 26. junija. AA. (Štefani) 15 minut po polnoči so zapustili Rim s posebnim vlakom egiptski diplomatski in konzularni predstavniki. Z istim vlakom so odpotovali iz Italije tudi egiptski novinarji in državljani, ki so se poslovno mudili v Italiji.
Spremembe
v turški vladi?
Carigrad, 26. junija, p. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bo v kratkem prišlo do sprememb v turški vladi z namenom, da se turška zunanja politika usmeri v pravcu stroge nevtralnosti. Vesti o potovanju zunanjega ministra Saradzogla v Moskvo so bile demantirane tako v Ankari kakor v Moskvi, ne zanikajo pa vesti, da bo v kratkem odpotovala v Moskvo posebna turška delegacija.
Veliko pozornost je izzvala vest, da je sovjetski zunanji komisar Molotov naprosil bolgarskega in rumunskega poslanika v Moskvi, naj obvestita svoji vladi, da predložita termin za pričetek pogajanj o aktualnih problemih, ki se tičejo vseh treh držav.
Izredna pslnemsčja guvernerja Indije
London, 26. junija s. (Reuter). Spodnja zbornica je danes sprejela v drugem čitanju zakon, ki daje generalnemu guvernerju Indije izredna polnomočja. Minister za Indijo Amery je v daljšem govoru utemeljeval potrebo takih polnomočij z dejstvom, da bi se utegnilo zgoditi, da bi bile prometne zveze med Anglijo in Indijo popolnoma prekinjene za dalje časa. Amery je sporočil, da bodo nova polnomočji* omogočila uvedbo obvezne vojaške službe tudi za vse angleške državljane v Indiji, kar po sedanjih zakonih ni bilo mogoče Konskripcija bo veljala za vse Angleže v Indiji od 18. do 50 leta. Angleži, ki bodo spoznani kot sposobni za vojaško službo, bodo služili najpreje v angleški vojski v Indiji, nato pa bodo dodeljeni drugim edinicam. kjer bodo najbolj potrebni. Nadalje bo uvedena tudi obvezna služba za zaščito civilnega prebivalstva in za delo v industrijskih podjetjih.
Odnosi med Madžarsko in Rumunijo
Budimpešta, 26. junija, p. V merodajnih madžarskih krogih ugotavljajo, da so zadri, je dni nastale bistvene izpremembe v odnošajih med Madžarsko in Rumunijo. Te spremembe ne gredo v prilog izboljšanju medsebojnih odnošajev. Madžarski listi obširno pišejo o preorientaciji rumunske notranje in zunanje politike. »Pester Lloyd« poroča, da je narodni poslanec Josef Hor-vath vložil v parlamentu interpelacijo na zunanjega ministra in zahteval pojasnila glede odnošajev do Rumunije. Pričakujejo, da bo grof Csaky v odgovoru na to interpelacijo očrtal stališče Madžarske do Rumunije.
Klici po spremembi vlade na Finskem
Stockholm, 26. junija, z. Dogodki zadnjih dni kažejo na to, da se pripravljajo tudi na Finskem slične spremembe, kakršne so bile izvršene v baltiških državah. Agrarna stranka, ki je zastopana v vladi s tremi ministri, je zavzela zelo energično stališče glede odškodnine beguncev iz ozemlja, ki ga je morala Finska odstopiti Sovjetski Rusiji. Vlada je v ta namen določila poseben davek, agrarna stranka pa zahteva, da se izvede v ta namen najobsežnejša agrarna reforma in oddaja premoženja. Od ureditve tega vprašanja je odvisno nadaljnje sodelovanje agrarne stranke v vladi. Na drugi strani prevladuje tudi v socialistični stranki vedno bolj struja, ki se zavzema za čim tesnejše sodelovanje s Sovjetsko Rusijo. Ta skupina je izdala proglas, v katerem zahteva spremembo vlade, razpis volitev ki revizijo ustave.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Prodiranje Japoncev
v francoski Indokini
čete, ki so bile izkrcane* so prodrle že 170 km globoko
v to francosko kolonijo
Hongkong, 26. junija, s. (Reuter). Po zadnjih vesteh so japonske čete, ki so sc izkrcale na obalah francoske Indokine. napredovale že 170 km do Langzhuonga.
Angleške oblasti s<^ razstrelile vse mostove, ki vežejo angleško kolonijo v Hongkon-gu s kitajskim ozemljem. Obmejne straže so bile močno ojačene. V merodajnih krogih pa poudarjajo, da so vse to samo varnostni ukrepi.
Šinghaj, 26. junija AA (DBN). Japonski glavni stan jx>roča. da so japonske čete v okolici Nankinga in v pokrajini Kvangsi nadaljevale z operacijami v smeri proti meji Indokine. Cilj teh operacij je, da sc prepreči pošiljanje orožja preko Indokine v Čungking.
Tokio, 26. junija. AA (DNB). »Tokio Asahi Simbun« piše. da bc japonska vlada v kratkem povedala svoje mnenje o avtonomiji vzhodne Azije. Li&t pravi, da je japonski zunanji minister Arita na včerajšnji ministrski seji posebno poudaril, da se Japonska na vso moč prizadeva da bi preprečila razširjenje voine na Da'jnem vzhodu. Zato vodi Japonska politiko nc-vme5a-vanja v evropsko vojno, prav tako pa smatra, da se velesile ne smejo vmešavati v stvari Japonske in vziiodne Azije.
Tokio, 26. juni ja A A. (Reuter) Zastopnik japonskega zunan>ega ministrstva je izjavil, da Japonska še ri prejela odgovora iz Londona na japonsko zahtevo, raj se prepove prevoz orožja za K'tajsk<~ preko Birme. Na vprašanje, ki so mu ga zastavili časnikarji, je zastopnik zunanjega ministrstva odgovoril, da še n' bile govora o tem. da bi se od sovjetske zveze zahtev« la ustavitev dobave orožja Čungkingu preko tako imenovane severozapadne poti
Japonci za avtonomijo vzhodne Azije
ToWo, 26. junija. AA. (DNB) Japonsko časopisje obširno piše o zahtevi, ki se čedalje bolj postavlja glede vprašanja avto-
nomije vzhodnoazijskega prostora. V zvezi s tem poudarjajo predvsem naslednje:
1)	V načelu mora veljati kot temeljna smernica japonske politike nevmešavanje v evropsko vojno.
2)	Japonska vlada mora izvajati delav-nejšo politiko v tej smeri, da bi preprečila razširjenje sovražnosti na vzhodno Azijo, pri čemer je treba razumeti tudi francosko Indokino in Holandsko Indijo. V tem smislu časopisje zahteva neke vrste Mon-roeovo doktrino za vzhodno Azijo.
3)	Japonska mora dati moralno podporo težnjam osi, cla se uvede nov red na svetu. V zvezi s tem časopisje zahteva prijateljsko sodelovanje z Italijo in Nemčijo.
4)	Izdati ,je treba takoj vojaške in politične ukrepe, da se prepreči vsako vmešavanje evropskih držav v japonske razmere. To zahtevo smatra časopisje kot odločujoč činitelj za ureditev odnošajev na Daljnem vzhodu.
Japonska priznava samo vlado v Bordeauxu
Tokio, 26. junija, s. (ReuteT) Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva -e danes izjavil, da priznava japonska vlada kot legalno francosko vlado samo vlado v Bor-deauxu.
Nadalje je sporočil zastopn:k zunanjega ministrstva, da japonska vlada še ni prejela od angleške vlade do danes nobenega odgovora na svojo zahtevo, da ustavi Anglija dovoz orožja na Kitajsko skozi Birmo.
Mantižurski sesar v Tokiu
Tokio, 26. junija. AA. (DNB). Cesar Mandžukua je prispel davi v Yokohamo. Takoj po prihodu se je odpelja s posebnim vlakom v Tokio, kamor je prispe) ob 11.30. Na železniški postaji ga je sprejel in pozdravil japonski cesar z vsem- člani cesarske rodbine, ministr m zastopniki vojske, mornarice in civilnih oblast
Amerika in
na Da!„
Službeno stališče Zedinjenih draav 4o usode francoske
Indokine še ni zziasaa
London. 26 junija o Znani angleški publicist Vernon Barthelet razpravlja danes v »News Chronidu« o položaju na Daljnem vzhodu in prihaja do zaključka, da skušajo japonski vojaški krogi ua vse načine izkoristiti položaj, k, i<* nastal v Evropi. Vedno mnogoštevilnejši, čeprav ne odločilni, so znaki, ki kažejo, da bo nastopila nt Anglijo in Francijo tudi na Daljnem vzhodu kmalu zelo kritična situacija. Japonski vojaški in mornariški krogi ki sc že od nekdaj pri realizaciji svojih idej ne ozirajo mnogo na odločitve japonskih političnih in diplomatskih faktorjev, bi lahko tudi sedaj ne glede na službeno japonsko politiko po-krenili akcijo, ki bi lahko povzročila Angležem in Francozom ogromi.o škodo. Anglija bo morala napeti vse svoje sile, da bo ohranila svoj vpliv na Daljnem vzhodu.
Barthelet opozarja pri tem na politiko Zedinjenih držav, ki bi iim izločitev angleškega in francoskega vpliva na Daljnem vzhodu nikakor ne mogla biti všeč Zedinjene države se že ves čas od pričetka ja-ponsko-kitajske vojne in še bolj po izbruhu vojne v Evropi odločno zavzemajo za status quo na Daljnem vzhodu O tem so se jasno izrazile pred nekaj tedni, ko je nastalo vprašanje, kaj bo z Nizozemsko Indi-
jo po porazu Nizozemske Čeprav Zedinjene države šc niso podale nikake službene izjave o stališču, ki ga zavzemajo do usode francoske Indokine. vendar n niti mak) verjetno, da bi magte glede francoske Indokine izvajati drugačno politiko. Da doslej javno v tej stvari še n;so zavzele svojegj stališča, je treba pripisati izredno komplici ranemu položaju, ki ie nasta' sprčo kapitu* lacije vlade maršala Petaina, ki jo vlada Zedinjenih držav za enkrat šc zmerom priznava za legalnopredstavnico Francije.
Panamski pref;ep
zajsrt z sninami
New Y°rk, 26. junija. AA. (Reuter). Mornariško ministrstvo sporoča, da je ameriška mornarica odplula s Havajskih otokov v smer proti Panamskemu prekopu. Del tihooceanske mornarice bo križa-ril v Antilskih vodah ter v enem delu Atlantskega oceana.
Panama, 26. jun. z. Brigadni general Devers je izjavil, da sta oba dohoda v Panamski prekop zaprta z minami. Na vprašanje, ali bodo te mine po končanih manevrih odstranjene, je odgovoril: »Morda, morda pa tudi ne.c
Nova znanstvena
ekspedicija „Sedovau
Leningrad, 26. junija. AA. (Tass). Pripravlja se nova velika znanstvena ekspedicija. ki bo odšla z ledolomilcem »Sedo-vom« proučevat področja med otokom Diksonom in rtičem Celjuskinom. Kakor je znano, je ledolcmilec »Sedov« odpeljal isto ekspedicijo, ki se je proslavila o priliki svojega 27 mesečnega bivanja v severnih polarnih krajih.
Osemurni (telovnik v Rusiji
Moskva, 26. junija. AA. Moskovska radijska postaja je objavila poziv sovjetskih sindikatov, da se delovni čas za vse nameščence in delavce tovarn Sovjetske unije zviša od 7 na 8 ur dnevno ter od 6 na 7 dni tedensko. Vsi delavci in nameščenci, ki so svojevoljno zapustili delo, bodo kaznovani z zaporam. Sporoča se, da je sovjetska vlada odobrila te predloge sindikatov.
Poslanica kralja Jurija prezidentu Portugalske
Lisbona, 26. junija, s. (Reuter). Kentski vojvoda, ki je dospel kot posebni zastopnik angleškega kralja na proslavo ustanovitve Portugalske, ie danes posetil portugalskega predsednika in mu izročil ob , tei priliki posebno poslanico kralja Jurija VI.
Obnova plovbe po Renu
Basel, 26. junija, z. Ker so ob Renu ustavljene vojne operacije, so se že začele priprave za obnovo prometa na Renu. Do Kebla po Renu navzgor ho plovba obnov- j ljena že te dni. Kar se tiče plovbe po Renu j navzdol, je to docela tehnično vprašanje, i Treba bo poprej odstraniti ovire, ki so jih povzročile vojne operacije. Na eni strani so Francozi razstrelila več mostov, in sedaj ruševine ovirajo plovbo, na drugi strani pa so zadnje povodnji povzročile zablatenje in bo treba strugo v mnogih krajih poprej očistiti.
Stavke v Bolgariji končane
Sofija, 26. junija. AA. Prenehale so vse stavke v državi. Delavci so se vrnili v svoje tovarne in se oprijeli dela. Kakor jpcočajot nikjer ni prišlo do incidentov.
Fiumunsko-italifanska prometna pogajanja
Bukarešta, 26. junija. AA. (Štefani) Davi se je odpeljalo v Rim rumunsko zastopstvo, ki se bo pogajalo za ureditev prometa med Italijo in Rumunijo. V zastopstvu so generalni tajnik trgovinskega ministrstva, generalni ravnatelj rumunskih železnic in generalni ravnatelj rečnega in pomorskega prometa.
Važna odločitev
prosvetnega ministra
Beograd, 26. jun. p. Z ozirom na splošne prilike je prosvetni minister odredil, da morejo letos izjemno oni maturanti srednjih šol, ki so pri pismenem izpitu dobili iz dveh predmetov slabo oceno, kljub temu delati usmetni izpit in sicer v dne 29. in 30. junija pred komisijo, ki ji predseduje ravnatelj dotičnega zavoda. Oni maturanti, ki so pri ustmenem izpitu dobili iz dveh premetov slabo oceno in bili zavrnjeni za leto dni, morejo letos izjemno delati ponovni izpit že v jesenskem terminu mesca avgusta.
Nov ban v Skoplju
Beoorad, 26. jun. p. S kraljevim ukazom je imenovan za bana v Skoplju bivši minister Živojin Rafajlovič. Dosedanji ban Aleksander Andrejevič je stavljen na razpoloženje in odlikovan z redom sv. Save L stopnje.
Iz poštne službe
Beograd. 26. junija, p. V poštni službi so premeščeni v dosedanjem svojstvu k pošti Maribor I. Ervin Kolbezen iz šmartna ob Paki, v Šmartno ob Paki Frančiška Hlad-nik iz Rogatca, v Rogatec Josip Pintarič iz Beltincev, v Mokronog Angela Jandl iz Slatine Radenci, v Vojnik Ana Ribič iz Hrastnika, k pošti Ljubljana V. Pavle Ku-rinčič iz Tržiča.
Vremenska napoved
Zemunska: Polagoma se bo vreme zberij-šalo. V severozapadnih krajih se bo zjasnilo, dočim bo v ostalem delu države prevladovalo še po večini ali delno oblačno. Utegnejo biti tudi nevihte z nalivi. Toplina se bo nekoliko dvignila.
Naši kraji in ljudje
Edinstven pogled iz jedilnice doma na Voglu
Danes se odpre Skalaški dom na Vogflu. Ta edinstvena planinska postojanka, ki kraljuje kakor orlovo gnezdo na strmi Rjavi skali visoko nad Bohinjskim jezerom, vzbuja pri slehernem obiskovalcu brezmejno občudovanje, ki se pa v isti meri obnavlja pri vsakem ponovnem obisku. Temu se tudi ni čuditi, saj pogled iz Vogla nudi dejansko svojstveno doživetje. Od Sv. Janeza vodi mimo hotela Bellevue zložna, dobro uhojena pot preko Storeč ravni na Vogel. V dveh in pol urah dospeš na planino Vogal, kjer stoji prijazni Skalaški dom. Oddih na Voglu zaleže vsakomur v dvojni meri kakor
po drugih letoviščih
Ne nasedajte obrekovanju letovišč!
Nobenih obolenj v Medijskih Toplicah in na Trojanah
Zagorje. 24. junija
Na Trojanah in v Medijskih Toplicah je že več let v sezoni polno gostov, kar ti dve lepi letovišči tudi zaslužita. Za letos je kljub izrednim časom prav tako prijavljenih precej gostov. Toda nekateri so sedai prihod odjavili, češ da razsaja v teh krajih meningitis. Podobne govorice širijo o drugih letoviških krajih nekater-niki. ki jim ie mnogo do tega, da bi oškodovali slovenska letovišča.
Informirali smo se na pristojnem mestu in lahko z vso odločnostjo zagotovimo, da v zagorskem okolišu že dalje časa ni bilo nobenega obolenja za meningitido. Kar je bilo bolnikov, so se že vsi vrnili iz bolnišnice in ne trpi nihče izmed njih nikakih posledic. Res je, da se je pojavilo več obolenj v litijskem okolišu, kjer so bili storjeni vsi ukrepi, da se ta bolezen ne bo več razširjala in da bodo bolniki
ozdravljeni v začasni zasilni bolnišnici, ki so jo uredili v Litiji. Medijske Toplice in Trojane so daleč stran od območja menin-gitide. Zato je bojazen vseh. ki so prihod odjavili, docela neutemeljena.
V ostalem pa dosedanje prijave pričajo, da letošnji obisk v teh dveh letoviščih ne bo zaostajal, za drugimi leti. Pristojni činitelji pa bodo strogo zasledovali zlohotno razširjenje govoric, ki hočejo škodovati našemu tujskemu prometu. Ni še dolgo tega, ko se je širila neresnična govorica, da je v teh krajih dosti vojaštva. Pa ga v resnici prav nič ni. Tujsko-prometno društvo v Zagorju bo rade volje dalo vsa potrebna pojasnila onim. ki se bodo v kakršnikoli zadevi nanj obrnili. Zatorej glede nobenega slovenskega letovišča ne nasedajte zlobnim izmišljotinam, marveč se obrnite na pristojno tujsko-prometno društvo. pa boste dobili vsa potrebna pojasnila.
Močne spremembe v kočevski industriji
Število delavstva na rudniku se je letos še pošestorilo — Tekstilana »Slavoteks« je ustavila obrat — Lesno delavstvo se giblje
Kočevje, 26. junija
Sedanji dogodki v svetu so povzročili globoke pretrese tudi v našem gospodarstvu, velikem in malem. Naša krajevna industrija preživlja deloma močan porast, deloma pa skoraj prav tako močan padec. Male obrtne delavnice so morale nekatere ustaviti delo, ker so njih gospodarji odsotni. Primanjkuje tudi voznikov v lesni trgovini.
Močno je zaznaven porast dela na našem rudniku. Sicer obrat še ni dosegel povojne stopnje, ko je zaposljeval že do 1400 delavcev, in je tudi najbrže ne bo, vendar si marsikdo ni nikdar mislil, da se bo rudnik še kdaj razvil do sedanje stopnje. Pred leti je bil celo na tem, da ga družba sploh spusti. Dolga leta je delalo na njem zelo neredno komaj 100 delavcev in še manj, sedaj pa znaša število zaposlenih že nad 500. Te dni je vodstvo razglasilo, da sprejme še 50 novih delavcev, med njimi nekaj profesionistov, zlasti kovačev in tesarjev. Mnogo delavcev je namreč na orožnih vajah. Sporedno z delavstvom se je povečalo tudi število uradništva. Okrog 50 rudarjev je prišlo iz Hude jame, kjer se obrat občutno zmanjšuje. Dela se v jami in na dnevnem kopu. Na novo je bil uveden bagerski obrat kakor v povojnih časih. Bager in dve lokomotivi so pripeljali iz Trbovelj. Rudnik je sedaj zaposlil vse sposobne brezposelne v mestu in okolici, mnogi so zapustili tovarne in šli na rudnik, večje Strnilo jih je prišlo tudi iz drugih krajev, zlasti iz Hude jame. Vsa rudniška stanovanja so zopet zasedena, kulturnim društvom so bile vzete dvorane za neože-njene rudarje. V stari koloniji, ki so jo že hoteli podreti, zopet popravljajo stanovanjske hiše. Poslopje, namenjeno nekdaj
za bagersko delavnico, bo nastanjeno. Zgradila se bo menda tudi nova naselbina. Delavstvo je sedaj zaposleno celo preko mere, deloma ob nedeljah in praznikih ter izven rednih šihtov. Dolgotrajne krize in že neznosne rudarske bede je vsaj v neki meri in zaenkrat konec.
Kakor rapidno raste obrat na rudniku, tako pada v naših tekstilnih tvornicah. »Slavoteks« je popolnoma ustavil svoj obrat. Prazno in zapuščeno stoji veliko tovarniško poslopje, ki je včasih sprejemalo vase do 800 delavcev in delavk. »Tekstilana« je tudi skrčilo svoj obrat na minimum. Zaposluje še okrog 150 delovnih moči, večinoma žensk, ki delajo le trikrat tedensko. V prešnjih letih je to podjetje nudilo delno in sorazmerno dobro plačano delo o. 600 ljudem. Te dni zapušča naše mesto dolgoletni ravnatelj podjetja g. Otta. Kot vzrok slabega obratovanja naših tekstilnih tvornic se navaja pomanjkanje surovin. Pri tovarni »Slavoteksu« so mogli vplivati še drugi vzroki. Delavstvo iz obeh tovarn je kar bežalo na rudnik, kjer se je nudil boljši in stalnejši zaslužek. V času postanka kočevske tekstilne industrije se je vršil ravno obratni proces.
Lesna industrija se z nekimi kolebanji od časa do časa nahaja na običajni višimi. Z ustanovitvijo Joštove žage se je število lesnega delavstva povečalo. Zaradi slabih delovnih pogojev je začelo kočevsko lesno delavstvo misliti na svojo strokovno organizacijo. Ustanovilo si jo je in si tudi priborilo prve uspehe.
Važen pojav v zvezi s spremembami v industriji je večja koncentracija delavstva v mestu in okolici, kar bo nedvomno imelo svoj vpliv na kočevsko gospodarsko, politično in sploh javno življenje.
