Poštnina plačana v gotovini Sped. in abb. post. II. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VI. — Štev. 16 (117) UDINE, 16. - 30. SEPTEMBRA 1955 Izhaja vsakih 15 dni TO NI OD DANES! V zadnjem času je zanimanje za Beneško Slovenijo močno zrastlo, ne samo pri nas doma, marveč tudi pri naših la-ži-prijateljih in nasprotnikih. Ko se načenjajo razna vprašanja ali se piše o naših političnih, kulturnih in socialnih zahtevah in pravicah, vsi prisluhnejo in besede po svoje tolmačijo. Prvo kar je, je začudenje naših nasprotnikov, češ, čemu se sploh načenjajo ta vprašanja, ko pa je ljudstvo v idiličnih in za počitnice pripravnih dolinah Benečije mirno in delovno? Zdaj pa da prihajajo »mestatori«, ki odpirajo ljudem oči; ki jih poučujejo o njih pravicah. »Saj se bo zgodilo«, mi je potožila dama iz Vidma, »da ne bomo mogli še na počitnice v Rezijo, ker tudi tam domačini pravijo, da so nam enakopravni.« Takim ljudem, ki se čudijo, če kdo terja svoje človečanske pravice, češ, da jih doslej ni in da zatorej »uganja samo politiko«, bi radi dali par besed v odgovor. Vprašali bi jih prav po domače ali morda ne obstaja Amerika, če na primer kdo še ne ve za njo? Tako je tudi s pravicami v Beneški Sloveniji. Oe se jih ljudstvo ni zavedalo in jih terjalo, ker so ga namenoma puščali v temi in nevednosti, vprašamo, ali mar zato ne obstojajo več naše pravice? Ali morda če kdo zgubi svoj mošnjiček in se tega ne zave, ali je zato zgubil pravico do svojega denarja?! Vsaka zdrava pamet pravi da ne. čemu bi torej v narodnem ali političnem življenju bilo drugače? Pravica ostane pravica tudi če se je njen nosilec ne zaveda ali je trenutno ne terja. Zato ni problem naših pravic šele od danes. Začel je že tedaj ko so naši predniki l. 1SCG. lojalna glasovali za novo Italijo proti absolutistični Avstriji. Beneški Slovenci takrat niso prejeli kakih priznanj za svojo politično odločitev. Obratno, okrajni komisar v Čedadu je 19. aprila 1869. razposlal vsem županom tajno okrožnico, kjer pravi, da se med ljudmi širijo slovenske tiskovine in katekizmi. »Si fatte mene ostili«, nadaljuje, je treba ustaviti in krivce ostro kaznovati.« To je bilo kaj čudno plačilo za zvestobo Italiji, da niso potem smeli beneški Slovenci niti krščanskega nauka se učiti v materinščini! Seveda je potem v dolgih desetletjih v marsikaterem srcu ugasnila zavest na- rodnosti, svoje kulture in svojega jezika. Zaradi tega pritiska ali nezavednosti pa ni ugasnila pravica in dolžnost, da se ta krivica nam popravi. Tu dostavimo pa še nekaj, kar bo komu dvignilo ušesa po koncu. Mi namreč pravimo, da bo morala sama državna oblast, z orožniki če ne bo drugače, PREPREČITI VSAKO U-STRAHOVANJE proti Slovencem in CELO MLAČNE SLOVENCE SAMA PRISILITI, DA SE BODO ZAVEDLI SVOJIH narodnostno-kulturnih pravic! Tudi ta upravičena zahteva ni od danes. že leta 1907. je zastopnik tirolske italijanske manjšine poslanec in poznejši senator Conci zahteval v dunajskem parlamentu nekaj popolnoma upravičenega. Predlagal je, naj kot na Moravskem avstrijska država sama tudi na Tirolskem zaščiti italijansko manjšino tako, da prisili starše, da pošljejo otroke v svojo t. j. italijansko šolo in ne v nem- ško. O tem se lahko bere v »Archivio per l’Alto Adige III, 1908.« Iz teh dejstev povzemamo, da kar so popolnoma pravilno pred petdesetimi leti zahtevali za italijansko manjšino, to smemo in moramo terjati tudi mi danes. Pravica ne ugasne s časom in se ne menja s krajem! Naše pravice niso od danes, so od vedno! Tudi borba za te pravice ni boj proti italijanstvu, marveč vekovito upravičena samoobramba. Vse tiste, ki se bore za pravice svojega ljudstva, bi morala vsaka vlada šteti med zaslužne državne može, ne pa jih še zasledovati s policijo in zmišljenimi paragrafi. Le preko pravice, polne pravice v jeziku, šolstvu, gospodarstvu, samoupravi občin in dežele se zgradi most med dvema narodoma in kulturama. Dokler se pa to ne zgodi, si bomo šteli v sveto dolžnost prepričevati slehernega našega človeka, da boj za njegovo pravo ni umetno danes zmišljen, da je obstojal in bo trajal še, če ne bo zmagala razsodnost in poštenje tudi v odnosih do Slovenske Benečije! • * * Pretekli teden je bil ustanovljen v Vidmu Odbor za obrambo partizanov iz Nadiške doline z začasnim sedežem v Via Mazzini, 10. Odbor sestavljajo bivši partizani in politični preganjanci iz videmske, go-riške in tržaške pokrajine. V objavo nam je poslal sporočilo, ki ga prinašamo v celoti. Po desetih letih od zmage nad nacifa-šizmom je bila te dni položena pri državnem pravdništvu obtožba proti 57 bivšim partizanom Nadiške doline. Obdolženi so najbolj fantastičnih zločinov, popolnoma izmišljenih, kot veleizdaje, umorov, ugrabitve oseb, racij, oboroženega ropa, požarov matičnih uradov itd. Očitno je, da sledi to delo pobudi in daje nagrado dolgoletnemu prizadevanju znanih krogov, ki so na tem področju sodelovali z nacističnim okupatorjem in počenjali