ffîiacfo ЈиШ
štev. 37
Nedelja, 11. septembra
Л
193«
Bp^ Pregelj:
Vaško in palčki
10. Gostija
Vaško je bretiknil v kitarine strune m stopil v dvorano. »V pekel sva prišla,« je šepetal Dik, »Bog se naju usmili*. Ostreje je udaril Vaško v strune, v velikem skoku je planil prav pred mizo, ki je stala črno pogrnjena sredi dvorane. Gostje so se zdrznili, ko je Vaško
zoril, da so prijatelji blizu. Kaj naj ji zapojem, da me bo spoznala. Pijani gostje so že začenjali hreščati vanj: »Začni! Kdaj boš začel.« Nekdo je vrgel kost. Vaško se ji je ročno izmaknil. Ravno v čelo je zadela Di'ka, ki je sta! za njim. Tako se je vstrašil. da je spustil iz rok saksofon. Divje so se zagro-
sredi skoka presunljivo zakričal: »Hej!« in počil s prsti. »Dobro si začel, pevec!« ga je pohvalil Krutoglav, ki je sedel ves zavit v črn plašč na vzvišenem stolu vrh mize,« zdaj nam pa zapoj lepo pesem za našo preljubo nevesto. Bogato plačilo ti bo, ali pa ti bo rabelj odsekal glavo.« Krutoglav se je nagnil k gospodični, ki je sedela s sklonjeno glavo poleg njega in se ni ganila: »Poslušaj, Marjetica, morda ti bo všeč.«
Na mestu smo, je pomislil Vaško, tamle sedi kraljična. Kako jo bom opo-
hotali gostje. Krutoglav je dvignil velik vrč vina in pil. Potem je glasno zakričal: »Rav.no prav, da sta prišla. Včeraj mi je umrl norec. Pa boš ti mesto njega.« Gostje so se smejali, da se je tresla dvorana. Kosti in olupke so metali v Dika in prešerno kričali: »Ho, ho, novi norec! Kako je resen. Kaj boš povedal?«
Dik je prebledel kakor sm^t. Priklonil se je: »Veličanstvo, ne dovo'jujem si tega.«
»Kako je zabaven! Ne dovoljuje si!
Haha, hoho, hufra!« so se groHofel. D3k pa je pozabil, kje je. Samo posmeh je slišal. V onemogli jezi je stisnil pesti in zakričal: »Veličanstvo, nehajte! Jaz sem ...« Tedaj se je skloni! Vaško, pobral ie saksofon in ga stisnil Diku v roko. Pri tenj mu je zašepetaJ: »Dik, za božjo voljo, zavedi se!« Potem je začel brenkati. Gostje so se počasi umirili. Vaško pa je pel: »Dal mi boš roko v slovo.« Pri prvih zvokih je dvignila Marjetica glavo. To je vendar pesem, ko je plesala z Vaskom, zakaj jo poje pevec? Ali ima vesti o Vasku? Vse hitreje je dihala. Ali pesem prav poje? Mar je Vaško pozabil svojo obljubo. V oči so ji stopile solze. Tiho je odpeval pevec: »Srce naše ni zvesto...« Krutoglav je pogledal in videl, da tečejo po upadlih Manjetičiuih licih težke solze. Ledeno mirno je poklical: »Rabelj...«
Vsi so okameneli od groze. Mrtva tišina je padla v dvorano. Vedeli so, Smrt je prišla. V rdeči obleki, z rdečo 'krinko na obrazu, skozi katero so gorele divje črne oči, je stopil rabelj k prestolu. V rokah je držal za ped širok meč. Z nizkim glasom je vprašal; »Zeli š, gospod?« Krutoglav je pokazal na Vaška. »Odseci mu glavo,« je ukazal. Molče se je obrnil rabelj in stopil s težkim korakom skozi ivorano k Vasku. Dik je glasno zaihtel. Vaško je _stal mirno, raztreseno se je smehljal: »Škoda. Svoje obljube ne bom izpolnil.«