Bruno Moser f
V Zemunu je umrl za posledicami operacije. star šele 47 let. g. Bruno Moser. ki ie bil po vsej državi znan veletrgovec z vinom. Iz skromne vinske trgovine je dvignil svoie podjetje na vodilno mesto v državi. Dolgo vrsto let je bil predsednik Zveze veletrgovcev z vinom. Za organizacijo je storil s svojo marljivostio in vsestranskim požrtvovalnim udeistvovaniem mnogo dobrega, sai ie s svojim vplivom žel mnogo lepih uspehov Interese naše vinske trgovine je zastopal tudi na mednarodnih vinarskih kongresih v inozemstvu. Njegova prezgodnja smrt ie zatorei za našo vinarsko stroko v vsej Jugoslaviji velika izguba. Kakor drugod po državi, je imel med slovenskimi trgovci z vinom dobre znance in prijatelje; njegova velika tvrdka ie zastopana tudi v Mariboru in v Ljubljani. Pogreb uglednega pokoinika bo danes ob 17. iz hiše žalosrti v Moserievi ulici št. 1 v Zemunu na katoliško pokopališče. Nai bo pokoiniku ohranien časten spomin, žalujočim izrekamo odkritosrčno sožalje!
Nastop Karle Šlehanove
Mlada koloraturka Karla Šlehanova, ki bo debutirala v petek zvečer na našem odru v naslovni partiji Donizettijeve »Lucije Lammermoorske«, je absolvirala solopetje na zagrebški glasbeni akademiji, nakar se je dve leti izpopolnjevala pri znanem italijanskem pedagogu prof. Bevilacqui v Trstu. Istočasno je z odličnim uspehom sodelova-
la na več koncertih v Trstu nastopila pa je tudi v rimskem radiu. Zavoljo izvrstnega, lepo barvanega glasu izredne ptobojno-sti, sočnosti in svežine, ji glasbeni strokovnjaki prerokujejo najlepšo bodočnost. Njen debut na našem odru bo vzbudil tem večje zanimanje, kei spada »Lucija« sploh med najboljše predstave, kjer sodelujejo predvsem: Gostič kot gost. Anžlovar, Lup-ša, Marčec, Rakovec, Barbičeva. Dirigent: A. Neffat, režiser pa je Emil Frelih. To bo zaključna predstava letošnje operne sezone.
Ob grobu Borisa Jenka
Zopet stoji solnce na onem mestu, kakor takrat, ko si se ga poslednjič radostil. Tebe ni več, ono pa sije dalje, toda tako ža-
lostno Je in otožno, kakor mati, ki Je izgubila sina.
Koliko Tvojih tovarišev iz Zakopšn in Visokih Tater, ki si se z njimi nekoč plemenito boril, je prišlo medtem za Teboj? Koliko Tvojih študijskih kolegon\ Belgijcev, Francozov, Nizozemcev in Nemcev iz Monakovega se Ti je pridružilo?
Šele zdaj, po enem letu, smo občutili vsi, ki smo Te poznali, kako grenka je vrzel, ki je nastala po Tebi Ni več Tvojega zdravega in iskrenega smeha in ne odločne besede; in najbolj manjka Tvoje najsvetlejše dike — značaja in moža-besede.
Mordi Boris, Ti je pa vendar mnogo, mnogo prihranjenega ln to je naša tolažba.
Dis.
Drzen vlom
na Pobrežju
Maribor. 26 junija
V noči na sredo so drzni tatinski zli-kovci izvršili vlom v trgovino gostilničarja in trgovca g. I. Zamude na Pobrežju. Drzni vlomilci so trgovino temeljito izro-pali in pretaknili vse kote. Očividno so stikali tudi za denarjem, ki ga pa niso našli, ker spravlja g. Zamuda vsak večer po dnevnem obračunu denar na drugo mesto. Pač pa so ukradli 100 kg masti, tobak. večje količine mila. razne posode, nogavice in drugo razno manufakturno blago. Skupno škodo cenijo na din 12.000 do 15.000. Spričo množine ukradenih predmetov je soditi, da so vlomilci, ki so jim morale biti hišne razmere dobro znane, odpeljali blago izpred izropane trgovine, ker si ie težko misliti, da bi ga bili mogli odnesti.
Zanimiv je način, kako ie bil izvršen vlom. Vlomilci so se pri tem poslužili mirnega zatišja za vlomilsko delo ki jim ga je nudila nova sosedna stavba, ki ie še v gradnji in ki ima skupen zid s poslopjem, kjer se nahaja Zamudova trgovina. Tako so lahko neopaženo pričeli svoie delo ter napravili v zid odprtino, skozi katero so se potem splazili v notraniost trgovine. Po isti poti so potem spravili blago iz trgovine na prosto
Orožniki so pričeli takoi z intenzivnimi poizvedbami, ki že opravičujejo sum v
ZDRAVNIK
hiti k bolniku, da mu pomore s svojim znanjem in nasvetom.
Za ozdravljenje je treba — razen zdrav-oiške pomoči — da tudi sami k temu nekaj doprinesete.
Bolezen slabi bolnika. Treba je torej bolnika in rekonvalescenta hraniti in krepiti.
Najidealnejša krepilna hrana za zdrave in bolne je
OVOMAL'
Ovomaltme se pretvarja 100% v kri in meso. Ovomaltine je močna podpora v borbi zoper bacile.
Za časa epidemije je posebno priporočljivo dodati mleku za predjužnek ali malico 2—3 žličice Ovomaltine. ki vsebuje obilico vitaminov in redilnih sestavin.
Topla ali mrzla Ovomaltine odlično prija.
Dobiva se povsod.
CENE NESPREMENJENE.
določeno smer. Policijski daktiLskon je posnel prstne odtise, ki bodo preiskavo nedvomno zelo olajšali. Od ar ie bila zajeta Roganova kriminalna druščini, ie to prvi večji vlom v bližnji mariborski okolici. Verjetno je. da gre za novo skuoiro. ki bo ob priliki poizkusila svoio srečo tudi drugod. Prebivalstvo se op~zarit raj bo previdno pri nakupu bla?a ki bi ga kdo ponujal v sumljivih okoliščinah. V takšnem primeru nai sporoči io liudie svoi sum bližnj i orožniški postsii.
Z nožem je uničil dve mladi življenji
Blazno dejanje ljubosumnega človeka v štrigevi
StrigOva, 24. junija.
Z bliskovito naglico se je danes laznes-la po širni štrigovski okolici pretresljiva vest o umoru 30-letnega posestnika Viktorja Rašpergerja iz Malega Slatnjakapri štrigovi in 21-letne Marije Repove posestniške hčeri iz štrigove, ki sta postala žrtvi ljubosumnega blazneža 27 let starega Karla Mak ovca, grobarjev«ga sina iz štrigove.
Morilec Karel Makovec, znan pretepač deklet, je imel zaradi pretepanja že mnogo posla s sodnijo in je presedel že leto dni zapora v mariborski kaznilnici. Že več let je bil zaljubljen v posestniško hčerko Marijo Repovo iz štrigove. Ker pa ga ta že nekaj mescev ni marala, je stalno grozil, da bo ubil njo in njenega ljubimca Viljema Rašpergerja. 2e pred tedni je navalil v štrigovi na Rašpergerja, vendar je bil napad takrat brez uspeha, ker se je Makovec takrat splašil treh Rašper-gerjevih spremljevalcev. Tako je takrat prišlo samo do manjšega suvanja. Ob neki drugi priliki, ko je videl Makovec, da Repova govori s svojo bodočo svakinjo, je Repovo vrgel v graben. Vobče je stalno zasledoval Repovo in Rašpergerjeve ter hotel z njimi obračunati. Ljudem je kazal nož, s katerim bo obračunal pri Repovi in Rašpergerjevih. Za glavno borbo se je pripravljal tudi z revolverjem ter je večkrat streljal v bližini Repove hiše.
Za najprikladnejši čas obračunavanja si je Makovec izbral nedeljo zvečer, ko je videl, da je bila Repova pri Rašpergerjevih v Slatnjaku na domu ljubimca Viljema Rašpergerja, ki se je baš tega dne mudil na vojaškem dopustu. Ker je usodnega večera Viljem šel nazaj k vojakom, ni mogel več svoje ljubice spremiti na njen dom v štrigovo, kar je Makovec pričakoval. Oba zaljubljenca je že vse popoldne čakal na skritem mestu, ali v gozdu ali v žitu in pšenici, kakor mu je pač bolje kazalo. Ker Viljem ni mogel spremiti izvoljenke na dom, jo je spremljal njegov brat Viktor, ki je bil šele nekaj mescev oženjen v Slatnjaku na majhnem posestvu. Na poti v štrigovo je planil iz visoke pšenice Kari Makovec z nožem v desnici. Takoj je sunil Repovo v bok in jo ranil. Ko se je z besedami zavzel za Repovo njen spremljevalec Viktor, ga je za-
čel Makoveo obdelavati z nožem in mu je zadal devet ran na vratu, prs h in ioki. Rašperger je za posledicami takoj izdihnil. Makovec pa. s tem še ni končal svojega zverinskega dela. Sedel je na ko'0 in hitel za Repovo. Dohitel jo je kakih 200 m od svoje prve žrtve. Tudi njo je neusmiljeno zdelal z nožem in ji zadal 14 ran po vsem telesu. Repova je takoj izdihnila. Ljubosumni blaznež je hotel nato še sebi vzeti življenje in si je prerezal žile, vendar premalo. Bržčas si je v zadnjem trenutku premislil ter se šel skrit v -sosedne hiše. Marljivim orožnikom in občinskemu stražniku se je posrečilo, da co morilca še tisti večer prijeli in ga dali obvezati. Žrtvi sta ostali <3o kom sijskega ogleda na kraju umora, nakar sta bili v štrigovski mrtvašnici obducirani od sreskega san. referenta dr. Haringa, komisiji pa je predsedoval kazenski sodnik sreskega sodišča v Ljutomeru g. Stanko Klavs.
Pri obdukciji je bilo ugotovljeno, da je Makovec obe žrtvi dobesedno razmesaril ter jih pač obdeloval toliko časa z nožem, dokler je še truplo kazalo kaj življenja. Rašperger je imel 4 smrtne rane. dve naravnost v srce, Repova pa je imela pet smrtnih ran. Zločin nad Rašpergerjem in Repovo je bil izvršen premišljeno ~to načrtu. Ko je komisija pregledovala trupli, se je zbrala velika množica ljudstva, ki je gojila simpatijo do obeh nesrečnežev ter je hotela na vsak način z ubijalcem obračunati. Ta je gledal svoji žrtvi mrko, brez vsake bojazni. Orožništvo je preJalo ubijalca v sodne zapore sreskega sodišča v Ljutomeru, nesrečni žrtvi pa sta bili ob spremstvu velike množice v torek pokopani na štrigevskem pokopališču.
Strel 141etne učenke meščanske šole.
V Zagrebu je v torek zvečer v neki hiši blizu stare tramvajske remize odjeknil strel. Ljudje so našli na tleh 181etnega gimnazijca Ivana Semca. Krogla mu je prebila lobanjo in so iztekali možgani. Ustrelila ga je 141etna učenka meščanske šole ter je jokaje priznala, da se Je Igrala s samokresom in je nehote ustrelila svojega prijatelja. Nekatera znamenja pa kažejo, da je bil mladenič ustreljen v majhnem prepiru. Nesrečnik je še kazal znake življenje in soga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je izdihnil. Uvedena je preiskava.
pregled
Po sezoni v ljubljanski drami
L Pregled in ocena repertoarja.
Pravkar zaključena sezona v ljubljanski drami se je bila začela z Medvedovim »Kacijanarjem«. Skoraj že pozabljenemu delu, ki odraža zapoznele odseve schiller-jevskega dramatskega klasicizma, so dali nekoliko zanimivosti posamezni aktualni poudarki iz domače zgodovine. Kljub izbrani zasedbi pa »Kacijanar« ni pokazal večje trdoživosti kakor trideset let poprej. S h a w o v »Hudičev učenec« je prinesel v duhovno ozračje, ki ga je prav takrat pretresla poljska usoda v novi vojni, nekoliko pristne shavvovske ironije o heroizmu in vojaških vrlinah. Ta prav zanimiva ln kritična, a za tragično obdobje, ko smo čedalje bolj potrebovali moralne in čustvene opore, destruktivna igra, je mogla s svojimi duhovitostmi in paradoksi zabavati um, srca pa ni dosegla. V nastopajočem fortissimu evropske krize se človek ni več mogel duhovno vzradostiti ob clovvnski piščalki irskega posmehljivca. Igra »št. 72«, delo češkega dramatika L a n g e r -j a, se je zgostila okrog velemestnega močvirja in okrog kaznilnice. Njen osnovni problem: vrednost nedolžne žene, ki vzame nase krivdo neznanega ubijalca svojega moža, ker meni. da ga je ubil zaradi nje, je s svojo človeško iskrenostjo nudil tudi gledalcu nekoliko toplote. Čeprav je bila takisto zanimiva oblika te igre, se je vendor pokazalo, da Langer tu ni bil več na višku dramatsko tvornega vzpona. Scribovemu »Kozarcu vode«
ni bilo moči oporekati, saj se — kakor je nekoč zapisal Župančič, »iskri še danes v vseh mavričnih barvah vedrega francoskega humorja«. V žgočem duhu časa, ko smo prisostvovali vedno večjemu zapletu zgodovine, je dobila ta stoletna komedija, ki obravnava vojno v času Ludvika XIV., celo neko aktualnost. Značilno je, da je dramatični konflikt našega časa bolj osvetlila Sofoklejeva tragedija »Antigona«. Ob tem skoraj petindvajset stoletij starem delu smo doživeli vso pretresljivost spora, ki je vereč tudi danes in danes še bolj kakor pred desetletji: spora med tistimi, ki zastopajo večne nravne zakone in onimi, ki samovoljno predstavljajo absolutno moč države. Konflikt med gospodovalno oblastjo in človeškim srcem je nerešen in morda nerešljiv tudi z zrelišča petindvajsetih stoletij. In preko prepadov tolikih vekov nam govori Sofokles večno resnico, da morajo države, čeprav bi bile še tako podprte z razlogi javne nujnosti, postaviti svoje meje tam, kjer se začenja čisto kraljestvo osnovnih nravnih zakonov.
Cehovl jev »Striček Vanja« nas je postavil v ozračje predrevolucijske ruske družbe, med ljudi, ki modrujejo o bodoči sreči človeštva, sami pa si z značilno pasivnostjo propadajoče družbe in z malenkostmi dolgočasne vsakdanjosti zastrupljajo življenje, ki bi sicer imelo materialne pogoje vsaj za trohico tihe sreče ali vedrega zadovoljstva.
S »Stričkom Vanjo« je šel mimo nas odblesk časa, ki ga ni več v Rusiji in ki morda prav sedaj izumira po vsej Evropi, časa, ko iz same pasivnosti ln idilične brezdelnosti sitih ljudi nastajajo drobne življenjske drame. Kamni usode, ki melje-jo ali bodo mleli naše življenje, so pač vse drugačni. M o 1 i e r o v »George Dandin« je v letu tako usodnih dogajanj s svojo igro ženske lokavosti in moške ljubosumnosti in s satiro na preprosteže, ki silijo v visoko družbo, mogel dati komaj kaj več kot nekoliko teatra, karakterno in situa-cijsko utemeljene komike. To velja tudi za Courtelinove »Tri komedije«, ki niso v ničemer osvežile repertoarja, kaj šele prinesle kaj novega. K 1 a b u n d o v orientalske lepi in otožni t Praznik cvetočih češenj« se je samo vrnil v tekoči repertoar, ni pa bil presenetljiva noviteta.
Z Linhartovo »županovo Micko« in Smoletovim »Varhom« je naša drama počastila slovensko gledališko tradicijo. Pokazalo se je, kako blagodejno je bilo srečanje z našim dramatskim slogom in jezikom izza časa pred stonetdeset in sto leti. Z Averčenkovo »Kupčijo s smrtjo« nismo dobili nič takega, kar bi moglo globlje zagrabiti in imeti trajnejši učinek. Ta površna komedija o špekulaciji z zavarovalnino je — kakor prenekatero dramatsko delo — zaživela samo ob polnokrv-nosti dveh. treh večjih vlog. Vsi smo pričakovali. da bo edina izvirna slovenska noviteta v tej sezoni. Ferda Kozaka »Profesor Klepec« segla v samo problematiko čp.ss in res priiela za naš »problem z rogovi«, kakor bi dejal Nietzsche: za pasivno zadržanje slovenskega intelektualca v konfliktih iavnega živlienia. Toda nameravana satira se ie že 7 drugim dejaniem prelomila v veseloigro, ni pa žal izpolnila nade, ki jo je narekoval čas iz strašne go-
ščave svojih vprašanj. Nordijska igra Hel-ge Krogove »Na prisojni strani« je dokaj daleč od vsega, kar boli in muči današnjega človeka socialno. Preizkušnja zakona, nosilne moči nekega ljubezenskega razmerja, je sama po sebi zanimiva naloga za dramatika vsakdanjega življenja. Pisateljica pa je ni rešila ne posebno originalno in ne kaj dosti duhovito. Znatno večjo vrednost je imela Mauriacova psihološka drama »Asmodej«, edina dosedanja dramatska stvaritev priznanega pripovednika: zanimiva zlasti zaradi prodorne razčlembe treh ženskih duš, ki se vsaka po svoje muči v erotičnem doživljanju in njega ovirah. Lenormandov »Strahopetec« je s svojo podobo vohunskega življenja nekoliko posvetil tudi v naše dni, vendar je dramatsko premalo izdelan, da bi bil zapustil kak trajnejši vtis. To velja tudi za salonsko izllkano komedijo Madžara Herczega »Severna lisica«, ki je s svojo dokaj konvencionalno vsebino — variacije na tema zakon, ljubezen — po zaslugi mojstrskih komediografskih posegov in duhovitega dialoga pripravila vsaj večere zabave in pozabe. Bevkova »Partija šaha« je bila sicer za Ljubljano noviteta. vendar so jo že prej uprizorili v Mariboru in drugod in ni zavabila z napovedjo nečesa novega in neznanega, kakor prej Kozakov »Profesor Klepec«. Tudi v nji se obravnava zakonski trikot, izdajstvo prijatelja, ki se vsili v rodbino in ki skuša zapeljati ženo, dokler se zapletljaj zadovoljivo ne reši. Delo ni brez teatrske krvi, vendar ni izdatneje obogatilo dokaj siromašne slovenske komedije.
Za zadnje tedne sezone smo dobili dve veliki dramatski deli: G o g o 1 j e v e gpa »Revizorja« in Shakespearovega »Hamleta«. Obe sta vedno dobrodošli, tudi tedaj, ko ne prihajata na oder čisto pro-
gramsko, marveč zaradi repertoarske zadrege. Poudarjati pomen teh dveh točk »železnega repertoarja« sleherne drame bi bilo v tem hipu odveč. Občinstvo je samo pokazalo, da ga Gogoljev humor še vedno mika in da vidi v »Hamletu« nekako narodno dramo. (In Hamletova melanholija se prav posebno prilega tragičnim dnem življenja, obdobju dvomov in negotovosti.)
Nestroyeva burka »Danes bomo tiči« je vskočila v repertoar brez utemeljene potrebe in vidnejše koristi. S F i n ž -g a r j e v o »Našo krvjo« so hoteli pokazati dramatizirani odpor našega naroda zoper tujstvo, torej poudariti nacionalen moment, vendar se je polni učinek te tendence razbil na idejno nedognani in dramatsko premalo trdni zasnovi igre. In zdaj je prišla za nameček še Niewiarowiczeva veseloigra »Ljubim te ... «, zopet večer zabave in cenene pozabe, kozarec iskrega vina v trenutkih melanholije ...
Ta bilanca ne razodeva posebno smotrne repertoarske politike. Izmed 22 re-pertoarskih točk je domačih samo šest (za pet premierskih večerov), kar je odločno premalo, da bi sezona imela svojo hrbtenico v domači dramatiki. Repertoarska politika z očitnim poudarkom domače drame pa bi bila ne le upravičljiv, marveč danes bolj kot kdaj potreben smoter. Letos je začudo izostal slehern zastopnik hrvatske ali srbske drame, čeprav poznamo vrsto novih del, ki bi bila vredna uprizoritve v Ljubljani. Ce bi hoteli s tem demonstrirati zoper obsojanja vredno nemarnost in smešno grandseignersko omalovaževanje slovenske dramatike s strani beograjskega in zagrebškega gledališča (ostala hrvatska in srbska gledališča so nam pravičnejša), ne bi s tem nič dokazali in še rranj dosegli: treba je zagrabiti zadevo na drugem mestu. Prav tako
Sobotna številka »Jutra"
bo Izšla v povečanem obsegu in bo bogato nadomestila nedeljsko številko, ki zaradi dvojnega praznika ne bo izšla.
Oglase za sobotno kot nedeljsko številko »Jutra« sprejemamo še DANES IN JUTRI, nakar opozarjamo cenjene naročnike inseratov in malih oglasov.	»JU T R O«.
i
Podaljšali smo
zaradi velikega zanimanja občinstva za poslednji film velike umetnice
Pola Negri: NOČ ODLOČITVE
Danes nepreklicno zadnjikrat
ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION — tel. 22-21
DO
ie vesti
Narod In zdravstvo
— Brezplačna zdravniška pomoč pa brezplačna zdravila in bolniško zdravljenje — to je življenjska potreba našega naroda. Tako pravi zdravnica dr. Jelena Ni-količeva v daljšem članku v »Politiki«. Bazne bolezni kosijo žrtve po naših vaseh samo zato, ker kmetje nimajo denarja za zdravljenje. Za današnjo medicino se ne more reči, da je narodna in da ustreza potrebam naših širokih množic. Današnja medicina temelji na trgovskih osnovah in se drži načela: plačaj, pa te bomo zdravili, plačaj, pa boš dobil zdravilo!
Ker so sedanji zdravniški pregledi in zdravila precej dragi, narod pa nima de-
Crepe de Chine, rožast DIN Crepe Marocain, rožast . DIN Kreton Indanthren . . Din
Ostanki polovična cena
MANUFAKTURA F. KS.
MESTNI TRG 24.
narja, je zdravljenje dostopno v glavnem samo bogatim ljudem, ki lahko plačajo zdravnika in zdravila. Znano je, tla naš kmet poišče zdravniško pomoč v poslednjem trenutku, ko je domala že vse zamujeno. Vse fco zaradi pomanjkanja denarja. Kmet se mc.ra boriti za prehrano svoje številne družine, vsaka para je zanj velika žrtev. Če hoče priti do kakšnega dinarja, mora prodati ovco ali kravo, ki mu hrani deco. Poiskal bi zdravnika prav tako hitro kakor meščan, ko bi le mogel brezplačno dobiti zdravniško pomoč in zdravila.