najogabnejše zločine nad brez-brambnim prebivalstvom in nad protifašističnimi borci. Ta proces ne namerava samo udariti po partizanskih borcih in po ljudskem protifašističnem gibanju Nadiške doline, Avstrijci ne morejo pozabiti Juine Tirolske Dne 5. septembra je poteklo devet let, Odkar je v Parizu De Gasperi podpisal z avstrijskim zunanjim ministrom Gruberjem pogodbo o Južni Tirolski, po kateri je bil tej nemško govoreči pokrajini priznan poseben avtonomni statut. Avstrijsko časopisje je tej obletnici posvetilo obširne članke in soglasno je mnenje, da italijanska vlada svojih obveznostih do južnotirolske nemške narodne Manjšine ni izpolnila. Dunajski katoliški tednik »Der Volksbote« na primer kritika izjavo predsednika vlade Segnija Agenciji »United Press«, češ da je prise-Jjevanje Italijanov na Južno Tirolsko Pičlo in da je še vedno za domačine do-v®lj dela. Omenjeni dunajski list prinaša tudi podatke o naseljevanju Italijanov v to deželo. Leta 1918 je bilo na •lužnem Tirolskem 242.000 Nemcev in 1]22 Italijanov. Po prihodu Italije se je l6ta 1918 in 1919 izselilo okoli 20.000 Nem-Mnogo Nemcev se je izselilo tudi faradi sporazuma med Mussolinijem in itlerjem : 70.000 teh se ni moglo vrniti Piti po drugi svetovni vojni. Po naravnih ^ukonih bi se 7112 Italijanov lahko pomnožilo na 14.000; število Nemcev pa bi ntbralo narasti za 100.000. »Zelena knji-ki jo je izdala italijanska vlada, na-aja, da je na Južnem Tirolskem danes 5-000 prebivalcev, in sicer samo 214.000 ^emcev (30.000 manj kakor leta 1918). atavni prirastek — razlika med števi-nftv rojstev in smrti prebivalstvo pomnožilo 20 krat, nemško pa skrčilo za eno šestino, število Italijanov se je torej tako močno dvignilo vsled priseljevanja iz drugih pokrajin. Okoli ena šestina javnih uslužbencev je domača, ostalih pet šestin uradništva se je priselilo iz južnih krajev Italije. Naseljevanje je sistematično. V ta namen se gradijo in vzdržujejo nove tovarne z državnim denarjem; v njih se zaposlujejo priseljenci. Nadalje omenjeni časopis izraža upanje, da se bo nova Avstrija po pridobitvi državne suverenosti in politično diplomatske svobode gibanja, energično zavzela za to, da bo italijanska vlada sporazum De Gasperi-Gruber do zadnje črke izpolnila, ker tudi za države velja dolžnost, da držijo dano besedo. Kratke vesti FUŽINE !=* RATEČE* A» pod Manqrtom PRED!L 10 R < ) A o • Most rtu Nadiži ^ rob/Č —— te /tvek ^ TOLMIN i ^ 1 Čedad J* Podklanec Mlfček JC VIDEM £fgo/oirdo m r/fkrlievo 4. ,, ,, te Pum Neblo Fodsabotin Medana '-/,t\\S S Solkan Vtpolle JA—'fflMOVA GOBICA Va/eriKe MZT rdeča h ISA GORIC Šempeter v—’ rrtojba * y Miren Devetaki ~ Lokvica Ì Opa f/e se/o TRŽiC =: dtarid ©. *' s,. Mavhinje -gor/anska ''■/prečnik Voglje J^, Repen fabor ^ERNET" A 'ČINE',. POSTAJ A —kj, c/ropada I '*v Bazovica ,______„--------, PESEK/iL KOZINA J’ _ t? ž a iv \ Sv Barbara N >> prebtnik -------= s'kc O VIPAVA O .GRAD KOPER o PIPAN U M A C U J E NOVlGR AD CO O O Z) ŠKOFIJE 0 -J [—<• stalni prehodi / kategorije — | |—«• Sta/ni prehodi H kategorij« X.M.OT DRŽAVNA META ® SEDEŽ OKRATA MERILO 10 5 0 10 20KM PREGLED OBMEJNIH PREHODOV, KI JIH DOLOČA VIDEMSKI SPORAZUM llllllllllllllll|i|H'llllllllllllllli|l|lltlll 11II M t M I II II 1111111111 mi 111111 II I IT II 111 f II 11 II III 111 II I 11 III I ■ 11II | M II I II I II II REZIJA Uspešen nastop rezijanske folklorne skupine OVE NS" NA BES O nainovejiem slovenskem slovstvu ^ov’is® Leto 1941 je bilo v zgodovini slovenskega naroda velik mejnik in to je bilo tudi V razvoju slovenskega pisanja. Slovenija je prišla do kraja pod tujo oblast, ki ji je hotela zbrisati slovensko lice in uničiti njeno kulturo. V tistem delu, ki je prišel pod Italijane, je smelo životariti le to, kar se jim ni zdelo nevarno. Prenehali so izhajati skoraj vsi literarni listi. Vendar to leto se je začelo tudi osvobodilno gibanje. Naš tisk, ki se ni maral ukloniti, je moral preiti v ilegalo, v skrite tiskarne na zasedenem ali pozneje od Partizanov osvobojenem ozemlju. Z osvobodilnim gibanjem je sodelovala večina slovenskih pisateljev, celo vrsta jih je Pdšla tudi v partizane, več jih je za svobodo dalo življenje. Nekateri so bili zaprti, nekateri ustreljeni ali so izhirali v taboriščih, drugi so padli kot partizani. Največ odmeva je narodnoosvobodilni boj zbudil v poeziji, ki je bila tudi najbolj pripravna za take čase. Izražala je to, kar je narod na splošno čutil, in spodbujala človeka, da je vzdržal v trdotah neizmernega trpljenja in bojev, ki so se Plorali končati z zmago in osvoboditvijo slovenske zemlje. Napisanih pa je bilo tudi nekaj dramatskih del, prizorov, enodejank in tudi daljša igra, primerna za Partizansko gledališče. Za pisanje pripovedne proze je bil čas malo pripraven, Zato je njena žetev iz teh let pičla. Literarna dela so se širila v prepisih ali v neštetih listih, v zbornikih in samostojnih knjižicah. Kako številen je bil ta tisk, so pokazali šele pregledi