Kraljiona se je rezko obrnila k Kruto glavu. Zgrabila ga .it za roko. Iilastno vprašala: »Zakaj?...«
»Ob njegovi pesmi si se joka'a ...«
»Kaj veš, vzroka mojim solzam. Pre-k'iči! Prosim tel«
»Ti si prosila. Je že dobro, rabelj. Pevec, nadaljuj svojo pesem.« Vaško je znova udaril v strune. Z lahno tresočim glasom je začel, pa se je kmalu umiril in je pel jasno:
»Nisem dal v slovo roke. Morda boš še nocoj na konju jahala domov z menoj.« Vriskaje je končala pesem. Kra-tjfâna je vsitala: »Hvala ti, pevec, za pesem.« Vaško je pristopil. Pomežiknila mu je: »Vaško, pripravljena bom.« Potem se je obrnila k Krutoglavu: »Dovoli, presvetli kralj, da odidem v svoje sobe. Dolgo že traja gostija. Trudna sem.«
»Pojdi,« iî je prikimal Krutoglav. Kra-Sjična je odšla. Kakor v procesijo so se zrvrsitile v parih za njo spletične in moj-Skroe. Tiho so se zaprla vrata.
»Veselo pesem nam zapoj, pevec!« je zapovedal Krutoglav. Vaško je pel Razklan je že bil njegov glas. Dik pa
Se ves pasînel o3 pihanja v saksofon. Gostje so pili. Divje so kričali, kakor da so na lovu in gonijo jelena. Mahali so z rokami, da so se prevračale čaše m je teklo vino v tenkih rdečih curkih čez črni prt. Drug za drugim so popadali pod mizo in obležali. Prsti so že boleli Vaška od udarjanja ob strune. Kolena so se mu šibila in grlo je bilo hrapavo. Tedaj je vstal Krutoglav izza mize. Nihaje se je uprl ob pesti, pijano bedasto je bulil predse in dejal: »Zadovoljen sem s teboj, pevec. Jutri mi povej eno željo in izpolnil ti jo bom. Sluge!«
Pritekli so sluge. Objeli so ga okrog pasu in ga odpeljali iz dvorane. Zadnji pivci so majaje odšli. Sama sta ostala Vaško in Dik. Nista vedela, kam naj se obrneta.
»Truden sem sicer, pa moram vendar pogledati, kje ima Krutoglav zaprto kraljično,« je spregovoril Vaško.
»Prosim, da bi šla gospoda z menoj.«
Odsekano se je obrnil Vaško. Za njima je stal vitez Ivam in se klanjal. »Pre-kasno je zdaj,« je skomiiznil Vaško z rameni in se priklonil Ivanu: »Kakor želite, presvetli gospod.«
Po dolgih hodnikih ju je vodil Ivan. Gori in spet doli po stopnicah. Vasku se je zdelo, da ga vodi v krogu. Kaj hoče prav za prav z nama, je premišljal. Kam naju vodi.
Vsi hodniki in stopnišča so bili prazni. Niti glasu ni bilo čuti. Kaj, ko bi ga pobila na tla, povezala in kam skrila, potem hi bila prosta. Udrla bi k kraljič-ni in bi skupaj pobegnili. Kakor da je slišal Ivan Vastkove misli, se je obrnil in nasmehnil: »Poglejta!«
Komaj slišno je zaklical: »Straža.« Tik pred njimi so se odprla v zidu skrita vrata.