— To sem ugotovila v teku svoje zdravniške prakse pri Okrožnem uradu, pravi dr. Jelena Nikolieeva, Kmetje in delavci, člani OUZD, prihajajo k zdravniku povprečno trikrat pogosteje kakor meščani. Zdravstvo na deželi je na zelo nizki stopnji in kmet ne zna pravilno zdraviti niti najnavadnejših bolezni. To bo zelo koristno za bodočnost, ko bo novo zdravstvo postalo narodno in ko se bo poboljšalo tudi stanje zdravnikov samih. Kako je t našim narodom glede zdravstva, najbolj kažejo primeri, ki sem jili našla na deželi. Vsak tak zdravnik dobi en vtis in eno izkušnjo: da naš narod naravnost pro-pa-da zaradi pomanjkanja brezplačne zdravniške pomoči in brezplačnega zdravljenja. Žene umirajo za krvavitvijo pri porodih ker ne morejo plačati zdravnika. Pri oprodih tudi mnogokrat nastopi zastrupi je-nje. Otroci umirajo za kakršno koli boleznijo, ker se jih starši ne upajo ponesti k zdravniku. Starši prepuščajo svojo družino v skrbstvo ljubemu Bogu in kdor ostane, dobro, kdor pa umre, mu je tako bilo sojeno.
čim globlje zaide zdravnik med narod, tem bridkejše je njegovo prepričanje, da
naš kmet nima nobenih koristi od modernega zdravstva. To je eden izmed najbolj nakaznih pojavov današnje človeške družbe. Moderna medicina mora postati narodna svojina in mora služiti onemu, ki je bolan, ne pa onemu, ki lahko plača. Vsekakor je tudi v zdravniških krogih bilo že mnogo razpravljanja o tem vprašanju. Zdravniki sami so uvideli, da nobena znanost ni tako zrela za socializacijo kakor medicina in so poudarili, da morata država in človeška družba v celoti prevzeti skrb za narodno zdravstvo. Pravilno in logično je, da država zagotovi svojim državljanom zdravljenje, bolnišnico in zdravniško pomoč, če noče, da bo krepak in po prirodi zdrav narod postal narod degenerirancev. To potrebo temeljite izpremembe modernega zdravstva glede na naše siromašno podeželje je treba ne samo poudarjati, temveč tudi čim prej izvesti. Brezplačna zdravniška pomoč, brezplačna zdravila in bolniško zdravljenje vse do okrevanja — to je življenjska potreba našega naroda.
Ing. PREZLJEV
Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanjn, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. reg. S. br. 30474/35
prašek in tekočina zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah. Zahtevajte ga v drogerijah in specerijah. Navodila in pojasnila daje fitopatolog poobl. agronom inž. Prezelj, VVolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana
*	Službeni list dravske banovine prinaša v 51. številki od 26. junija: Spremembe in dopolnitve uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe; pravilnik o dopolnitvi pravilnika o postopku ob izdajanju dovolil za pregled in žigosanje meril in merilnih priprav; navodila za uporabo uredbe o enoodstotnem prispevku za narodni invalidski sklad; navodilo za izvrševanje uredbe o prometu s koruzo; odločbo o vlaganju prijav o zalogah blaga; odločbo glede roka za ležanje blaga pri carinskem oddelku na ljubljanskem velesejmu; odločbo o določitvi cen bučnega olja in spremembe v sta-ležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
*	Bolgarski kipar na delu v Zagrebu. Zadnja leta je zavzel eno izmed najvidnejših mest v bolgarski upodabljajoči umetnosti kipar Kiril Todorov. Uveljavil se je zlasti v Italiji. Zdaj ustvarja v Jugoslaviji nekatere pomembne portrete. Pred dvema mescema je portretiral v Beogradu predsednika vlade Cvetkoviča in podpredsednika dr. Vladka Mačka. Te dni pa prispe v Zagreb, kjer bo portretiral bana dr. šuba-šiča in bržčas še nekatere hrvatske predstavnike.
*	Krasna avtomobilska cesta vzdolž jadranskega morja bo dolga 500 km in bo
vezala najlepše in najpestrejše kraje naše riviere od Sušaka do Kotora in Ulcinja. Kakor znano, so posamezni predeli že gotovi in tudi že izročeni prometu. Zdaj pa se bo tehnični oddelek zagrebške banske oblasti potrudil, da bo cesta v celoti čim prej dovršena. Za dela na tej velevažni cesti je določen proračun v znesku 52 milijonov dinarjev, od tega 49 milijonov za Hrvatsko Primorje, ostanek pa za Dalmacijo. Na programu je še obnova cele vrste cest na območju Hrvatske banovine, predvsem pa se mora urediti turistična cesta od Zagreba na Plitvička jezera.
*	Društvo prijateljev Sovjetske Rusije za Ir1 novi no Hrvatsko ustanavljajo v Zagrebu. Društvo bo imelo isti namen kakor podobne lige. Prav za prav ne bo šele pričelo ustvarjati kulturnih zvez med Rusi in Hrvati, marveč jih bo samo obnovilo in nadaljevalo prekinjeno delo. Svetovna vojna in revolucija sta pretrgali nekdanje stike, toda vzajemnost ni prenehala ne z ene ne z druge strani. V Moskvi bo najbrž v kratkem prirejena razstava modernih umetnin Hrvatske in Jugoslavije. Doseči bo treba stike v pogledu književnosti, gledališča, upodabljajoče umetnosti in vseh drugih kulturnih panog. Za ustanovitev no-
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.

PREMIERA	—— ..	^	s prvo krasotico ISO MIRAN DO.
•J5T2S* H O T IE IL IIM )P IE IE IIA1L °"SK?£s*rS.
Ljubavna drama lepe Poljakinje in huzarskega oficirja. — Film se odigrava v vrtincu evropske špijonaže. — Ob 16., 19. in 21.
vega društva se prizadeva večja skupina javnih delavcev iz raznih zagrebških družabnih krogov. Sevega bo treba podobno društvo čim prej ustanoviti tudi v Ljubljani.
* 70.000 oseb se je v zadnjih treh letih naučilo pisati v Bosni in Hercegovini. Za
to ima največ zaslug prosvetna sekcija hrvatskega kulturnega društva »Napredka« v Sarajevu. Samo v preteklem letu je bilo razdeljenih 28.000 abecednikov s potrebnim priborom in 12.000 računic. Ob koncu sezone so bili ponekod izpiti, ki so zadovoljili. Zanimivo je, da se je v Hercegovini naučilo čitati mnogo več žensk kakor moških, v Bosni pa ravno narobe.
tS-
FOTO
APARATI
VSEH SVETOVNIH ZNAMK
NAJNIŽJE CENE? CENIKI GRATIS!
drogerija ,
ŽIDOVSKA UL.
'LJUBLJANA MARIBOR
*	O težavnem stanju advokatov v banovini Hrvatski govori najnovejša številka revije »Odvjetnik«, glasila odvetniške zbornice banovine Hrvatske v Zagrebu. Odvetniški poklic je zaradi vojnih prilik brez zaslužka in mnogi odvetniki vobče nimajo sredstev za življenje. Zato se je v teku meseca maja letos na vsem področju banovine Hrvatske prijavilo odvetniški Zbornici v Zagrebu samo troje novih advokatov, in sicer dva na Sušaku in eden v Zagrebu. Iz zveze pa je izstopilo osem članov, ki so prestopili v zasebno, državno ali banovinsko službo. V zvezi s tem zahteva glasilo gotovo obzirnost nasproti odvetniškemu poklicu. Ne zahteva, da bi to bil privilegiran poklic, protestira pa proti temu, da bi bil zapostavljen.
*	Krajevna proti tuberkulozna Hga na Vurbergu pri Ptuju priredi v nedeljo 30. junija, v prostorih gostilne Berlinger na Vurbergu svojo vsakoletno prireditev s sre-čolovom. Začetek ob 15. uri. Vsi prijatelji protijetične borbe vljudno vabljeni. V primeru slabega vremena se prireditev preloži na naslednjo nedeljo.
*	Dober poznavalec življenja Hrvatov in Srbov na Madžarskem je bil vseučiliški profesor dr. Edo Margalič, ki je te dni umrl v Somboru v starosti 91 let. Po rodu je bil iz Zagreba, študiral pa je na Dunaju, v Parizu in Budimpešti. Vrsto let je bil gimnazijski ravnatelj v Somboru, potem upravitelj hrvatskega internata v Budimpešti in redni profesor srbohrvaščine na budimpeštanski univerzi. Iz hrvatske literature je prevedel vrsto znamenitejših del, med drugim šenoino »Zlatarjevo zlato«.
BISAMORJE 5» VOLUHARJE
uniči preizkušeno sredstvo Bramorin. Navo- ( dila v drogeriji Kane, Ljubljana, židovska 1 |
*	Tesličeva tovarna v Si&ku je začasno ustavila delo. Ko so delavci Tesličeve tovarne v torek zjutraj kakor običajno prišli na delo, so našli železna vrata tovarne zaprta. Nikdo ni mogel v tovarno. Na vratih je bilo Izobešeno obvestilo uprave, da je delo odpovedano 60 delavcem, ker je tovarna potrošila sirovine, ki so Ji bile dodeljene in ne more dalje obratovati. Delavci pa pravijo, da je tovarna najbrž zaprta zato, ker so pred nekaj dnevi zahtevali delavski predstavniki od podjetja povišanje mezd spričo naraščajoče draginje. Zatvo-ritev tovarne ni v skladu s predpisi o zadevni uredbi, marveč bi se morala prej vršiti pogajanja in bi morale posredovati pristojne oblasti.
*	31 milijonov dinarjev za nove gradnje zagrebškega vseučilišča je izročilo ministrstvo prosvete zagrebški podružnici Državne hiootekarne banke. Posamezni čini-telji zagrebškega vseučilišča pa se še niso mogli sporazumeti, kako naj se ta glavnica porabi. Če letos ne bodo začeli graditi pravne fakultete na Mažuranlčevem trgu, se bo v ta namen določena vsota 10 milijonov razdelila na veterinarsko, tehnično in kmetijsko-gospodarsko fakulteto, ki že zidajo svoje palače. V torek popoldne so se
pogrešamo še kakšnih boljših del iz drugih slovanskih slovstev, če izvzamemo »Revizorja«, ki sodi že v klasični repertoar, čehova in kvečjemu še Langerjevo »Št. 72«, je bilo ostalo slabo nadomestilo za kakšno učinkovito igro iz sodobne ruske dramatike, ki je ne bi smeli zanemarjati. Tudi klasična dramatika bi lahko bila boljše zastopana. — Namesto Shawa, Courtelina, Krogove, Lencrmanda, Hercze-ga bi kazalo pokazati kaj značilnega iz nove italijanske in nemške produkcije; mislim, da je gledališče velik posredovalec duha narodov in da je duh narodov zanimiv v vsakem značilnem dramatskem izrazu, vsekako značilnejši kakor že znane ali za kakšen narod premalo karakteristične stvaritve konvencionalnega značaja.
Zdi se, da repertoarski eklekticizem ni imel vodilne ideje, zato je bil repertoar bližji improvizaciji, kakor načrtnemu in smotrnemu delu. In vendar je minula sezona potekala v enem najznačilnejših let evropske zgodovine, ko je življenje sam® na veliko pisalo drame in žaloigre. Taka doba bi se bila morala občutiti povsod, tudi pri gledališkem delu. Dala naj bi repertoarju močno idejno linijo, naslonila ga na domača dela in samo na resnične vrednote iz tujih slovstev. Upajmo, da bo repertoar nove sezone 1940/41 mogel bolj ko dosedanji upoštevati ta resnobni imperativ naših dni.
M. V. Lomonosov
Ruska kultura se spominja letos 175let-nice smrti slovečega učenjaka in ene najzanimivejših ruskih osebnosti 18. stoletja, Mihajla Vasiljeviča Lomonosova. Ne le v Rusiji, marveč tudi v nekaterih kulturnih središčih inozemstva so ruski in domači krogi proslavili ta jubilej. Tako je bila nedavno otvorjena v Sofiji razstava foto-
grafij, ki so v zvezi z življenjem in delom Lomonosova in njegove dobe, ki sovpada z znamenito prelomno dobo Petra Velikega.
Mihajl Vasiljevič Lomonosov se je rodil leta 1711. v kmečki rodbini v arhangelski guberniji in je za mladih let pomagal očetu pri ribištvu. Nepremagljiva žeja po spoznavanju in znanju, ki se je kmalu pojavila v tem izredno inteligentnem kmečkem mladeniču, ga je zapeljala, da je iz očetove hiše pobegnil v svet. Kot dvajsetletni mladenič se je po dolgih peripetijah in tavanjih znašel v Moskvi. Tam je živel nekaj časa v hudem siromaštvu, vendar so naposled spoznali njegove izredne sposobnosti in ga sprejeli najprej v petrograjsko akademsko gimnazijo, nato pa so ga poslali v tujino, študiral je tri leta v Mlar-burgu pri slovečem filozofu Christianu Wolffu, nato pa v Freiburgu pri metalur-gistu Henklu. Ko se je vrnil v Rusijo, je postal kurator mineraloškega kabineta v Akademiji, pomočnik profesorja fizike, nato pa profesor Akademije, dokler ni prevzel mesta rektorja gimnazije in univerze. Umrl je leta 1765.
M. V. Lomonosov je bil široko razgledan in mnogostranski ruski kulturni delavec. Literarna zgodovina ga po pravici uvršča med predstavitelje ruskega klasicizma. Bil je eden najboljših pesnikov dobe Petra Velikega. Uspešno se je poizkušal v dramatiki, največ zaslug pa si je pridobil na znanstvenem področju. Lomonosov je spisal za tiste čase odlično slovnico rukega jezika, v traktatu »O koristnosti cerkvenih knjig za ruski jezik« (1757) pa je postavil teorijo o stilu, ki naj ustreza trem poglavitnim slovstvenim vrstam, namreč o vzvišenem, srednjem in nižjem stilu. V svojih knjigah »Pravila za ustvarjanje ruskih verzov« (1739) in v »Učbeniku retorike« je opravil zaslužno delo za razvoj in napredek ruske poetike in teorije ruske
proze. Literarno pokolenje, ki se je pojavilo v Rusiji z začetkom devetnajstega stoletja, je sicer v mnogočem premagalo enostransko klasicistično poetiko Lomonosova, vendar ni dvoma, da so njegove teorije izvršile v razvoju ruske literature podobno pionirsko delo, kakor v Franciji delo Lomonosovljega starejšega vzornika Boileaua. Lomonosov je nadalje mnogo podpiral prevajanje iz tujih jezikov v ruščino, in prav tej živahni prevajalski de-jalnosti gre hvala, da je bila Rusija že v drugi polovici osemnajstega stoletja kulturno včlenjena v zapadnoevropski razvoj.
Nič manjši ni bil pomen M. V. Lomonosova na znanstvenem področju. Ta pred-stavitelj ruskega klasicizma, »ruski Les-sing«, kakor so ga imenovali nekateri, je izvršil obsežno delo za organizacijo Ruske akademije, ki je bila ustanovljena v Pe-trogradu leta 1725. Predvsem pa je izdelal statut za prvo rusko univerzo, ki je bila otvorjena v Moskvi leta 1755. Kot znanstvenik je Lomonosov anticipiral kinetično teorijo toplote in načela ohranitve materije in energije. V znanstvenih spisih je razodeval vpliv svojega nemškega učitelja Wolffa, vendar kaže tudi tu samostojno mišljenje. Ta učenjak, ki Je združeval v svoji duši, tako polni zanosa in vzvišene radovednosti inteligentnega ruskega kmeta, pesniška občutja s strogo znanstvenim mišljenjem, je prvi v Rusiji postavil mehanično koncepcijo vsemirja. V tedanji borbi med duševnim mračnjaštvom in svobodnim mišljenjem, ki mu je dajal mnogo podne-ta reformator Peter Veliki, Je delo Lomonosova pomenilo važno in do neke mere smelo kulturno dejanje. Zaradi tega se zlasti današnja Rusija po vsej pravici spominja moža, ki je bil prvi ruski učenjak evropskega formata in začetnik tiste filozofske smeri, ki je z modernim dialektičnim materializmom dosegla svoje najskrajnejše meje in konsekvence.
sestali rektor in dekani vseh fakultet in razpravljali o tem, kako naj se investira celotna vsota 21 milijonov dinarjev, ki je zdaj na razpolago.
*	Neurja se še venomer vrstijo v raznih predelih Jugoslavije, posebno pa obiskujejo vojvodinske pokrajine. V Novem Sadu in okolici je v ponedeljek zvečer padala toča, debela kakor kurja jaca in je napravila mnogo škode na posevkih in na sadnem drevju. Na mnogih hišah Je pobila okna. Zelo huda nevihta je spet obiskala Slavonski Brod in okolico. Vihar je ruval drevesa in odnašal cela ostrešja. Velik del sadovnjakov je popolnoma uničen. V parku kraljice Marije je vihar z orkansko silo izruval in podrl večje število dreves. Iz okolice prihajajo poročila o veliki škodi po toči. Porušilo se je tudi nekaj hišic. K sreči ni bilo človeških žrtev.
*	Srečanje na policiji, šofer Milan Sli-škovič iz Osijeka rad pogleda v čašo in je nedavni večer prišel nekoliko vinjen domov. Z ženo Marijo sta se sprla in je Milan v jezi zagnal stol vanjo, nakar je žena pobegnila, Milan pa se je vlegel in zaspal, čez čas se je žena vrnila s sekiro in udarila spečega moža po glavi, nato pa spet pobegnila. V teku noči se je Milan osvestil, izpral rano in šel policiji prijavit svojo ženo. Prav tisti čas pa je prišla na policijo žena, ki se je skesala svojega greha in se je hotela sama prijaviti kot morilka lastnega moža. Pri nenadnem svidenju na policiji pa sta se mož in žena pobotala, vendar je policija morala storiti svoje in je Marijo prijavila državnemu tožilcu. Verjetno je, da Marija poslej ne bo več segla po sekiri.
*	Vidovdansitj «res v Kranju bo prižgalo Sokolsko društvo drevi ob 21.* na letnem telovadišču, kakor vsa dosedanja leta. Sodeluje godba Kranjskega glasbenega društva, članstvo in javnost vabi Sokol, da prireditev poseti in se tako spomni častnih žrtev za našo svobodo. Vstopnina je prostovoljna!
*	Združenje kinopOd jetnikov dravske banovine bo imelo svojo 5. redno skupščino dne 11. julija ob 9. uri dopoldne v »Rož-cah« restavracije Union v Ljubljani Odbor. (—)
*	Dom na Polževem vabi izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. (—)
*	Varujte svoje zdravje in zahtevajte izrečno samo O. K. ameriško gumo. zavrnite slabe potvorbe, to je v vašem interesu! (—)
*	Ali že imate za vsakogar neobhodno potrebno knjigo »Protiletalska zaščita?« (Pojasnila in obramba proti napadom iz zraka). Ilustrirana knjiga stane 25 din in se dobi po vseh knjigarnah. Društva in uradi jo dobijo po ceni 20 din pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani.
*	Obsodba veletrgovca milijonarja. Državni tožilec v Sarajevu je obtožil sarajevskega milijonarja in veletrgovca Alfreda Finzija, lastnika znane židovske tvrdke Leon Finzi, ker je njegov trgovski potnik prodajal blago za obleko po 335 din. Strokovnjaki so ugotovili, da je cena daleč previsoka. Pred sodiščem je Alfred Finii izjavil, da je blago nabavil Iz tovarne po 120 din meter, toda na podlagi upravičene kalkulacije je cena narasla na 335 din. Finzi pravi, da iznaša carina 50% nabavne cene, potem pa še razni režijski stroški pripomorejo, da plača kupec trikratno vsoto nabavne cene. Finzi se je zagovarjal, da iznaša njegov dobiček samo 24 in pol%, kar je po zakonu dovoljeno. Zaslišani strokovnjaki pa so odločno odbili te navedbe in izračunali, da sme prodajna cena takega blaga biti samo za 50% višja od nabavne cene. V to je že vračunan dobiček z vsemi režijskimi stroški. Sodišče je nato obsodilo Alfreda Finzija na 30.000 din denarne kazni in na dva mesca zapora brezpogojno, kakor tudi na plačilo sodnih stroškov. Državni tožilec se ni zadovoljil s to obsodbo in zahteva šest mescev zapora pa 50.000 din denarne kazni.
*	Moric in Izak. Pred okrajnim sodiščem v Raški se je moral zagovarjati novopazar-ski trgovec Moric Papo, ker se je pregrešil zoper uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Moric ima svojo podružnico v Raški, ki jo vodi njegov brat Izak. Ves zadnji čas pa kupci niso mogli dobiti v tej trgovini niti kaplje petroleja. Ko so pristojni organi pregledali Moričevo in Izakovo skladišče, so našli več ko sto kant petroleja, s katerimi sta Moric *ln Izak čakala, da jih razprodasta po čim višji ceni na račun siromašnega naroda. Moric je bil obsojen na 5000 din denarne kazni in pa na mesec dni zapora brezpogojno.
*	Otrokova smrt pod sodom. Nedaleč od Bistre na Hrvatskem se je zgodila naslednja nesreča: Kmet Jakob Poturlca iz vasi Jakovlja v bistriški občini se je vračal iz svojega vinograda v Pušči Bistri z dvema sosedoma in z 11-letnim sinom Slavkom. Na vozu je bil sod s tremi hektolitri vina. Ročica, ki je držala lestvo, je nenadno popustila. Lestva je padla z voza obenem s Slavkom in očetom Jakobom. Tisti trenutek se je z voza zvalil za njimi tudi poln sod, ki je treščil na Slavka, da je siromak po nekaj minutah izdihnil v naročju svojega očeta.