po osvoboditvi, dasi je med neprestanimi premiki, Zasledovanji in boji marsikaj! šlo po zlu. S snovjo iz teh let pa se še zmerom Ukvarja vrsta naših pisateljev, zraven nje si le počasi utira pot v pisanje življenje, ki danes obdaja slovenskega človeka. Oboroženi odpor proti tujcem je po-hiladil tudi najbolj slovečega, takrat že starega in bolehnega pesnika OTONA ŽUPANČIČA, To kaže njegova bojevita Pesem iz prvih mesecev partizanskega nastopa. Ž njo je povedal, da pesnik ne hiore stati ob strani, ko gre za življenje njegovega naroda, ko se ta narod bojuje za pravico, ampak da mora s svojo pesmijo stopiti med tiste, ki se v gozdovih Pripravljajo, da bodo pognali tujca iz dežele. Za to pesmijo so se zvrstile še druge o hudih dneh trpljenja, dvomov in Vere v zmago, ki jo je utegnil tudi dočakati in opevati. To žetev je zbral v knji-61 ZIMZELEN POD SNEGOM, objavljena pa je tudi v zborniku VEŠ, POET, SVOJ DOLG, ki je izšel leto dni pred njegovo smrtjo 1949. Eno pesem je posvetil tudi očaku slovenskih pesnikov ■fVANU tRINKU, simbolu trdoživosti našega rodu za mejo. V knjigo so spresti tudi njegovi članki, s katerimi je Spremljal Blovenisko javno življenje po '°jski, med drugim nevarne tuje nakane okoli Trsta. Pravi in najbolj znan partizanski pesnik pa je MATEJ BOR. Pod tem imenom je bil skrit Vladimir Pavšič, ki je pravzaprav goriški rojak, saj se je rodil 'V Grgarju pod Sveto Goro. Ker pa se je kmalu potlej začela prva svetovna vojska, so se njegovi preselili na štajersko. Pred drugo vojsko je pisal največ o gledališču, pesniško ime pa si je pridobil v partizar nib, ko je 1942 izdal knjižico z značilnim naslovom Previharimo viharje. To je tudi prva pesniška zbirka v jugoslovanskem partizanskem tisku. Borova pesem je sprva hrupna revolucionarna obtožba nasilja, ki so ga počenjali okupatorji nad slovenskim ljudstvom, ko so izseljevali slovenske vasi, požigali, pobijali ljudi in jih mučili. Zraven pa je kazala na svobodo, ki bo zrasla iz trpljenja in krvi naših ljudi. Med bojem, v katerem so mu sovražniki ubili tudi ženo, se je pesnik umiril v spoznanju trdega časa, skozi katerega se je reševal s svojo voljo do življenja. Tudi nekaj iger je napisal v partizanih, med njimi so takrat in po vojski najbolj igrali Raztrgance, ki prikazujejo, kako so se v partizanske vrste vrivali gestapovci. Pesmi in igre piše tudi danes, napisal pa je tudi scenarij za iilm Vesna, ki je imel doslej od vseh slovenskih največji uspeh. Poleg Mateja Bora je najbolj znan partizanski pesnik KAREL DESTOVNIK -KAJUH, ki je prevzemal č'oveka s svojo prisrčnostjo. Njegovi preprosti verzi o skupnem trpljenju in boju za prostost, o talcih ali o materi padlega partizana so ga že med vojsko zelo priljubili. Ta mladi pesnik, ki je šel v hribe še kot študent, se je udeležil nevarnega pohoda na štajersko, kjer so se morali prebijati skozi premočne sovražne vrste, in na tem pohodu je 1944 padel prav blizu svojega rojstnega kraja. V gozdove je prišel tudi MIRAN JARC, ki je bil ravno na transportu v italijansko taborišče, pa so partizani tisti vlak ustavili. Kmalu nato pa je poleti 1942 padel. V partizanih je bil TONE SELIŠKAR, eden najbolj znanih socialnih pesnikov. Tu je napisal več pesmi, po vojski pa med drugim partizanske zgodbe Mule, napisane za mladino, ki je Seliškarja že prej poznala po raznih povestih. Tudi MILE KLOPČIČ, prav tako znan kot socialni pesnik, se je udeležil partizanskega boja. Tu je napisal spodbudno igro Mati, ki so jo takrat veliko uprizarjali. Zbral pa je tudi za dve knjižici Pesmi naših borcev, v katerih je objavil pesmi manj znanih ali čisto neznatnih pesnikov iz teh let. Marsikateri od teh verzov so ne samo zanimivi, ampak tudi pretresljivi, na priliko tisti, ki jih je napisala preprosta ženica s Primorskega o partizanskem kurirju. • Od mladih, ki so se v glavnem šele tačas uveljavili in po vojski izdali zbirke pesmi povečini s snovjo iz narodnoosvobodilnega boja, so vredni omembe PETER LEVEC s svojimi jasnimi in spodbudnimi verzi, FRANCE KOSMAČ, ki je oblikoval svoje vtise s ITD E N E I 0 ÉÌ TRGATEV Kualiteta an dobruota vinskega par-djelka zavesi od dostih reči: klima, po-zicjon ronka, zemlja, sorte, obdjelovanje an posebno trgatev. Do trgatve grozdu j e zdreleje, pardobi-va cuker, zgubja kislino an veča sortno karakteristiko. Samo iz dobro zdrjelega grozduja se morejo ušafat pouna an harmonična vina. S popravljanjem mošta an vina, s cukranjem an razkisanjem se tuo ne da pardobit. Grozduje je zdrjelo, kar je grozdou pecelj olesenel (paršii tard ku les), ali kar so ratale par bjelih sortah jagode prosojne (trasparenti), par čarnem grozduju pa use jagode lepuò farbane, jagodni sok pa sladek, de se sparjemajo parsti. Grozduje dobro zdreleje, če je jesen topla an suha. Usak ljep an sončen jesenski dan poveča cuker u grozduju za okuoli en kuart parcenta. Dažeuno vreme ob zdrelenju djela gnitje grozduja an poslabša kualiteto an tud zmanjša