posamezna številka «tane 1 din, Uarofcnlna listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 dia, četrt leta 20 din., mesečno 7 dia. Suren Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insellati ali oznanila se zaračunajo po dogovorni tari večkratnem Inseriranju primeren popust. IŽpravništvo sprejema naročnino, inserata in reklamacije. STRAŽA Ktodilsen polititeli list oa ilnieosko Ijodstvs lW»irll»oj% «Ine O joiiu»rjä t Poštnina plaCana r gotovini» STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo in upravniŠtvo Je v Maribora, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se moro govorili vsaki dan samo od li. do 12. um Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prosta. Telefon interurban št 113. Tattili* XVII Zasmehovanje vojnih žrtev. PP vladni listi so dolgo časa pisali, kako je vladi v prvi vrsti na srcu skrb ®a invalide in za vojne sirote. Po pisavi teh lažnjivih listov laSnjrve politike se je pomoč za vojne žrtve uravnala na ta način, da je vlada zaključila, votirati v to svrho kredit od 100 milijonov dinarjev. Da je to čisto navadna volilna sleparija, se vidi že k zadnjega predloga finančnega ministra. V tem predlogu, ki ga je vlada sprejela, stop, da se invalidom do 60 odstotne ne* sposobnosti povišajo dosedanji prejemki za 25 odstotkov,, ea one od 70 do 100 odstotkov delovne nesposobnosti se poviša za 40 odstotkov, a za najtežje invalide za 50 od* stotkov. Nepoučeni bi si mislili, da se ta vlada res briga za invalide, ker jim tako lepo skrbi za povišanje invalid* nine. In ravno radi n ep oznanja invalidskega vprašanja je potrebno, da se vladna skrb in pomoč podrobnejše razloži. de se bo tudi kedaj izdalo obljubljeno povišanje invalidnine, je vse to skupaj toliko kot nič in pravo zasme-hovartje bednih vojnih žrtev. Do 50 procentov nesposobni invalidi v prečanskih krajih so imeli doslej na mesec vseh' Invalidskih prispevkov povprečno 7 dinarjev, kar bi zna* šalo z obljubljenim povišanjem mesečno 9 dinarjev. Torej »velikanska« pomoč od celih dveh dinarjev na mesec.1 Nesposobni od 50 do 100 odstotkov so pa dobivali dose* daj mesečno povprečno 50 din. in vlada jim obljublja po* magati tako, da bi imeli mesečno okrog 90 dih. Najtežji' invalidi, to so oni, ki so privezani na posteljo, so imeli mesečno okrog 300 din. in bi dobili sedaj okrog 450 din; Invalidi na ozemlju Srbije in Črnegore imajo malo večjo invalidnino od prečanov, a tudi ta invalidnina bi z obljub* Ijenim povišanjem ne mogla vojnih žrtev obvarovati la* kote in bede. Politika narodne sramote ima torej na vesti novo go* ljufanje in izzivanje vojnih žrtev. Kaj drugega se od reži* ma itak ne da pričakovati, kajti ko preganja za narod1 in državo zaslužne ljudi, je gotovo, da ne more biti bolj|ši napram invalidom, ki so za domačijo prelivali kri. Od vseh sovražnikov, ki jih imajo vojni invalidi, so najhujši oni v krogu današnje vlade, ki se tudi poprej za invalide nikdar ni brigala. Ko je invalidsko vprašanje hotela rešiti Davi-đovič-Koroščeva vlada in sicer po zakonu, s katerim so foili vsi invalidi zadovoljni, so pa današnji vladinovci na* . -peli vse sile, da to vlado vržejo in preprečijo sprejetje invalidskega zakona. Na žalost in sramoto se je to tudi posrečilo dn rešitev invalidskega vprašanja je izopet za na dolgo odložena. Ni dovolj, 'da se vlada za invalide ne briga, da z raz* nimi obljubami samo vara, morala so priti na dnevni red tudi preganjanja invalidov. Tako je bil pri inšpekciji dela v Zagrebu brzojavno odpuščen iz službe invalid Stojan Lazič. Ko je vprašal po razlogih za odpust, mu je šef oseb; nega oddelka pri ministrstvu za socijalno politiko v Beogradu odgovoril: »Gospodine, to je volilna vlada in njej so potrebni njeni ljudje, vas je pa postavila prejšnja vlada-« — Invalidsko glasilo »Ratni invalid« v Beogradu pri* naša še več podobnih slučajev odpuščanja invalidov iiz službe ob odkriti izjavi režimovcev, da so mesta potrebna za režimske politične ljudi. Zagrebški »Jutarnji list« je nedavno prinesel prav ostro, a zelo dobro satiro o reševanju invalidskega vprašanja. Srečata se težki invalid in neki gospod. Prvi je poln skrbi za svoje bedno in nesrečno življenje, drugi pa poln refi imsko-patrijetičnih fraz. Invalid povprašuje: Gospod, kaj bo a-vidovičev pristaš D joka Popovič, ki se je pod Davido-vičevo vlado najbolj trudil za udejstvitev sporazuma i med Hrvati in Srbi. Pop D joka Popovič je poslal Davi- j doviču brzojavko iz krajinskega okrožja in javlja, da je i obznana raztegnjena na celo krajinsko okrožje in pro- j si za posredovanje, Vlada hoče z vsemi silami onemogočiti izvolitev Popoviča in hoče na vsak način ravno v tem okrožju zasigurati izvolitev znanega korupcijoni-sta dr. Velizarja Jankoviča. Noče biti uskok in bojazljivec. Eden od najstarejših poslancev in ustanoviteljev HRSS, Jalžalbetič, je prišel na veliko veselje režima navskriž z Radičem radi kandidature j in dnevnic. Takoj se je začelo1 pisati, da bo tudi Jaltžabetič j začel snovati posebno hrvatsko seljačko stranko, pa naj je mož še toliko povdarjak da se samo umika iz politike ter na stara leta ne misli začeti boja z dolgoletnimi tovariši in prijatelji. Če bi vlada HRSS pustila na miru. bi izstop starega in za stranko zaslužnega poslanca Radiču precej škodoval, ko je pa prišla sedaj obznana, se je pa Jalžabetič takoj pokazal kot mož, ki ne tipi, da bi nanj padel sum \ izveze z obznanarji. Podal se je v Beograd^ kjer je Davido-viču izjavil, da je še vedno član HRSS, potem se je pa sporazumel s poslanci HRSS, ki so še na svobodi. Obramba aretiranih voditeljev HRSS. Kot glavni zagovornik zaprtih voditeljev HRSS nastopa dr. Ante Trum- j bič, ki je s polnomočjo Radiča, dr. Mačeka, Predavca, dr. j Kmjeviča, dr. Košu tiča in ing. Košutiča že vložil priziv ! proti znanemu sklepu obznane 1 ministrskega sveta. Branitelji prepisujejo na policiji vse spise, ki so se našli pri aretirancih, da se naknadno ne bi kaj ponaredilo in vtihotapilo. Protest Nemcev radi volišč. Vodja nemškega kluba dr. Kraft je vložil pri skupščinskem predsedniku Ljubi Jovanoviču protest radi volišč v Vojvodini, ki so določena v takih krajih, da onemogočajo polnoštevilno udeležbo vseh volilnih upravičencev. Od nemških vasi, ki štejejo po več sto volilcev, so skoro vsa volišča oddaljena po 20 in še več km, dočim ima skoro vsaka večja srbska vas svoje volišče. Ljuba Jovanovič je obetal dr. Kraftu, da bo njegova I želja upoštevana Konferenca zavezniških finančnih ministrov. Preteklo sredo se je pričela v Parizu konferenca finančnih ministrov zavezniških držav. Na konferenci se bo razpravljalo kot o najvažnejših vprašanjih o bilanci ruhrske akcije, o razdelitvi prve milijarde zlatih mark kot prve anuitete Dawesovega načrta in o zahtevi Zedinjenih držav Severne Amerike, ki zahtevajo, da se jih upošteva pri razdelitvi' nemških reparacij. Konference finančnih ministrov se u-deležuje tudi naš finančni minister dr. Stojadinovič; Francoski list o obznani Glasilo francoske vladne večine »Le Quotidien« piše obširno o razpustu HRSS ten prinaša tudi onih pet točk, s katerimi vlada Tazpušča HRSS in ta razpust utemeljuje. »Quotidien« pristavlja k temu* da je to navaden akt nasilja, ki ho lahko imel za Pašičevo vlado najtežje posledice. Hrvatski narod je pri prošlih volitvah izvolil 70 Radičevih pristašev. Sedaj namerava vlada z nasiljem zabraniti izvolitev teh Hrvatov ter narod' prisiliti, da glasuje za režim, ki ga tlači. Po svetu. Ganbov bo še potoval. Po povratku iz Bukarešta še Cankova ni zapustila želja po potovanju. Sedaj se pogaja glede potovanja v Grčijo ter na ta način ovrže trditve, da je bilo njegovo potovanje v Beograd v zvezi z ustanovitvijo bolgarsko-jugoslovanske zveze, ki bi bila naperjena proti Grčiji. Diktatura v Italiji. Fašizem je napel vse sile, da ostraši in ukroti nezadovoljno ljudstvo. Mussolini je svojo obljubo, da bo razčistil položaj v 48 urah, izpolnil še pred pretekom tega roka. Takega nasilja, kot ga sedaj izvaja nad opozicijo, Italjia še ni doživela. Nasilen nastop Mussolinijev je odvrnil od njega še zadnje pristaše, ki niso fašisti. Iz vlade so izstopili liberalci: pravosodni minister Origlio, prosvetni minister Gasati in minister javnih del Sarochi. Njihovo demisijo je Mussolini sprejel ter jih nadomestil v kabinetu s samimi fašisti. Tako tvori sedanja vlada nekak fašistovski direktorij, vso moč pa ima v rokah Mussolini. Fašiste je zapustil tudi Salandra ter prešel v opozicijo. V parlamentu so na ta način izgubili