Iz Ljublfaiie
u— Rezervne oficirje vabimo, da se udeleže na Vidov dan službe božje ob 10. v stolnici, oziroma parastosa ob 11. v pravoslavni cerkvi. Udeležba članov pododbora v uniformi ali civilni obleki z •makom. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani.
u— Obvezno cepljenje pr*"! davici bo samo še tri dni, v ponedeljek, torek in v sredo v Mestnem domu vsak dan od 9. do 11. in od 16. do 18. Opozarjamo starše, naj otroke zanesljivo privedejo cepit zaradi težke odgovornosti za zdravje otrok in ker se sicer nikakor ne bodo mogli izogniti posledicam zakona.
u— Mestni domovinski ur^d zaradi snažen ja prostorov v ponedeljek in torek ne bo posloval za stranke.
u— Ljubljanski mešani zbori imajo v ponedeljek, 1. julija, ob 20. uri prvo skupno vajo za nastop pri odkritju žal pri Sv. Križu. Arhivarji naj prineso s seboj: dr.
Danes ob 16., 19. in 21. uri
P@D HIPNOZO
Napeta in misteriozna kriminalna drama. — KINO SLOGA, tel. 27-30 Edmund Loue — Virginia Bruce
Kimovec: »Ah, ne mislimo« ter Venturini-jeve »žalne speve«. K polnoštevilni udeležbi vabi vse pevke in pevce uprava Huba-dove župe. Vaja bo v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice. (—)
u— Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20. uri vajo vsega mešanega zbora.
u— Na Petrovo in v nedeljo štirje Put-nikovi izleti: št. Jernej, Gorjanci, Plitvička jezera. Crikvenica. Zahtevajte programe. Prijave do petka 28. t. m. opoldne. (—)
KOPALNE OBLEKE — CISTA VOLNA STARE NIZKE CENE. Alojzij Potrato — prej
J O S. KVNC&Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 32.
»— Uradi mestnega poglavarstva na
V'd«v dan za. stranke ne poslujejo, na kar opozarja mestno poglavarstvo občane, da ne bi imeli brezuspešnih potov.
u— Opozarjamo cenj. občinstvo na javno dvorsko "njižnico v Simon Gregorčičevi ulici, ki je spet nabavila veliko število najnovejših knjig. Za novo sezi,jo je pripravljena popolna preureditev knjižnice. Oglejte si izložbena okna! Knjižnica je do popolne preureditve odprta v ponedeljek, sredo, petek in soboto od 16. do pol 20. ure. Pridite in podpirajte to ustanovo! (—)
D?* ŽITK H specialistka za ženske
• SmtS bolezni in porodništvo ZOPET RED.\0 ORDIMRA Miklošičeva 7 II. Ordinira 3.—5. TeL 47-64
u— Tatvine koles. Kolesarski tatovi si pač ne privoščijo počitnic, razen če jih zgrabi roka pravice. Koiesa izginjajo iz vež, iz najbolj prometnih krajev in ulic, da jih potlej podjetni nepridipravi v skritih delavnicah prenavljajo, jim zamenjujejo posamezne dele in jih kot nove modele prodajajo naprej. Tako se je nedavno zgodilo, da je nekdo kupil koJo, za katero je po natančnejšem pregledu dognal, mu je bilo pred mesci ukradeno. Tat ga je samo prepleska! in izpremenil na pogled. Tako je kupil lastnik svoje ukradeno kolo Spet nazaj. Odveč je poudarjati, da je na mestu skrajna pre-.idnost pri nakupih koles »pod roko«. — Sivo pleskano moško kolo znamke »Coventri«. tov. štev. 1903, evid. št. 2-18778/38-1, z dinamosvetilko in plašči firme Continental in Michelin, je nekdo odpeljal dne 17. t. m. izpred Kavčičeve gostilne na Celovški cesti Francu Avblju. Kolo je vredno dm 1.300. »Vesta« moško kolo. tov. št. 364.561 modro pleskano z dinamosvetilko in evi<i tablico št. 2-8608-1, je bilo ukradeno 17. t. m. ponoči iz garaže v Dragi 33 Donatu Raubergerju. Prednji del nad vilicami je zelene barve, plašči so znamke »Univer-sal«. Vrednost 900 din. — Nekaj dni prej pa je bilo z dvorišča šlajmerjevega doma na Zaloški cesti ukradeno Ivanu Tržanu moško kolo iste znamke, zelenkaste barve, tov. št. 862277, evid. št. 2-190211-1, vredno din 1.300. — še popolnoma novo črno pleskano moško kolo znamke >;Esko-?, tov. št. 52807, evid št. 2-191602-1, z lesenimi ročaji in brez dinamosvetilke, je izginilo v noči na 18. t. m. iz šupe na Viču št. 61. Kolo je last Josipa Stradiota in je vredno din 800.
šolstvu
Završni izpit na drž. trgovski akademiji v Ljubljani je bil od 3. do 22. junija. Izpit so napravili v oddelku A: Belihar Cvetana (z odi.), Božič Nada. Buh Ivana (z odi ), Cerar Angela (z odi.), Duhovnik Ana (z odi.), Gabrenja Vojteh. Hočevar Vladimir, Hrehorič Marija (z odi.), Jak Artur (z odi.), Javomik Josip, Jeglič Vida (z odi.), Jenko Franc, Jeršek Avgust (z odi.), Kobi Irena (z odi.), Kranjc Zvonimir, Leitgeb Martina (z odi.), Lendovšek Ljubica (z odi.), Lukežič Vincenc. Mahkovec Marija (z odi ). Mencinger Tomislav, Mencinger Vera, Ogrizek Ivan (z odi.). Papež Justina, Perme Jožefa (z odi.), Prelog Karel (z odi.), Rybička Zora, škafar Alojzij, Trit-tenwein Henrieta, Vidmar Stojan, Zajec Ana (z od!.), žigon Miloš (z odi.), Keber Herman (priv.) in šmitek Ervin (priv.); v oddelku B: Adamič Antonija, Antič Zlata, Bidovec Ivanka, Eokal Marjan, Briščik Zdenka, čebohin Branko, češarek Alojzij, Hibšer Majda, Javornik Marija (z odi.), Killer Zofija, Kobav Svetozar, Koman Viktor, Kren Ana, Lavrič Ljudmila, Marušič Olga, Pirš Dragica, Poček Ivana, Polak Breda, Rabič Ludovik, Remic Marija (z odi.), Slamič Tatjana, Suber Helena, šturm Marjeta, šuligoj Ljuboslava, Tori Savo, Ulrich Pavlina (z odi.), Valenčič Marija, Vehovar Branimir. Videnič Jožica, Vidmar Alojzij, Watzak Majda-
Matura na ptujski gimnaziji V soboto so bili zaključeni višji tečajni izpiti na gimnaziji v Ptuju. K izpitom se ie prijavilo 44 kandidatov iz gimnazije in štirje privati-sti. Od teh jih je izpit naredilo 28. 12 jih ima ponavljalne izpite. 4 pa so bili odklonjeni za eno leto Z uspehom so maturirali: Alič Milojka. Blanke Oton Brenčič Anton, Čoki Dušan. Elsbaher Ernes* Gerlevc Ro-zika, Hedžet Stanko, Ivanšek Franc, Ker-žar Majda. Kizer Ludvik. Kranjc Anton, Kolarič Branko. Lugavič Viktor, Majcen Zdenka, Marinšek Igor. Musek Antonija, Musek Nada, Osole Franc, Požlep Marija. Plajfar Nada. Sancin Saša, Šacer Josip, Šinko Bojan Vajsenštain Vilma. Velkavrb Pavla, Vrečko Nada in ZavadlaH Miloš in privatisti Fras Josip, Dermota Valter in Malnarič Maks.
edarstvo
Povečanje naše blagovne izmenjave z Italijo
V nedeljski številki smo objavili izjavo, ki jo je podal zunanji minister g. Cincur-Markovič o priliki končanega zasedanja jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega cdbora. V tej svoji izjavi je zunanji minister poudaril, da se bo trgovinski promet med obema državama znatno povečal in da bo Italija znova zavzela v naši zunanji trgovini ono mesto, ki ga je zavzemala do leta 1935. Po kontingentih, ki so predvideni za dobo od 1. julija t. 1 do 30. junija prihodnjega leta, bo znašal naš uvoz v Italijo 473 milijonov lir, to je nekaj manj nego 1100 milijonov dinarjev. Verjetno pa se bo vrednost izvoza še povečala, kajti kontingenti za uvoz italijanskega blaga so predvideni v vrednosti preko 400 milijonov lir, in če še upoštevamo uvoz nekontingentiranega italijanskega blaga (zlasti avtomobilov, strojev itd.), bo vrednost našega uvoza iz Italije lahko dosegla 600 milijonov lir, s čimer se bo povečala tudi možnost izvoza v Italijo. Realizacija tega načrta za blagovno izmenjavo bo odvisna od razvoja klirinškega računa. Zaradi pravilnega funkcioniranja plačilnega prometa se bodo vsake tri mesce sestali predstavniki uradnih ustanov za plačilni promet. Da ne bi prišlo do težkoč v plačilnem prometu, je določeno, da ne sme klirinški saldo v korist ene ali druge države prekoračiti gotov znesek: če pa bi morali navzlic temu izvozniki v eni ali drugi državi čakati na vrstni red izplačila več kakor 6 tednov,
pride avtomatično do sestanka zastopnikov uradnih ustanov za plačilni promet, da najdejo možnost za boljše funkcioniranje plačilnega prometa.
Kontingenti so sedaj določeni po količini in ne po vrednosti. Od dosedanjih kontingentov so povečani predvsem kontingenti za les in oglje. Novi kontingenti so določeni za svinje, predelano meso in cement. Skupna vrednost teh kontingentov je določena na 373 milijonov lir. Vrhu tega je določen kontingent za pšenico v količini 10.000 vagonov. Predviden je tudi večji izvoz premoga iz naše države v Italijo. Kakor poroča milanski »Ital-Jug«, je bilo že s sporazumom, ki velja od 1. maja do 3ii. junija, določen izvoz našega premoga v Italijo v količini 220.000 ton odnosno v vrednosti 30 milijonov lir.
Kar se tiče uvoza iz Italije, nam je Italija priznala kontingent za 2000 vagonov riža letno, vendar se bodo dobave riža pričele šele po novi letini, to je v oktobru. Nadalje so določeni kontingenti za uvoz italijanske bombažne in lanene preje. Po beograjskih informacijah je določen kontingent 4000 ton za bombažno prejo. 4000 ton za bombažno prejo, mešano s 25% celulozne volne (fiocco), in 300 ton za celulozno volno (fiocco). Pričakovati je, da bodo italijanske tvrdke izvršile stare zaključke. Gornji kontingenti za uvoz preje so določeni na osnovi povprečnega uvoza v zadnjih treh letih.
iz včerajšnje druge izdaje:
Prijava zalzjg blaga
M; - tno po£!?avar«tv ) objavlja- Po členu 1. uredbe o kontroli zalo« blaga od 14. t. m. morajo uvozniki, grosii-ti in predelovalci izve? t r. h predmetov in surovin prijaviti prvo-str-^nim upravnem oblastvom zaloge izvest-nih predmetov in surovin, ki so inozemskega izvora. Prijaviti morajo predmete, ki so bo ':si neposredno uvoženi iz inozemstva, bodisi po uvozu prodani ali predelani pri nas ter potem pri nas nabavljeni. Dolžnost prijave imajo tudi osebe, ki jim je omenjeno biaco poverjeno v shrambo n. pr. javna s-kindišča, špediterji, korr.isionarii i. dr. V prijavi mora biti na = !ov lastnika blaga in natančni podatki o vrsti in količini blaga, o kraju kjer je blago vskladiščeno in o nabavni ceni.
Pr>:avljcni morajo biti naslednji predmeti. riž. kava. čaj. kako v zrnu m kakaovo maslo, loj. kokosovo olje, preja, parafin, surovi bombaž m bombažna preja, ovčja volna :n volnena preja, surova juta in nc-uporab'jene vreče iz jute. kavčuk in izdelki iz kavčuka usnje vseh vrst kositer in bela pločevina. Prijaviti pa ni treba riža, loja, surove ovčje voinc ter usnja, če so domačega izvora.
Prijavi pa so podvržene tudi zaloge sledečih predmetov ne glede na izvor: kruh, moka, razen 0, Og. Ogg, otrob . testenine, kavni surogati, jedilno olje. razen v steklenicah in Iiterskih kantah do 5 kg mast, sve-ie meso, milo razen luksuznega, sveče vseh »f-t. drva, premog, molir.o amerikan treh Vrst 75 do 80 cm (I., II.. III; 90 cm) L, t., III; 145 do 150 cm (I.. II., III; 180 cm) J.. II.. III: 200 cm I., II. III; srbsko platno dveh vrst 42 do 45 cm: bo.mbeže«j platno t>e'jcno, široko 70 do 200 cm; pravi (modri) {rad! dveh najcenejših vrst la. Ila: eic (kre-ton) dveh najcenejših vrst Ia Ila; sukanec »d 2D0 do 1000 jardov vseh vrst razen svilenega, flaneia in barhent za obleke, loden in sukno, volna in volnena prejo za pletenje in vezenje, sekire, lopate, kopače, kose. srpi in motikc.
Vse grosiste, uvoznike in predelovalce poziva mestno poglavarstvo, v kolikor doslej šc niso predložili prijave, ali če njihova prijava ni obsegala vseh naštetih predmetov, da prijavo nemudoma predlože odseku za prehrano v mestnem zaščitnem oddelku v 1 nadstropju magistrata nad prodajalno mestne elektrarne. Prekrški predpisov uredbe o kontroli zalog se kaznujejo z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000 din in z zaporom od 30 dni do 6 mcscev.
*
Gornji poziv mestnega poglavarstva po našem mnenju ni v skladu z uredbo o kontroli zalog blaga Ta uredba se nanaša na blago inozem. izvora, bodisi, da jc neposredno uvoženo iz inozemstva ali po uvozu prodano odnosno predelano pri nas. Res določa ta uredba, da morajo uvozniki, trgovci na debelo in predelovalci pravtako vložiti prijave zalog blaga glede ostalih predmetov, na katere so sc že prej nanašali predpisi o kontroli cen. vendar je jasno, da jc tudi tu mišljeno Ic blago inozemskega izvora. Docela nesmiselne je, če bi morali uvozniki, trgovci na debelo ali predelovalci prijavljati zaloge svežega kruha, svežega mesa ter živil, ki jih sploh ne uvažamo. zlasti če upoštevamo pojasnila trgovinskega ministra od 20. julija, ki je bila objavljena pravkar v »Službenem listu« od 26. junija in ki pravi, da je treba tudi od blaga, ki je izrecno omenjeno v uredbi o kontroli zalog blaga, prijaviti riž, loj, volno in usnje le tedaj če je inozemskega izvora. To pojasnilo sicer navaja, da mora glede ostalih predmetov obsegati prijava vse blago vendar je iz uredbe same jasno, da je mišljeno le blago inozemskega izvora. Ker so za prekrške teh predpisov predvidene stroge kazni, je nujno pogrebno, da se to vprašanje čim prej razčisti, kajti rok za prijavo je bil podaljšan le do 22. junija ;n je torej že potekel.
Upsrsba domačih
tekočih goriv
Uprava državnih monopolov objavlja: Naša država je glede pogonskega goriva (bencina, plinskega olja itd.) odvisna od inozemstva. Zaraci tega je njegova poraba že zdaj omejena, utegne pa se zgoditi, da bo tudi čisto ustavljena. Ali je potrebno poudarjati resnost položaja, ki bi v tem primeru nastal, in na neizmerno škodo ter težke posledicp za posameznike in za vse gospodarstvo? Zato je dolžnost lastnikov industrijskih in obrtnih podjetij, kmetijskih traktorjev in drugih motorjev, ki se uporabljajo v kmetijstvu, motornih objektov za plovbo, avtobusov, tovornih in potniških avtomobilov, ki so dozdaj uporabljali tekoče gorivo kot pogonsko sredstvo, da tu'i v lastnem interesu začno čimprej uporabljati domsča pogonska sredstva, lesno oglje ali metan. Z uporabo takega domače-
ga pogonskega sredstva se doseže tudi materialni prihranek, ki gre do 70%, kar velja zlasti za stabilne naprave.
Po obstoječi naredbi imajo pri sklepanju pogodb za prevoz državnega blaga ali pri izvajanju državnih del prednost prevozniki in lastniki motornih vozil, ki uporabljajo i domače pogonske sredstvo. Zaradi zagoto-| vitve dela za primer pomanjkanja tekočega goriva je bila objavljena v »Službenih novinah« 21. februarja t. 1. naredba št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva. Ta uredba določa, da morajo podjetja na motorni pogon s tekočim gorivom usposobiti te naprave za pogon z domačim gorivom. To usposobljenje se mora izvesti najpozneje v 6 mescih od dne, ko je stopila omenjena naredba v veljavo, to je od 1. marca t. 1.
Vsi prizadeti naj se v lastnem in splošnem interesu čim bolj drže zgoraj omenjenega. Glede podatkov o podjetjih, ki se bavijo z izdelovanjem, prodajo in montiranjem plinskih generatorjev, o domači literaturi, ki se tiče uporabe domačega pogonskega goriva, kakor tudi o vsem ostalem, se interesenti lahko obrnejo na odbor za propagando domačega pogonskega goriva pri ministrstvu za gozdove in rudnike tel. št. 27-201.
Pred spremembo predpisov o omejitvi uporabe tekočih goriv
V upravi državnih monopolov se danes prične konferenca o vprašanju nadaljne oskrbe gospodarskih podjetij s tekočim gorivom. Konferenco je sklicala uprava državnih monopolov in bodo na njej sodelovali predstavniki vseh zbornic v državi. Po beograjskih informacijah, gre za predlog o spremembi naredbe o omejitvi uporab* tekočih goriv, ki je stopila v veljavo 1. marca t. 1. Pri teh spremembah bodo upoštevane potrebe obrti in industrije, zlasti tam. kjer se bencin ne da nadomestiti z drugimi sredstvi.
Borze
26. junija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški boni so nadalje čvrsti in so se v Zagrebu trgovali po 41.50. v Beogradu pa do 41. Bolgarski klirinški čeki notirajo v Beogradu 86—90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo do tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca za državne DaDirie nadalie čvrsta, predvsem pod vtisom višjih beograjskih tečajev. Vojna škoda se ie nudila do 415 (v Beogradu ie Drišlo do prometa do 422). Vendar zaključkov tudi v ostalih vrednotah ni bilo.
DEVIZE
Uubljana. Oficielni tečaji: London 164.34 —167.54. New York 4425—4485. Curih 1000.93—1010.93. Tečaji na svobodnem trgu: London 203.27—206.47. Nevv York 5480 —5520. Curih 1236.90—1246.90.
Curih. Beograd 10, London 16.30. Nevv York 443. Milan 22.40. Madrid 40. Berlin 177.50, Stockholm 106.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 415 bi.. 4% agrarne 51 bi.. 4% severne agrarne 49 bi.. 6°/o begluške 72 bi.. 6°/o dalm. agrarne 38 bi.. 7% stabiliz. 91 bl„ 7n/o invest 93 den.; delnice: PAB 190 bi., Trboveljska 270 den.
Beograd. Vojna škoda 423 den (422), 6% begluške 76—79. 60/o dalm agrarne 72 —72.50 (71—72), 7°/o invest 95.50 den., 7% Seligman 101 den.. 7% Blair 90 den.. 8n/o Blair 97 den.. Narodna banka 7850 den. (7900). PAB 190 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
"-f Chicago: 26. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 77.50. za sept. 77.50, za dec. 78.50; koruza: za julij 61, za sept. 59, za dec. 56.875
+ Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenica: baška, baranjska in banaška 78 kg. 2%, 242; sremska in slavonska 78 kg, 2"/n, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marša 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t. m.). Rž: baška in banaška 210 — 212.50. OVes: baški, sremski in slavonski 210 — 217.50. Ječmen: baški in sremski 64/64 kg, koruza, bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). M°ka: baška ln banatska »Og« in »Ogg« 370 — 380, »2« 345 — 355, »5« 325 — 335, >6« 305 — 315, »7« 275 — 285, »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165, banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440.
Določbe pogodb o premirju
V Berlinu ie bila sinoči obšavlsena pogodba o nemško-francoskem, v Rimu pa ona o italiansko-francoskem premiriu - Usoda francoske vo/ne mornarice
Gosttodarske vesti
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Marije Svetljeve, posestnice v Ljubljani (poravnalni upravnik dr. Milan gubic, odv. v Ljubljani; poravnalni narok
Berlin, 25. junija, a. DNB je objavil nocoj glavno vsebino med Nemčijo in Francijo sklenjenega premirja. Posamezne točke pogodbe o premirju določajo:
1.	Francoska vlada ustavi borbo proti nemškemu rajhu v Franciji, v francoskih kolonijah, protektoratih in mandatnih državah ter tudi na morju. Francoska vlada pristaja na to, da vse francoske čete, ki so obkoljene od nemške vojske takoj polože orožje.
Zasedba severne Francije in zapadne obale
2.	Za zagotovitev interesov rajha bodo obdržale nemške čete v oblasti pokrajine severne Francije, kakor je zabeleženo v priloženi karti.
3.	V zasedenih delih Francije imajo oblasti rajha vse pravice okupatorskih oblasti. Francoska vlada in njena uprava se obvezujeta, da bosta z vsemi sredstvi podprli izvedbo ukazov nemških okupatorskih oblasti, katerih izvedba bo poverjena francoski upravi. V ta namen bodo francoske oblasti dobile od francoske Vlade takoj ukaz, da se pokoravajo odredbam nemške komande in da korektno sodelujejo z nemškimi okupatorskimi oblastmi. Nemška vlada namerava zasesti tudi gotov del francoske obale do konca sovražnosti z Anglijo v obsegu, kolikor ga potrebuje. Francoska vlada lahko določi svoj sedež v kateremkoli kraju, ki ni zaseden. Ako ga hoče v Parizu, bo nemška vlada v tem primeru francoski vladi nudila vse olajšave, da bo mogla francoska uprava v nezasedenih pokrajinah neovirano funkcionirati.