kuan-titeto pardjelka. Poznamo tele sorte gnilob: 1. surovo gnilobo, če začne gniti nezdr-jelo grozduje; iz tajšnega grozduja se ušafa zlo slaba pijača; 2. kislo gnilobo, ki jo djelajo razne žuželke (insetti), ki jagode razjedajo an pijejo iz njih sok. Kislognile jagode so svetlorjave farbe an njeso dobre; trjeba jih je par trgatvi vreč proč; 3. plemenito gnilobo, če postanejo ja- I II I II III 11 III II I.IIMI 1'IIJ II llllllllllllllllllllllllllllllllililllililllnil Konzerviranje fižola za zimo Ljetos bo višno ostalo dosti nezdrjelega fižola u jeseni, zatuó je trjeba mislit, kakuó ga boste konzervirale za zimo. Zeleni fižol lahko konzervirate s kisanjem kakor zejé ali rjepo. Trjeba ga je dobro stlačiti an potlé zaliti s 5% slano vodo. Gledati muorate, de je fižol dobro opran. Zatuó je pru, de fižol daržite nekaj ur u vodi, ki jo večkrat menjate. Potlé fižol raztresite na mizo ali na Cisti pod, de se osuši. Kar je fižol suh ga dejte u veliko posodo an suhega zmješajte s soljo an ga pustite stati 48 ur. Potlé ga ložite u loncé, steklenice ali škafe, ga zalijte s slano vodo an postavite na hladno. Fižol je u nekaj mjescih že dob ar za solato. Preji ku ga nucate ga operite u frišni vodi, de ni preveč slan. pohodov v umirjeni sonetni obliki, JOŽE BREJC, ki je kazal največ muhavosti, ali IVAN MINATTI, ki ima od teh še največ daru in samostojnosti, saj se že takrat ni ogibal melanholičnih tonov. (Nadaljevanje sledi) gode, pa tudi cjeli grozdi zavoj mokre jeseni plesnivi (mufovi). Iz tajšnega grozduja se izdeluje narbuojše vino, tuó je desertno vino, ki je zlo sladkuó. če je gnilega grozduja dosti, se tuó pobere pred glauno trgatvijo. Vino iz tajšnega grozdja se imenuje »podberina«. Trgajte samo ob ljepem vremenu. Zguo-daj zjutraj, dok je še rosa, ne začnite s trgatvijo, de z roso ne pride u mošt ne-potrjebna voda; če je pa slana, ušafate iz ohlajenega grozduja preveč marzu mošt, ki ne začne ob pravem času vreti. Grozduje se rježe z nuožam ali še buojš s škarjami u čiste lesene posode, če nje-ste podbjerali, muorate par glauni trgala vi separat zdravo grozduje od gnilega. Usak grozd je trjeba pregledati an proč odrjezat suhe, nezdrjele, zelene, tarde jagode. Z brentami odnesite grozduje iz ronka u stiskalnico. Trgatev muorate opraviti sistematično, zguodnje sorte potargajte prej, pozne buj pozno. Kakuò obrjezat parkle kravam Najprej porježite parkje na zadnji nogi. če krava ni vajena uzdigovat zadnje noge, ji ovijte okuol noge nad koljenom lač (zanko) u katjero utaknete klin. Z obračanjem klina zanka nimar buj stiska nogo, takuó de jo živau pusti uzdignit. če parkel ni preveč zanemarjen, lahko roženo steno obrježete tudi s ščipalnimi klješčami. če pa je parkel zanemarjen an se je nabralo že tarkaj nepotrjebne roževine, de je s ščipalnimi klješčami ne morete več porjezati, jo odsjekajte z dletom. Kravo postavite na tardna tla an potlé z dletom odsjekajte nepotrjebno ro-ževino, de ušafa parkel pravilno formo. Kar je parkel na okuoli obrjezan, je trjeba obrjezat še podplat. Parkel položite na leseno klado, z ročnim rezilom pa rježite plast za plastjo predebele roževine. Te ni na peti, a jo je nimar več pruoti špici parkla. Po tjem se tudi ru-najte par obrjezovanju. Kar ste z dletom an ročnim rezilom porjezali nepotrjebno roževino, zgladite use ostre robove še z rašpo. llllllllllltlllllllllllllllllllllllilllilllllillllllllllllllllllllllllllllllllllCIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIllllrfllllliHKIIHlliIMlIilKItl • ■il.lHlll l l.l l l l-t l.rlil l l l l lrljllllili Djelo u sadounjaku, njivi an kljeti U sadounjaku targajte samo zdrjelo sadje, redno pa pobjerajte odpadlo an čarvivo sadje. Prekopajte zemljo okuoli sadnega drevja, za poznejšo zeleno gnojenje. Konc tega mjesca obrezujte sadno drevje an uničujte drevesnega črva z železno nitjo ali pa takuó, de u Jamo daste nekaj bombaža, namočenega u ogljikovem žveplecu ali bencinom an jamo potlé zataknite. Na polju začnite s parpravljanjem zemlje za setu pšenice. Parpravite tudi zdravo an razvito sjeme. Pšenico muorate pred setvijo razkužiti (dižinfetirat), tuó se pravi, de muorate na semenu uničit use kali boljezni. Tuó se nardi z raznimi dižinfetanti u prahu. Za 100 kil semena je potrjebno 150 do 200 gramu preparata »Caffaro«. U kljeti muorate umiti an dižinfetirati sode, grozdni mlin an stiskalnico (torkli). Kar je kljet dobro očiščena, jo muorate ' še zažveplat, potlé jo zračite ob toplih urah. Posebno na čistost sodou muorate gledati. Od čepov se ne smije cediti vino, ker se na zraku spreminja u kis. Ne ovijajte čepov s cunjami, ker se tam nabje-rajo bacili, ki lahko pokvarjajo vino. Prej ku ulijete mošt ali vino u sod pogledejte, če je čist an zdrou. Kislica na|traux\ikiK Kisla trava na traunikih povje, de u zemji parmankuje japna ali de je zemlja preveč mokra. Kislica daje slab fuotar, zatuó naj bi usak gospodar skarbù, de bi jo uniču. Tuó se narbuj naredi takuó, če traunik pognojite u jeseni z desetimi kuintali j apnenega prahu na hektar. Drugo ljeto je trjeba pognojigti s 600 do 700 kg Thomasove žlindre na hektar. Po gnojenju s Thomasovo žlindro bojo kislico izpodrinile dobre trave z djeteljo. če pa se kislica razraste na trauniku zavoj prevelike mokruote, je traunik trjeba osušiti — skopati kanale. lllllllllllllli:illlli|lllllll|l|||l|IIH!