vso zaslombo nefašistov skih strank; zalo je njihovo divjanje napram opoziciji še besnejše. Oblasti neprestano plenijo opozicijske liste, mnogo pa jih je že ustavljenih. Fašistovske druhali so uprizorile po vseh mestih pravcato strahovlado in oblasti njihovo počenjanje mirno gledajo. Politični' nasprotniki fašizma so vedno izpostavljeni smrtnim nevarnostim. Mnogo opozicijskih voditeljev je vlada dala aretirati, pri drugih se pa vršijo pogoste hišne preiskave, ker skuša vlada dobiti v roke kake dokumente, ki bi vsaj nekoliko opravičile njene mere napram opoziciji. Vsa njena zborovanja so prepovedana. Vlada namerava preganjanja še nadaljevati ter je odredila, da se morajo zapreti vsi politično sumijivi krožki in shajališča, razpuste se vse organizacije, a; katerih se zbirajo nemirni in subverzivni »elementi«, zlasti centrale in krajevni odbori udruženja »Italia Libera«. — Med opozicijo sta sedaj dve struji. Ena je za to, da se opozicija vrne v parlament ter podpre delovanje Giolittija, Sa-landre im Orlanda, ki vodijo boj proti Mussoliniju, druga struja pa zahteva nadaljevanje abstinence. Vlada je pričela strogo nastopati tudi proti poročevalcem inozemskih listov, ki prinašajo poročila iz Italije v katerih so naslikana vsa grozodejstva in nasilja fašizma. Novi predsednik nemškega parlamenta. Dne 7. t. m. se je vršila v Berlinu volitev predsednika novega nemškega parlamenta. Izvoljen je bil s 231 glasovi socijalist Löhe. Nacijonalec Wallrot je dobil 112 in pristaš nemške ljudske stranke 51 glasov. Lobe je izvolitev sprejel. Spor med Nemčijo in zavezniki. Radi izpraznitve Kölnske cone po zavezniških četah je prišlo med Nemčijo in zavezniškimi državami do ostrega spora, ki je povzročil že precej slabih posledic. Zavezniki bi morali' no mirovni pogodbi Köln in okolico izprazniti, kar pa niso storili z motivacijo, da se tudi Nemčija ne drži sklepov mirovne pogodbe glede razorožitve; Nemčija še ni preustrojila generalnega štaba, tovarne za municijo so še vedno pripravljene za izdelovanje iste in nemška policija še ni preustrojena. Zavezniki so poslali nemški vladi posebno noto, v kateri razlagajo vzroke, da niso Kölnske cone izpraznili. Nota je napravila v nemški1 javnosti mučen vtis in nemška vlada je na njo reagirala z drugo noto, v kateri naglaša, da so vse obtožbe zaveznikov neresnične ter protestira proti nadaljni zasedbi Kölnske cone. Iz protesta je tudi prekinila trgovska pogajanja s Francijo. Francoski dolgovi. Ameriška terjatev dolgov je posebno hudo zadela Francijo, ki svojega ogromnega dolga nikakor ne more takoj pričeti odplačevati. Sedaj je zaprosila francoska vlada za 10 letni moratorij, rok za odplačevanje dolgov pa naj bi se podaljšal na 80 let. Angleška delavska delegacija v Rusiji. Zveza angleških strokovnih organizacij je poslala že večkrat svoje zastopnike v sovjetsko Rusijo, da proučijo splošno in posebej še delavsko stanje v tej državi. Prva angleška delavska) delegacija je bila v Rusiji že leta 1920, k ■ so se še vse-* povsod pripravljali napadi proti novo urejeni ruski državi. Nazadnje so bili angleški delavski zastopniki v Rusiji kan-* j eem lanskega leta in znani voditelj angleškega delavstva, 'j član te delegacije Ben Tillet, je po povratku novinarjem / med drugim dejal sledeče: »Na svojem potovanju smo ob-iskali celo vrsto ruskih, industrijskih središč kot: Donecki bazen, Baku, Georgijo itd. Spoznali smo položaj industrije in delavstva in življenje delavcev. Videli smo pridobitve sovjetske oblasti na poliju družabnega in kulturnega življenj» delavcev. Lahko rečem, da je dovedel do popolnega' uspeha poskus, ki ga je napravil ruski proletarijat. Frido-* bitve sovjetske oblasti v tem sorazmerno kratkem času njenega obstoja so presenetljive, često spominjajo na čudeže. Vzoren red, zavestna disciplina, sistematično organiziranje industrije, to je vse največjega občudovanja vredno. Socijalno zavarovanje delavcev o tovarnah, skrb za matere, otroke, javne kuhinje in obedinice, to so kolosalne pridobitve sovjetske oblasti. Opazovali smo aktivno udeležbo delavcev v sovjetih in drugih napravah mest in pokrajine. Globoko sem prepričan, da stoji pred novim sistemom velika in sijajna bodočnost, če bodo ruski delavci še dalje sodelovali s tako požrtvovalnostjo in vstrajnostjo. Čudežno se nam zdi, da je sovjetska republika mogla zdru žiti skoro 200 različnih narodnosti s 150 različnimi jeziki in dialekti v trdno zvezo. Uničenje analfabetstva je bolj pomenljiva zmaga, kot revolucija1 sama. Pod carističnim režimomo se n-e bi uničilo analfabetstva v dveh stoletjih. V splošnem snio videli sovjetsko Rusijo tako, kakor je. Vse se nam je pokazalo odkrito in iskreno, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Politični položaj sovjetske unije, njena diplomacija in kontrolne naprave, vše je mnogo boljše, nego smo si mogli predstavljati v naši deželi (Angliji), Iger zanikava kapitalistični tisk vsa dejstva. Naša naloga je sedaj, da seznanimo angleške strokovne organizacije z vsem, kar smo videli v sovjetski Rusiji in da tako dovedemo do združitve angleškega delavskega razreda z ruskim. Prepričani smo, da se nam bo to posrečilo.« Žrtve müosterberškega ljudožrca. Preiskava o zločinih ljudožrca Denkeja v Miinsterbergu v Nemčiji je spravila na dan strahovite stvari. Po pismih in beležnicah, katere je Denke od svojih ubitih žrtev spravljal, je razvidno, d» je Denke ubil in pojedel prvega človeka že pred 20 leti. S pomočjo teh beležnic in obleke, najdene v posebni shrambi, so sedaj pojasnjeni razni skrivnostni slučaji, ko. 90 nekatere osebe izginile neznano kam ter jih policija ni mogla najti. Denke je ubijal vse, kar mu je prišlo pod rokov najraje pa skozi mesto potujoče brezposelne rokodelske pomočnike, za katere se tako nihče ni brigal, če so ateginitì. Beležke. Primeri PP volilne agitacije. O PP volilni agitaciji po Bosni je marsikaj zanimivega povedal dr. Spaho, prišedši v Beograd. Najprej je dejal, da vsi uradniki in upravni organi agitirajo za radikale ter dajajo občinskim predstojnikom in posameznikom naloge, naj skličejo shode in sestanke z grožnjo, da se bo z vsemi, ki. ne volijo radikale, postopalo kot s sovražniki države. Potem je navedel par primerov: V derventskem okraju je zaukazal srezki načelnik Shod v neki kavarni 'za kandidata iz Srbije Pera Jovanoviča, ki je znan iz raznih umazanih afer. Kandidat pride, kavarna je pa prazna. Srezki načelnik vpraša kavarnarja: »Kje so ljudje?« — »Ne vem,, menda delajo«, je bil odgovor. — »Zakaj jih niste sklicali skupaj?« — »To ni moja dolžnost«, odgovarja kavarnar. — »Za koga boste glasovali?« — »Kakor doslej!« — »Z vami je treba v Azijo!«, se vmeša kandidat Jovanovič, kavarnar pa odvrne: »Jaz sem že v svoji Aziji, pa še ti pojdi v tvojo, odkoder si prišel!« — Drugo jutro so prišli žandarji in so kavarnarja odgnali v zapor. — — Srezki načelniki, zaukazujejo občins-pim funkcijonarjem, naj privedejo ljudi na shode, ko pa ljudje ne pridejo, jim grozijo: »Ti boš odgovarjal, če se ne bo glasovalo za nas radikale!« — Po Srbiji so državni gozdovi seljaku-radikalu popolnoma na razpolago. Seka se, na veliko in če se najde kak upravni ali varnostni organ, ki ne razume te svobode, odnosno volilne agitacije, ter hoče uradovati proti temu, kar je še včeraj bilo tatvina, priteče že drugi: »Nemojte, za Boga, naj delajo, kar hočejo — do 8. februarja-« — V volilni agitaciji srbski seljak mnogo profitira, seveda bo moTal to krvavo vračati po volitvah. Iz Radičevega zločinskega arhiva. Pod ravnokar pribitim, debelotiskanim zaglavjem je prineslo sredino »Jutro« dva faksimila pisem in pooblastil, katere je baje poslal Radič svojčas Todor Aleksandrovu in jih je dobila policija pri aretadiji Radiča. Ako je vsebina teh dokumentov tako ničeva kot njuni sliki v »Jutru«, potem so se režimovci z dokazilnim materijalom 1 izpod peresa rajnega Aleksandrova samo blamirali. »Jutrova« faksimila sta namreč dve črnikasti lisi, na kojih ne moreš čitati in ne vidiš niti ene črke ne. Ob straneh teh faksimilov je priobčilo »Jutro« tekst Aleksandrovih pisem na Radiča v slovenskem jeziku. »Jutro« se gotovo trudi na vse kriplje, da bi bilo spravilo v te dokumente čim več Radiča uničujočih odstavkov, a se mu tudi to peklensko delo ni posrečilo. Ako prečitaš Aleksandrova pisma v »Jutru«, moreš reči, da v teh pismih, ako so pristna, ni čisto nič, kar bi dokazovalo, kako res proti-državno vez med rajnim Aleksandrovom in Radičem. Volilno gibanje na Koroškem' Iz Mežiške