Na hodnik je stopil vojak s težkim mečem v roki. »Želite, vitez?« Ivan mu je pokimal. »Dobro. Vrni se.«
Kakor lutka je stopil vojak nazaj v steno. Vrata so se zaprla in spet je bil samo gol zid. Ivan pa je pripovedoval kakor razkladalec v muzeju: »Tako stojijo straže v vseh hodnikih vsakih dvajset korakov. Skrite daljmovide imajo. Nihče ne more mimo mjih, kdor nima skrivnega znaka. Pojdimo.«
Vaško je spoznal, da mu je padel v vodo načrt, ki ga je ravno skoval. Pohlevno je sledil vitezu. Stopili so v sobo.« »Sedita, prosim, gospoda. V mojih sobah sita.« Sedla sta. Vitez je tlesknil dvakrat z ovitim kladivom ob bronasto ploščo, ki je visela izpod stropa. V sobo je stopil sluga. »Jedi in pijače,«
je? ukazoval vïtez. Sluga se je molče poklonil in odšel. Cez čas se je vrnil, še dve slugi sta mu sledila. Roke sta imela pokrite s pladnji, s katerih se je zapeljivo kadilo.
»To ne diši slabo,« je pomislil Dik in poželjivo požrl sline. Iznenada je občutil, da je strašno lačen. Zdelo se mu je, da ima mesto trebuha veliko luknjo. Služabniki so postavili jedi na mizo. Vitez je povabil: »Prosim, izvolite.«
Brez besede sta jedla dolgo časa. Edino Dik je časih zamrmral s polnimi usti: »Joj, kdaj sem že jedel tako dobro in dostojno.« Pa se je Dik močno motil, ko je mislil, da je dostojno. Tako si * basai jedi v usta, da so bila njegova lica napeta kakor mehur. Pa še cmokal je pri žvečenju kakor mlado pujse, da se je Vaško nekajkrat komaj zadržal, da ga ni na to opozoril. Vedino pa se je še spomnil, kako je bilo vselej njemu neprijetno, kadar ga je mama opozorila pri obedu: »Vaško, kako že zopet ješ. Saj nisi prašiček.« Ob takih prilikah si je obljubil, da ne bo nikdar opozarjal otrok, ko bo dorastel in bo velik. In zdaj naj opominja Dika, ki je že velik
Josip Vandot:
Klicati bi jo morali prav za prav Sonjko, ker je še tako majhna in otročja, da morda nihče izmed vas tako. A je jezičnica, ker ima jeziček na pravem mestu; zato pa ne svetujem nikomur, da jo pokliče še tako lepo in prijazno: »Sonjka!« Zakaj lahko in skoro gotovo bi moral slišati kopico besed, ki bi se ulile nanj kakor ploha poleti. A vsa ta ploha bi se dala izraziti samo s kratkimi besedami: »Nisem Sonjka, sem Sonja in velika, da se vas prav nič ne bojim. Glejte, da se izgubite!«
Klicati bi ga morali Bôjan, kakor je pri nas krščanska navada. A Bojan noče biti Bojan, ker se ne boji nikogar, Bôjan se pa boji. S svojimi modrimi očmi nas gleda prav pomilovalno in molči. Samo oči mu govore, da razumete, če hočete ah nočete: »Bojânsemin Bojan ostanem in nimam nobenega strahu pred vami. Če pa ne greste, pa vam pokažem nekaj, česar še niste videli.«
In ste radovedni, pa ne greste. In vam je žal, da ne greste. Zakaj Bojan vzame rvnnir in svinčnik in prične naglo čečkati. In še preden se prav zaveste, že vas ima začarane na papirju. Hoj, to ste vi, kakor resnično živite, samo z rokami tipljete po ušesih, če so v resnici tako grdo oslovska, kot jih prikazuje
gospod. To vendar ne gre... Bolje Je
malo potrpeti. Pa saj se vitez Ivan samo smehlja, ko vidi, kako dober tek' ima Dik. Prav zares, zakaj bi mu ga jemal s sitnobo. Vaško se je sam lotil z , vso vnemo jedi, ko je bila razprostrta pred njim. Po dolgih dneh hoje in redkih slabih grižljajev se je res prileglo. Kar prehitro so bile sklede prazne. Sluge so pobrali krožnike in postavili pred nue tenke čaše s črno kavo. Dik je sklenil roke pobožno na trebuhu. Sanjavo je pogledal pod strop. Globoko se je oddahnil in vzdihnil prav iz srca: »Dobro je bilo. Kar še bi...«
»Ne smete preveč hkrati,« se je nasmehnil vitez Ivan, »boste cigareto k črni kavi?« Dik in Vaško sta vzela cigareti z zlatim ustnikom. Sluga je pristopil in jih prižgal. Potem je brez šuma odšel iz sobe. Zamišljeno molče so sedeli v globokih stolih. Zložno so kadili in gledali za sinjimi oblački, ki so vstajali iz cigaret. V dremajoče lagodje nasičenosti je zadelo Dika in Vaška vprašanje kakor mrzel poliv:
»Kako hočete rešiti kraljično, gospod Vaško?«	(Dalje prihodnjič.)