|l|l|||!lill|||||||||l|||l|i|i|ll!||| IIKIIIIHllllllllllll« živina nuca sol! Sol je potrjébna za živino ku za človje-ka, če jo nucate u pravi mjeri. Sol pomaga, de želodec buj lahko predjeluje težkud prebavljiv fuotar, zatuó zbuja apetit, pomaga trasformacjon an živina ostane zdrava an močna. Preveč soU pa ne smijete dajati. Tuó bi lahko škodovalo. živina, ki dobiva preveč soli, je močno žejna an zatuó popije dosti vode an gre tudi večkrat na vodo. Prebava (digestione) je slabša, pride do infjamacjoni črevesa an do driske. Živina malo po-jé, shujša an učasih tudi kajšna živau pogine. Živinozdrauniki pravijo temu »dolgotrajno zastrupljenje s soljo«. Preča ku živina ušafa drisko, ne dajajte več soli. Sol draži želuodec an črevesja. Zatuó se runajte po tjem, naj odrasla živina ne ušafa na dan več kakor samo eno žlico soli. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica M 'A C T Utega”TeFe 1. Tistega lepega dne je bila pomlad že Ravnaj za gorami. Pobrala je, kakor pra-^o, giia in kopita, jih zmetala v svojo *^sano košaro, pograbila locenj, stopila 114 pobočje in potegnila iz doline svoj ^°ki plašč ter ga vlekla počasi više in skozi hoste in čez gmajne na visoke ®°loge, v severnejše kraje, kjer so jo prikovale kmetije s smehom in hrepene-kakor na pragu čakajo otroci ma-er. ki je stopila v vas po ščepec soli in *** nemara prinese kos pekovskega kru-a in prgišče cedei. V dolini so bile vijo 06 in trobentice, kadeče se brazde in detelja že lanski sneg. Tudi tista Aka, skorajda nekam zaletela podjet-kt, ki spomladi kmete naravnost ob-, da hkrati grabijo za delo na vseh 6hcih in krajih in da se jim od same 'inosti marsikaj kar zdrobi med ša- pastimi rokami, se je prav tako že zdavnaj umiknila umerjenim kretnjam in preudarnemu ravnanju. Koklje so s kljuni naganjale zakasnele in cendrave piščance, ki bi se še radi držali materinih peruti, samozavestno so počepale na gnezda, znesle jajca in jih razvpile po vsem dvorišču, če že ne po vsej vasi, da so sr-boriti petelini na praznem gnojišču prekinili bitko, prisluhnili in se oglasili s spodbudnim odobravanjem. Po dolini se je zleknilo poletje z zelo resnim in važnim obrazom, kakršnega ima v svojih najlepših letih mati, ki ji na videz ni več do norčij, čeprav se ji v prvih rahlih gubicah okrog sočnih ustnic še zmeraj skriva prikrit nasmeh, ki jo hudomušno izdaja, da bi se še rada široka smejala, bleknila kaj norčavega in se zavalila po travi kakor otroče, če bi se to spodobilo in če bi ne nosila pod srcem dozorevajočega sadu. Kajpak, bilo je poletje, poletje čez in čez, pravo poletje, saj so bile noči tako kratke, da je fant komaj utegnil v temi postaviti lestvo k oknu svoje Čeče. Jutra so bila polna ptičjega petja in vriskanja koscev; ko je sonce zajadralo po sinjini, so bile kose že zdavnaj smolnate in arnica je ležala v dolgih ravnih razovnicah po senožetih. A da je bilo res poletje, je najzgovorneje pričalo to, da se je Kihova Jera komaj še spominjala, kaj si je to pomlad polomila, če jo je pri maši ženica z drugega konca vasi pobarala: »Kako pa kaj, Jera, ali si se tudi letos kaj polomila?« je seveda takoj rekla: »Kakopak!« in to celo z nekakšnim užaljenim ponosom, češ: »Glejte jo no, kje se je pa ta vzela!« Preden pa je lahko povedala, kaj si je zlomila, je dobro premislila, potegnila v nos prežo tobaka, pogledala v nebo, zamižala in rekla: »O, letos sem si pa samo nogo izpahnila; še besede ni vredno!« Ta Kihova Jera namreč, bogu bodi po toženo, se je vsako pomlad, ko se je zmrzal samo pri vrhu odtalila, spodrsnila v strmem lazu, se po zadnji plati zapeljala po strmini, oplazila med potjo kake tri grme in šele potem telebnila čez suhi zid na klanec, kjer je po navadi obležala z zlomljeno nogo ali roko, drugače si je pa vsaj kaj izpahnila Ampak zaradi tega si ni nihče belil las: taka je bila pač nje- na stara navada in stara navada je že-ste mesar, toda opravljal je tudi padar-lezna srajca, kakor pravi pregovor. Stopili so po Carja, ki je bil sicer neke vr- ske posle. In čar je prišel, slekel suknjič, si zavihal rokave in zgrabil Jero za nogo, Kih pa jo je prijel okrog pasu. Potem sta vlekla vsak na svojo stran trmasto in vztrajno toliko časa, dokler ni kost spet skočila na mesto, ki ga ji je določila božja previdnost. Ko je bila operacija pri kraju, je Kih najprej prebral Jeri levite, ki so primerni 2a take prilike — seveda je bilo vse le bob ob steno —, nato pa je skuhal čarju črne kave in mu natočil drnulovega žganja, čar pa si je s široko kretnjo brisal pot in kričal, da se je hiša