doline. VoliLni boj postaja tudi pri nas vedno živahnejši. Dosedaj je bilo vse bolj tiho. Na- sprotniki so najbrže čakali, da bi Slovenci lo je SLS začeli najprej rogoviliti. Toda nam se ni treba bati. — Slovenci vemo, kam spadamo. In zato smo si vsi v svesti, da je za nas edina rešitev samostojna Slovenija, to je prva skrinjica. Mirno in samozavestno delujemo na zgradbi združene Slovenije v okviru Jugoslavije. Kar bomo dosegli s svojimi močmi in svojim denarjem. Ni pa tako pri nasprotnikih. Pri nas ni treba sile in podpisanih izjav za Pasica in plačati 1 D za prisiljeni volilni sklad, kakor to prakticirajo pri naših rudarjih rudniški uradniki. Uradniki, zapomnite si, da prisiljeno kislo zelje še nikoli ni kaj prida prineslo! Naše ljudstvo ni za nadvlado nekaterih srbskih mogočnežev in slovenskih izdajic, temveč za pravi bratovski sporazum z bratskim srbskim in hrvatskim narodom. Kdor dela zoper samostojno Slovenijo, je naš sovražnik. Za Beograd, to je za Pašiča in madžarona Prihičeviča in izdajico žerjava pa delajo plačani finančni komisarji in samo-stojneži, republikanci, radičevci, prepeluhovci, mödern-dorfovci in tisti, ki so poklicali oziroma poslali Grafenauerja v našo dolino. Združena Slovenija v okviru Jugoslavije je naša bodočnost. Vsi na volišče dne 8. februarja! Ne ustrašimo se groženj, laži in spletk nasprotnikov, ki bodo v zadnjih dnevih poskusili svoj obupen boj. Sedaj je naša zmaga ali pa nikoli več. »Nacijonalni blok.« Narodni blok se je ustanovil dne 7. 'decembra v Mežici pri Toffu v rokodelski dvorani. Ako bi obstojala še stara Avstrija, bi »nacijonalni« blok, ki slo-j vensko-narodno čuti, vsekakor pozdravili z največjim veseljem. Zakaj, mi Korošci-Slovenci smo bili navajeni delovati zoper skupnega nacijonalnega sovražnika, skupno in brez razlike mišljenja. S slogo smo tudi ohranili slovensko ljudstvo v starem Korotanu. V borbi za obstanek slovenskega življa na Koroškem ima zasluge skoro izključno slovenski duhovnik. Sedaj se pa ustanovi »nacijonalni blok« proti vsikdar narodnemu duhovniku. Proti slovenskemu duhovniku, ki je za Jugoslavijo leta in leta deloval, »na-cijonakti blok«, proti narodni koroški stranki, ki je bila v boju zoper germanizacijo, ko so sedanji ustanovitelji »na-i cijonalneiga bloka« bili še daleč za mesecem, ali pa so se vrinili v našo dolino iz drugih krajev, nepoznavajoč našega ljudstva. Mi domačini smo nabrali za Jugoslavijo na tisoče podpisov. In sedaj se nam odreka narodnost od ljudi, ki »e po večini leta 1917 in 1918 tega važnega trenutka niti zavedali niso, ali se niso hoteli zavedati. Dobro. Naj -obstaja »nacijonalni blok«, toda ne zoper brate! Zoper bojevnike za domovino, ki so v najjhujjših bojih germanizacije žrtvovali vse: življenje in1 premoženje, ki so bili vedno kremeniti in značajni Slovenci. »Nacijonalni blok« ■ pa vsebuje med seboj tudi osebe, ki so bile poprej že vsemogoče, samo »nacijonalne« ne. Kjer dobro, tam očetnjava. Prepričanje vsak dan na prodaji Mi pa smo za Jugoslavijo, ki naj bo pravična mati za vse tri svoje sinove! Tistii, ki plačujemo dvojne davke, ne moremo biti za nacijonalni blok! — Eden, ki dela za Jugoslavijo že 35 let. immiavm'MmmiziKmmKammmmimmiaimaaHmimNi/mMMtiifmmimmainimn imamu Volilno gibanje na Štajerskem. Iznenađenje v dr. žerjavovem Izraelu v mariborskem volilnem okrožju. Skupino Davidovičevih demokratov v mariborskem volilnem okrožju so Žerjavove i vedno omalovaževali. Voditelja Davidovičeve stranke mariborskega zdravnika dr. Toplaka so zasmehovali po »Jutru« ter »Taboru« in sploh niso smatrali Davidovi-čevega pokreta na Slovenskem Štajerskem kot nekaj resnega. Sedaj pri teh volitvah so se pa Davidovičevui ter narodni socijalisti združili in postavili za nosilca liste predsednika glavnega odbora Jugoslovanske Matice dr. Božo Markoviča. Lista Bože Matkoviča bo odločno nastopila proti dr. Žerjavovi kliki, njeni korupciji in nasilju. Šele včerajšnje »Jutro« je zvedelo o tem pokretu poštenih naprednih struj proti dr. Žerjavu in je preplašeno zacvililo pod zaglavjem »Resno svarilo.« V svojem grozilnem članku omenja listo »bratskega sporazuma« v mariborskem volilnem okrožju ter bruha grozilni ogenj na glavne predstavitelje Jugoslovanske Matice, da so zagrešili politično lopovščino, ker se niso prodali Agromerkurju žerjavu, ampak bodo nastopili kot poštenjaki, ki so za sporazum, samostojno in še to z naj večjim rodoljubom dr. Božo Markovičem na čelu. Konečno še »Jutro« grozi, da se bo v slučaju resne kandidature liste bratskega sporazuma začela nevarnost za obstoj Jugoslavanske Matice. V slučaju popolne polomije pri volitvah menda hočejo Žerjavovei izstopiti iz Jugoslovanske Matice in ravno ta korak bi iskreno odobravali vsi čisti rodoljubi, ki so za našo državo in za enkratno resnično odrešenje naših zasužnjenih bratov na Koroškem in pod Itailjo. »Jutro« tudi boli, da bo ravno SLS podpirala listo bratskega sporazuma, kar je itak samoposebi umevno, da se v sedanji dobi PP. nasilja ter korupcije najdejo na temelju poštenosti ter sporazuma vsi — ne oziraje se na strankarsko opredel j en j e in to radi tega, dà otmejo državo vampirjev, ki so že upropastili to, kar sta zgradili kri in res bratska iskrenost SHS državnih graditeljev — ne agromer-kurjev! Toliko za danes, kot odgovor na »Jutrove« grožnje, g. Ribarič bo itak sam podal svojo izjavo, žer-javovci v mariborskem volilnem okrožju si naj zapomnijo, da njihove grožnje najbolje odkrivajo slabost in onemoglost dr. Žerjavove klike. Pri Sv. Barbari v Slov. gor. je zadnjo nedeljo nameraval zborovati dar. Pivkov agitator dr. Milan Gorišek. A Barbar čani so rekli: Z Bogom, 'dr. Milani Tu ne boš zbor o-, val! Cela župnija je na strani SLS. Pri zadnjih volitvah smo nagnali Kukovčeve dohtarje iz Maribora, letos pa smo( dali slovo šentlenartskemu dohtarju. Samo 5 mož, ki radi pogledajo v kozarec, je ostalo pri dr. Gorišeku. In še teh pet je razdeljenih na vse mogoče stranke. Dva sta od SKS, diva pripadata stranki viteza Zagorski, a peti pravi* da 'je 'komunist. Slava tebi, dr. Gorišek, da s tako skrbjo» in očetovsko ljubeznijo zbiraš raztresene ovčice! Pri Goimji Sv. Kungoti vodi poštni urad neka zarjavela devicaj, ki se udeležuje z Žerjavovo bando pohodov proti volilnim shodom SLS. Pravijo, da bi bilo bolje, če bi se držala uradnih ur na poštnem uradu. Sicer pa .pravijo K ungo Vičani: Poštarina Olga in nadučitelj Robnik ©d Sv. Jurja nam ne bosta komandirala! Vprašanje od Sv. Jurija ob Pesnici. Ali ima nadučitelj Robnik, sedanji agitator za dr. Pivka, pravico, se pokazati na svetlo. Saj je vendar on tisti, ki je celo svetovno vojno na vse kriplje agitiral za vojno posojilo. Nad stotisoč starih avstrijskih kron, kar bi znašalo danes več milijonov, nam je potegnil za vojno posojilo iz žepa. Koliko ubogih ljudi je prišlo ob svoj denar. Ali ne namerava morda Robnik sedaj zopet pri volitvah opehariti naše ljudi? Kaj nam svetujete? — Odgovor: Obudite Robniku spomin, kako je on z agitacijo za vojno posojilo deloval za nadaljevanje vojne. Saj je dobil odlikovanje za to, da je pridno zbiral vojno posojilo. Povejte mu, da taki ljudije, ki’ imajo tako maslo na glavi, naj ostarne] lepo tiho! Ali je dr. Gorišek res podnačelmk okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu? V »Taboru« in »Jutru« se je advokat dr. Milan Gorišek sam imenoval za podnačelnika okrajnega zastopa. To je čisto navadno farbanje javnosti. Informirati smo se na merodajnem mestu in izvedeli, da je dr. Gorišek čisto navaden član od Pirkmajerja protizakonito imen© vanega okrajnega zastopa. Vladni komisar, oziroma geremf g. Vračič, sploh nima namestnika. Upamo, da se bo g. Vračič postavil in se bo za vedno otresel jerobstva advokata dr. Gorišeka. Ker dr. Gorišek ni mogel postati »načelnik«, pa se je v listih sam deklariral za »podnačelnika.« Kaj se šiliš, saj te nihče ne mara! Dr. Gorišek Milan in 200.000 kron. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. smo dobili sledeče pismo: G. urednik! Ali je Vam kaj znano, bode-li veliki župan dr. Pirkmajer kaj ulcre nil v korist občine v lenarški okolici ki je prizadeta za 200 tisoč kron? Vi ste tam v bližini dr. Pirkmajerja, pa telefonirajte g. velikemu županu, kedaj namerava rešiti akt, v katerem se uboga kmetska občina pritožuje, da je oškodovana za to veliko svoto. Vprašajte ga, ali še dotični akt eksistira. Ko dobite odgovor, nas obvestite po »Straži.