[zročitev orožja
in vojnega materiala
4.	Francoska vojaka na kopnem, na morju in v zraku se mora demobilizirati v roku,
ki bo določen pozneje. Izjemo tvorijo samo tiste čete, ki so potrebne za ohranitev notranjega reda in sicer v sporazumu z nemškimi in italijanskimi oblastmi. Francoske čete, ki se nahajajo v tistem delu, ki ga bo Nemčija še zasedla, se bodo umaknile v nezasedene pokrajine, toda morajo pred svojim odhodom položiti orožje. Nemška vlada bo obenem zahtevala jamstva za točno izvedbo teh odredb.
5.	Za izvedbo teh odredb more nemška vlada zahtevati, da se ji v celoti izroče vsi topovi, tanki, oklepna vozila in ostali vojni material, ter vse strelivo francoskih čet. Ta material morajo v redu oddati tudi tiste francoske čete, ki »e v tem trenutku nahajajo v nezasedenem defei Francije.
6.	Tiste čete, ki se nahajajo v nezasedeni Franciji — v kolikor te čete in material niso potrebni za ohranitev notranjega miru v državi — je treba razorožiti, material pa izročiti v skladišča na tistih krajih, katere bo odredila italijanska in nemška kontrola.
7.	V krajih, ki bodo okupirani, se morajo izročiti vse kopne in obalske utrdbe z vsemi skladišči orožja, municije in drugega materiala vsake vrste, vse v nepoškodovanem stanju. Prav tako se morajo izročiti vsi načrti teh utrdb kakor tudi vseh onih utrdb, ki so jih nemške čete že zavzele. Nemškemu vrhovnemu poveljstvu se morajo sporočiti tudi točni podatki o položenih minah na kopnem in na morju. Vse te ovire morajo odstraniti francoske vojne sile, ako to zahtevajo nemške oblasti.
Razorožitev in interniranje vojne mornarice
8.	Francoska vojna mornarica izvzemši one edinice, ki bodo prepuščene francoski vladi zaradi zaščite francoskih interesov v francoskih kolonijah — se mora pod nemško in italijansko kontrolo koncentrirati v pristaniščih, ki bodo pozneje določena. Vse ladje bodo demobilizirane in razorožene. Nemška vlada svečano izjavlja, da nima namena, francosko vojno mornarico, ki bo v pristaniščih pod nemško kontrolo, uporabiti v teku nadaljnje vojne za svoje cilje, izvzemši one edinice, ki so potrebne za stražno službo na obali in za odstranjevanje min. Nadalje svečano izjavlja, da nima namena pri sklepanju miru zahtevati zase francosko vojno brodovje. Vse francoske vojne ladje, ki so izven francoskih voda, se morajo takoj pozvati, da se vrnejo v francoske luke.
9.	Francosko vrhovno poveljstvo bo dostavilo nemškemu vrhovnemu poveljstvu točne podatke o vseh minskih poljih in drugih napravah v lukah in ob obalah. Odstranitev min, v kolikor bo to zahtevalo nemško vrhovno poveljstvo, bodo izvršile francoske vojne sile.
Francozi se ne smejo dalje boriti proti Nemčiji
10.	Francosak vlada se obvezuje, da z nobenim delom vojske, ki ji preostane, na noben način ne bo podvzela kakega nadaljnjega sovražnega dejanja proti Nemčiji. Francoska vlada bo preprečila, da bi odšli pripadniki francoske vojske izven države, ali da bi bila sredstva oborožitve katerekoli vrste (letala, orožje itd.) poslana v Anglijo ali kam drugam v tujino. Francoska vlada bo prepovedala francoskim državljanom, da se kakorkoli bore proti Nemčiji. S francoskimi državljani, ki bi postopali v nasprotju s temi določbami, bodo nemške čete postopale kot uporniki.
Trgovinska mornarica
11.	Francoske trgovinske ladje vseh vrst, upoštevajoč pri tem tudi obalne in luške ladje, ki so v francoskih lukah, do nadaljnjega ne smejo odpluti. Ponovna obnova prometa je odvisna od pristanka nemške, odnosno italijanske vlade. Francoske trgovinske ladje, ki so izven luk, bo francoska vlada pozvala, naj se takoj vrnejo, če se pa to ne more izvesti, jim bo naročeno, da
lukah, bodo vrnjene, a za vsako poškodbo teh ladij Ima Nemčija pravico zahtevati odškodnino.
Letala in letališča
12.	Vsem letalom, ki so na francoskih letališčih, se mora takoj prepovedati vsak vzlet. Vsak vzlet brez dovoljenja se bo smatral za sovražno dejanje in bodo nemške oblasti temu primerno postopale. Vsa letališča, letala in vse naprave na letališčih v nezasedenem delu Francije pridejo pod kontrolo nemških in italijanskih oblasti. Okupacijske oblasti imajo pravico zahtevati, da se vsa letala in vse naprave napravijo neuporabne. Vsa sovražna letala, ki so na teh letališčih, se morajo takoj razorožiti, preprečiti njih vzlet in staviti na razpoloženje nemškim oblastem.
Prometna sredstva
13.	Francoska vlada se obvezuje, da bo v zasedenem delu Francije vse vojaške naprave in ustanove izročila nepoškodovane nemškim četam. Skrbeti mora tudi za to, da luke, ladjedelnice in druge industrijske naprave ostanejo v svojem sedanjem stanju ter da ne bodo na noben način poškodovane ah porušene. Isto velja tudi za vsa prometna sredstva, zlasti za ceste, železnice, luke, za rečno plovbo kakor tudi za naprave za obeleževanje pravca plovbe, vse svetilnike, signalne luči itd. Na zahtevo nemškega vrhovnega poveljstva se morajo ponovno postaviti v redno stanje vse naprave, ki so bile poškodovane ali uničene. Francoska vlada bo poskrbela, da bo v vseh lukah in na vseh železniških postajah potrebno število uradnikov, nameščencev in materiala, ki odgovarja normalnim prometnim prilikam.
Razne določbe
14.	Za vse radijske postaje, ki so v nezasedenem delu Francije, se mora takoj izdati prepoved nadaljnjega obratovanja. Obnovitev obratovanja radijskih postaj na zasedenem ozemlju Francije bo podvrženo posebnemu aovol/jnju s strani okupacijskih oblasti.
15.	Francoska vlada se obvezuje, da bo omogočila in z vsemi sredstvi zagotovila tranzitni promet med Nemčijo in Italijo preko nezasedenega dela Francije.
16.	Francoska vlada bo vrnila prebivalstvo, ki je pooegnilo v nezasedeni del Francije, v zasedene kraje ob sodelovanju nemških oblasti.
17.	Francoska vlada se obvezuje, da bo preprečila v inozemstvo ali v nezasedeni del
Francije vsako pošiljanje imovine, denarja in prometnih sredstev. V skladiščih nakopičeni taki predmeti ln drug, blago, se lahko prevažajo samo z dovoljenjem nemške vlade. Nemška vlada bo pri tem upoštevala potrebe prebivalstva teh krajev.
18.	Stroške za vzdrževanje nemših čet na francoskem ozemlju bo nosila francoska vlada.
Vojni ujetniki
19.	Vsi nemški vojni in civilni ujetniki, ki so v Franciji, kakor tudi osebe, ki se nahajajo tam v zaporu ali so bile obsojene zaradi dejanj, storjenih v korist Nemčije, se morajo takoj izročiti nemškim četam. Francoska vlada se obvezuje, da vse Nemce, ki so v Franciji, v francoskih kolonijah, piotektoratih in mandatnih pokrajinah in ki jih IKt ozna«L#a nemška vlada, izroči nemškim oblastem. Francoska vlada se nadalje obvezuje, da bo preprečila, da bi se nemški vojni in civilni »ijetniki odvedli iz Francije ali francoskih kolonij v tujino.
20.	Francoski vojni ujetniki, ki so v Nemčiji, ostanejo tam kot ujetniki do konca vojne.
Zaključne določbe
21.	Francoska vlada jamči za varnost vseh vrednostnih predmetov, katerih izročitev ali priprava za izročitev nemškim oblastem je predvidena v tem sporazumu. Francoska vlada je odgovorna za vsako škodo, ki bi bila povzročena na teh predmetih ali teh vrednotah, za vsako uničenje ali poškodovanje, kakor tudi za vsak izvoz iz države.
22.	Izvedbo določb sporazuma o premirju bo nadzirala nemška komisija za premirje, ki bo poslovala po navodilih nemškega vrhovnega poveljstva. Da bo zastopal francoske želje in prevzemal ukaze za izvajanje tega sporazuma, bo francoska vlada določila posebnega zastopnika v komisiji za premirje.
2. Sporazum o premirju stopi v veljavo takoj, ko bo francoska vlada dosegla tudi z italijansko vlado sporazum o ustavitvi sovražnosti. Sovražnosti se bodo ustavile šest ur potem, ko bo italijanska vlada obvestila nemško vlado o sklenitvi sporazuma o premirju s Francijo. Čas ustavitve sovražnosti bo sporočila nemška vlada francoski vladi po radiu.
24. Sporazum o premirju velja do sklenitve mirovne pogodbe. Nemška vlada lahko ta sporazum vsak čas odpove in stopi ta odpoved takoj v veljavo, če francoska tflada ne bi izvršila prevzetih obveznosti.
Glavne določb® premirja med Italijo In Francijo
Ibic, oav. v Lijainujaiii; poravuouui iiaru«. , odplujejo v nevtralne luke. Vse zaplenjene 30. julija ob 9., prijavni rok do 15. julija), j nemške trgovinske ladje, ki so y francoskih
Rim, 25. jun. a. Nocoj je bilo objavljeno besedilo sporazuma o premirju med Italijo in Francijo. Sporazum v glavnem določa:
1.	Francija ustavi sovražnosti proti Italiji na vsem svojem ozemlju na kopnem, na morju in v zraku.
2.	Italijanske čete ostanejo v vseh operacijskih sektorjih na onih postojankah, ki so jih zasedle, za vso dobo trajanja tega premirja.
Demilitarizirana obmejna ozemlja
3.	Na francoskem evropskem ozemlju se za trajanja premirja demilitarizira obmejni pas v širini 50 km zračne linije. V Tunisu se demilitarizira pas, ki je označen na priloženem zemljevidu. V Alžiru se ustanovi sličen demilitariziran pas med libijsko obalo ter pararelno črto, oddaljeno v zračni lniji 200 km. Dokler trajajo sovražnosti med Italijo In britanskim imperijem, se vsa francoska Somalija popolnoma demilitarizira. Za isto dobo ima Italija pravico uporabljati luko v Džibutiju z vsemi napravami ter francoski del železniške proge Džibuti-Addis Abeba za vse vrste transportov.
4.	V prejšnjem členu omenjene demilitarizirane zone bodo francoske čete evakuirale, Izvzemši potrebno osobje za nadzor in vzdrževanje utrdb, skladišč in drugih vojnih naprav ter izvzemši čete, potrebne za vzdrževanje notranjega reda, katerih sestav bo določila italijanska komisija za premirje.
5.	Orožje in municija v vseh demilitariziranih zonah se mora odstraniti v roku 15 dni. Orožje v utrdbah se mora skupno s pripadajočo municijo v roku 15 dni onesposobiti za uporabo. Na ozemlju Somalije se mora celokupno orožje s pripadajočo municijo kakor tudi orožje evakuiranih čet s tega ozemlja izročiti v roku 15 dni na krajih, ki jih bo določila italijanska komisija za premirje.
6.	Dokler trajajo sovražnosti med Italijo in Anglijo, se morajo demilitarizirati utrjena oporišča v Toulonu, Bizerti, Ajjaciu in Oradu.
Točki 7 in 8 se nanašata na modalitete demilitarizacije posameznih pasov in utrjenih oporišč, točka 9 pa vsebuje enake določbe o demobilizaciji francoske vojske v nezasedenem ozemlju kakor jih vsebuje premirje z Nemčijo.
Izročitev tankov, topov in drugega orožja
10.	Italija si pridržuje pravico, da kot jamstvo za izvršitev sporazuma o premirju zahteva delno ali popolno Izročitev orožja, topov, tankov, oklopnih avtoraobilv, pripre-ge in municije vseh onih formacij, ki so sodelovale v borbah proti Italiji. Orožje in vojni material se morajo izročiti v onem stanju, v katerem bo ob uveljavljenju tega premirja.
11.	točka govori o kontroli Italije in Nemčije nad orožjem, municijo in vojnim materialom v nezasedenem francoskem ozemlju in določa ustavitev nadaljnje izdelave vojnega materiala na tem ozemlja.
12. točka se nanaša na francosko vojno mornarico in je docela istovetna s tozadevnimi določbami francosko-nemškega premirja.
Z nemškimi istovetne določbe
Ostale določbe premirja — pogodba o premirju vsebuje skupaj 25 točk — so v glavnem enake določbam nemško-franco-skega premirja. One prepovedujejo francoskim državljanom, da bi se kakorkoli borili proti Italiji, obvezujejo francosko vlado, da prepreči odhod letal ter izvoz orožja in municije vseh vrst iz Francije, zahtevajo vrnitev zaplenjenih italijanskih trgovinskih ladij, urejajo vprašanje letalstva in tranzitnega prometa med Italijo in Nemčijo, odrejajo ustavitev delovanja radijskih postaj in takojšnji izpust italijanskih vojnih in civilnih ujetnikov v Franciji ter končno statuirajo odškodninsko obveznost francoske vlade za morebitno poškodovanje predmetov, ki se morajo izročiti italijanski vladi. Enake onim v premirju z Nemčijo so tudi določbe o izvajanju premirja.
Nasproti Italiji imamo
zopet klirinški dolg
Klirinški račun z Italijo ie v zadnjem času pokazal znatne spremembe Po likvidaciji našega klirinškega dolsa iz predvojne dobe smo spomladi postali v kliringu z Italijo dolžniki in je ob koncu marca saldo našega dolga narasel na skoro 35 milijonov din. V naslednjih tednih pa je ta saldo naglo nazadoval in ie sredi junija prišlo do pooolne likvidacije tega salda, obenem ie račun izkazal prvikrat zopet klirinški dolg nasproti Italiji v višini 0.26 milijona din. Najnovejši izkaz Narodne banke v gibanju klirinških računov z inozemstvom od 22. t. m. pa izkazuje naglo povečanje salda tega dolga, in sicer kar od 0.26 na 26.34 milijone din.
Podobno ie gibanje v klirinškem računu z Madžarsko. Tudi na tem klirinškem računu smo sredi junija postali znova pasivni ter ie nastal klirinški dola v višini 8.3 milijone din. ki pa se ie v najnovejšem izkazu povečal na 10.3 milijona din. Med pasivnimi klirinškimi računi je omeniti še klirinški račun s Slovaško, kjer se je saldo naše.cra klirinškega dolga v tretji četrtini junija zmanjšal od 7.5 na 6.9 milijona din.
_ Meg aktivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Nemčijo povečanje salda nagih terjatev od 4.81 na 5.02 milijona mark_ Naše terjatve nasproti Ceško-Mo-ravski pa so le za malenkost popustile, in sicer za 0.4 na 15.0 milijona Kč. Naše klirinške terjatve v Franciji so nazadovale za 0.2 na 11.1 milijona frankov, naše klirinške terjatve nasproti francoskim k.lo-nijam pa so se le nebistveno zmanjšale na 11.5 milijona frankov. Saldo teriatev v Turčiji se je v tretji četrtini iuniia povečal za 0.3 na 6 0 milijona d;n. raldo naših klirinških teriatev v Boigariii pa za 0.2 na 3.9 milijona din.
Kadar se razsuje velika vojska In stop! na tuja tla
Na levi: Kolona francoskih sanitetnih avtomobilov, ki so se nmaknili na švicarsko ozemlje. — V sredi: Dva švicarska sanitejca spremljata ranjenega Francoza do ambulance. — Na desni: V Neuchatelu se
pobegli francoski vojaki umivajo na trgu Temple Neuf
V Bordeauxu pred premirjem
Vsevprek zmešnjava, veliki tropi beguncev
Dopisnik »Leipziger Neueste Nachrichten« podaja sliko Bordeauxa v dneh pred sklenitvijo premirja.
Mesto, poroča, je bila ena sama gmota zmešnjave. Politiki, generali, diplomati, delavci, kmetje, vojaki, berači in pustolovci so obljudili njegove ceste in hiše. Ministri so stanovali v najmanjših sobah, diplomati so se za silo nastanili v konzulatih. Med osebnostmi, ki so imele dotlej kakšno ulogo v francoskem javnem življenju, je vredno nekatere omeniti.
V	bližini španskega konzulata se je uta-bcrila ga. Tabouisova, znana novinarka. Pravkar se je vrnila iz ulice Mandon, kjer je dolge ure čakala, da bi mogla stopiti v hišo španskega konzulata. Hotela je pobegniti v Španijo. Toda na španskem konzulatu so imeli dober spomin, spoznali so jo tudi pod njenim zasebnim imenom. Konzul ji je vljudno odklonil vizum, kajti nacionalna Španija se še dobro spominja, kako se je novinarka med državljansko vojno zavzemala za republikansko stvar. Vsi španski listi so o tej zavrnitvi poročali obširno in z zadoščenjem.
V	nekem restoranu nedaleč od ge. Ta-bouisove se je nastanil Leon Blum, socialistični voditelj in bivši francoski ministrski predsednik v dobi ljudske fronte. Delal je vtis skrajne nervoznosti. V restoranu »Chapon Fin«, kjer se je utaboril bivši notranji minister Mandel, so imeli dogodek posebne vrste. Petain je dal Mandela zjutraj aretirati, ker je skušal držati govore za nadaljevanje vojne, čez nekoliko ur so Mandela izpustili, na kar je pri španskem konzulatu zaprosil za vizum. V restoranu »La Presse« pa je stanoval Paul Boncour.
Skupina bivši španskih republikanskih politikov z Azano in Negrinom na čelu, ki je prispela isto tako v Bordeaux, je bila nad vse nervozna. Več dni se je pogajala z družbo Air France za letalo, ki bi vse skupaj prepeljalo v Oran. Nemški dopis-
nik trdi, da so ti možje ponudili letalski družbi 10 milijonov frankov, če bi jim dala na razpolago posebno letalo.
Strašna vročina je neznosno razpoloženje v Bordeauxu še stopnjevala. Po cestah so pohajkovali piloti brez letal, topničarji brez topov, pešci in pionirji brez orožja in opreme. V pristanišču so se grmadili na širnih pomolih kupi francoskih, angleških, holandskih in belgijskih motornih vozil vojaškega in civilnega značaja. Vmes je ležalo orožje in drug material, vse skupaj v vrednosti mnogih milijonov. Dopisnih nekega španskega lista je pisal, da je tako, kakor da čakajo vsi na čudež in svetopisemskih časov: da bi se morje razdelilo in bi se mogli vsi zdravi prepeljati na Angleško.
Ljudstvo je bilo videti popolnoma otopelo, kakor da mu je vse eno, kaj pride nadenj, samo da pride mir. če premirja ne bo kmalu, bo fronta dospela do Bordeauxa. Toda radio poroča, da fronte sploh ni več, da so samo štiri vojske, ki se borijo ločene druga od druge... članki, ki govorijo o tem, da se bo Francija borila iz Afrike in zunaj Evrope, če bo Nemčija zahtevala izročitev vojnega brodovja, ne delajo na ljudstvo nobenega vtisa več.
Med življenjem in smrtjo
Tunis in Libija
Myron Taylor, delegat prezidenta Roosevelta pri Vatikanu, je hudo zbolel in so resno v skrbeh za njegovo življenje
Dve dežeH v območju sedanjih vojnih dogsčkcv
Tunisu, ki je od 1. 1881 francoski pro-tektorat, vladata domači bej m francoski generalni rezident Peyrouton. Tunis leži na vogalu, kjer razširjata Mala in Velika Sirta srednji del Sredozemskega morja proti afriški strani. Na drugi strani leži Sicilija. Razdalja med rtom Bonom, skrajnim kopnim koncem Tu niša, in Marsalo na Siciliji znaša komaj nekaj več nego 100 km. V sredini je še italijanska otoška trdnjava Pantelleria, ki je oddaljena kakšnih 60 km vzhodno od rta Bona.
Dežela Tunis šteje 2.5 milijona prebivalcev, med temi kakšnih 200.000 Evropeev. Evropci so deloma Francozi, deloma Italijani. domačini pa Berberci, Arabci in Mavri. Dežela je ob obali zelo rodovitna, v morju je mnogo rib. Glavno mesto Tunis leži kakšnih 60 km proti notranjosti od vojne luke Bizerte, vzhodno od rta Bona. Prekop veže tuniško pristanišče z odprtim morjem. V bližini so razvaline stare Kar-tagine. Globoko v Mali Sirti Je pristanišče
Gabes, ki pripada že utrjenemu pasu proti italijanski provinci Libiji.
Libija, 13. italijanska provinca, se razteza med Tunisom in Egiptom v dolžino 1800 km. V italijanskih rokah je že od tri-politanske vojne 1912, toda šele pod fašističnim režimom so Italijani to deželo pomirili. Dežela je razdeljena v zapadno Tri-politanijo (500,000 prebivalcev) z glavnim mestom Bengazijem. Poljedelstvo se omejuje na ozek pas ob obali in ta pas so skušale naselbine priseljencev iz Italije v zadnjih letih razširiti proti notranjosti, kjer se razprostira brezmejna puščava z redkimi oazami. Ob obali vodi cesta, ki so jo otvorili 1336. in veže tudi Tunis z Egiptom. Mesto Tripolis šteje 85.000 prebivalcev, ima veliko luko in je vzor modernega mesta pod afriškim soncem. Znamenit je vsakoletni kolonialni velesejem v tem mestu. Guverner Libije je maršal Balbo.
Tri francoske dežele
Zogu odhaja iz Španije
Španci, ki so prispeli iz Francije pripovedujejo, da je dobil bivši albanski kralj Zogu potni list in vizum za odhod iz Francije preko Španije. Sicer izdajajo francoske oblasti zdaj potne liste samo osebam židovskega porekla.
Rothschild na španskem
Med francoskimi begunci, ki so v zadnjem času pribežali na špansko, se nahaja tudi znani bogataš baron Rotschild.
Burgundija> Normandija, Bretonska
Francoska tragedija se je dopolnjevala v zadnjem času pred sklenitvijo premirja v treh pokrajinah: v Burgunoiji, Normandiji in Bretonski.