tresla. Ob tej priložnosti je kupil tudi par prašičkov. No da, odkrito rečeno, je prav za prav čakal na to, da si bo Jera kaj polomila, češ kaj bi človek po nepotrebnem dvakrat grizel kolena in se spenjal v tako nazarensko strmino. Tistega lepega dne pa je bila Jera že navsezgodaj na nogah. Z bliskovito naglico je poropotala po bajti, kakor pravijo pri nas kuhi, pometanju, pomivanju in podobnim hišnim opravkom. Pri tem seveda ni treba še posebej poudarjati, da ji je mleko vzkipelo, da je prismodila žgance, da je pri pometanju z eno samo što-rasto brezovo metlo dvignila tak prah, kakor bi osem mlatičev mlatilo fižol, in da ji je pri pomivanju posoda venomer (Nadaljevanje na 4. strani) ncu&e, rru pa takisto niso dosti boljši. Pa kaj hočemo! V njihovih rokah smo, naredijo z nami, kar jim drago.« »Da si prekleta!« so vzkliknili meseci. »Pri vsaki besedi, ki jo spregovoriš, naj ti pade kača od ust.« Donesla je deklica vodo in spregovorila — glej, ob slednji besedi ji je ka-čica padla od ust. Ko je njena mati to videla, je zalomila z rokami in zavpila: »Zakaj, hčerka moja, ti padajo kače od ust? Zakaj ne letijo od njih zlatniki, kakor onile psički, tvoji prisestri? Joj, hčerkica moja, kakšna sramota, kakšna nesreča!« Pastorki poslej ni bilo več obstanka pri mačehi. Odšla je po svetu. Ni je skrbelo, da bi umrla za lakoto, ker so ji zlatniki padali od ust. In ker je bila dobrega srca, je vse, kar je imela, delila z ubožci. GIOVANNI VERGA: Nekoč sem videl ubogo črnoglavko zaprto v kletki. Bila je plaha, žalostna in bolehna. Prestrašeno nas je gledala in se stiskala v kot. Poslušala je veselo petje drugih ptičkov, ki so žgoleli na zeleni trati ali pod sinjim nebom in jim sledila — lahko bi dejali —- s solznim očesom. Toda ni se upala upreti, ni poskušala zlomiti žice, ki jo je priklenila v ječo. In vendar so jo njeni čuvaji, ljubeznivi otroci, imeli radi. Njena bolest jim je bila v zabavo, žalost pa so ji poplače-vali s krušnimi drobtinicami in s prijaznimi besedami, črnoglavka, uboga revica, se je skušala ukloniti. Ni bila nehvaležna in jim ni zamerila svoje bridkosti, saj je kljub svoji otožnosti skušala po- zobati nekaj prosa in krušnih drobtinic, pa jih ni mogla použiti. čez dva dni je povesila glavico pod perut, naslednje jutro pa so jo našli otrplo na tleh njene ječe. Uboga črnoglavka je bila mrtva! I» vendar je bila njena skodelica polna. Umrla je zato, ker je bilo v tistem tele-scu nekaj, kar ni živelo samo od prosa, in je trpelo še zaradi nečesa drugega, ne le zaradi lakote in žeje. II|i|I|i|iM!||| 11 I | I II 1 I IM II i I 11 I M I III I 11 II III ||' ||'ll:|.|:|l|i|)|l| IM IIIIMIlililililiiiitililiiiiiiiiillllllllllllllll IVAN CANKAR: Pomaranče v šoli Imeli smo mlado učiteljico; spominjam •se, da je imela črne lase in črne oči in bolno, rumeno polt. Poklicala me je po imenu in me vprašala: »Koliko je ena in ena?« Vprašanje se mi je zdelo smešno in razžaljivo hkrati; kajti reči bi bilo treba: »Kolk je ana in ana?« — in nadalje: čemu izprašuje o rečeh, ki jih ve že vsak otrok pod mostom? Zato sem molčal. Učiteljica je poiskala prijetno prispodobo in vprašala: »Koliko je ena pomaranča in še ena pomaranča?« To drugo vprašanje se mi je zdelo še veliko bolj nespametno. Preden sem shodil, sem znal o veliki noči prav dobro šte- SREČKO KOSOVEL : Kraška jesen Sladka črnina, polni grozd, jagode se v dežju bleščijo, v dalji temneva borov gozd, topoli pod hribom šumijo, šumijo. šumeča prihaja v vršanju lip jesen; topole in hraste uklanja; mi smo v vinogradu, drugi so v hramu — vsak si po svoje otožnost odganja. ti pirhe in pomaranče, posebno tiste, ki so jih dobili bratje. In zoprno mi je bilo, da so se ji vlekle besede iz ust kakor med iz satovja. Zato sem molčal. Vsa nestrpna je vzkliknila: »Kaj nisi nikdar jedel j pomaranč?« Tisti »jedelj« me je udaril kakor s kladivom: nisem vedel ne kako in kdaj — samovoljno mi je planilo z jezika : »Jedna jedelj-pomaranča in jedna jedelj-poma-ranča sta dve jedelj-pomaranči!« In učiteljica me je postavila v kot. OTON ŽUPANČIČ: Zu.eč&>i Dedku pa nocoj je dosti ' Jože malega norosti: y>čaki, če ne boš zaspal, bodem te bavbavu dal!« y>A kako od črne gore k naši hiši priti more?« »Dolge on nogé ima: z gore sem — koraka dva! Plamen iz očij mu šviga, vedno jezen z repom miga, v lice črn, v telo zelen, s sabo nosi koš pleten. Pa po svetu vsepovsodi po zločesto deco hodi —« »Oh, jaz ne bi rad žel z njim -glejte, dedek, me — že spim!« tHiiHiinTiiM iiiiiriiii, um i m ij,iiiii,hi:ifi iiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiniu 1111 im i iri:i!ni!