slika, in tipljete med lasmi, če imate tam res tako lepe rožičke, kot jih nosite na Bojanovi sliki. In gledate drug drugega in sami ne veste, kako in kaj. Sram vas je in ker vas je sram, ste rdeči in se smejete neumno: »He-he-he...« In greste in kličete drugi dan, kakor se spodobi: »Bojân, Bojân!«
Sonja je jezičnica, da je vi ne ukrotite nikoli. A Bojan jo je ukrotil s samim svinčnikom. Onega dne se je zgodilo to, ko je bila Sonja res huda jezičnica. Bojan jo je rotil, a zaman. Ploha je lila huje in huje. Bojan vzame svinčnik in riše, riše. Ko je Sonja v največjem ognju, ji Bojan pomoli pod nos kos papirja. Sonja utihne in gleda. Na papirju zagleda svoj obraz, kakor da je resnično živ. A telo je jojme strašno. Zleknje-no je in ima nakvišku zavihan rep. In šape, strašne šape s kremplji, da nikoli tega. Pod sliko pa je lepo napisano: »Sonjka, Sonjka je jezična lepa zmajeva kraljična.«
Tri dni je Sonja molčala zaradi zmajeve kraljične. In še danes si ne upa pred Bojanom klepetati tako, kakor bi ji jeziček rad. A Bojan je že davno pozabil na zmajevo kraljično in domislil se je je šele oni dan, ko ga je Sonja spomnila zmaja.
Sonja in zmaji
Pokazala je skozi okno na pobočje Gradu, ki se je strmo dvigal tik za hišo. »Bojan,« je rekla, »ti znaš in veš menda vse. A tega gotovo ne veš, kakšne zveri prebivajo tam gori. Mama je rekla, da nemara takšni zmaji, kakršnega si ti onile dan tako grdo naslikal. Seveda, ne s tako glavo. Tista glava je bila moja, pa si bil hudoben, pa si jo posodil zmaju, pa si...«
Jezična iepa ihaIEVA kralIičha
In ze se je razpletal jeziček in ploha se je že pričela usipati, a Bojan jo je paglo ustavil.
»Kaj praviš, da so zmaji v tistile goščavi?« je dejal prav mirno. »Saj so res, čeprav ne tako hudi kakor tisti, ki sem ga jaz naslikal in je imel tvojo glavo in tvoj jeziček. Tako hudih zmajev v resnici nI A je drugih zadosti. Saj sem lani videl, kako so na limanice ujeli kar tri. Revežem so se šape kar prilepile k prsti, da niso mogÙ nikamor. Pa so jih lepo odnesli na most. Tam so jih očedili prsti in vsakega postavili na steber. Ker so jim bile šape še vedno polne kleja, so se vsi štirje prilepili k stebrom, da še dandanes ne morejo nikamor in ne bodo mogli nikoli nikamor. Ali morda ne vem?«
Sonja je strmela, a ker se bratec niti nasmehnil ni, je morala verjeti. Bilo jo je skoro strah, zato se je stisnila tesneje k njemu, tem bolj, ker se je pričelo po sobi že mračiti.