« Naprednjaki med narodom Od Kapele pri* Radencih smo prejeli: V nedeljo, dne 4. t. m. so gospodje demokrati sklicali v Radencih shod. Kaj menite, koliko ljudi je prišlo na to veličastno zborovanje?! Reci in čitaj: 5 do 6 sklicateljev je bilo z gospodom odvetnikom Grosmanom iz Ljutomera vred. Gospodje so se vsedli za mizo ter čakali, kedaj se bodo začela vrata odpirati in zborovalci napolnjevati dvorano. Pogovarjali so se med seboj o le prehudi strahovladi PPŽ režima in o klerikalni stranki, deš, da si je more le priznati, da je poštena in značajna, ker ne menja svoje harve in svojega programa tako, kakor druge stranke liki kameleonu. Ker zborovalcev le ni hotelo hiti od nikoder, so se naposled gospodje okrepčali od trudapolnega zborovanja. Popoldne so še enkrat poskusili in vrgli mrežo v vodo, da bi ujeli kako ribo, a tudi tokrat zastonj. Spoznati so morali, da naše ljudstvo ni več tako nerazsodno, da bi ne spoznalo, katera je njegova prava stranka, ki v resnici dela za njegov obstanek, napredek, dobrobit in srečo. Dne 8. februarja bomo pa pridno metali svoje krogljice v prvo Skrinjico. Iz vrst invalidov smo dobili tole pismo: Oni ljudje, ki se zbirajo okrog polkovnika Aljančiča in nekega pri-smojenga Kaučiča, pomagajo zopet Pašiču in Žerjavu na konja. Mi invalidi vemo, da je Davidovičeva vlada resno hotela pomagati nam ubogim invalidom in je po invalidu dr. Ježu dala izdelati invalidni zakon, po katerem bi mi invalidi dobili, kar nam gre. Mi tudi vemo, da ta invalidni zakon samo radi tega ni prišel skozi parlament, ker so »višji« krogi in prijatelji korupcije vrgli pošteno Davidovičevo vlado. Če bomo invalidi in pen-zijonisti pomagali Pašiču zopet na sedlo, bomo čakali na našo pravico do sv. nikoli. Če bi tudi nameravana Ii sta invalidov in penzijonistov dobila poslanca, kar pa jaz dvomim, kaj pa bo eden sam poslanček dosegel. Nič ih zopet nič! Mi invalidi in sploh ubogi ljudje se moramo nasloniti na najmočnejšo stranko v Sloveniji in to je Slovenska ljudska stranka. Če pa bomo cepili glasove, bomo napeljali vodo zopet na krivični Pašičev mlin. Po 8. februarju bodo vsi Aljančiči in Kaučiči, ki sedaj nas invalide in penzijonište za nos vodijo, kleli, ko ne bodo nič dosegli. Da Davidovičeva vlada ni mogla v kratkem času svojega vladanja delati čudežev, vemo vsi. Saj so pred nastopom Davidovičeve vlade Pašičevi in Pribiče-vičevi ljudje izpraznili vse kase. In ko so hoteli pričeti z delom, na primer ude j st viti invalidni zakon in popraviti uredbo o stanovanjskih dokladah penzijonistov, pa so korupcijonisti na višjem mestu dosegli padec Davidovičeve vlade. Mi pošteno misleči invalidi in penzijo-nisti bomo radi tega glasovali vsi za SLS, ki ima prvo skrinjico. V slogi je moč, pa ne v cepitvi naših vrst. Vsi pojdemo v skupno slovensko fronto, to je SLS. T© so moje misli in nasveti. — F. G. Demokratski „sleparji“. Demokratski desidenti, ki so vložili svojo listo pod naslovom nekega »Nacijonalnega bloka«, ki pa v resnici sestoji iz par pritepencev jugoslovanske demokratske stran ke, kakih 5 od samostojne kmečke stranke in dveh kupljenih radikalov, skušajo potom okrajnih glavarjev in velikega! župana izvajati pritisk na volilce za njihov »laži-n arijonal-ni blok.« Nekateri okrajni glavarji, namesto da bi vršili pravilno sta bili vloženi obe SLS listi, bo uvidel Žerjav; in. njegovo »Jutro« že koj prvi dan po volitvah in posebno se pa v verifikacij s kem odboru, v katerem ne bo sedel niti eden Žerjavovec. Dolžnost enega uglednih ljubljanskih in mariborskih višjih juristov bil bila, da bi s svojim p o dp iso m v časopisu pobil naravnost albansko tolmačenje volilnega zakona, kakor ga poskušajo poriniti v prakso pokvarjeni elementi krog »Jutra.« Slovenski invalidi! Kako;' se čuje, hoče postati pred sednik mariborske invalidne podružnice zopet narodni odpadnik Justin, bivši gerent iste, zagrizen sovražnik vsega, kar je slovensko. Upamo, da se ne bo našel noben slovenski invalid, ki bo glasoval za narodno izdajico. Njemu so bili invalidi vedno deveta briga; kot gerent invalidne podružnice je živel udobno le on in par njegovih podrepnikov. V nedeljo pa vsi, ki čutijo narod no, na občni zbor invalidov ob 9. uri v Gambrinovi dvorani. Gospod »kandidat« pa bo takrat slišal take, kakor jih dosedaj še ni. Sploh opozarjamo ob tej priliki vse narodno čuteče Slovence na tega renegata, ki gre v svojem besnem sovraštvu do vsega slovenskega tako daleč, da pusti svoja dva sinova Siglrida in Vernerja raje brez šole, kakor da bi jih dal v slovensko šolo. In ta narodni odpadnik si upa danes v slovenskem in jugoslovanskem Mariboru kandidirati za predsednika invalidske organizacije! Požar v Novi vasi pri Sv. Marku. Dne 4. januarja zvečer je v Novi vasi po nesreči izbruhnil ogenj ter uničil petim gospodarjem vsa gospodarska poslopja, vso krmo za živino in enemu tudi poljedelske stroje. Enemu je pogorelo tudi hišno poslopje. Škoda je razmeroma zelo velika, zavarovalnina pa majhna, saj vemo, da ljudje sedaj težko dobijo denar in težko plačujejo najpotrebnejše. Vsi prizadeti so dobre, poštene, krščanske družine. Morali se bodo zateči za pomoč k svojim stanovskim sotrpinom — kmetom po Ptujskem polju. — Prav toplo priporočamo nesrečne pogorelce in prosimo, da jim pomagajo dobri ljudje v njihovi nesreči. Zlata poroka. Iz Buč pri Podčetrtku nam poročajo: V naši fari bomo obhajali februarja zlato poroko zakoncev Marije in Jurija Božiček. Oba jubilanta sta še zdrava ter čvrsta in bosta slavila to redko slavje 50-. .letnice poroke v krogu svojih otrok, sorodnikov ter prijateljev pri polnem zdravju. Na to zlato poroko se veseli in jo željno pričakuje cela bučka župnija. Ara na volilne glasove. V varaždinskem okrožju je nosilec režimske liste sedanji minister dr. Krizman, poleg njega pa kandidira čakovski notar Novak. Ta dva gospoda sta prišla na originalno idejo, kako kupovati glasove volilcev. Vsakemu, ki se obveže, da ju bo volil, ponujata 1000 D; naravno, da bi dobila na ta način vse ipolno pristašev, da bi bila njuna radodarnost res tako nesebična. Kajti kandidata smatrata teh 1000 D za nekakšno aro. Vsak se mora pismeno obvezati, da bo vrnil dvojno svoto, če ne bo Krizman izvoljen. Če Radič «propade, mu ni potreba vrniti denar j. Na vsak način nameravata oba kandidata napraviti dober fcšeft. Če bo-det izvoljena, potem bodo vsi stroški brzo naknadeni s par korupcijonističnimi aferami, če pa propadeta, potem jima pa itak morajo volilci vse stroške povrniti. Odlpjuščanje hrvailskjih učiteljev in uradnikov. V Medjimurju je začela vlada odpuščati iz službe vse one učitelje in uradnike, o katerih je znano, da so pristaši HRSS. Odpuščanja se vrše brez vsake preiskave in gonijo se iz pisarne na cesto učitelji in uradniki, ki imajo po 30 službenih let. Ti nesrečneži in trpini so pognani iz državne službe brez pokojnine in v odpustnih dekretih se sklicujejo oblasti na člen 18 zakona o zaščiti države. Obustavljen »Medjimurski Hrvat«. Srezki poglavar v Čakovcu Vukovič je izdal 3. t. m. odredbo, po kateri prepoveduje nadaljne izhajanje političnega tednika »Medjimurski Hrvat«. List je doslej Izdajal Juraj Žnidarič, narodni zastopnik in član razpuščene HRSS. Ta samooblastni korak Vukoviča je seve popolnoma protiustaven, ker se po ustavi lahko obustavi samo eno številko. Pri nas je seve mogoče vse to, kar ravno ustava izrecno prepoveduje. Umor v bolnici. V novosadski bolnici se je te dni pripetil grozovit zločin iz ljubosumnosti. V veneričnem oddelku te bolnice sta se nahajali dve deklici — 22 letna Črnogorka Milena Vujin in 18 letna Katica Mičič. Okno bolnice je gledalo na dvorišče vojašnice in obe bolnici šta vedno koketirali z vojaki. Radi nekega lepega vojaka je nastalo med obema deklicama hudo nasprotje, ki ga je ljubosumnost obeh še povečala. Ko sta nekega dne zopet stali pri oknu, je Črnogorka nenadoma potegnila dolgo bodalo ter ga z enim udarcem zasadila svoji nasprotnici v srce. Mičič se je takoj smrtno zgrudila, napadalko pa so odpeljali v zapor. Žrtev šaljivosti. V Delti pri Sušaku je bil te dni ubit delavc Jakob Buiškin. Bil je žrtev lastne šaljivosti. Pred par dnevi lje v šali nagovarjal tovariše, da naj ubijejo svojega tovariša Prelca. Govoril je tako glasno, da je Prelec te namišljene grožnje slišal. Ker je nekoliko omejen, je vize! vse za resnico ter sklenil Buškina prehiteti. Ko je ta sedel v pristanišču, se je priplazil za njegovim hrbtom Prelec ter z lesenim kolom razbil Buškim« lobanjo. Potem je šel mirno v gostilno, popil četrt vina, nato pa se je sam prijavil policiji. Krvavja zborovanja na Hrvatskem. Režimske stranke so z razpustitivijo HRSS povečale delavnost med ljudstvom ter ga skušajo izmamiti v svoje vrste s številnimi sihodii. No, povsod1 slabo naletijo in shodi se vrše za par njihovih pristašev pod senco žandarskih bajonetov. Tako so bo-teli prirediti shod v Ozlju, toda razjarjeni kmetje so zborovalce napadli ter hoteli shod razbiti. Prišlo je do boja, v katerem je obležalo več mrtvih in ranjenih. , Kdor zida novo hišo ali staro pojlravlja, ima ugodno priliko nakupiti po nizki ceni žlebove, vratiča za dimnike, cela okna, vrata itd. v vojaški baraki v Mariboru, Samostanska ulica. 