|ii u lunin innniniiii miimimi rinil mi 11 JANKO GLAZER: Nova šola Ko prvič stopate v ta lepi hram, li veste, kdo sezidal ga je vam? Tak hram sezidajo stoteri: z lopatico zidarskih rok ga sto počasi, s trudom dviga nad zemljo, a eden snuje, misli, meri. Nobeden prvi in ne zadnji ni, vsi so graditelji, zidarji vsi, vse ena skupnost druži: delo. Tako se skupno skupni dom gradi — tako nekoč gradite tudi vi, da delo vaše bo uspelo! L. N. TOLSTOJ : Lev in lisica Lev se je postaral in ni ujel več nobene živali. Zato je sklenil, da si bo pomagal z zvijačo. Zavlekel se je v votlino, legel in se hlinil, da je bolan. Zveri so ga prihajale obiskovat, on pa je sleherno, bodisi veliko bodisi majhno, ki je stopila v jamo, pobil in požrl. Lisici pa se je 1® zazdelo, da ni vse tako kot bi moralo biti. Zato postoji pred vhodom v brlog in kar oddaleč zavpije: »Kako, lev, kako ti gre?« Lev odgovori: »Slabo! Toda zakaj ne stopiš naprej?« Lisica pa reče: »Zato, ker me sledovi svare: mnogo živali je šlo noter, le ven nobena.« uoanki Črno na belem, med platno zajeto. Mrtvo je, a vendar seznanja te s svetom. '(v6]luyi) Trdo je in v zemlji, a vendar ni kamen. Črno je, a rdeče če vržeš ga v plamen. (Bouiaid) do in težko. Razmišljala je in preudarjala, kaj bi pastorki še hudega storila. Nekega večera ji pride na misel, da jo pošlje po vodo k vodnjaku, ki je bil daleč zunaj vasi. Ob tistem vodnjaku pa je stalo krivenčasto drevo, pod katerim so se zbirale grde prikazni. Te naj bi pastorko raztrgale, da bi se več ne vrnila. Odšla je sirota v temi k vodnjaku, da bi zajela vodo. Prišla je do krivenčastega drevesa in zagledala dvanajst mož in črno ženo, ki so sedeli v krogu. Nekateri možje so bili stari, drugi mladi, eni dolgini, drugi pritlikavci. Eden izmed njih je bil zelo, zelo majhen, črna žena pa je bila zelo stara in se je čemerno držala. Možje so bili meseci, najmanjši med njimi februar. Deklica se jih je prestrašila, a ni pobegnila, lepo jih je pozdravila: »Dober večer, strički! Kako se imate? Ali ste zdravi?« »Zdravi, dekletce, zdravi!« so ji odgovorili meseci. »In kako je tebi?« so jo vprašali. »Zakaj hodiš ob tem času po vodo? Kaj te ni strah?« »Ej, strički, strah ali ne, kadar me mačeha pošlje po vodo, jo moram ubogati,« je odgovorila deklica. »Da, tako je,« je pritrdila čemerna mov in potrkala na vrata. Odprla ji je mačeha. Ko jo je zagledala živo in zdravo, s polnim vedrom, ji je bilo žal da je prikazni niso raztrgale. Jezno jo je vprašala, kod je tako dolgo hodila. A ko ji je pastorka odgovorila, se ji je pri slednji besedi odtrgal zlatnik od ust in s cvenkom padel na tla. Ko je mačeha to videla, ji je bilo še huje. Saj jo je poslala k vodnjaku, da bi se je iznebila, ne pa, da bi ji zlatniki leteli od ust. »Kdo te je tako začaral?« je Zavpila. »Povej mi, sicer te zgrabim in te ne izpustim, četudi bi te oblival mrzel pot.« Pastorka se je mačehe zbala in ji do pičice vse povedala, kar je doživela. Naslednji večer je mačeha svojo hčerko poslala po vodo. Hotela je, da bi meseci blagoslovili tudi njo ter bi tudi njej zlatniki padali od ust. Deklica je odšla k vodnjaku in našla vse tako, kakor prejšnji večer njena pri-sestra. Pozdravili so se, tedaj jo je vprašala starka: »Kateri meseci v letu so najlepši in kateri najgrši?« Deklica je malce pomislila in odgovorila: »Tega ne veste, kar ve vsak otrok! Januar in februar — da bi ju nikoli ne bilo! Tudi marec je ves od muh. Ostali njeno bistrovidno oko — znano je namreč, da starim kmečkim ženicam njuha-nje nezaslišano krepi vid — je že zapazilo nekaj črnih pik, ki so se bližali cerkvi, ki je kakor pohlevrta kura čepela v kotlini na razpotju dveh dolin; prav tako je seveda ujela štiri črne postave, ki so se naglo pomikale po beli cesti. Bili so Peskarjev Ludvik in njegovi trije bratje. Ludvik je bil v temnomodri obleki in v kričeče rjavih čevljih; taka je bila takrat najodličnejša fantovska moda. Ozek ovratnik iz kavčuka mu je oklepal tenki vrat in na vozlu belega, že nekoliko zamazanega metuljčka je bila uvezena skromna rdeča rožica. Ta metuljček in voščena roža, ki jo je imel zataknjeno v gumbnici, sta pričala, da je namenjen po čisto določenem opravku. Njegovi bratje pa so bili v prazničnem fašističnem kroju, v škornjih in kapah, ki so jim po strani čepele na debelih glavah. Spredaj sta korakala Ludvik in Nande, za njima pa sta jo Modest in Zanut strumno in odločno ubirala s svojimi krivimi nogami, kakor bi jahala nekakšne nevidne pritlikave konje. Vsi štirje so se držali sitno kakor petek in so trdovratno molčali; nekoliko nemara zaradi slovesnosti, h kateri so bili namenjeni, največ pa zaradi tega, ker se je Ludvik z vsemi štiri- mi otepal svojih bratov, češ da bodo s svojo prisotnostjo — in to celo v teh črnih capah — spravili vse v slabo voljo, če že ne pride do pretepa. Toda rodoljubni bratje se niso dali ugnati v kozji rog — in Nande, ki je bil caposquadra, je vzneseno govoril o domovini, o državni zavesti, o manifestaciji za skupno misel, kar je treba še posebej podčrtati, in o podobnih otrobih, ki jih podobni ljudje, kadar koli nanese prilika, tako radi vežejo tudi po naši mili domovini. Približno ob isti uri so v drugi soteski stopili iz hiše stari Pečan, njegova hči Nanca in sinova Nace in Rudi. Umito jutro j» prijazno