Burgund ija je važna prehodna dežela med ozemlji Rodana, Seine in Rena in ta nje ugodni prometni položaj med Sredozemskim ter Severnim morjem je bil vzrok za veliko razgibanost niene zgodovine od Cezarjevega in Ariovistovega časa do današnjih dni. Jedro raznolikih bur-gundskih ozemelj je kotlina reke Saone, ki je v nižjem delu ploska in enolična ravnina. Sočni pašniki, žitna polja in gozdovi se širijo na obeh straneh nasipov ob
V trenutku i izročitve
za premirje
Nemški general Keitel
izroča v Compiegneu potem, ko je kancelar Hitler zapustil vagon, generj-ru Huntzingerju seznani pogojev za premirje s Francijo
Saoni. Proti vzhodu in zapadu prehaja ravnina v gričasto pokrajino, ki je na zapadnem bregu reke naravna podlaga za slovito burgundsko vinogradništvo.
Noimandija je dežela ob obali Rokavskega preliva. Deli se v dva predela, zgornjo Normandijo. 200 m visoko kredno planoto nad severno Seino, in nizko Normandijo, južno od izliva iste reke. V zgornji Normandiji se nadaljuje enolična in zelo rodovitna poljedelska dežela Pikardije. Kratke reke dajejo vodno silo za razvito tekstilno industrijo. Ob obali padajo kred-ne pečine do 150 m globoko in morje jih polagoma odnaša. Dežela južno od Seine je dežela žita in pašnikov, na katerih se živina zavoljo ugodnega oceanskega podnebja pase skoraj vso zimo.
Bretonska je zapadni podaljšek Normandije. Razteza se do spodnjega toka Loire in je isto tako kakor normandski polotok Cotentin goli ostanek pradavnega gorovja. Tri sto do štiro sto metrov visoke gorske verige Bretonske si sledijo kakor morski valovi druga za drugo. Tla so skalnata, iz gnajsa in granita, pokriva jih samo tenka plast prsti. Višinski deli so suhi, doline med višinami so pogostoma močvirnate in le redko rodovitne. Notranja Bretonska je v splošnem osorna in samotna, ob skalah pa so gosto naseljene doline, ki se končujejo v globokih zalivih v ugodna pristanišča. Med temi obalnimi predeli je Pays de Leon s skoraj subtrop-skim podnebjem in z velikim vojnim pristaniščem Brestom, številna manjša pristanišča na severu so izhodišče za zelo razvito obalno in vlsokomorsko ribarstvo. Bretonci so si ohranili mnogo svjjjih starih keltskih osebin in so se med ostalimi Francozi čutili vedno za nekaj posebnega.
če še e® vaš, Izveš:
da je angleška vlada prepovedala vsak izvoz v Francijo;
da se Argentina spričo vojnih dogodkov v Evropi začenja živo zanimati za usodo Falklandskih otokov;
da pričakujejo v Egiptu sestavo koalicijske vlade;
da je po vesteh »Illustration Fortune« 49 odstotkov Američanov pripravljenih izvoliti Roosevelta še enkrat za državnega poglavarja;
da je zdaj v Lipskem odprta Gutenber-gova razstava;
da namerava odstopivši predsednik japonske vlade knez Konoje, osnovati novo stranko na Japonskem;
da se v španskem tisku nadaljuje gonja proti Franciji in Angliji;
da je na tovornem kolodvoru v Sevilji nastala eksplozija in je izbruhnil ogenj, ki je uničil več skladišč in 24 vagonov tovora.
4 N E K D H A
Neki znani zdravnik je Imel pacienta, ki je neprestano prebiral medicinske knjige in se skušal po njih tudi sam zdraviti. Nekega dne. ko se je mož spet postavljal pred zdravnikom s svojim slabo prebavljenim medicinskim znanjem, ga je zdravnik posvaril: »Pazite se! Zgodi se vam lahko, da umrjete za kakšno tiskovno napako!«
VSAK !5AN ENA
Še vedno s podmornico v Arktido
Sir Hubert Wilkins pripravlja v severni Kanadi novo odpravo na Severni tečaj, in sicer s pomočjo podmornice. Spočetka bi uporabljal 16 m dolgo podmornico, s katero bo opazoval življenje v arktičnem morju. Posadka bo štela štiri može, in sicer same učenjake.
»In kaj napravite s tunami?« »Spravljamo jih v škatle«. »Koliko jih pa gre v eno škatlo?«
(»Berlinske Titende«)
MICHEL ZftVACOt
149
Don Juan
ROMAN.
»Govoriti z vašo svetlostjo?« je ponovil trdi glas Amaurija de Loraydana, ki je ta mah stopil v sobo. »Vidim, mojster Gregor, da znate svoj posel. A spravite se iz sobe in odgrnite zastore...«
Mojster Gregor je hitro ubogal, toda pred odhodom je še vprašal, ali naj pogrne njegovi svetlosti mizo, na kar je don Juan odvrnil, da res umira od gladu, a da se mu ne more hoditi v skupno izbo.
Jadrno je vstal ter poprosil Loraydana, naj nekaj trenutkov potrpi v sosednji sobi, ki mu je služila za sprej emnico.
Cez nekaj minut je bil spet čil in svež, brezhibno oblečen in zal od glave do peta, don Juan, kakor so ga vsi poznali.
Ko se je vrnil k Loraydanu, so bili strežaji pod pod vodstvom mojstra Gregorja pravkar prinesli pogrnjeno mizo. Loraydan je odbil vabilo, naj se udeleži obeda, češ da je že kosil, in sprejel samo kozarec španskega vina.
Prihajal je z dokaj sovražnimi nameni.
Jeza ga je lomila, da je kar škripal. Sam pri sebi je bil premislil in preračunal, da ga stane don Juan od sile mnogo; zato ga je hotel opozoriti, naj se v bodoče ne zanaša več na njegov denar — to je, na denar mojstra Turquanda.
Takšen je bil vsaj vzrok, s katerim si je izkušal Loraydan razložiti svojo razdraženost. V resnici je je imela njegova togota drug nagib, ki se ga je Loraydan sicer zavedal, a si ga nikakor ni hotel priznati.
Zato je hlastno grabil po vseh mogočih izgovorih, da bi si ohladil jezo. A zaman je bil pretepel slugo Brisarda. Zaman je vsilil svojemu prijatelju Sansacu iz trte izvit prepir, ki ga je srečno dovršil s tem, da mu je prebodel komolec.
Kajti resnica je bila tale:
Od svojega zadnjega obiska v Louvru se je b i Loraydan že kakih dvajsetkrat napotil v dvorec velikega profosa. Kar iznenada, brez vsakega vidnega vzroka, ga je obšlo, da je pustil vse v nemar, skočil s konja ter zasopel in poln upan;a planil v sobo gospoda de Croixmarta. Njiju razgovor je bil vselej enak.
»Stvar je v redu, kaj ne?« je vprašal Loraydun.
»Oh ne, tako naglo ne gre.«
»Gospod veliki profos,« je kriknil Loraydan. »kralj vam je dal osem in štirideset ur. Še malo in bodo potekle ...«
»Gospod grof de Loraydan,« je hladno odvrnil Croixmart, »kadar reče kralj osem in štirideset ur. utegne to pomeniti osem in štirideset ur ali pa osem in štirideset dni.«
»Zakaj ne kar osem in štirideset let! . .«
»Če bi bilo treba... toda pomirite se. Da ustreženi želji njegovega veličanstva, sem odložil vse druge posle in spustil svoje najboljše vohune na sled. Trdno sem prepričan, da najpozneje v štirinajstih dneh...«
»V štirinajstih dneh! Dotlej me bo od nestrpnosti konec. ..«
Croixmart ga je ledeno prekinil:
»Ali hudo sovražite tega Klotarja de Ponthusa. gospod de Loraydan?«
»Jaz? Kraljev ukaz ...«
»Ne. Vi ste tisti, ki hoče Pon^husovo smrt. Ne očitam vam. Narobe: kadar se kdo preda jalovi bolezni sovraštva, mora gledati, da hitro doseže svoj cilj, kajti samo s tem se lahko ozdravi.«
»Mar niste vi nikoli nikogar sovražili?« je s prepadenim obrazom zamrmral Loraydan.
»Oh! Jaz sem tisti, ki ga vsi sovražijo, ki pa sam ne sovraži nikogar. Jaz nisem jaz. Javni red sem. S tem je vse povedano. Kar pa zadeva sovraštvo, sem opazoval človeško bitje v vseh mogočih okoliščinah, toda vse doslej nisem srečal človeka, ki bi bil vreden, da ga osebno sovražim. Toda vi, gospod grof, vi, ki vam gloje srce tolikanj burna strast — z?kaj ne poiščete tega Ponthusa in z orožjem v roki enkrat za vselej ne poravnate prepira, ki vaju dela sovražnika?«
Loraydan je prebledel. zagodrnjal nekaj nerazumljivega in obupan odšel.
V takšnem stanju duha je bil danes prišel k donu Juanu Tenoriu.
Don Juan je torej z izvrstnim tekom sedel za mizo. Najprej je napolnil gostu kozarec z najboljšim muškatovcem. ki je bil kdaj dozorel na soln-čni Malagi; nato se je lotil malih testenic, ki so bile ponos gospe Gregorjeve in slava gostilne pri »Vedeževalki«, ter jel veselo kramljati o vseh mo-
gočih stvareh. Loraydan mu je z osorno, poudarjeno robatostjo segel v besedo.
»Priznajte, senor Tenorio«, priznajte, da sem vam storil doslej mnogo več uslug, nego ste jih storili vi meni. V Vrvarski ulici sem vas rešil za-glavne obtožbe. Ko sta mi vaš in moj vladar naložila, naj vas poiščem in ubijem, sem si vas izbral za prijatelja. Posodil sem vam enkrat dvajset tisoč, drugič pa štirideset tisoč liber. A kaj ste storili vi zame? Niti to vam ni uspelo, da bi me rešili Leonore de Ulloa, ki naj jo kuga pobere. Zato vas prihajam opozorit...«
Loraydan je prestrašen umolknil.
Don Juan se je bil zvrnil v svojem naslanjaču vznak in buhnil v grohot, ki ga je zaman skušal obrzdati.
»Prekleto!« je zarohnel Loraydan.
»Dragi grof ...«
Smeh ga je znova napadel, še prešerneje kakor prej.
»Še nikoli se mi ni nihče tako v oči smejal!« Loraydan je mahoma planil kvišku ter izdrl bodalo.
»Za Boga, grof, saj vidite, da me bo konec!«
Don Juan se je valjal v naslanjaču sem ter tja in od smeha lovil sapo.
Bled kakor zid je Loraydan dv;gnil bodalo:
»Tenorio, izvršil bom ukaz, ki sem ga dobil! Ubijem vas, Tenorio!«
»Ubijte me! Vse je bolje kakor zadušiti se od takšnega neumnega smeha!«
In blazni grohot mu je že nepremagljiveje ir neukrotneje stresel telo.
Novi ob l?H z Evrope
Zanimiv prikaz v vodilnem nemškem listu — Kakšno ]e doslej bilo p?av za prav stališče Madžarske
Pod naslovom »V pričakovanju« objavlja nemški list »Frankfurter Zeitung« zanimiv dopis svojega budimpeštanskega poročevalca o trenutnem položaju na evropskem jugovzhodu. V njem čitamo med drugim:
Velika evropska vojna je stopila v svoj poslednji in odločilni stadij, na evropskem jugovzhcdu pa je še vedno mir... Jugovzhodne države so se zavarovale proti vmešavanju v konflikt s svojo nevtralnostjo, ki se je seveda na zunaj različno manifestirala. Jugoslavija, Bolgarija in Rumunija so bile uradno najbolj abstraktno nevtralne, medtem ko je na primer Turčija stopiJa ? ankarskim paktom v odnošaje z zapadnima velesilama, a Madžarska je vsmerjaJc svojo politiko na politiko osi Rim - Berlin. Toda tudi Turčija je s svojo rusko klavzulo vnesla v svojo zvezo važen pridržek. Na drugi strani pa sta madžarska naslonitev na os Rim - Berlin in približevanje »nevojskovanju« sledili šele po nemških zmagah na zapadu, ko so madžarski listi pohiteli označevati Madžarsko celo kot zaveznico velesil osi Rim - Berlin...
K miru na evropskem jugovzhodu je v veliki meri pripomogla okolnost, da so se dozdevne močne opozicije zapadnih velesil na tem področju izkazale kot nerealne, medtem ko je nemški vpliv izhajal iz dveh ciniteljev: tesnili gospodarskih odnošajev in odločne volje Nemčije, da se vojna ne razširi na to področje. Poleg Nemčije je stala tudi Italija, pri kateri ni niti vstop v vojno spremenil njene želje, da ostane Balkan izven vojne, ker je bil ta italijanski interes že od vsega začetka vezan na nemški uspeh v sedanji vojni. Med velesile, ki hočejo mi rna jugovzhodu, spada seveda tudi Rusija, ki je namesto zapadnih velesil žela velike uspehe na tem prostoru. To je novi položaj, ki ga na ev-ropskem jugovzhodu upoštevajo.
Seveda ne smemo pozabiti, da vojne še ni konec. Kakor smo sicer prepričani v končno zmago, se vendar naše misli vsmerjajo za sedaj predvsem na naš bližnji boj z Anglijo. Toda nova spoznanja vodijo misli jugovzhodnih evropskih držav že precej naprej: one se pečajo z vpraša-
njem bodoče nove ureditve Evrope in vloge, ki je pri tem njim odmerjena. Ze stopajo sedaj v ospredje vsa ona vprašanja, ki so bila potisnjena v ozadje, dokler je še obstojala vojna nevarnost. Bolgarska vlada si že prizadeva, da bi bili njeni interesi pri novi ureditvi Evrope zavarovani. Madžari že pišejo, da je z zasedbo Versaja po nemških četah padel ne le ves versajski sistem, temveč tudi trianonski diktat, kar seveda oživlja madžarsko re-vizionistično propagando. Tudi Rumuni se žele vključiti v novi red.
Razen zunanjepolitičnih vprašanj pa stopa tudi notranja politika jugovzhodnih držav v novo fazo. Doslej mirni jugo-vzhodiv kotiček se tako bliža spet živahnejši in zanimivejši fazi...
★
Budimpeštanski vladni organ »Pester Lloyd« takole nakazuje v uvodniku trenutni položaj Madžarske:
»V madžarski položaj v sedanjem svetovnem dogajanju ne more dvomiti noben opazovalec, ki je s pozornostjo zasledoval razvoj mo džarske politike. On je določen po onih načelih, ki se jih je Madžarska od konca svetovne vojne dalje nezmotljivo držala. Na prvem mestu med temi načeli je zvestoba onemu prijateljstvu, ki druži Madžarsko z našim rajhom, našim vojnim zaveznikom, kakor tudi z mogočno Italijo velikega prijatelja madžarskega naroda Mussolinija.«
List navaja nato s citati iz svojih člankov vse dosedanje občudovanje madžarskega naroda za akcije nemške vojske ter odklanja podtikanje, da bi se bila Madžarska dokončno odločila za politiko osi Rim - Berlin šele po poslednjih nemških uspehih v Franciji. Tu pripominja: »Ze ob začetku vojne je Madžarska izjavila, da njeno zadržanje ni nevtralnost, temveč nevojskovanje. Madžarska je torej odklonila stališče ravnodušne, na obe strani se prilizujoče nevtralnosti: ona je že vse od začetka vedela, zakaj prav za prav gre v tem velikem dvoboju in na kateri strani se vodi borba za ureditev, ki pomeni tudi za nas odstranitev zgodovinskih krivic in zla.«
m
Pogreb dr. Miliv&ja iSežmana
Včeraj dopoldne se je zbrala pred mrtvašnico na Mirogoju elita zagrebške družile, da izkaže poslednjo čast dr. Milivoju Dezmanu. Poleg podbana dr. Krbka, zagrebškega župana M. Starčeviča, prosvetnega predstojnika prof. Skornjača, pred-sednika JugosL akademije dr. Bazale so bili prisotni predstavitelji V5*h ostalih oblasti, javnih korporacij in kulturnih društev. Posebno številno so bili navzočni zdravniki, novinarji in pisatelji, ki so vsi izgubili v pokojniku svojega vzornega tovariša. Mirno lahko rečemo, da se je okrog krste dr. Dežmana zbral ves kulturni Zagreb.
Po obredih, ki jih ie opravil župnik cerkve sv. Marka msgr. dr. Rittig, je prvi spregovoril predsednik zagrebškega PEN-kluba dr. Branimir Livadič, ki se je poslovil od pokojnika v imenu književnikov. Za hrvatsko zdravništvo je govoril dr. Vladimir Cepulič, za sanatorij Brestovac, ki ga je utemeljil dr. Dežman, pa nje-gt v ravnatelj dr. Kuzma Tomašič. Oba zdravnika sU? poudarjala edinstvene zasluge. ki si jih je pridobil ta pesniško čuteči in novinarsko delujoči zdravnik za boj zoper tuberkulozo v letih, ko je bilo treba na tem polju orati ledino. Nato je govoril v imenu Društva hrvatskih književnikov njegov tajnil: Vladimir Kovačič, v imenu Novinarskega društva banovine Hrvatske pa podpredsednik Jan Tortič.
Po teh govorih se je razvil dolg sprevod na pokopališče, kjer je dobil dr. Dežman pod arkadami onkraj grobnice bratov Ra-dičev svoj poslednji dom. Tu se je v imenu ožjih tovarišev in sodelavcev poslovil od novinarskega voditelja »Tipografije« glavni urednik ->Jutarnjega lista« in književnik Josip Horvat ki je z ganljivimi besedami še enkrat plastično orisal pokojnikov osebni profil in njegov pomen za hrvatsko narodno življenje. S tem govorom je bila pogrebna slovesnost zaključena.
Na pogrebu je zastopal Novinarsko zvezo kraljevine Jugoslavije njen podpredsednik dr. Branko Sokolič. Liste konzorcija »Jutra« je na pogrebu zastopal Božidar Borko, ki je obenem zastopal ljubljansko novinarsko organizacijo.
Kofife-ressse v vlada
V sredo so se v okviru vlade vršile živahne ministrske konference. Dopoldne je bil predsednik vlade sprejet pri knezu namestniku v avdienci, popoldne pa je imel daljši sestanek z dr. Mačkom. Dr. Maček je imel sestanke s finančnim ministrom dr. Šutejem in z ministrom dr Konstantinovi-čem. Razpravljali so že tudi o pripravah za nove proračunske dvrnajstine. Zvečer se je dr Maček vrnil v Zagreb.
Obnova naših sFi^lomatskih stika v z Rusijo
Po dosedanjih obvestilih odpotuje naš novi poslanik v Moskvi dr. Milan Gavrilovič v nedeljo zvečer preko Bukarešte na svoje mesto. Z njim potuje tudi celokupno osebje novega poslaništva ki ga bodo sestavljali en svetnik dva tajnika ter nekaj arhivskih in pisarniških uradnikov Za svetnika našega moskovskega poslaništva je imenovan svetnik zunanjega ministrstva Vladi-slav Matkovič, ki jc bil član naše gospodarske delegacije v Moskvi.
Kdo bo novi še£ zemS^erač&iške stranke
Z imenovanjem dr. Milana Gavrilovica za poslanika v Moskvi je postalo kakor smo že včeraj zabeležili aktualno vprašanje, kdo bo bodoči šef zemljoradniške stranke. Ožji glavni odbor stranke je sklical za nedeljo dopoldne sejo širšega glavnega odbora, na katero so pozvani tudi senatorji, bivši na-
rodni poslanci Ln drugi prvaki stranke. Ka-
I koir se zatrjuje stranka ne bo izvolila no-! vega predsednika, temveč bo postavila dr. Gavriloviču kot šefu stranke namestnika, ki bo vodil stranko dokler se bo dr. Gavrilovič nahajal v inozemstvu. Najbrž bo Jo senator ar. Tupanjanin.
med južnimi Slovani
Predsednik HSS dr. Maček je dopisniku sofijske »Zarje« razložil svoje mišljenje o razmerah in o usodi južnih Slovanov. »Slovani sploh in južni Slovani še posebej so — je dejal dr. Maček — izključno kmečki narod. Kmečki narodi pa niso nikdar bojeviti. Oni se držijo načela: tujega ne zahtevamo, svojega ne damo. To velja tudi za južne Slovane, med katerimi so gotovi spori in razlike. Jaz verjamem, da te spore lahko rešimo sami med seboj. Mi urejujemo odnošaje med Hrvati in Srbi na kmečkih temeljih ter želimo in verujemo, da se bodo na teh temeljih uredili tudi odnošajl med Srbi in Bolgari. To je zaenkrat vse, kar vam morem reči.«
Hrvatske proslave
Na Hrvatskem se te dneve vršijo velike proslave. Na dan sv. Janeza Krstnika ie praznoval svoj god ban dr šubašič. Zagrebška filharmonija, gledališki zbor in organizacije HSS so mu pred bansko palačo priredili koncert in listi so proslavljali god brvatskeea bana ter mu izražali vdanost hrvatskega naroda.
Rojstni dan predsednika HSS in narodnega voditelja dr. Mačka se bo proslavljal prihodnji mesec dva dni. V Zagrebu je ustanovljen slavnostni odbor, ki pripravlja obširen program za svečanosti v hrvatski prestolnici in po ostalih hrvatskih krajih. Tudi v vseh srezih so organizirani posebni odbori, ki bodo izvedli proslavo.
Konec tega meseca, na praznik sv. Petra in Pavla pa se vršijo po Hrvatskem svečanosti v spomin 13001etnice pokristjan-jenja Hrvatov. Te svečanosti imajo predvsem cerkveni okvir, vendar sodelujejo pri njihovi organizaciji tudi posvetna društva. Središče proslav bodo zlasti vse one cerkve, ki so posvečene sv. Petru.