17 2—1 ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJ FINEJŠI Stanovanjski spor ali sporazum. IV. Hišnim posestnikom. Vojna, ki je s svojimi posledicami uničila in kar je ostalo, razvrednotila toliko dobrin, je ravno hišam prinesla nepričakovano visoko pomnožitev tudi absolutne vrednosti. Zakaj? Morda radi' gospodarjev samih? Ne! Ampak hiše so poskočile visoko preko relativnega ozira na spremenjeno valuto ravno radi hudega pomanjkanja stanovanj — torej ponajveč bas radi danes tako osovraženih najemnikov, le deloma tudi samo radi špekulacije. Špekulacija je bila takrat dvojne vrste. Eni so pravilno ocenili na eni strani visoko število novih najemnikov brez strehe, na drugi strani temu številu primerno nizko število obstoječih stanovanjskih hiš. Kalkulirali so, da jim zna nakup takšnih hiš nositi brez posebnega truda gotovo rento v najemnini ali pa še večji dobiček z zopetno prodajo, torej s prekuipovanjem hiš. Nismo še pozabili, kako je ta kupčija v prvi povojni dobi ravno v Mariboru krasno cvetela, kako so se v enem dnevu na lahek način zaslužili stotisočaki. Če so se nekateri- pri tej špekulaciji nazadnje tudi »vrezali« in če so se vrezali tudi oni špekulanti, ki so sanjali o mirni renti na račun najemnikov, naj to danes nosijo pač za — pokoro. Tudi špekulacija s hišami je ob takem času navsezadnje le borza ali loterija. Boljše od rezali so še vendar špekulanti s hišami, katerih vrednost je še danes nad drugimi nepremičninami nenavadno visoka, kakor pa oni špekulanti, ki so svoj denar vtaknili v razne že takrat dvomljive trgovske špekulacije ali pa so denar sploh zapravili. Na tem dejstvu ne izpremeni prav nič današnja za prodajo vsled denarne krize man j-ugodna konjunktura. Osebni špekulanti na hiše pa so bili tisti, ki so se hoteli stalno naseliti v Mariboru radi kupčij itd. in so raje, ko bi bili novo zidali, kupovali stare hiše. Hoteli so poslali gospodarji hiš (vil) ne računajoč na najemnike, katere jim je vsilila vedno bolj naraščajoča stanovanjska beda. Te vrste gospodarji so se med tem še najbolj sprijaznili z usodo nastalih razmer. Samo iz tega vidika se morajo domačini, ki svojih hiš niso prodali, tudi tem kupcem zahvaliti, da so njihove hiše dosegle vrednost, kakor jo v slični meri težko najdemo drugod. Naj ti stari mariborski gospodarji ne pozabijo, kadar jim, najemniki grene življenje, da Maribor ne bi bil nikdar prišel do te visoke vrednosti hiš, ako bi se bile izpolnile njihove želje glede tudi od njihove strani projektiranega izida vojne. Le poglejte sosede Avstrijce, še bolj pa one, ki so to larvavo šibo spletli, da ž njo bičajo celi svet, poglejte, kako je še danes tam z vrednostjo hiš, posebno pa še z najemnino in zaščito najemnikov. Bridko se varate, ako mislite, da tam gospodarji leže na rožah in veselo žive od najemnine in da nimajo še večjih križev z najemniki, kakor vi v Mariboru. Dajte si dopovedati, da je Maribor dosegel današnjo pretirano visokost vrednosti hiš v povprečnih slučajih še bolj pretirano višino najemnine samo radi tega, ker ni ostal avstrijski, kakor ste ga še takrat hoteli imeti, ko ste že videli strahoviti zlom vsenemških sanj po zasužnjenju Slovencev. Le kot naše obmejno mesto je Maribor dosegel to višino, ki je dvignila vrednost svojčas poceni zgrajenih in po vojni drago prodanih hiš. Če se je pa Maribor napolnil ravno z onimi, katere ste še ob koncu vojne želeli ugonobiti, no, to naj bo pač vaša pokora, ki pa vam je lahko dobrodošla, saj vam je prinesla — česar bi brez nas nikdar ne bili doživel! — lep denar za prodane, in- lepo vrednost za še neprodane hiše. Tudi to zgodovinsko dejstvo je bilo treba enkrat brez sovražnih očitkov javno pribiti. Želimo iskreno, da stopite za nami na to pot spoznanja in prepričani smo, da boste svojo ostro nabrušeno bojno sekiro na-pram najemnikom spravili v ropotarnico. Vam gospodje hišni lastniki slovenske narodnosti pa še manj pristoja, ako je vaša bojna sekira še ostrejša, kakor ona vaših nemških tovarišev. Le malo vas je, ki ste si bili že pred vojno v Mariboru priborili čast in last hišnega gospodarja. Vas večina povojnih gospodarjev naj nikdar ne pozabi, da je zelo malo oli sploh neverjetno, ako bi bili kedaj v Mariboru gospodarji, da vam niso pot v Maribor pripravili povečini tisti, Ki jih v lastnosti najemnikov tudi po nepotrebnem preganjate. Kaj bi vi sploh v Mariboru počeli, da ni toliko slovenskih najemnikov? In kaj boste počeli s hišami, če se večini najemnikov posreči priti pod svojo streho? Čemu ravno v mestu, kakor je Maribor, netiti sovraštvo med lastnimi brati? Da tudi vi pretiravate, to vam hočemo še dokazati. k Maribora. GLAS IZ OBČINSTVA O USODI NAŠE INTELIGENCE V VOJSKI. Komaj smo javili, da so naši, vojake služeči inteligenci prepovedani lokali, kamor zahajajo tudi oficirji, — menda za to, da inteligentni vojaki ne bi videli, kaj dela gotova vrsta neinteligentnih oficirjev, — smo že dobili sledeče poročilo iz publike: V sredo izvečer je bilo več vojakov-dijakov v gostilni »Änderte«: pri eni miži Beograjčani, pri drugi Makedondy med njimi se je pa kretal neki podnarednik, ki izgleda kot; nekak valpet ali birič nadi našo mlado inteligenco, ki od-služuje svoj rok. Med obojim omizjem dijakov je nastalo sicer malo spora, v glavnem je pa izgledalo, da podnared-, nik ni prišel na svoj račun glede pijače, ali pa mu je zan vrela divjaška in oblastna žila — in bilo kakor bilo, —« podnaTednik, če tudi ni bil v službi in ni «imel patruljskéga dovolljenja, je tekel po patruljo, katero je kmalu dovedel ter jo dal postaviti v kot s puškami »na gotovo.« Izgleda, da je ta divjak voijake-dijake bogzna po kaki oblasti kar d® postelje izvlekel, da po njegovi, bogzna na kak način najvišji volji — ogrožajo svoje tovariše in publiko z orožjem. Po dolgem prepiranju je patrulja nastopila svojo pot, takoj zunaj je naletela sicer na dva štabna oficirja, ki- sta se pa ob prizivih aretiranih dijakov čudovito strinjala — s podivjanim podnarednikom in tako se je patrulja, odnosno eskorta začela oddaljevati proti kasarni in »apsu,« Med potjo se je slišalo, da pravijo aretirani dijaki podna-redniku: »Stanko, nemoj me gnjaviti, ja sam več bio vojnik, kad si ti još bio kačak (hajduk)!« . . . To smo slišali od ene strani, od drugih prilik in i!z drugih lokalov se pa opazovalci tudi dobro spominjajo na tega podnaredniKa Stanka, katerega vojaki-dijaki večkrat pripeljejo s seboj, da bi ga totalno upijanili ter tako imeli vsaj za kratek čas mir pred njim. iPo pravem bi se morali vsakemu oddelku ali vojaški šoli inteligentov prideliti iz moštva najboljši ljudje, tu pa imamo očividno sramotno izjemo, da pesti vojake-dijake tip, katerega sami Srbi —, gotovo iz dobrega poznanja — imajo za bivšega »kačaka« in ki je »proslavljen« že z raznimi izgredi. K temu poročilu iz publike pristavljamo še enkrat pro test proti prepovedi, po kateri naši inteligenti-vojaki, pa naj si bodo Slovenoi, Hrvati ali Srbi, ne smejo obiskovati boljših lokalov. Tolikim je vendar življenska potreba, da čitajo liste, revije in drugo ter se tako v pičlem prostem času vsaj duševno poživijo in vsaj malo oškodujejo za težke čase pod nečuveno -oblastjo kakih podnarednikov —, Stankov — kačakov — in najjbrž še drugih, kolikor toliko podobnih tipov. Čtivo, ki ga dobijo v kasarni — par starinskih patrijotieniih knjig in kupi »Vojnih Listov« — se vendar ne more smatrati kot zadostno za naše inteligente. — Merodajni činitelji naj se tudi zavedajo, da večina naše mlade inteligence prihaja na državljansko vojaško dolžnost iz tujega sveta, kamor se zopet vrača in kjer ne b« mogla molčati o dobi, ki jo je tu prebila. Dvajsetletni jubilej strojnega stavca gosp. Karla Stržina v Cirilovi tiskarni. Danes je preteklo dvajset let, odkar je vstopil v tiskarno kot stavec g. Karl Stržina. G. Stržina je rojen Ljubljančan in je stopil kot tiskarski učenec v takratno