»Bojim se zmajev,« je rekla tiho. »A ti se jih ne boiiš, ker si Bojan. Jeli, da se jih ne bojiš?«
»Hm,« je odvrnil bratec. »Zmaj je zmaj, in zakaj se ga naj bojim? Ne bojim se niti takega, ki ima tvojo glavo in tvoj jeziček. Saj sem ga celo naslikal, pa bi se ga bal?«
»Hudoben si, Bojan, še bolj hudoben si od zmaja,« se je obregnila Sonja in je bila na vso moč huda. »Mar misliš, da si res tako pogumen, ker ti je Bojan ime? O, še malo ne.... še malo ne...«
Razvezal se je jeziček, a Bojan se je samo posmehnil. »Glej, glej,« je dejal. »Ono sliko zmajeve kraljične imam še vedno spravljeno z lepo pesmico vred. Ne bi rekel dvakrat, da jutri ne stopim v onole goščavo pod gradom in jo pokažem zmajem. Jojme, to bodo veseli, da bodo z repi kar sekali. Spoznali bodo svojo kraljično, pa še jutri priloma-ste semkaj in odnesejo kraljično s seboj. Zmajem bo pa že lahko govorila marsikaj, kakor ji bo jeziček pač hotel.«
»Joj,« je zavpila Sonja v divjem strahu in je pobegnila v kuhinjo. Ves večer je gledala Bojana izpod čela in čakala, kdaj se bratec napoti s sliko iz hiše. Ko pa je videla, da se ne gane nikamor, je sklenila sama pri sebi, da nikoli več ne govori z Bojanom, posebno ne o zmajih in o takih rečeh, katerih jo je strah.
če je držala in še drži besedo, ne vem. A težko, ker ima jeziček na onem koncu, kjer so tista kolesca, ki se sama obračajo, sama meljejo in nimajo mli-narčka, ki bi jih ustavil. To pa sami najbolje veste in čemu bi vam še pravil?
Pasji dnevi
Zakaj imenujemo čas od srede julija do konca avgusta pasje dneve?
Sirius, »pasja zvezda«, je igral pri Egipčanih važno vlogo. Od srede julija do srede avgusta stoji Sirius podnevi na nebu. Če vzhaja tik pred solncera, ga lahko v jutranjim somraku prav dobro vidiš. Egipčani so pazljivo opazovali ta zgodnji vzhod »pasje zvezde«, zakaj ob tem času ie začel Nil naraščati. Redne letne poplave Nila so za Egipčane največje važnosti. Od teh poplav je bila odvisna njihova letina. Ker je nastopalo naraščanje Nila hkratu z zgodnjim vzhodom in novim pojavljenjem »pasje zvezde» v jutranjem somraku, so imeli Egipčani »pasjo zvezdo« za prinašalko sreče. Zato so imenovali ta čas naaje dneve.
Đanilo Gorinsek:
Oblaki
Prek neba drve oblački, kakor oglje črni mački. Danes še nesreča bo, — črni mački dirjajo.
Kjer črn maček, tam nesreča je na nebu temna gneča, črni mački se tepo, da kar iskre švigajo.
Trde, trde so butice, grenke, grenke so solzice, črni mački jokajo — —dežek pada na zemljo.
Zanimivi igri
Čarodejna palica
Eden izmed igralcev dobi v roke palico in zasleduje vas ostale, ki bežite pred njim. Toda bežati morate vedno v krogu, ki ste si ga poprej zaznamovali s kredo. Kdor prestopi mejo, se ne sme več igrati, če se posreči čarovniku (ali čarovnici), da se s palico dotakne tovariša ali tovarišice, tedaj se mora zadeti ustaviti in mirno stati na svojem mestu, kakor da bi bil okamenel. Ostali ga morate skušati rešiti s tem, da se ga dotaknete. Pri tem pa morate paziti, da vas palica ne zadene, zakaj čarovnik bo gotovo stal blizu svoje žrtve. Če se mu posreči, da začara tri tovariše, tedaj dobi palico zadnji začarani tovariš, in igra se spet nadaljuje.