sprejelo njihove umite obraze, toda ti obrazi so bili neprijazni prav zaradi tega, ker so bili tako lepo umiti. Dokaj jasno so pričali, da se še niso dobro otresli vseh sitnosti, ki se naberejo v kmečki hiši, kadar se je treba odpraviti za nevsakdanjimi opravki. Pri Pečanovih je bilo že prejšnji dan vse križem kražem. Nanca se je vrtela po hiši, kolikor je bilo še v njeni moči. Likala je, čistila, pomerjala obleko in težko sopla. Na peči pa je neprestano regljala mrtvo-udna Pečanka, ki je lahko migala samo z desnico in z jezikom, s tem poslednjim še prekleto naglo. Delila je nauke, se pritoževala, oštevala in kričala, kakor bi se bil ves ta direndaj dvignil samo zaradi njene malenkosti. Toda tudi pri Pečanovih so imeli staro navado, da namreč-stari Pečanki niso odgovarjadi, ker so iz lastnih skušenj vedeli, da bo še najprej nehala, če ji ne bodo skakali v besedo. Podoreharjeva Pavla, najboljša šivilja v vasi, je imela polne roke dela, da je morala pustiti popolnoma vnemar tako zanimivo povest, kakor je »Crna žena«, čeprav jo je usoda ljubezni, ki se je pletla med nesrečnim Petrom in ciganko Nig&' no, neverjetno zanimala. V kuhinji P» se je motovilila Padarjčva Hedvika, & se je kakor nalašč pred nekaj dnevi vrnila iz Milana, kjer je »služila«, kakor so se odrasli izražali vpričo otrok. Dala je za nekaj maš, šla k spovedi, se zjokala v cerkvi — in je seveda v teh težkib in sitnih dneh ponudila svoji šolski tovar rišici svojo izvežbano roko. Mesila je, P®" kla in pentljala potice, skubla kokoši in piščance ter še vsaki dve minuti skočil® v izbo in s svojim strokovnjaškim očesom pregledala obleko, nasvetovala gub® ali narobek, da bi Nančin trebuh ne pri' šel tako do veljave. Pavla, ki je bila sicer pohlevno dekle, se je našobila: »Zakaj ste me pa klicali, če Hedvik®-več ve?« (Nadaljevanje sledi/ TISTEGA LEPEGA DNE te su: PASTORKA IN MESECI ■n n i m i n m n n n n i n n n i n 11 n n i n 11 n n i n 11 m 11 n n n 11 m n i n 11 ■ i m 11 n n i n n n n n n n 11 il n I lil n živela je žena, ki je imela dve hčerki. Ena je bila njena edinka, druga pa najdenka, pastorka. Svojo hčer je zelo ljubila, a pastorko je mrzila. Da bi jo bila mogla utopiti v žlici vode, utopila bi jo bila. Ni je mogla videti niti s koncem očesa, za vsak nič jo je kregala in tepla. A naj jo je še tako mučila, je bila zdrar va in trdna ko dren. Njena hčerka pa je bila bolehna in šibka ko bilka. Ko je mačeha to videla, ji je bilo hu- starka. »Kjer je sila, tam ni pravice. Poslušaj, da te nekaj vprašam. Kateri meseci v letu so najlepši in kateri najgrši?« »O, dobra moja babica,« je odgovorila deklica, »vsi meseci v letu so lepi. Ni ga med njimi, ki bi bil grd.« »Hodi zbogom, otrok,« so dejali meseci. »Hodi in bodi blagoslovljena! Pri vsaki besedi, ki jo spregovoriš, naj ti pade zlatnik od ust.« Deklica je zajela vedro vode, odšla do- ( Nadaljevanje s 3. strani J uhajala iz rok pa tudi iz sklednika, kar se je pa sicer dogajalo sleherni dan že dolgo vrsto let. Potem je stekla do kumi-ka, dala mimogrede Paziju, ki se je smukal okrog njenega krila, nekaj koristnih naukov, postala na tnalu in pogledala s svojim špičastim, s tobakom zadelanim nosom v sonce. Tega seveda ni storila, da bi presodila vreme, pač pa da bi lahko kihnila. In čudo božje, res je kihnila, in sicer približno tako vreščeče, kakor za- vriska smrkavec na gmajni, ki se šele uči te prelepe umetnosti. Nato se je vrnila v bajto, skočila v sobo, odprla skrinjo, potegnila iz nje črno pikčasto obleko, kakršne nosijo stare ženice na kmetih, in se začela oblačiti. Ko je stopila v kuhinjo, jo je Kih začudeno pogledal in dejal: »Kam te pa hudič spet nese?« »Oh, Ivanc, to sl moram pa res ogledati. To bo taka —« je rekla, ampak kar naenkrat je spet zamižala, dvignila glavo in kihnila Ivancu naravnost v obraz. »Vsaj stran se obrni, baba!« je zaner- gal in si pomencal oči, ki so ga ostro zaščemele. »Saj nisem vedela, da bo kaj. Sama ne vem, kakšen dan je danes. Pravi blagoslov; že trikrat sem kihnila,« je veselo drobila in že iskala tobačnico v neskončnih gubah svojega širokega nabranega krila. »Kaj sem že hotela reči?« je nadaljevala. »Saj, ta Nanca je pač taka. Vsar ko figo ti obesi na veliki zvon. Ce bi bila jaz v njeni koži, bi se tako potuhnila, da bi me živ krst ne zavohal. Pa še s peto mašo! Jezus no, ali je res treba takih komedij !« »Saj, in da bo komedija še večja, moraš še ti nesti tja svoj kljun!« je dejal Ivanc. »Kar leti, kar leti, samo glej, da ne prideta dve nazaj !« je še dodal. Ta nasvet je bil vsekakor umesten, če že ne krvavo potreben, kajti Jera je skočila iz bajte in se zakadila po strmini, kakor bi kaj ukradla. Pazi jo je glasno opomnil s svojim vreščečim laježem, Ivano pa se je rajši okrenil od doma, da bi ne videl, kako bo njegova boljša polovica vsak čas pomerila pot ali pokazala mejnike, kakor pravijo pri nas, če se kdo kar na vsem lepem pogrne po tleh. Pa saj se ji je tudi res mudilo, kajti