Katoliško tiskarno v Ljunljani. Svojo učno dobo je končal v Kralikovi tiskarni v Mariboru. Nadalje je bil tudi kot stavec pri Blankeju v Ptuju. Iz Ptuja se je preselil v Maribor v Cirilovo tiskarno. Baš ob času, ko je dobila Cirilova tiskarna v osebi g. Stržine izborno ter vestno delovno moč, je naročila dva nova »Monoline«- stavna stroja. Cirilova tiskarna je poslala g. Stržina v Steyer na Zgornjem Štajerskem, odkoder sta bila naročena oba nova stavna stroja, da se je tamkaj naučil tudi modernega stavljenja na monolini. Po povratku iz Steyerja je gospod Stržina če celih 20 lei kot eden najboljših in najbolj' izvežbanih strojnih stavcev zaposlen v Cirilovi tiskarni. Doživel je v tem podjetju težke čase svetovne vojne, ko je moral kot edini še preostali strojni stavec delati noč in dan, da sta za-mogla izhajati »Straža» in »Slov. Gospodar«. Po končani vojni se je naš Karl začel kot naobražen ter vsestransko zmožen mož udejstvovati tudi v javnosti na političnem polju. Dosegel je kot javno delujoči mož čast občinskega odbornika, podžupana in župana na Pobrežju pri Mariboru. K dvajsetletnici uspešnega, neumornega in zvestega delovanja v Cirilovi tiskarni g. jubilantu najiskreneje častitajo: vodstvo Cirilove tiskarne, uredništvo ter upravništvo »Straže« in »Slov. Gospodarja« ter vsi uslužbenci. Bog nam ohrani našega neumorno-požrtvovalno delavnega g. Stržino v podjetju Cirilove tiskarne še mnoga — mnoga leta! III. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 13. januarja t. 1. ob 17. svoje uradniške posle, kličejo poedine ljudi k sebi in jim pretijo, da morajo voliti za njihov »laži-nacijonalni blok.«, Interesantna je tudi zadeva glede obeh kupljenih radikalov. G. Dolničarju so obljubili TestavTacijo v Mariboru in tako je mož na prazno Žerjavovo obljubo prodal svoje prepričanje in postal radikalni desident. G. dr. Miillerju so obljubili zastopstva nekaterih policajdemokratskih podjetij. Najnovejše pa je to, da »Nacijonalni blok« od radin kalne stranke v Beogradu po zaključku glavnega odbora, kateremu je predsedoval g. Pašič» sploh ni priznan in da so se radikalni desidenti pozvali od strani glavnega odbora, da takoj prekličejo kandidaturo na laži-bloku, ker bodo sicer izključeni iz narodno-radikalne stranke. G. Dolničarju, kateremu je bila obljubljena restavracija v Mariboru^ se sedaj lahko zgodi, da mu radikalni minister odvzame še restavracijo na Pragerskem. Kakor čujemo, bo g. Dolničar, češ, da je bil po demokratih prevaran in zapeljan, preklical svojo kandidaturo na listi demokratskih prevarantov. Istočasno se nam poroča iz Beograda, da radikali z Žerjavovo tuberkulozno in prevarantsko politiko niso prav zadovoljni in da g. minister dr. Žerjav lahko zleti še pred volitvami iz vlade ven. Celokupno ljudstvo pa je že spregledalo demokratske prevarante, katerih celokupna politika bazira na umazani in grdi prevari, na podkupljevanju pristašev, na nasilstvih in vse to pod krinko nekakega državnega edinstva. Zato bo pa celokupen slovenski narod pri volitvah 8. februarja 1925 enkrat za vedno naredil konec s tuberkulozno politiko zagrizenih tipov. protiljudski agitatorji. Volilna agitacija žerjavščine. Družba žerjavovcev je s prevaro in podkupovanjem naskočila nekega zvestega pristaša SLS na Kranjskem. Skušali so ga pridobiti za kandidata na listi »laži-nacijonalnega« bloka. Glavar te prevarantske družbe mu je pravil', da so zajeli neka pisma, ki naj bi ji'h bil pisal poslanec Žabot Jugoslovanskemu klubu v Beograd To se je govorilo z očitno sleparsko in izsiljen vaino n amen o, češ: glejte, to imamo v rokah, s tem lahko: marsikaj storimo proti- stranki in njenim pristašem in tako je za Vas še najboljše, da še pred časom pristopite k namij Pošteni mož je zadrževal zasmeh in stud nad toliko slepa-j rijo, da podlo žerjavščino lahko pošteno potegne ter po. svojih močeh in prilikah tudi razkrinka. Pucelj in šuman v Slov. goricah. Iz Jarenine nam poročajo: Na praznik Treh kraljev sta poskusila gosp. Pucelj in Šuman iz Pesnice agitacijsko srečo po Slov. goricah. Ustavila sta se po rani službi božji v Jarenini, kjer sta hotela zborovati v gostilni Cvilak. Krčmar jima ni dal na razpolago gostilniških prostorov in radi tega se je odločil gospod Pucelj, da bo zboroval pod milim nebom na občinski zemlji. Ta Pucljev sklep je izpodbil g. jareninski župan, ki je odločno izjavil, da bosta Pucelj in Šuman morda lahko zborovala na prostem, a mora poprej sklicati obč. sejo. Ge bo večina odbornikov za to, da se jima prepusti občinska zemlja v zborovalne namene, potem lahko prodasta svojo politično modrost pod milim nebom, sicer pa ne. Ta procedura s sklicevanjem posebne občinske seje se je dozdevala Puclju preveč dolgovezna, krenila sta jo s Šumanom k drugemu gostilničarju Omigu in ga prosila strehe v zborovalne namene. Gostilničar niti slišati ni maral, da bi vzel Puclja pod streho. Obema samostojnima junakoma ni preostalo drugega, kot pot pod noge in hajdi v kak drug slovenjegoriški kraj, ker so naši zavedni Jareninčani tako odločno proti slabostojnim političnim naukom. — Pucelj in Šuman sta jo pr ikre sa la v Št. Jakob in prosila gostilničarja Peklarja za prostor v krčmi. Gospod Pte-klar kot zaveden pristaš SLS je takoj odbil Pucljevo prošnjo, ista usoda ga je zadela pri Matjašiču in sedaj je moral Pucelj pod privatno streho k nekemu Vogrinu, kjer se je zbrala peščica samostojnih, ki so poslušali Pucljev evangelij. Tako je opravil na Kraljevo v Slov. goricah g. Pucelj, kako bi se še le godilo špijonu dr. Pivku ali Špindlerju. Robnikova poročila o zborovanju narodnega bloka pri Sv. Jurju ob Pesnici itd. so ravno-tako na debelo zlagana, kot Špindlerjev sijajni shod v Cvetkovcih. Pri samostojnih in policajdemokratih je pred volitvami vse sijajno, ljudstvo burno pritrjuje njihovim pozivom za narodno in državno edinstvo, vse obrača hrbet klerikalcem, a na dan volitev je že Špindler vlekel za rep več nego 30 mačakov, g. Pucelj pa se je še pri zadnjih volitvah vtihotapil v narodno skupščino po milosti volilnega reda. Slovenske gorice ne bodo nikdar tulile s Puceljevo nemško živino in odobravale dr. Pivkovo špijonstvo v prilog Italiji! Nadučitelj Robnik od Sv. Jurija je moral od Sv. Križa nad Mariborom, kjer je dne 6. t. m. hotel razbiti volilni shod SLS, tako korajžno bežati, da je na begu zgubil klobuk. Revež je s svojo bando tako tekel, da je zgubil tudi »cvikarje«. Radi tega je zamenjal občinsko dvorano v stari šoli pri Sv. Križu za župnišče. Saj pravijo, kogar hoče Bog posebno udariti, ga obdari s slepoto. V »Taboru« laže Robnik, da je SLS pri Gornji Sv. Kungoti in pri Sv. Križu zborovala v župnišču. To je laž! Robnik je mislil, ko je to zapisal: E, pri Kungoti in Sv. Križu ljudje tako ne bodo čitali liberalne cunje, drugod pa, kjer bodo čitali »Tabor«, pa bodo mislili, da se »klerikalci« res skrivajo po farovžih. Revček ta Pivkov agent! Laž mu bo pomagala, da bo po 8. februarju njemu in njegovim učiteljem politična zvezda zatonila. Le divjaj kakor pojacl, ljudstva pa že ve, da tje ne sme metati volilne krogljice, kamor bi kak liberalni učitelj komandiral. Dr. Žerjavov čuk na palici — špijon dr. Pivko v svoji rojstni župniji. Mi smo že enkrat beležili v našem listu, kako se je godilo italijanofilskemu špijonu dr. Pivku pred zadnjimi volitvami v rojstni župniji Sv. Marka niže Ptuja. No, pa pri zadnjih volitvah g. Pivko še ni bil kandidat, ampak se je povspel do te časti šele pod PPŽ. režimom. Kot nosilec dr. žerjavove liste v mariborski oblasti je poskusil dr. Pivko svojo zboro-valno srečo v svoji rojstni župniji že dvakrat. Njegov lastni brat je izjavil, da mu ne da prostora za zborovanje, ker je pač preveč raz,upit kot špijon in bi še na poštenega brata lahko padla kaka senca bratove itali-janofilske špijonaže. Pa dr. Pivko je vendar le zboroval pri Sv. Marku doslej dvakrat. Prvič mu ni prišel niti eden na shod. Na drugem zborovanju je imel tri udeležence, od katerih nimata dva volilne pravice, tretji — Martin Kostanjevec je radi tatvine obsedel v ječi cele štiri mesece in je torej tudi brez volilne pravice — po navadnih, a nikakor ne — po Žerjav-Pivkovih pravnih pojmili. Povrh je še določen ravnokar na pranger postavljeni Martin Kostanjevec za čuvarja dr. Pivkove volilne skrinjice pri Sv. Marku. Markovčani veliko govorijo o svojem špijonsko ožigosanem rojaku in nosilcu dr. Žerjavove liste dr. Pivku in čuvarju njegove Skrinjice Martinu Kostanjevcu. Ljudje pravijo: dr. Ludvik je dezertiral v