Kako se lovimo
Najprej štejete:
Ini, ani, o, kapitani to, citre vene, citre vene, trink, trank, tro!
Tisti, na katerega je padla zadnja beseda, vas mora loviti. Vsi bežite od njega, a kakor hitro se vam nevarno približa, zagrabite kakega svojega soigralca. če se držita dva za roke, jih vodja ne more »ujeti«. Kakor hitro pa mine nevarnost, se morata tovariša izpustiti in spet sama letati okrog. Ko vodja ujame tovariša, ga ta zameni pri igri itd.
Videz
vara
1.) Ali mislite, da je črta AB prav tako dolga kakor črta AC? _ Rekli boste »ne«, saj se vendar vidi, da je črta AB manjša. Nu, pa vzemite ravnilo v roke in amerite. Ste videli? Obe črti sta enako dolgi! c
V
A
V
A
2.)	Katera izmed obeh črt je daljša? Ne da bi dolgo premišljevali, boste rekli, da je črta AB daljša in vendar sta obe črti enako dolgi!
3.)	Navpična črta v trikotu je točno predeljena na dve polovici. Vendar je pa videti zgornji del črte mnogo krajši od spodnjega. Če vzamemo ravnilo v roke, bomo takoj videli, da nas le videt vara! -
Marijana Željeznova-Kokalj :
Ali je Peter doma?
»Ali je Peter doma?« Nosek pravi: »Ni ga ni! Šel čez sedem je gorâ, na livadi se mudi, bele zaj.ke tam lovi!«
Zgedbe o živalih
Čudna prijateljstva
Prijateljstvo, ki se izraža v nesebični , Oba izkazujeta svojim prijateljem ve-ljubezni, je pri živalih redko, če ne kar liko uslugo, ki se pa sama poplačuje. neznano. Nekatere živali se sicer druži- »Ličinkojed« rešuje nosoroga nadležne-jo, a pri tem jih vodi medsebojna korist, ga mrčesa in nahaja na njegovem hrb-Navadno se sprijateljijo živali iste vr- tu obilno in slastno hrano. Naš krokodilji čuvaj je pa prevzel dva posla. Krokodilu obira ves mrčes, obenem je pa v pravem pomenu besede njegov čuvaj. •Ker je sam zelo plašijiv, zleti pri naj-
manjšem šumu v zrak in opozori tako svojega prijatelja na bližajočo se nevarnost. Kakor hitro zleti ptiček v zrak, se krokodil pazljivo ozre po okolici, in če vidi kaj sumljivega, se hitro skrije v vodno globino
ste; le redkokdaj se zgodi, da se sprijateljijo tudi živali raznih vrst.
Dva pogumna, majhna ptička sta si izbrala popolnoma neenaka prijatelja. Človek se ne more dovolj načuditi, da se ga ne bojita. Prvi je nekakšen škorec »ličinkojed«, ki živi vse svoje življenje na hrbtu nosoroga, slona ali kakega velikega prežvekovalca, drugi' pa »krokodilji čuvaj«, ki se neskrbno izprehaja po krokodilovem oklepu.
Hans Kr. Andersen:
Štorklja pride
Mesec je pripovedoval: »Ob robu gozda leži dvoje kmečkih koč. Vrata so nizka, majcena okna raztresena pol zgoraj, pol spodaj, okoli pa raste dren s svojimi belimi šopi cvetov. Mah pora-šča streho in rumene rože in bršljan.
Le zelje in krompir vidiš na malem vrtu, a ob plotu raste španski bezeg in pod njim sedi malo dekletce. Svoje rjave oči upira na stari hrast, ki kraljuje nad obema kočama. Drevo ima visoko, trhlo deblo. In v vrhu si je štorklja zgradila svoje gnezdo. Prav v tem trenutku je stala tam in klopotala s kljunom.
Iz koče se prikaže deček v strganih hlačah in se pridruži deklici. Brat in sestra sta. »Kam pa gledaš?« jo vpraša. »Štorkljo gledam,« mu ta odgovori, »soseda mi je včeraj zaupala, da nama danes zvečer prinese bratca ali sestrico; zdaj pa pazim, kdaj bo priletela!«
»Saj štorklja ne prinese nič!« se raz-korači fantič. »Mi lahko verjameš! Tudi meni je soseda tisto pripovedovala, pa se je pri tem smejala. Jaz sem jo pa vprašal, če je to res, kakor gotovo
je Bog v nebesih. Pa ni nič rekla, in vedel sem, da je' tisto s štorkljo le nekaj, kar nam otrokom obešajo na nos.«
»Od kje pa naj pride potem naš bratec, če ga štorklja ne prinese?« je vpra-
» Gospod Bog ga prinese!« je rekel dečko. »Bog ga prinese pod svojim plaščem; ker pa nihče ne more videti Boga, ga tudi midva ne bova mogla videti, ko bo prinesel bratca.«
Prav tedaj je završalo v grmovju, otroka sta sklenila ročice in se spogledala. Prav gotovo je bil Bog, ki je prišel z malim. In prijela sta se za roke.
Tedaj so se odprla vrata koče in soseda se je pokazala na pragu.
»Pridita noter,« je rekla, »bosta videla, kaj. vama je štorklja prinesla!«
In otroka sta pokimala z glavo. Saj sta že itak vedela, kaj se je zgodilo.«
Kaj pišejo Jutrovčki ©
Dragi strie Matic! Ja sam sada a Kamniku na počitnicama. Vrlo rada bi bila u krugu Tvojih »Jutrovčkov«. Molim Te, primi me u taj krug ; nemoj se ljutiti, da Ti pišem u srbohrvaščini. Sada ću se ovdje naučiti slovenski i drugi puta ču več bolje pisati. Danas ču Ti pričat jedan žalostan dogadjaj. Bijaše krasan sunčani dan. Sedela sam u vrtu i se igrala sa lut-kom. U to dodje moja majka i veli mi da idem u so bu. Odoh! U sobi najdem sestru. Ležala je bleda in nepomična na jastucima. Zaspala je za uvijek, a ja to nišam odmah shvatila. Tek drugi dan, kada smo imali sprevod, ja sam shvatila, da mi je umrla sekira Anica. Tata, mama i ja i svi koji su poznali Anicu bili so vrlo žalostni. Primi, dragi stric Matic, najlepše pozdrave iz Kamnika od tvoje
Nevenke Vedli nove, nč. ? razr. u Kamniku.
Naša srnica. Na vrtu imamo majhno srnico- Zelo je prijazna. Ime sem ji dala »Ledit. Zelo rada skače in ničesar se ne boji. Ka dar ji prinesem stekleničico mleka, takoj
• prileti k meni in me liže. Zelo jo imam I rada!
Marjuči Tomšič, uč. 2. razr. na Vrhniki.
Dragi stric Matic! Sporočim ti prav za-miv dogodek. Naša muca je imela mladiča, ki ga pa je čez nekaj dni zapustila. Mucek je žalostno mijavkail, in ker je v bližini sedela koklja. se je splazil podnjo. Koklja ga je ljubeznivo sprejela in zdaj ga varuje že teden dni. Jaz mu pa nosim mleka, da ne pogine. Tako je zdaj naša koklja mačja mati.
Metka Korpar, uč. V. razr. Osluševci p. Vel. Nedelja.
Naši zajčki so pa beli, rdeče očke imajo. Travco gristi, mleko piti oni dobro znajo.
Pa še nekaj! Ko je polna skleda, naš zajček ne pozna soseda. Drug čez dru'ga navali — kdor je hiter ta dobi!
Miran Glažar, uč. ? razr. Djurmanec.
Za spretne roke
Žalostni pevec
Vzemite veliko jabolko in izrežite oči, usta in nos. V očesni votlini vtaknite dva koščka premoga, v nosno votlino svetel kamenček, nad usta nalepite brke
čepico, kakor jo vidite na sliki, in jo pritrdite jabolku na glavo. Položite čez kozarec za vodo čeden robec vrhu kozarca. Zdaj pa zapojte kako prav žalostno pesem, »Luna sije« ali kaj podobnega! Med petjem previdno potezajte robec, zdaj na desno, zdaj na levo, zdaj naprej, zdaj nazaj. Našemljeno jabolko se pri tem giblje; videli boste, smeha bo toliko kakor še nikdar poprej !
Makso Beš:
Čudno pismo
Dragi Jutrovčki!
Tonček je pisal svojemu prijatelju Janezku sledeče pismo:
»Ljubi moj prijatelj Janezek!
Jutri zjutraj pride k Tebi policaj da Te v luknjo žene vzrok je ta: ker si vrgel kamen v gnezdo lastavičje da se veš ravnati
Z Bogom — Srčno Te pozdravlja Tonček Bogataj
Lahko se mu skriješ gor na svislih, našega soseda Hrastarja Andrejca v mrvo se zakoplji kopa je velika nihče Te ne najde Zdrav ostani.«.
0
Zdaj pa uganite, ali je to pismo v verzih, pa v navadnih stavkih pisano. Rekli boste: »Pesmica ni, pač pa skrpucalo, polno slovničnih napak, vejice manjkajo, pike, ponekod jih je preveč — to ni nič!« Jaz vam pa pravim, da mora biti tako pisano, ker sicer pismo ne bi bilo — pesmica !
Le dobro prečitajte, pa boste videli, da je res — sicer pa vam prihodnjo nedeljo prinesemo rešitev.
Križanka »Mlin na veter«
Pomen besed. Navpično: 1. Del obraza, 2. ptič, 4. medmet, 7. igralna karta, 8. roža, 10. število, 11. vodna rastlina, 12. žensko krstno ime.
Vodoravno: 3. Pritrdilnica, 4. pri« prava za rezanje, 5. oblika pomožnega glagola, 6. igralna karta,, 7. ploskov* na mera, 9. turški plemič, 11. turški dostojanstvenik, 13. kdor ne clela, 14. tri soglasniki, 15. vzklik.
Igra s sencami
videl na steni letečega goloba. Paziti moraš, da imaš svetlobo za hrbtom.
Sosed vpraša soseda: »Sosed, ali že spiš?«
»Ne.«
»Posodi mi, prosim, deset dinarjev!«
»2e spim!«
*
Učitelj: »Tonček, povej mi kakega ptiča, ki ne živi več.»
Tonček: »Nikec.«
Učitelj: »Kaj je to?«
Tonček: »Nikec je bil naš kanarček, ki ga je včeraj muca pojedla!«
Mihec je šel s svojim očetom na Triglav. Biila sta že skoraj na cilju.
Mihec se ustavi in reče z jokavim glasom:
»Oh, očka, ne morem več naprej. Ta vročina je strašna!«
Oče: »Kar pogum, Mihec. Vzemi si toplomer za zgled! Ta se dviga celo
pri največji vročini !<;
*
Stric iz Amerike pride k Potočnikovim na obisk. Stric pokaže Mihcu fotografije New-Yorka. Mihec se zagleda v slike, potem pa zaničljivo mahne z roko:
»Poglej te visoke nebotičnike! Saj ni čudo, da je Kolumb tako lahko odkril Ameriko!«
Rešitev križanke »Lisjak
Navpično: 1. lisica, 2. tun, 3. ban, 4. Riga, 5. Iž, 7. bo, 8. as.
Vodoravno: 2. ti, 3. Buc, 4. rana, 10. in, 5. Ig, 6. žaba, 9. os.
»T v»	• t »Vi
Našim najmlajšim
»Predla nam bo slaba,« pravi pajek izza mrež, »že se oglaša žaba kmalu bo spet dež!«