©*! bess$ k dejanjem
List znanega beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Iliča. »Napred«. razpravlja o nedavni izjavi predsednika vlade gosp. Cvetkoviča. podani na skupščini Jugorasa v Beogradu. Na tei skupščini se ie gosp. Cvetkovič kot predsednik Jugorasa izjavil
proti kapitalističnemu družabnemu redu.
zahteval pravičnejšo razdelitev dobrin in socialno nivelizacijo v vsakem pogledu. »Napred« podčrtava, da bi na osnovi te izjave bilo sklepati, da vodilne osebnosti današnjega političnega življenja kažejo iz-vestna ekonomska in sccialna naziranja. ki se zelo razlikujejo od dosedanisaa kapitalističnega gospodarskega in socialnega reda. Izjava S. Cvetkoviča ie sigurno v skladu s splošnimi potrebami naroda in splošnim občutkom današnjih generacij, toda veliko vprašanje ie kako velika ie praktična razdalja med teoretičnim socialističnim stališčem gosp. Cvetkoviča in konkretno državno socialno po'iti ko na katero ima g. Cvetkovič do svoiem položaju pomemben vpliv. Očividno se niti današnie stanje našega socialn3ga zako-nodavstva, niti vprašanie industrijskih zaslužkov, niti obremenitev kaoitala v gospodarskem in socialnem živlieniu še ne krijejo z mislimi, izraženimi v govoru g. Cvetkoviča.
To dejstvo — zaključuje »Napred < — ne zmanjšuje važnosti Cvetkovičeve izjave. nasprotno, ono le dokazuje, da se mora državna 9ocialna politika usmeriti v nov pravec. Logično izhaia iz govora gosn Cvetkoviča. da se ie treba takoi lotiti teh refom in to popolnoma iskreno.
še ena nevarnost
Glasilo dekana Skerbca ima v teh težkih dneh še posebne skrbi. Po deželi so baje zopet pričeli strašiti adventisti. ki se skušajo vtihotapiti v naše vasi. Go-pod dekan pravi o tem:
»Dobro je. da so l judi e na toliko splošno poučeni, da znajo ločiti resnico od zmote. Vedo, da so že same po sebi prepovedane knjige in slike, ki nasprotujejo katoliški veri ali naravnosti, pa tudi od nekatoličanov prirejene izdaje sv. asma. Kazni izobčenja zapade, kdor bi izdajal odpadniške, krivoverske ali razkolniške knjige, ali pa jih vedoma brez dovoljenja hranil in čital. Adventistične zmote o sv. pismu moreio biti nevarne in škodliive zlasti ljudem, ki se že itak odtegujejo cerkvenemu življenju in so zato močno nevedni v resnicah svete vere.«
Za negovanje kulturnih
stikov z Rusijo
•
Zagrebški listi poročajo: Skupina javnih delavcev z raznih področij ie dala pobudo za ustanovitev društva prijateljev Sovjetske Rusije v banovini Hrvatski. To društvo naj bi imelo podobne naloge kakor druga društva ki pospešujejo kulturne stike z drugimi narodi. Glede na aktualnost take organizacije v sedaniih časih, ie poseben pripravljalni odbor že pripravil načrte pravil novega društva, ki bodo v najkrajšem času predložena oblastem, da jih odobre.
Ulični napisi v Pragi
Po sklepu protektoratne vlade je Praga prošli teden dobila nove ulične napise, ki bodo po uradnih ugotovitvah v skladu s sedanjim političnim položajem ter ne bodo v ničemer več spominjali na preteklih dvajset let. Napisi so nemško-češki. Na prvem mestu je nemški napis v gotici, na drugem češki v lat. niči. Pred vsemi drugimi so bili odstranjeni ulični napisi, ki spominjajo na borbo češkoslovaških legij v dobi svetovne vojne kakor: Verdunska, Pariška, Arraska, Chalonska ulica itd., dalje one, ki spominjajo na ruska bojišča pri Zborovu in pri Bahmaču, izginili pa so tudi nazivi po Hoovverju, Washing-tonu, Legerju in Masaryku. Namesto njih so v Pragi sedaj ulice: Monakovska, No-rimberška. Berlinska, Pruska, Vogeška, ulica Vzhodne marke, Ardenska, dalje Bliicher jeva, po starem maršalu Bliicher ju iz Napoleonovih vojn itd. Ulice so dobili tudi Rihard Wagner, Friderik Veliki, Bis-marek, baron von Stein in Andrej Hofer.
Sprememba se je najprej izvršila v notranjem mestu, nakar se bo postopoma razširila na vse strani do predmestij.
Iz Cella
e— Akcijski odbor za rešitev Aškerčeve
domačije v Ljubljani je posila! podpisanemu poverjenistvu dopis, v katerem se iskreno zahvaljuje za sodelovanje pri tej akciji članom poverjeništva. nabirelkam in darovalcem prispevko spripombo, da so vsi sodelavci in darovalci s ccljskega področja vknjiženi v Aškerčevi spominski knjigi pod št. 23-24-a in da denarna zbirka iz Celja relativno ena največjih. Celjsko po-verjeništvo je v prvi vrsti s pomočjo marljivih narodnih dam nabralo skupaj 9.513 din in je po odbitku minimalnih stroškov 191.50 din poslalo akcijskemu odboru v Ljubljano znesek 9.321.50 din. Poverjeni-štvo sc iskreno zahvaljuje vsem sodelavcem in darovalcem, ki so pripomogli k dosegi tako lepe zbirke, s katero se jc Celje uvrstilo v prve vrste onih, ki so znali prav ccniti započeto plemenito akcijo in ki so s tem pokazali svojo veliko narodno zavest in hvaležnost našemu velikemu pesniku Antonu Aškercu — Za celjsko poverjeni-štvo: dr. Jože Bavdek.
Prlmarij dr. STE2NFELSER
NE ORDINIRA DO 11. JULIJA
Zbor rezervnih oficirjev v Ribnici
V	torek zvečer je bil v Oficirskem domu v Ribnici zbor rezervnih oficirjev za kočevski in ribniški okraj. Zbora se je udeležilo tudi mnogo aktivnih oficirjev s polkovnikom Pajom na čelu. Sestanek je vodil dr. Lavrič. Glavno poročilo je imel predsednik propagandnega odbora rezervnih oficirjev za dravsko banovino rezervni kapetan dr. Vrhunec, ki je pojasnil namen udruženja in podčrtal naloge, ki se postavljajo danes rezervnim oficirjem jugoslovenske vojske.
V	zastopstvu komandanta divizije je pozdravil zbrane rezervne oficirje njegov pomočnik brigadni general Kukavičič, ki je v sijajnem, izčrpnem govoru orisal dolžnosti jugoslovenskega oficirja, zlasti v sedanjih velepomembnih časih. Soglasno je bilo sklenjeno, da se osnuje za Kočevje in Ribnico posebno poverjeništvo ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev ter je bil za predsednika izvoljen dr. Lavrič. Po končanem zborovanju se je vršil v Oficirskem domu družabni večer, ki je združil v iskrenem tovarištvu rezervne in aktivne oficirje.
Sodna razprava proti Jankoletu
Ljubljana, 26. junija
Tretji dan sodne razprave je izpolnilo še zmerom zasliševanje prič, bili pa so zaslišani tudi nekateri izvedenci. Tako sodniki kakor tožilec in branilec so se docela poglobili v obsežno gradivo obtožnice in se je danes razvijala razprava dosti bolj živahno. Obtoženi Jankole je pri svojem zagovoru neutrudljivo prožen. Na mizi pred seboj ima razloženih vse polno aktov, zapisnikov, bilančnih knjig. Ponovno sega pričam v besedo, stavlja vprašanja in se obrača na sodnike, ter zavrača posamezne očitke obtožnice, odnosno obremenitve izpo vedi prič. Osrednja nit Jankoletovega zagovora je ta, da bi dokazal svojo resno voljo sanirati banko in pošteno poravnati vse dolgove. Sodišču je predložil tudi podrobno izdelani načrt za sanacijo z obširno pismeno razlago.
O možnosti oziroma verjetnosti takšne sanacije se je razpravljalo ves dan. Nekatere priče, med n,jimi odvetnika dr. Ska-berne in dr. Knaflič, niso izključevali možnost, da Jankole ne bi poizkušal banko sanirati in tudi za omenjeno inozemsko finančno skupino je biio že od več strani
poudarjeno, da je v resnici hotela pri nas plasirati svoj kapital. Za takšno transakcijo bi potrebovala pri nas tako zvani delniški plašč, to je človeka, ki naj bi jo zastopal. O tem plašču in sploh o celotni proceduri takšnega finančnega prenosa iz tujine k nam je bil med drugimi izvedenci podrobneje zaslišan tudi industrijalec Zdenko Knez. Moral bi biti zaslišan tudi dr. čok, pa je med razpravo prišla brzojavka, da dr. čok ne more pričevati, ker se mudi v inozemstvu.
Državni tožilec Branko Goslar je predlagal, da naj se zasliši izvedenec v bančni stroki o tem, če hi se sploh mogla najti kakšna finančna skupina, ki bi bila pripravljena reševati deficitno družbo, kakršna je bila takrat Slovenska banka. Predsednik senata je na to pristal ln bo zaslišan o tem ravnatelj Jugobanke. Obtoženec se je po zagovorniku protivil, da bi se izjavljal poklicani izvedenec konkretno, v koliko bi bil načrt izvedljiv, ni pa ugovarjaj, da se izjavi na splošno. Tekom dneva je bilo o možnosti takšne sanacije zaslišanih še več bančnih strokovnjakov.
Sodba bo izrečena predvidoma jutri.
e— Glavna turistična sezona se pričenja sedaj v naših planinskih predelih. V Savinjskih Alpah so sedaj oskrbovane že vse planinske koče, pripravljene za sprejem mnogoštevilnih posetnikov. Logarska dolina ima kot izhodišče mnogih planinskih tur ugodne avtobusne zveze s Celjem in Ljubljano. Za planince, ki se izkažejo z legitimacijo, velja pri vožnji z avtobusi 25-odstoten popust. Ugodnosti so deležni planinci tudi v planinskih kočah. Vse koče, n. pr. Piskernikovo zavetišče in Aleksandrov dom v Logarski dolini, Frischau-fov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Korošici, Mozirska in Celjska koča, nudijo posetnikom tudi priložnost za daljše bivanje. Za nedeljske Izlete v Savinjsko dolino in okoliška pogorja je ugodna uporaba izletniškega vlaka, ki vozi iz Celja ob 4.44 in na povratku prihaja v Celje ob 21.45. Zjutraj in zvečer ima ta vlak v Šmartnem ob Paki tudi zvezo s poštnim avtobusom preko Mozirja v Logarsko dolino. Zveza je prikladna za obisk Mozir-ske koče na Golteh. Izletniški vlak omogoča tudi ugodno zvezo z železniškima postajama Mislinjem in Dovžami kot izletniškima izhodiščema na zapadno Pohorje.
e— Nacionalni amaterski šahovski turnir v Celju. Dne 11. avgusta se bo začel v Celju 17. nacionalni amaterski šahov ki turnir Jugoslavije, ki bo trajal okreg 20 dni. To veliko šahovsko prireditev bo organiziral Celjski šahovski klub ob svoji dvajsetletnici.
e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in celjski srez bo v torek 2. juHja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se sestane v četrtek 4. julija ob 1617 v gostilni pri Robleku v Salcu. V piimeru zadostnega števila udeležencev bo tov. Vrečer govoril o kulturni zgodovini trga 2alca.
e— Na narodni šoli v I.ašKem bo v petek 28. in soboto 29. t. m. razstava ženskih ročnih deL Med drugim bodo razstavljeni tudi volneni izdelki za vojake.
e— Dve žr^vl naj>adaicev. v črešnjl-cah pri Konjicah so fantje v nedeljo s koli napadli dninarja Antona Stebleta iz iste vasi in ga hudo poškodovali po glavi, rokah in životu. V ponedeljek je neki fant zagnal kamen v 19-letnega dminarjevega sina Ernesta Fovaleja iz Bodreža pri Grobelnem in mu težko poškodoval koleno. Oba poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Nesreča pri delu. V torek je jamski voziček pri delu stisnil 19-letnega rudarja Vincenca Fuhrerja iz Rogaške Slatine in mu hudo poškodoval desno nogo v gležnju. Fuhrerja so prepeljali v bolnišnico.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v soboto 29. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti, v nedeljo 30. t. m. pa zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici.
Iz Mad&sra
a— Pregled uniforme in vojne opreme rezervnih častnikov bo 9. in 10. avgusta ob 10. v Gambrinovi dvorani. Vsi v Mariboru bivajoči rezervni častniki in vojaški uradniki se morajo osebno javiti predsedniku naborne komisije. Pregledana bo uniforma, ki so jo dobili rez. oficirji od države, in pa vojna oprema, ki si jo morajo nabaviti sami po spisku, ki so ga prejeli. Rez. oficirji, ki pripadajo po pristojnosti mariborskemu vojnemu okrožju, pridejo k pregledu uniforme z uniformo in vojno opremo 9. avgusta, rez. oficirji in voj. uradniki ostalih vojnih okrožij pa 10. avgusta.
a— Redni nabori za mesto Maribor bodo 5.. 6., 7. in 10 avgusta v Gambrinovi dvorani, vsakokrat ob sedmih zjutraj.
a— Abrahamovo Na svoja krepka in čvrsta ramena si je naložil peti »križ« ugledni tezenski pekovski mojster in posestnik g. Hinko Čelan. Slavi jenec. ki marljivo deluje v naprednih vrstah, se je 1918 med prvimi odzval pozivu generala Maistra. Vrlemu slavljencu želimo tudi v nadaljnjih desetletjih obilo sreče!
MOŠKO PERILO PO MERI — izdeluje
ceneno in hitro IVAN BABIČ, Maribor, Gosposka ul. 24
a— šahovske novice. Ob priliki predsnoč-njega V. kola šahovskega tekmovanja ŠK »Vidmarja« so bili doseženi sledeči rezultati: čertalič : Peče 1:0, Kuster : Lukeš jun. 1:0, Kukovec : Senekovič 1:0, Sonan : Hvalič 1:0, Gerželj : Ketiš 1:0, Lukeš sen. in Marvin sta remizirala. Odigrani sta bili tudi prekinjeni partiji: Kuster in Peče sta dobila proti Ketišu. Stanje po V. kolu je sedaj sledeče: Kuster 5, Gerželj 4 in pol, Kukovec 3 (1), Peče in Sonan 3. Prihodnje kolo bo v četrtek.
a— Mladina tekmuje. Ob priliki telovadnega dne, ki ga je priredil naraščajski odsek tezenskega Sokolskega društva, so se pokazali lepi uspehi tezenskih naraščaj-nikov, ki so skupno s pobreškimi naraščaj-niki tekmovali v peteroboju, ženski naraščaj pa v troboju. Pri moškem narašCaju si je priboril prvo mesto Bajec (Tezno), pri ženskem naraščaiu pa žoharjeva (Po-brežje), druga je D. Betriani (Tezno). Tudi pri balkanski štafeti in pri odbojki je zmagal tezenski naraščaj. Jeseni bo ponovna tekma na pobreškem sokolskem te-lovadišču.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OLZD in njihovim svojcem ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v soboto 29. t. m dr. Ivan Turin, Maribor, Linhartova ulica 12, v nedeljo 30. t. m pa dr. Alfonz \Vankmiilicr, Frančiškanska ulica 8-111.
a— Tudi tatv»ne v znamenju časa. V
zadnjem času v našem mestu spet množijo tatvine medeninastih kljuk, ki jih skušajo tatinski zlikovci vnovčiti po ceni, ki v današnjih časih ni neznatna. V noči na sredo so sneli medeninaste kljuke z vrat na Koroški cesti 64 in v Pristaniški 8. Policija vneto poizveduje za svojevrstnimi specialisti.
Mestna hranilnica v Mariboru, Spodnje-štajerska posojilnica in Mariborski kreditni zavod v Mariboru na Vidov dan t. j. v ptek 26. t. m. ne uradujejo.
a— Z mesarskem nožem nad ženo. 31-ktni Vinko Duh iz Metave je 23 marca t. I. navalil z mesarskim nožem na svojo ženo Marijo in jo težko poškodoval. Včeraj dopoldne pa jc njegova žena ob priliki kazenske razprave milo prosila sodnike, naj prizanesejo njenemu možu Mali kazenski senat jc obsodil Vinka Duha na 20 dni strogega zapora.
a— .Vero vodstvo Mestne hranilnice. Predsnočnjim je bila prva seja novoizvoljenega upravnega in nadzornega odbora Mestne hrani'n;ce, ki sta ji prisostvovala tudi župan dr. Juvar. in sreski načelnik dr. Šiška. Upravni odbor se je kostituiral sledeče: predsednik F Hrastclj, podpredsednik V. Grčar. V ožjem odboru za vodstvo poslov Mestne hranilnice so poleg predsednika in podpredsednika gg. dr. Lipold, Stabej in Sabotv Za predsednika nadzornega odbora jc bil izvoljen inž. Urbanija, za podpredsednika upravnik pošte Maribor II Martin Šetinc.
a— V starokatoliški cerkvi bo na Vidovo ob 9. uri dopoldne sv maša zadušnica za narodne žrtve Na Petrovo in Pavlovo ne bo službe božje v Mariboru, ker bo ista v Ptuju v Narodnem domu s pričetkom ob 9. V nedeljo 30 t. m. pa bo spet redna služba božja v Mariboru
S © K © L
Sokolsko društvo Novo mesto priredi drevi ob 20. uri v Sokolskem domu proslavo Vidovega dne z govorom in koncertom pomnoženega sokolskega orkestra z izbranim programom pod taktirko br. Sorga Engelberta. Proslaviti hočemo jenake. ki so padli za svobočo Jugoslavije, katerih carstvo je in ostane pravica in svoboda. Pridite!
Javna telovadba z delno otvoritvijo Sokolskega doma kralja Aleksandra I. Zedi-nitel,ja v Trnovem bo to soboto, 29. junija, ob 15.30 uri. Po sporedu bo velika narodna zabava. Sokol II. bo za dobra okrepčila poskrbel tako, da bodo posetniki zadovoljni. Prebitek se bo uporabil za dodelavo čo-ma. ki je na jugovzhodu Ljubljane tako silno potreben. Vsi ste najlepše vabljeni, zato rezervirajte ta dan za Sokola II. (—)
Iz življenja m želeli
lz Krškega
k— Sokolsko društvo v Krškem ima
vidovdansko proslavo na večer pred Vidovim dnem to*no ob pol 21. uri. Pozivamo vse pripadnike Sokola, da se proslave udeleže.
k— Udruženje rezervnih °ficirjev, pododbor v Celju, bo v kratkem ustanovil v Krškem sekcijo, zato naj se rezervni oficirji čimprej prijavijo.
k— Ropajicfo tujskoprometnega društva v Krškem so odprli 12. t. m.
OPERA
Četrtek, 27.: Carmcn. Red četrtek. Petek, 28.: Lucija Lammermoorska. Izven. Debut koloraturke šlehanove in gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Globoko znižane cene od 2-i din navzdol. (Zaključek operne sezone).
Drevi se bo zadnjič v tej sezoni uprizorila velika štlridcjanska Blzetova opera »C a r m e n «, ki sodi med najbolj znana francoska odrska dela. V naši uprizoritvi je žela letos izreden uspeh zavoljo skrbne glasbene priprave kapelnika dr. švare, odlične režije C. Debevca in najboljše zasedbe s Kogojevo, Franclom, Jankom, Ribičevo, Polajnar je vo. Poliče vo, Lupšom, Anžlovarjem, M. in B. Sancinom v posameznih partijah. Enako dobro je rešil svojo nalogo tudi zbor pod vodstvom zborovodje Simonitija, dočim je za novo okusno inscenacijo poskrbel inž. arh. Franz, lepe, nove kostume pa je izdelala gledališka kro-jačnica pod vodstvom g. Remškarja in ge. Staničeve. Tako po zanimanju občinstva kakor po soglasni sodbi strokovne kritike, smemo šteti»C a r m e n« med najuspe-lejše predstave letošnjega repertoarja. Predstava velja za abonente reda četrtek.
I
Četrtek, 27. junija
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15. Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisan drobiž (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski spored slovenskih skladateljev (radijski orkester).
—	14: Poročila. — 18: Šramel »Skrjanček«.
—	18.40: Slovenščina za Slovence. — 19: Napovedi in poročil? — 19.20: Nacionalna ura. — 1940: Objave. — 19.50: Deset minut zabave — 20: Koncert opernega baritonista g. Borisa Popova. — 20.45: Rcprodu-ciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester.
Beograd 14.20: Jazz-glasba na mrglah (plošče). 18.30: Koncert radijskega orkestra. — 19.40: Tamburaški radijski orkester — 21: Zbadljivke. — 22: Piesna glasba. — Zagreb 17.15: Koncert radijskega orkestra. — 20: Koncert Nade Serdozeve (sopran). — 20.30: Prenos koncerta mestne glasbene šole iz Osijeka. — Sofija 13 30: Glasba za ples in razvedrilo. — 18.45 Mali radijski orkester.
—	20: Vokalni koncert. — 21: Zboisko petje. — 22: Plesna glasba. — Praga 21.20: Simfonična dela čepkih skladateljev. — 22.00: Orkester in solisti (popularna dela čeških skladateljev). — London program ni prispel. — Pariz program ni prispel. — Rim 17.15: Plesna glasba — Berlin program ni prisped.
HALI OGLASI
OGLASOM
GENE MALIM
Po 60 par a besedo, Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 8«— sa ftlfro ali dajan}« naslovov plačajo oni, ki Iščejo
slnžb. Najmanj« uteseb ca enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopis'.
in ženitve ne zaračunajo po Din 2— sa vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din sa ftlfro ali dajanje
naslovov. Najmanjši snesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.__
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din ft.— a žlfro ali dajanje naslovov. Najmanjši----"	*
objavo oglasa Dhi f*-
Službo dobi
Beseda 1 din, davek din; za šifro ali dajanje naslova t din. NajmanjSi znesek 17 din.
Pisarniška moč
starejša, z večletno prakso zmožna slovenske in nemške korespondence ter knjigovodstva, dobi mesto na deželi. Navesti vse dosedanje službe. V poštev pridejo tudi absolventke dveletne trgovske šole z odličnim uspehom. Nastop takoj, plača po dogovoru. Ponudbe na Aloma Com-pany d. z o. z., Ljubljana, Čopova ul. 1 prvi vhod.
16320-1
Ključavničarji
dobijo zaposlenie pri tvrdki Varšek, Domžale.
16315-1
Damsko frizerko
ali frizerja, prvovrstno moč potrebujem. Nastop službe takoj. Začetna plača 1000 din. Ponudbe poslati na naslov Salon Herbst, Kočevje.	16344-1
Pouk
beseda t din, davek 5 din. a šifro tli daianie naslova 1 dia Naimaniši znesek 17 din.
Strojepisni pouk
(za časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. julija. šolnina najnižja. Največja stroie-pisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15 telef. 48-43.	16290-4
Visokošolec
uspešno pripravlja za popravne izpite iz vseh real-nogimnazijskih predmetov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16362-4
Pohištva
Beseda 1 din, davek 3 din: za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Beseda 1 din. davek 3 din. mm iifre ali dajanje naslova S dia. Najmaniii znesek 17 din._
Izredna prilika!
Več koles (damskih in moških) tudi športnih, najfinejša italijanska, skoto Zi. vsako ceno naprodaj. Sv. Petra cesta 85. dvorišče.
16377-11
Avto, moto
Beseda ' din davek 5 din. za šifre ali daianie naslova * din. Naimsniš znesek 17 din
Fotograf
retušer, leica operater, ko-pist, dobi takoj mesto pri Foto Pelikan. Rogaška Slatina.	16343-1
Krojaškega
pomočnika
za velike in male kose, sprejme takoj: Adlešič Peter, krojač, Trbovlje.
16347-1
Za Slov. gorice
potrebujemo viničarsko družino z najmanj 4 delovnimi rnočmi. Prejemki znašajo po viničarski pogodbi: 200 oin mesečno v gotovini za viničarska dela, prosto stanovanje, mes. 1 zl. m drv, 30 1 sadjevca ter de-putatno zemljišče v izmeri 1 in pol ha in odpadajoča dnina. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj je poslati na oglasni odd. Jutra pod »Graščina«.
16349-1
Pcrfektno
gospodično
iščem za francoske ure in konverzacijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Perfektna v francoščini«.
16366-1
Mehanike
in ključavničarje sprejmemo takoj. Delavnica, Sv. Petra cesta 85.
16376-1
Mlajšo frizerko
perfektno v vodni ondula-ciji, sprejmem za sezono v Ko-Op hotel Martuljek. — Predstaviti se in pogoje daje Rožič, Celovška 79. Ljubljana.
16391-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega, sprejme takoj frizer, šmartinska cesta 18.
16409-1
Prodam
Besed- 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniii znesek 17 din.
Stavben les
za zaklonišča, trame in deske ima naprodaj po najnižjih cenah I. Oražem, Moste.	16319-6
Koža belega
medveda
izreden komad poceni naprodaj. Dorotheum — Miklošičeva 12. 15238-6
Zaradi selitve
ugodno prodam kompletno kopalnico, salonsko garnituro, omare, statve za preproge itd. Vprašati Kobler, Miklošičeva cesta 22/111. od 11. do 14. ure.
16054-6
Umetnostna obrt
(igrače	in slično) išče
mlajšega	vpeljanega potnika
Ponudbe	na Horvat Milan, Šoštanj. 16345-5
Otomane
poceni naprodaj — PUC DANILO, Slomškova 9, Telefon št. 35-71.
16354-6
Dragocenosti
Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniii znesek 17 din.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne - julevir Ljubljana, Wolfova ulica
Pohištvo
novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. — Ivan Mathian, Ljubljana, Tyrševa cesta 12.
19-12
Samsko spalnico
in kuhinjo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16316-12
Radi selitve prodam
spalnico iz trdega lesa, 2 lestenca, modroce. blazine, karnise moške, ženske čevlje, močne škafe, lesene posode z ročajem za rastlin:, vrtno orodje, bele vrtne palice, police za sadje, tulpe, narcise, moderne stopn.ee za kopalni bazen eiv.. Ogled od 2.—6., Ko-cenova ul. 6fL
16410-12
Kupim
Beseda 1 dia. davek J din. a šifro ali dajanje naslova t din. Najmaniii znesek 17 dia.
Otroški voziček
omaro za obleko in železen štedilnik kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačnik«.
16370-7
Skoro nov avto
limuzina znamke Opel Ka-pitaen, je takoj naprodaj. Tvornica A. Jarc, Maribor, Košaki.	16301-10
Kupimo
rabljena motorna kolesa in avtomobile. Strojna delavnica, Ljubljana, Sv. Petra cesta 85.
16378-10
Bencin
je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati Vaš avto na pogon z ogljem. Strojna specialna delavnica za generatorje, Ljubljana, Sv. Petra cesta 85.
16375-10
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniii znesek 17 din.
Kapital
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Hranilne knjižice vrednostne papirje
najugodneje prodate pri Bančno Kom. Zavoda, Maribor, Aleksandrova 40
134 16
V najem
Beseda 1 Jin. davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 3	Najmanjši znesek
17 din.
Natakarica
želi prevzeti vinotoč, buffet ali manjšo gostilno v najem, točna in takojšnja plačnica. Sposobna za obrat Dolajš Marija, Jurčičev trg 3/III., Ljubljana.
16384-17
215 oralov
prvovrstne obdelane ln posejane zemlje v enem kosu z gospodarskimi po slopjl vred Je v neposredni bližini Osijeka naprodaj- Cena 9500 din po oralu. Vse informacije daje Josip Galovac začasno v zdravilišču Slatina Radenci.
15990-20
Sobo odda
fteteda l din, davek i din, ca šifro ali daianje naslova 5 din Najmaniii aaeact 17 din.
Opremljeno sobo
!epo, zračno, blizu Zvezde oddam 1. julija samo stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16352-23
Besed« i dia, davek 3 dia, za ii*.t<. aJb daianie naslova 3 dia Naimamii 17 dia.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom. 2račno 2 1 ali 2 posteljama, oddam poceni blizu tramvaja. Šiška, Cernetova 31/1. nad., vrata 3. Istotam sprejmem postrežnico.
16381-23
Opremljeno sobo
oddam v centru takoj. Poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16373-23
Stružnico
IVO 180 X 1500 mm vodilnim in vlačnim vrete-nom od špediterskega skladišča. prodam. — Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13.
16407-29
Kovinska
industrija pozor!
Stiskalnico na vreteno (Spin delpresse) 45 mm vreteno novo, takoj poceni proda Ludvik Ileršič, Ljubljana.
16405-29
OGLASE
za sobotno številko »Jutra« — nedeljsko »Jutro« zaradi dvojnega praznika ne bo izšlo — sprejemamo še danes in jutri.
Opremljeno sobo
svetlo, z dvema posteljama oddam za 1. julij. Mestni trg 20, I. nadstr.
15925-23
Novo hišo
donosno prodam za 660.000 din ter kupim do 150.000 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hipoteka«.
16132-20
Stanovanje
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 3 din. Naimaniši znesek 17 din.
Stanovanje
trisobno, oddam v vili za din 900. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16274-21
Dvosob. stanovanje
v Šiški oddam. Informacije da Turk, Gledališka 7.
16383-21
Dvosob. stanovanje
konfortno Na jami št. 8 v šiški nasproti policije se odda takoj. Najemnina 650 dinarjev	16412-21
Živali
beseda I din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Bela angor. mačka
je utekla z Ižanske ceste, mesarija Dolinšek, Sliši na ime Peter. Najditelj naj javi na gornji naslov.
16389-27
Za WEEKEND
kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. v popravilo vzamemo tudi stare odeje.
		
		Mrf-':--
ZAHVALA
Vsem, ki so cam ob težki izgubi naše ljubljene mame, stare mame,
tašče in tete, gospe
EISINGER FRANJE
izrazili svoje sožalje, vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in vsem darovalcem vencev in cvetja, se iskreno zahvaljujemo.
Maša zadušnica bo darovana v frančiškanski cerkvi v petek, dne 5. julija 1940. ob pol 7. uri.
ŽALUJOČI OSTALI
Sobe išče
beseda 30 pas. davek 3 din. cer 3 din za šifro ali dajanje naslova — Najmaniii znesek dni IS.
Sobo
s posebnim vhodom, po možnosti s kopalnico, v centru ali bližini bolnice, iščem za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Čedna soba«.
16358-23a
Informacije
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 3 din. Naimaniši znesek 17 din.
Preklic
Nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena Terezija in hčerka Alojzija. — Alojz Maček, Škofja Loka.
16351-31
Glasbila
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din.
Klavir
v najboljšem stanju, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16390-26
Pridelki
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Fižol
od din 3.50 dalje SEVER & KOMP., Ljubljana.
16353-33
SPO
Državno prvenstvo v sabljanju
V soboto in nedeljo se bodo v Trgovskem domu pomerili
najboljši borci Jugoslavije
29. in 30. tega mesca bo v Ljubljani v Trgovskem domu pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena že najavljeni turnir za prvenstvo Jugoslavije. SK Ilirija, ki ji je jugoslovanska sabljaška zveza poverila organizacijo, je morala prvenstvo, ki bi moralo biti že pretekli mesec, odpovedati predvsem zaradi vpoklica najboljših tekmovalcev. Iz istega razloga sedanje prvenstvo ne bo imeio običajnega obsega, zlasti glede nastopa našega domačega kluba. SK Ilirija bo poslala v borbo večinoma mlajše tekmovalce, dame in juniorje, ki jim bo ta turnir prvi. Zato pa bo konkurenca drugih klubov v državi tem večja. Do sedaj so prijavili svojo udeležbo poleg domačega moštva še: Makabi in Zamak iz Zagreba, Hakoah iz Subotice in Sombor-sko sportsko udruženje s svojimi najboljšimi tekmovalci. Med temi so tudi bivši olimpijski in državni zastopniki tako Tre-tinjak Branko in Krešo, dr. Pintarič, Ra-dovič, Ladanyi i. t. d. Zaradi tega se nam obeta zanimiva borba za prvenstvo v posameznih orožjih, posebno v senjorskih disciplinah, kjer pa Ilirija iz omenjenega vzroka ne bo mogla priti do položaja, ki si ga je vedno priborila v zadnjih letih. Juniorske discipline bodo glede na veliko število prijav prava revija našega športnega naraščaja. Vemo, da se bo tu ljubljanska šola uveljavila kakor običajno. Upamo, da bo ljubljansko občinstvo obiskalo to tekmovanje, ki je v Ljubljani tako red-
ko. Organizatorji so se odločili, da širšo javnost seznanijo s sabljanjem in zato bo vstop na tekmovanje prost. V Jugoslaviji je sabljanje doseglo tako stopnjo, da moremo njene tekmovalce uvrstiti med najboljše na Balkanu. Na številnih mednarodnih in tudi srednjeevropskih nastopih so bile barve našo države dostojno zastopane. Posebno pa zaslužijo podpore svojega občinstva ljubljanski tekmovalci, ki so že večkrat pokazali s tihim in vztrajnim delom, da je šola SK Ilirije pod vodstvom g. podpolkovnika Cvetka najboljša v državi. Sabljaški šport ne pozna bučnih manifestacij ampak le resno in zagrizeno borbo za čast barv posameznih klubov.
Letošnje prvenstvo nima samo pomena športne prireditve, glede na prilike, v katerih se vrši ima tudi izrazito nacionalno in narodno obrambno obeležje. Geslo mu je: Čuvajmo Jugoslavijo.
Spored tekmovanja Sobota, 29. junija: ob 9. floret gospodje juniorji, ob 11. sabl ja gospod ie juniorji, ob 15. floret dame naraščaj, ob 15.30 floret dame juniorke, 17.30 floret dame seniorke. Nedelja 30. junija: ob 9. floret gospodje seniorji, 10.30, meč gospodje juniorji, ob 11. meč gospodje seniorji. ob 15. sablja gospodje seniorji. Objava rezultatov in razdelitev nagrad.
Beseda 1 dia. davek 9 dia. zs lifro tli dajanje naslova 3 dia. Najmaniii znesek 17 dia.
Dopisi
Vsaka Beseda 2 din: davek 3 din. Za daianie naslova 3 dia Naimanji< znesek 20 dia.
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
h Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Od Vaa
Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo sato Jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
Pralnica — SvedoHkaloia
Tovariša za planine
iščem. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Višave«.
16342-24
SREBRO, DRAGE KAMNE Ul vsakovrstno
ZLATO
kupuje
oo najvišjih cenar •JOS. EBERLE,
Ljubljana, ryrševa c
nalara hotela »Slon«
Mars—Kranj
V nedeljo se bo po velikem presledku nadaljevalo nogometno tekmovanje za Slovenski pokal. Mars je lani tudi v tem tekmovanju zavzel vodilno mesto med prvorazrednimi ljubljanskimi klubi in se bo moral sedaj srečati še z odličnimi igralci iz Kranja. Lansko srečanje se je v Kranju končalo z izdatno zmago Marsa. Zato ni čuda, da bodo Kranjčani poizkusili popraviti izločitev iz nadaljnega tekmovanja in bodo poslali na igrišče najboljšo družino s katero tudi razpolagajo. Ni treba poudarjati, da bo to nedeljsko srečanje zanimivo. Mars in Kranj sta dva stara nasprotnika, med katerima se že dolgo časa bije tih boj za boljše rezultate in dober prestiž med klubi.
Zmagovalec iz te važne tekme bo imel možnost tekmovati naprej z ligaškim moštvom in prvakom SNZ. V predtekmi ob 15.30 nastopijo juniorji Marsa proti junior-jem Svobode. Glavna tekma se prične ob 16.45 na igrišču Ljubljane.
VEČJE GOZDNO POSESTVO
Išče logarja
Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj je poslati pod »Graščina« na oglasni oddelek »Jutra«.	5288
f
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je v torek 25. t. m. preminul v Zemunu gospod
Bruno Moser
veletrgovec z vinom, predsednik zveze veletrgovcev z vinom, rezervni oficir Ltd.
v 47. letu starosti.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 27. t. m. ob 17. uri iz hiše ža!osti, Moserova ul. št. 1, na katoliško pokopališče. ZEMUN, dne 26. junija 1940.
ŽALUJOČI RODBINI
MOSER, ING. DLOUHY
Hoteli?
gostilne!
razpošiljamo vsako količino vedno sveže z mlekom pitano
perutnino
v priznani dobri kvaliteti. Veleizvoz perutnine:
J. REINHARD - Ptuj
Zahtevajte cenike!
Nogometaši se selijo
Mesec julij je termin za selitev igralcev in kakor smo izvedeli, je SNZ že dobila prve prijave igralcev, ki se bodo selili v druge klube. Zanimivo je, da je med temi več prominentnih igralcev vodilnega slovenskega kluba SK Ljubljane. Kakor ču-jemo, so se prijavili za SK Mladiko stari borec Hassl, Pišek in popularni srednji krilec Pupo. Baje pa nameravata v drug tabor tudi Puterle in Jerman, a zaenkrat še ni njunih prijav pri SNZ. Iz vsega tega sledi, da so nastala v SK Ljubljani huda trenja ne samo morda v vodstvu kluba, temveč tudi v moštvu. Kaj je pravi vzrok, da se selijo stari stebri kluba, nam ni jasno, vsekakor je pa to nov dokaz, da pri SK Ljubljani nekaj ni v redu. Igralci ki so izstopili, so se menda samo predhodno prijavili za SK Mladiko, ker menda nameravajo po prestani karenci prestopiti v SK Mars, za katerega bi pomenilo to precejšnjo pridobitev.
V nekaj vrstah
Pred dnevi je jugoslovenska plavalna zveza prejela odgovor madžarske plavalne zveze, da pristane na to, da se plavalni dvoboj v moških disciplinah vrši 8. septembra v Segedinu. Najprej je bilo to srečanje določeno za 15. avgust, ker pa je termin zavzet z ligaškimi tekmami, je naša plavalna zveza prosila Madžare, da se dvoboj preloži na september, že je kazalo, da tega srečanja ne bo, ker so Madžari nasprotovali spremembi termina, naposled so pa le pristali na 8. september. Tako bo našim plavalcem le zasigurano pomembno mednarodno srečanje, in to na koncu sezone. ko so naši plavalci običajno v najboljši formi.
Madžari so letos dosegli že prav lepe rezultate in za ilustracijo naj navedemo, da
Ali imate velike zahteve?
Ako da ...
M O S K I !
Pri spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusite hormonske pilote »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul 84 din, 100 pUul 217 din, 300 pUul 560 din. Zahtevajte sami' prave in originalne HORMO-SEKS oilale! Po pošti diskretno razpošilja
Lekarna Bahovec, Ljubljana.
Glavno skladišče: Farm. kem. la uoratorlj »VIS-VISIT« Zagreb Langov trg 3.
_Ogl. reg S. Dr. S646-x
Naročniki „ JUTRA" so zavarovani za Din lo.ooo!
KOZMETIČNI IZDELKI
vam jih lahko izpolnijo.
i »SALVA« krema v lončku ali tubi, katere ' prednost vas naglo prepriča o popolni negi Vaše lepote z ozirom na svoje izbrane, blage in žlahtne sestavine. »SALVA« krema in »SALVA« GOLD HORMON krema s svojimi specialnimi sestavinami se naglo vpijajo v pore in obnavljajo v kožnem tkivu že zamrle celice. Z nego »SALVA« kreme postane koža bolj sveža in odporna, obraz dobiva mladosten izraz in ugajajočo lepoto. tfEGETABILNA PARNA KOPEL za pranje obraza, »SALVA« SHAMPOO ter ostali izdelki Vam bodo popolnih dovršeno nego.
»SALVA« LABORATORIJ Glavno skladišče: Zagreb, Varšavska 3 Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
je na primer Korosi na 100 m dosegel 59.8, na 100 m hrbtno je Galambos plaval 1:13.8, na 200 m hrbtno Fabian 2:55.8 itd.
Ker smo že pri plavanju, velja omeniti, da bo v soboto in nedeljo v Zagrebu že prva plavalna prireditev. Gostoval bo beograjski Bob proti ZPK. Plavalne tekme bodo na Savi.
Kakor smo že javili, bo v nedeljo odigrano II. kolo za srednjeevropski pokal. Bu-kareštanski Rapid bo igral v Zagrebu proti Gradjanskemu, a madžarski prvak Ferenc-varos v Beogradu proti BSK. Za gostovanje Rapida, ki prispe v Zagreb z letalom, vlada tam veliko zanimanje, zlasti zaradi tega, ker je član Rapida tudi Vili šipoš, nekdanje znamenito levo krilo Gradjanskega Madžarski listi so mnenja, da bo Ferencva-roš najbrž zmagal, če ne v Beogradu, pa na domačih tleh gotovo tako izdatno, da je slej ko prej verjetno, da bo igral v finalu. Drugi kandidat bo najbrž zagrebški Gradjanski, tako da se bosta v finalu srečala Gradjanski in FTC.
Razpis
medklubske kolesarske krožne dirke na podutiški progi razpisuje za nedeljo 7. julija t. 1. VIII. medklubske kolesarske krožne dirke na podutiški progi s startom in ciljem pri restavraciji »Martine« Zg. šiški za prvorazredne dirkače, juniorje in turiste. Proga vodi iz Zg. šiške mimo Kosez, Podutika, Gline, Delnic, Zapuž in Dravelj spet v Zg. šiško. Krog te proge meri 8 km in ima edini hud vzpen za Podutikom. Prvorazredni dirkači prevozijo progo 8 krat (64 km), juniorji 5 krat (40 km), turisti pa 2 krat (16 km). Začetek bo ob 14.
Nagrade za prvorazredne dirkače: prvih pet praktična darila. 6. diplomo, 7. kolajno. — Juniorji: prvih pet praktična darila, 6. diplomo, 7 kolajno. — Turisti: prvih pet praktična darila.
Po končanih dir j.3 h bo razdelitev nagrad v restavraciji pri »Martincu« v Zg. šiški (pri Gasilskem domu). Dirke bodo ob vsakem vremenu!
Navodila:
Pravico starta ima vsak dirkač, ki ima pravilno izdano legitimacijo-licenco kolesarske zveze Jugoslavije za 1. 1910. razen turistov. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo ravnati po cestnih policijskih predpisih. Kolesa morajo biti zaradi nevarne proge opremljena s sigurnimi zavorami (na sprednjem in zadnjem kolesu), brez katerih bo start prepovedan. Turistovski dirkači morajo imeti le turistevska kolesa. Dirkač, ki bi se med dirko količkaj poslužil vodstva tretje osebe (bodisi motorista, avtomobi-lista ali kolesarja) razen sotekmovalca, bo takoj diskvalificiran. Morebitni protesti se morajo vložiti najkasneje pol ure po končani dirki z vlogo din 25.— prireditveni komisiji. Vloga se v primeru če pritožnik dokaže upravičenost svoje pritožbe, vrne, sicer pa znesek zapade v korist prireditelja. Vpisnina k dirki je din 5.— za prvorazredne dirkače in juniorje in din 3.— za turiste. Razen tega se plača še din 10.— za garancijo nahrbtne številke, ki se ob izročitvi spet povrnejo. Prijave k dirki — za verificirane dirkače — se sprejemajo da vključno 5. julija t. 1. na naslov: Jax in sin, trgovina koles in šivalnih strojev, Ljubljana, Tyrševa cesta 34 in se pozneje došle prijave ne bodo upoštevale. Turisti pa se prijavijo lahko tudi na startu samem. Dirkači (verificirani in neverifici-rani) se morajo javiti prireditveni komisiji najmanj eno uro pred začetkom dirke. Vsak dirkač se mora brezpogojno pokoriti odredbam prireditvene komisije, ker bo sicer izključen od tekmovanja in se bo proti njemu uvedlo postopanje.
SK Mars. Opozarjam vse igralce prvega in juniorskega moštva, da se danes udeleže obveznega treninga. Jutri, ob 20.30 bo obvezni sestanek vseh igračev na običajnem mestu. Prosim vsi in točno! Načelnik.
SK Ilirija. Članstvo plavalne sekcije obveščamo, da je danes ob 18. za vse obvezen članski sestanek v kopališču. Načel-stvo.
SK Ljubljana. Danes po treningu bo obvezen sestanek igralcev v garderobi. Pogovorili se bomo tudi o potovanju v Ogulin. Vsi točno in sigurno. Načelnik.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Urejuje Davorin Ravljen. — Ladaja n fconaordj »Jutra« Staako Viraut, — Za Narodno tiskarno d. kot tiakarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.