Italijo, Kostanjevec pa s fronte k Sv. Marku. Dr. Pivko je po Italiji izdajal slovensko zemljo; Kostanjevec je' v domači fari kot vojaški begunec — kradel in sedaj pri teh volitvah vidimo oba v skupnem objemu enega kot nosilca — druzega kot čuvarja — dr. Žerjavove skrinjice. Špijoni in uzmoviči spadajo itak v skupno — agromersko kategorijo. Dr. Koderman, advokat in veletoč v Mariboru, se zopet pojavlja kot politična zvezda. Nedavno se je vozaril naš veletoč v Beograd kot delegat ovaduhov in denun-ci-jantov. Žerjavu i-n Pribičeviču bi bil moral izročiti v tajništvu samostalne demokratske stranke izdelani načrt o penzijoniranju, redukciji in odstavitvi uradnikov in državnih nameščencev ter orožnikov. Med potjo pa je baje pri izvajanju veletoča zgubil najvažnejši deL predloga. Radi tega še vsi zaznamovamci niso prišli takoj na vrsto. Le nekateri pcštni uradniki na Slovenskem Štajerskem, kateri drugemu veletoču Jakobu Novaku na kolodvorski pošti niso pomagali izvrševati veletočev, so bili te dni prestavljeni v Srbijo. Samo 17 slovenskih orožnikov, ki so se dr. Kodermanu zdeli sumljivi, je moralo zapustiti Slovenijo. Dr. Koderman je tudi imel v svoji taški famozni Pirk-majer-Spindlerjev -načrt o zmanjšanju števila volišč. Nekaj prav zanimivih iz političnega- življenja našega dragega veletoča prihranimo za prihodnjič, Draginja raste, dinar raste, nasilje raste, krivica cvete! Pod sedanjo vlado Pašič-Žerjavovo se je zadnje dni podražila moka i-n kruh za I dina-r. To je sreča, katero prinaša sedanji -režim. Kaj šele bo, če bodo ljudje tako neumni, -pa bodo dne 8. februarja glasovali za Pašič-Žerjavovega-kandidata dr. Pivka1! Ali ima ubogo ljudstvo kaj od tega,; če Pašičevi ministri in denarni veri-žnild dinar umetno dvi gajo! Cena živini pada, a; cena mesu gre kvišku! Cen-a pšenici -gre dol, cena moki in kruhu pa kvišku! Živijo nar-o-dni-blok dr. Pivka, ki tako po očetovsko skrbi — za dviganje draginje, za odiranje ubogega ljudstva! 3ofef 2)rafeutö0. Žerjavovec Josef Drofenigg nekdaj in danes. — Od Sv. Jurja ob -juž. železnici smo prejeli tale Drofe-niggov portret: Znano je, da šentjurski Drofenigg pri vsem svojem politiziranju gleda samo na lastni zaslužek. Svoje narodno, kakor strankarsko prepričanje spreminja po razmerah, kakor pač več nese. Za časa Avstrije je bil nemškutar in štajer-cijanec. V njegovi hiši se je dnevno delil »Štajerc«. Sedaj v Jugoslaviji je bil samostojni seljak. Ker pa pri zadnjih volitvah ni več zlezel do poslanca, se je pri sedanjih pridružil narodnemu, ali bolje rečeno denarnemu bloku dr. Cekina. — Kakor v tem oziru, tako tudi pri svojem kšeftu poskuša, kje bi se več zaslužilo. Nekaj časa je žganje kuhal, potem je postal abstinent ter začel z mlekarno in pokalice izdelovati. Ker že sluti, kako sijajno bo pri teh volitvah zopet propadel, bo začel pa rajši zavarovalnice ustanavljati. Na tem polju že itak ima prakso, saj je bil svojčas zastopnik kar dveh nemških zavarovalnih družb. Kot -občinski odbornik in predsednik sejmskega odbora je pred dvema mesecema na sej-mski dan od kramarjev zahteval, da si dajo zavarovati prostore za svoje stojnice za tri leta,. Njemu se imajo tudi zahvaliti tisti, ki priženejo živino na sejem, da morajo plačati od vsake glave živine 5 D. Tak prijatelj živinorejcev je torej bivši kmetijec. — Sedaj namerava baje ustanoviti čisto nove vrste zavarovalnico. Pri tej si bodo morali dati zavarovati svoje prostore vsi tisti, ki med službo božjo zunaj cerkve in na trgu stojijo. Ta denar bo šel v fond za zgradbo sokolskega doma, v čigar odboru je on celo predsednik. Izjema bo samo za njegovega agenta Urleba, da še lahko naprej svojim zaslepljencem a la Straže, razlaga dr. Žerjavov evangelij. Pač pa si bodo morali dati zavarovati svoje prostore tudi tisti prvaki pijancev, ki se ga včasih toliko nalezejo, da na trgu obležijo. Ker pa taki navadno nimajo denarja, bo zadostovalo, če ob volitvah njega volijo. Zbirališče za te bo ra dan volitev v njegovi hiši in pa kakor je že navada tudi pri zastopniku te zavarovalnice v gostilni, ki je najbližje pisarne trŽke občine, o čemur še bo itak treba več spregovoriti. Kaj ne, g. urednik, tak veleum kot je naš Žerjavovec Drofenigg zasluži, da ima svoj prostor zavarovan v vašem listu. Mi pa bomo imeli na skrbi, da tisti prostor ne bo ostal prazen. Celjske novice. Drofenikova polomija v Vojniku. Pred kratkim je imel Drofenik shod Narodnega -bloka v Vojniku. Imel je celih' 23 in pol ljudi. Hvalil je na vse pretege svojo najnovejšo-vrnitev k očetu Žerjavu ter udrihal po dr. Korošcu, češ,; da je on kriv, da so naši slovenski vojaki svoječasno umirali v Mac-edoniji in -oh zloglasni svoječasni mobilizaciji. Pozabil pa je povedati, da je baš on najbhžji onim, ki so v parlamentu glasovali proti obtožnici onega vojnega ministra, ki je zakrivil zadevno narodno nesrečo. Kak-o navdušenje je vladalo za Drofenika, dokazuje najboljj dejstvo, da je h koncu dal resolucijo, tičočo se hvalisanega Narod nega bloka, na glasovanje, pa je »žallbo-g« z večino propadel. Še slabše pa se je godilo Drofeniku v Št. Lovrencu nad Prožinom blizu Teharja, ko na njegov shod sploh ni bilo ljudi -in je moral v sramoti čimp-rej odkuriti nazaj v Št. Jur. Sedaj -pa je baje sklenil, da si bo najel demokratske učitelje in orjunske junake ter jih bo vodil kot menažerijo -po raznih krajih, da bo vobče imel kakega poslušalca. Škoda bo za Drofenika le, da tisti učitelji in orjunski junaki ne morejo v vsakem kraju po enkrat v-oliti. Če bi to bilo mogoče, bi §e morda res Drofenik dosegel vsaj o-stanek količnika, če bi ne bil prekratek čas do volitev. »Deutsches Haus« v Celju celjskim demokratom kar ne da miru, ker ne vejo, kako bi se ga polastili sami, kakor so že ponovno znali marsikako podjetje »nacionalizirati« za sebe. Že pred par meseci so osnovali posebno društvo, sestavljeno iz samih demokratov, ki naj bi prevzelo, ozdoma p-odemofcratilo nemško hišo. Za nekaj časa je zadeva utihnila. Sedaj -pa, ko imajo zopet strogo »parlamentarno« samostojno demokratsko vlado v Beogradu in svojega parlamentarno neizvoljenega dr. Žerjava na vladnem krmilu, mislijo, da je najugodnejši čas, pobasati nemško hišo v demokratsko malho. Baje je zadeva v najboljšem teku, da bo demokratska celjska klika izključno dobila nemško hišo za sramotno ceno v svoje roke. Pri tej novi korupcijski zadevi bosta baje igrala glavno vlogo ravnatelj celjske posojilnice g. Kralj ter g. Janko Lesničar. Tako rešujejo demokrati povsod narodno vprašanje, ker istovetijo nacijo-naliziranje s p-obasanjem v demokratske žepe. Opozarjamo le celjsko javnost, da celjski demo-kratje še niso istovetni -s -celjskim slovenskim -prebivalstvom. Zasledovali bomo budno novo demokratsko korupcijo in skrbeli o pravem času, da -dobijo korupcijonisti tudi v Celju zasluženo plačilo. Zadeva sama na sebi pa nas le še bolj -utrjuje v prepričanju, da živimo -res pod režimom korupcije, ki se je že žalibog globoko vgnezd-ila tudi v Sloveniji. Žumeijev shod v Celju dela sedaj -preglavice »Novi Dobi«, ko tje izvedela, d-a se je za -dr. H-odžarja obnesel dobro. Jezi se, da ni- dr. Hodžar kot kandidat SLS hvalil korupcije in režimskega nasilja.. Po stari navadi -kliče rablje in policaje nadJ »klerikalce« in naziva tako počenjanje seveda kot -protidržavno, 'kakor da bi korupcija i-n nasilje bila državoohranjuj-oča. Hinavsko zavija oči radi poslanca Davorina Krajnca in radi postavitve dr. Ho-džarja kandidatom. Misli menda, da-je SLS pod kuratelo demokratov in da bi morala iti demokrate vprašat, kdo naj kandidira.. Celjski Žerjavovci naj le bodo potolaženi, da bo SLS vedno postavljala svoje kandidate po Lastni volji, če je to tem gospodom prav ali ne. Če bi pa Krajnc zopet kandidirah bi jim seveda istotako ne bilo prav, pač pa, če bi SLS postavila Drofenika kot pristnega »narodnjaka« za svojega kandidata. Stanovanjska oblast v Celju. Uradne ure za sprejem strank, ki žele k svojim pismenim, vlogam na stanovanjsko oblast še podati eventualno potrebna ustmena pojasnila v stanovanjskem uradu so vsako sruedo odi 12. do 14. ure. V zasebnem stanovanju, oziroma v svojem službenem u-rad-u na postaji tozadevno ne sprejema predsednik nikogar. I Dnevne novice. Kaj bodo rekli k pisavi »Jutra« juristi? Že od začetka volilnega boja bode Žerjavovce najbolj dejstvo, ker ima SLS v mariborskem in ljubljanskem volilnem okrožju prvo volilno skrinjico. Koj začetkom,, -ko sta bili vloženi obe SLS listi, je začelo »Jutro« vrteti lajno o neveljavnosti list, češ: bili sta -pač vloženi in od obeh okrožnih sodišč prerano potrjeni in bosta radi t-ega obe neveljavni. Prvim napadom »Jutra« proti veljavnosti -obeh list se je smejala cela javnost, ki -malo Ibloj juridično in pošteno misli, kakor juridi-čni agromerkurji pri »Jutru.« Včerajšnje »Jutro« je zopet v pomanjkanju gradiva pogrelo staro kašo o neveljavnosti obeh SLS list in laže, da je to staro kašo pristavil k »Jutrovemu« ognjišču nek jurist: Dr. —t. Ako bi bil »Jutrovo« bedasto skrpucalo iztisnil v javnost res juridično -naobražen človelc^bi se bil kot strokovnjak -podpisal s polnim imenom, da bi pravna javnost poznala to-ko-rifejo, a tega ni storil, ker je avtor teh budalosti o neveljavnosti kak Žerjavovec, ki spada po svojih juri-dičnih vednostih v albansko P-iškopejo, ne pa v Ljubljano ali v. Maribor. — Obe SLS listi so vendarle potrdili kot -pravočasno in prvilno vloženi v Ljubljani in Mariboru najboljši juristi in sodišče je vendar zadnja in veljavna inštanica glede vlaganja in -potrditve list. Neosnovani in bedasti »Jutrovi« napadi na potrditev SLS list so ob enem tudi policajdemokratsko ogabni izbruhi jeze na zmožnost ter poštenost naših obeh okrožnih sodišč. »Jutro« naj le bo prepričano, da obeh list na okrožnih sodiščih niso -potrdili SLS juristi, ampak po večini naprednjaki, ki tudi či-tajo »Jutro« in se -čutijo napadene od lastnega glasila.-Žerjav bi pač rad uvedel tudi na sodiščih po Sloveniji balkanske metode gaženja -ter teptanja- zakonov, a se ravno v tem oziru prokleto moti. Kako zakonito, pravočasno in uri sSveČer v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. Predlogi in vprašanja. 2. Poročilo predsedstva. 3. Poročilo odsekov. . Rekoi-d Včeraj je dala Glasbena Matica v razprodajo vstopnice za koncert Mrtvaškega ženina. Naval na tete je bil tako silen, da je trgovina Zlate Brišnik polovico dvorane razprodala tekom enega samega dneva. V trgovini Höfer, ki ima v razprodaji drugo polovico dvo- : rane, se je danes dopoldne sicer še dobilo nekaj sedežev, j a je povpraševanje tako veliko, da bo dvorana najbrž že \ danes razprodana. Občinstvo si celo sedaj že rezervira' aedeže za slučaj, da bi se koncert ponovil (se ponovi dne 18. t. m. ob 16. uri! Op. uredn.) Beležimo to razveseljivo kulturno dejstvo kot kronisti. j IDruštvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico ime svoj redni občni izbor dne 11. t. m., ob pol 10. uri do- j poldne v gornji dvorani gostilne »Jadran« (vhodi Lekar- I niška ulica 6) s sledečim sporedom: Poročilo 1. predsed- I aika, 2. tajnika«, 3. blagajnika, 4. preglednikov, 5. volitev I atovega odbora in namestnikov, 6. slučajnosti. Vstop sa- j mo proti izkaznicam. Najemniki! čakajo nas še težki boji za dosego naših zahtev. Organizirajte se vsi in udeležite se« polnoštevilno občnega zbora. Odločilna jpiOt društva stanovanjskih najemnikov. Letošnji občni zbor tega društva mora odločiti ne le usodo organizacije najemnikov, temveč najemniško vprašanje sploh. Dosedaj to društvo ni imelo nobenega «motrenega delovnega programa, ki bi bil segel preko podrobnega poslovanja s strankami. Same zahteve po rečni zaščiti in med člani netiti na sovražnosti gospodarjev maščevalno sovraštvo— torej pobijati hudiča z Belcebubom, to ne more in ne sme biti namen in cilj društva najemnikov. Treba misliti, kako čim več najemnikov in čimpreje rešiti iz suženjstva izpod tuje strehe in kakšne nadaljne zaščite bodo potrebni najem- j miki v novih stanovanjih in kakšne oni, ki bodo morali I #stati še v starih hišah, Tudi treba že sedaj izdelati na-àrt. kako naj se dosedanja odpovedna zaščita stopn je-sna razreši in sicer na način, da se iz te zaščite izločujejo oni najemniki, ki jo vživajo na škodo zaščite res potrebnih. Že zdavno bi se bilo v tem društvu moralo raz- J misliti vprašanje podnajemnikov, katere se v društvo 1 vabi, ne nudi se jim pa prav nič, kar ni čudno, saj je 1 g. predsednik Aljančič ob priliki zadnjega zborovanja sam pokazal vse prej ko smisel in simpatijo do podnajemnikov, Nezadostno je dosedgj preskrbljeno tudi. za pravno pomoč za resne slučaje, ki se rešujejo pred sodiščem. Člani naj imajo izbero pravnih zastopnikov' na razpolago, revni brezpogojno brezplačno. Primerneje mrejeno naj bo odslej tudi notranje poslovanje. Upravni tajnik, ki daje strankam informacije, naj bo o vsem informiran tudi sam; če rabi g. polkovnik ordonanco, maj si jo sam preskrbi. Društvo naj ne bo samo bojno, temveč tudi vzgojno društvo, ker s samim hujskanjem proti gospodarjem -najemniško vprašanje ne bo rešeno. Da v društvo đosedaj zelo manjka vzgoje, morale in možatosti, o tem vedo povedati tudi kazenski akti in videlo se je to tudi pri zadnjem zborovanju. Najemniki, . . i. - ■>. _m. m. ^k. w i. ■■«-■ -«-■ — - *»- — - *■• - %»w %&«? 'Sto* %h-« ^fcuH* Ab—o %—. ^ , Zadružna gospodarska banka d. d. I podružnica v Maribora. |V|ŠK, fjjgfp** V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. "StBSE «f Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Na j višje obre štovanje vlog na knjižice in v tek. račimu» Pooblaščeni prodajalec srečk državne razi*. loterije. Tlak tiskarn« sv. Cirila v Mariboru, VUUVT VAiUU WA-V*«il J ■ * Izdaja kondor ij »Straže«. s pogrezljivim transporterjem (glabeljc). Z odnosnim premikom, je pripravljen za Stepanje, vezerje ali š vanje. UUDOVIK BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1. 3 Črncem skoraj ni pomena vrednega pritoka. Od leve Strani pritekajo: a) Jurjevski potok iz Klanen se izliva nad Sv. Jur-jem na Pesnici. b) Slatinski potok izvira pod Slatinskim vrhom, sprejme pri Svečini Svečinski potok in zgubi svoje ime, dalje Plački potok in Krasnico (Greznico) in doseže Pesnico pri Gornji Sv. Kungoti. c) Dobrinja pride iz Priloga (šuman: Podigrad) in se izliva po čez 2 uri dolgem teku pod Spodnjo Sv. Kungoto v Pesnico. (Dalje prihodnjič.) Reven jurist išče primerne službe v kateremkoli kraju Slovenije ali Hrvatske. Poizve se pri upravi lista. 19 Ždite postati družabnik, trgovine, podjetja? Javite svoj naslov »Posredovalcu« Ljubljana, Sv. Petra c. 23, da ga odda interesentom. Pozori Prispel je ljuto merčan (mali rizling) lastnega pridelka v najfinejši kvaliteti. Priporočam tudi vse vrste oristnega domačega žganja, fiaih ljut merskih jabolk in sadjevca. Vse pijače se lahko pijejo tudi v trgovini. špecerijska trgovina MATKO SEI2ŠE1T. Maribor, Koroška cesta 39. krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah Ä. Arbeiter Maribor Dravska ulica 15. lanenfam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino. Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Pisnuu Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Tei mterurbir : P~dna- ’ 2. Brzojavke: Zadruga Kropa. Z etlii za e or calile Stojke za odre z% čevlje, žlebe i.1. d. nati z catcaci."Icdlcžn"e pločice, latice. Zakovice za terderje, kotle, sode, mostove, pločenino, koksa itd. Vijačni čepi Verige. Val v nafto atrcbo spadajoči železni izdelki po irasoroiJ» in p&bah najceneje. gftC* Iinateovani ceniki sa razpolago! "3&Q ^ iiüfiiiriiifiiiiiii Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji predaja Slo- ; **’ venska premogokopna družba fr z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. ■ 'X št. 1—I. 107 f Ali sem že ob-1 »ovil naročnino ? mmmm Danar nalotlta ^iü®ISin SpodffjeffalersM BurisW poscflW riz«, i i staribart» Stolni olici M, I, ki obrestuje hranilne vloge po 87. • 107. odroma po dogovoru. S*4& -A®«#*- Pijanost ozdravi hitro, brez vednosti pijanca »Ahstinentol.« Steklenice p® 30, 50, 80 in 140 din., ako sc plača naprej po priporočenem pismu in še 20 din. za zamot in poštnino. Gesellschaft für chemische und metallurgische Industrie m. b. H., Wien XIII 2, Wissgrìllgasse 5. Ing. Viktor Turnšek, obl. avt. civilni inženir za strđjegradbo in elektrotehniko, naznanja otvoritev tehnične pisarne •• • • za izdelavanje načrtov, izvrševanje stavbenega nadzorstva, preizkušnjo naprav, oddajo zvedeniških mnenj v vseh t-hnično-gospodarskih vprašanjih. Sodna ulica št. 1. — Telefon št. 251. Najpopolnejši StoBWfer šivalni stroj la trboveljski premog, kosovec in kockasti la ostranski koks, kosovec, la bukova drva, cepana in žagana po naj-nižjib dnevnih cenah pri DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI družba z o. z. Maribor, Gregorčičeva u ica štev. I. W f f »»»f V¥ WWWVWl'W vV vv 8886*1 ■ |Tb varna Iwijako t r.8plaina>tavbane doužbel Baribor, Aleksandrova 12 VpTW les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija.