Edizione per Festero — Inozemska izdaja leto LXXI__štev. 23 a	V Ljubljani, v petek, 29. januarja I943-XXI	Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
NEC
Podružnica] Novo mesto.
Abbonamentii Mesa 18 Lire Estero, mesa 31 50 Lire Edizione domenica, an-no 34 Lire Estero 65 Lire C. C. P.? Lubiana 10 650 pet f>li sbbonaroenti, 10349 per le in-serzioni.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika.
Filial«!
S Uredništvo tn upravni Kopitarjeva 6, Ljubljano. =	Novo me*to.
Izključna pooblasFenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazione, Amministrnzione: Kopitarjeva b, Lubiana. i Concesdonaria eselusiva per la pubblicita di provenirnz« italiana izvora: Uuione Pubblicita Italiana S. A- Milano.	1	Telefon 41)01 400S.	|	ed estera: Unlone Pubblicita Italiana S. A, Milano.	i
Bollettino No 97S
Intensa attivita esplorativa in Tunisia
La base navale di La Valletta bom-bardata - 5 »Curtiss« ed i altro apparecchio abbattuti
11 Quarticr Generale delle Forzc Armate eomunica:
In Tripol i t a n i j a nessuna azione di ri-lievo; la caccia gertuanica abbattcva in combat-timento 5 »Curtiss«.
Intensa attivita esplorativa da ambo le parti in Tunisia, dove lnczzi cora/.znti nemici ve-nivano respinti dal tiro dclFartiglieria.
La base navale di L a Valletta (Malta) e stata bombardata da uua nostra formazione aerea.
Apparecchi britannici hanno sorvolato Roc-cella Marina, Siderno e Gioiosa (Reggio Calabria) lanciando nlcuni spezzoni e niiirn-gliando due treni: un morto e tredici feriti. Tutti colpiti da pallottole esplosive.
Sono stati pure mitragliati un trrno tra Cassibile c Avola (Siracusa) e la sta/.ionc di Brolo (Messina): vengouo segnalati uu inorto cd alcuni feriti.
Sulla rotaliile Vittoria — Ragnsa altro apparecchio sparava raffiche di mitragliatrice, ina centrato dal tiro contraereo, precipitava in fiamme.
Dalle varie missioni bcllichc due nostri vc-Iivoli non sono rientrati.
II piroscafo nemico di medio tonnellaggio, ritato ieri nel bollettino coine colpito da un aerosilurnnte, capo equipaggio tenente pilota Dattista Mura, risulta aflcndato.
Vojno poročilo it. 978
Živahno ogledniško delovanje v Tunisu
Pomorsko oporišče v La Valletti bombardirano - 5 »Curtissov« ter I drugo letalo sestreljeno
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja.
V Tri pol i s u ni bilo nič posebnega; nemški lovci so v boju sestrelili 5 »Curtissov«.
Močno obojestransko ogledniško delovanje v Tunisu, kjer so bila sovražna oklepna sredstva odbita s topniškim ognjem.
Naša letalska skupina jo bombardirala pomorsko oporišče v L a Valetti (Malta).
Angleška letala so priletela nad kraje R o c -r e 11 a , Marina, Si dem o in Gioiosa (Reggio Calabria). kjer so spustila nekaj bomb ter obstreljevala dva vlaka: eden mrtev in 30 ranjenih. Vsi so bili ranjeni z eksplozivnimi kroglami.
S strojnicami je bil obstreljevan tudi vlak med Cassibile in Avolo (Sirakusa) ter postaja Brolo (Messina); ena oseba je bila mrtva, nekaj pa ranjenih.
Neko drugo letalo, ki jo tudi streljalo s strojnico na pr»go Vittoria-Ragusa, jc bilo zadeto od protiletalske obrambo ler je v plamenih treščilo na tla.
Iz raznih vojnih poletov sc nista vrnili dve naši letali.
Sovražni, srednjevelik parnik, n katerem poroča včerajšnje poročilo, da ga je iz torpednega letala zadel vodja posadke poročnik pilot Battista Mura, je bil potopljen.
Dramatičen Curtinov apel
Saigon, 28. jan. Avstralski ministrski predsednik Curtin je govoril, da Avstralija potrebuje večje letalsko in pomorske silo v južnozahodnem Tihem morju. Nato jc nadaljeval: >To morje jo preveč važno, da bi ga zanemarjali. Cas hiti in se zdaj bori skupno z Japonci proti združenim narodom. Pripisovati azijskemu bojišču drugovrsten značaj, bi pomenilo omogočiti Japonski dobro izrabo časa, ki ji je potreben za izkoriščanje pridobljenih virov in za pripravo na bitko, ki bi bila zelo draga za združeno narode. Za združene narode je življenjske važnosti, ohraniti si Avstralijo. Zavezniška zamuda na Tihem morju bi omogočila konsolidacijo neusmiljenemu sovražniku. Niti predsednik Združenih držav niti angleški ministrski predsednik nista nikdar odločila, kako dolgo bo trajala vojna pre ' Hitlerju, toda kakor koli dolga bo, bo vendar dovolj dolga, da bo Japonska medtem ustvarila nepremagljivo silo. Ko to govo-rim« — je nadaljeval Curtin — »sovražnik z vso svojo silo napada otoke, ki pripadajo avstralski celini. Ce te izgubimo, se bomo znašli v borbi na naši zemlji proti sovražniku, ki ima boljšo strateške točke na morju.«
Pogoj za končno zmago
Madrid, 28. jan. AS: »ABC« piše o vzhodnem bojišču in pravi, da je to bojišče skupno vsej zahodni civilizirani Evropi ter nadaljuje: »Vojna mora biti totalna, vse ali nič, blaginja ali beda, gospodarjenje ali sužnost. Ne zadošča samo zavojevati mesta, marveč je treba uničiti sovjetsko armado, ki mora izginiti, lo je .conditio sine qua non' za končno zmago.«
nemških podmornic
Potopljenih je bilo 16 ladij s I0S.CG0 tonami — Junaški odpor branilcev Stalingrada nezlomljen Kot med Manjičem in Donom očiščen — Pri ofenzivi ob llmenskem jezeru Sovjeti zgubili 515 tankov
Hitlerjev glavni stan, 28. jan. AS. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno vojno poročilo:
Nemške podmornice so v Sredozemskem in Severnem morju potopile šest ladij s skupno 28.00(1 tonami, ki so z blagom plule v močno zaščitenih muihnih ladijskih spremiiavah.
Vrh tega so med Grenlandijo in Ekvator-iem navzlic besnim viharjem uničile deset ladij s skupno 75.000 tonami. S tem ie nasprotnik izgubil še 16 ludi i s skupno 103.000 tonami.
Hitlerjev glavni stan, 2S. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na žariščih obrambne bitke na vzhodu se zo-perstavljajo naše armade v za borbo najtežjih vremenskih razmerah in pogojih neomajno vsem sovražnim napadom.
V	Stali ngradu je herojski odpor branilcev nezlomljen. Sovjetski napadi iz zapadno strani so so zrušili z najhujšimi izgubami za sovražnika.
Tudi močni sovjetski napadi, ki so jih podpirali vojni letalci in oklepne sile v lapadnem Kavkazu so so izjalovili.
V	stepi jugovzhodno od M a n j i t a so oklepne sile zavrnilo močne sovražnikove napade, pri femrr so jo posrečilo neki strelski diviziji očistiti kot med Manjičem in Donom zadnjih sovražnih ostankov.
Težki boji zapadno od Voroneža trajajo z nezmanjšano silo dalje. l'o zavrnitvi vseh poskusov za obkolite) so sc naše čete točno po povelju umaknili' na novo skrajšano fronto. Močni oddelki letalstva so tukaj uspešno posegali v hojo nu kopnem ter prizadeli sovražniku hude izgube v ljudeh in gradivu.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča samo krajevno bojno delovanje.
Južno od Ilmenskega jezera so ostali od 25. novembra dalje z veliko premočjo uprizorjeni sovražni napadi brez uspeha. Oddelki kupno vojske pod vodstvom armadnega generala Buscha su tukaj v najtežjih pogojih ia borbo ter v ostrem mrazu in snežnih metežih obdržali vse svoje postojanke. V zadnjih dnevih je bila v tej bitki obkoljena večjn sovražnikova skupina. Od 2(5. novembra je bilo na toni odseku uničenih 515 oklepnih voz, privedenih mnogo ujetnikov ler ogromno plena, predvsem težkega in lahkega pehotnega orožja in tudi drugega vojnega gradiva. Sovražnikove krvavo izgube so bile izredno visoke.
V	bitki ob La d oš k eni jezeru je sovražnik obnovil svoje napade z motoriziranimi in pehotnimi silami nn široki fronti, vendar je bil povsod krvavo zavrnjen in je zgubil pri tein 19 oklepnih vozil.
V	Severni Afriki obojestransko živahno delovanje izvidniškjh oddelkov. Pristanišče v A 1 ž ir u je bilo ponovno hudo bombardirano.
Dr. Goebbels o totalni vojni
BERITE IN ŠIRITE »SLOVENCA«!
Berlin, 28. januarja. AS. Vojna sc bliža morda hitreje, kakor pa bi morda mislili, svoji dramatični točki — piše nemški propagandni minister dr. Goebbels v uvodniku, ki je izšel v tedniku »Das Heich«. Orjaški boj za naš obstanek je stopil v obdobje, ko ni več dovoljeno zapirati oči pred stvarnostjo dejstev. Vsi smo si edini v tem, da moramo storiti več, mnogo več, kakor pa smo storili doslej, da dosežemo čimprej Ln na najboljši način cilj, ki ei ga tako zelo želimo od zmagovitega miru. Težave, ki so se pokazale med to vojno bodisi na bojišču samem ali pa doma, so ustvarile potrebo po trdih odločitvah, ki so že znane, in po tistih, ki bodo v bodoče še prišle. Nove žrtve, ki jih moramo in jih bomo morali dati v tej vojni za ohranitev naše narodne skupnosti, so za ves narod nujna potreba. Več sile je v nas — nadaljuje v svojem članku dr. Goebbels — kakot pa si morda sami mislimo, vsekakor pa mnogo več, kakor pa smo je doslej pokazali za dosego tega najvišjega našega cilja.
Od danes naprej - kakor je bilo sporočeno — je vsak nemški državljan moškega ali ženskega spola (moški od 16 do 65., ženske pa od 17. do 45. leta starosti) po zakonu dolžan delali za vojne namene ter s tem pomagati k zmagi. Ta zakon odgovarja drugje moralni dolžnosti. Čim večja so bremena, ki jih nalaga vojna, tem pravičneje je, da 6e ta bremena pravilno porazdele med posamezne državljane, pa čeprav se posameznikom morda zde še tako neznosna. Kakšen pomen in kakšno vrednost — vzklika člankar — naj bi imela izguba svobode vsega nemškega naroda! Ne mo romo prikrivati dejstva — nadaljuje člankar — da bodo 6edanji in bodoči ukrepi globoko posegli v življenje vsakega posameznika in družine. Vse to je zelo neprijetno, a neizogibno Civilno prebivalstvo mora biti v totalni vojni, kakršna je sedanja, postavljeno na i6to stopnjo kakor vojak na bojišču. Vsi, ki jim je danes koristno delo v Nemčiji še tuje, morajo prijeti zanj ter zavzeti mesto, kamor so poklicani, da tako podpirajo vojsko na bojišču. Treba jo imeti pred očmi. da številni nemški državljani niso za sedanjo totalno vojno storili drugega, kakor da so o njej govorili, ne da bi za to nosili neizogibne posledice.
Mi danes stanujemo — piše dr Goebbels — še v dobro zakurjenih sobah, imamo streho nad glavo, se zvečer vležemo v mehko posteljo in se lahko dobro pokrijemo, imamo še dovolj hrane in pijače in nam niti ne manjka razvedrila ob radiu, v gledališčih, v kinematografih in ob dobrih knjigah. Dostikrat ljudje bero vojna poročila, ne da bi pri tem količkaj pomislili, kaj pomenijo posamezne besede v teh poročilih in ne da bi jih kaj ganilo pri srcu tisto, kar se dogaja na bojiših, kjer besni bojni metež. V kakšni zvezi je vse to s totalno vojno? Kdo more navesti kak odstavek iz vse svetovne zgodovine, kjer b; bilo napisano, da je nov veliki imperij nastal po lahkih zmagah, pri katerih je sodeloval samo del naroda? S tem je treba računati — končuje nemški propagandni minister svoja izvajanja — in le tedaj, če bomo to
upoštevali, bo kriza dobila značaj navadnih poskusov, za katerimi se bo lahko pokazalo jasno obzorje, obzorje, ki ne bo vzbujalo nobene zaskrbljenosti več. Samo en greh je. je dejal nek modrijan, namreč podlost. Ne delajmo tega greha in bodimo pogunmil
Kna trgovska ladja in skladišče vojnih zalog ■sta začeli goreti. Nemški lovci so razkropili v t u n i š k o - 1 i b i J s k e m obmejnem področju sovražne motorizirane oddelke in sestrelili brez lastngh izgub pet sovražnih letal.
Pri poskusih, da bi angleška letala podnevi napadla področje oh Nemškem zalivu, so se po zaslugi protiletalske in lovske obrambe končali z velikimi izgubami za sovražnika. Osem štiriinotornih bombnikov in še neko drugo sovražno letalo so sestrelili lovci in protiletalski topničarji z morja.
Pri nočnih napadih na zapadno nemško ozemlje je imelo civilno prebivalstvo izgube. Nn javnih poslopjih, kulturnih zgradbah in l>oluišnicah, kakor tudi v stanovanjskih predelih je nastala znatna škoda. Pri teh uupadih je bilo sestreljenih šest bombnikov.
Berlin. 28. jan. AS: O včerajšnjem dnevnem napadu težkih ameriških bombnikov ua nemško ozemlje, so se izvedele nuslednje jhf-drnbnoati: Nemški lovci so takoj prestregli sovražna letalu ter prisilili letalce, ki so leteli v veliki višini, da so zmetali večino svojih bomb v vodo. Tudi protiletalska obramba je streljala na sovražna letala. Sestreljenih je bilo osem ameriških l>onil>nikov. Verjetno se zarudi težkih poškodb še druga letala niso mogla vrniti v svoja oporišča. Nekaj bomb je padlo na stanovanjske četrti in povzročilo nekaj /rtov med civilnim prebivalstvom, škoda na hišah ni pomembna. Istočasno je skušula druga skupina liombnikov zmešati nemško protiletalsko oh-raml)o z napadom nu druge kraje. Tu manever 6e je |>opolnoina ponesrečil.
Berlin, 28. jan. AS: Dne 27. januarja zvečer je izvedlo nekaj angleških iKunbnikov teroristični napad nn dansko prestolnico (Kopen-liagen). Bomlie so padle v notranjost mesta in so povzročile žrtve mod civilnim prebivalstvom. Nekaj napadajočih 'letal je sestrelila protiletalska obramba.
Razočaranje nad sestankom Roosevelt- Churchill
Stoekholm, 28. januarja. AS. Splošni vtis, ki prevladuje v londonskih iKilitičnih krogih o slovitem sestanku v Casablanci, je tak, da Roosevelt in Churchill nista dosegla svojega cilja. Najprej močno zmanjšuje pomembnost sestanku dejstvo, da ni bilo tam Stalina, za katerega je uradna objava povedala, da je izostal zaradi vojnih dogodkov na vzhodnem bojišču. List »Daily Mirror« prinaša sliko Churchilla in Roosevelta, ki se mučita, da bi sestavila pozdravno brzojavko Stalinu, ta pa stoji v kotu in ju gleda s porogljivim nasmeškom. Zraven je zapisano: Očitno je Stalinu mnogo več do nastopov na vzhodnem bojišču, kakor pa do te koaference.
Drži. da ni bilo na posvetu prav nobenega zastopnika sovjetske vlade. Tudi slovesno zagotovilo uradne objave, da bodo zavezniki odslej storili vse, kar je v njihovih močeh, da bi olajšali .Sovjetski Rusiji njene naloge, je mnoge politične ljudi pustilo v dvomih, ne da bi pri tem omenjali sovjete, ki so vajeni teh in takšnih praznih obljub. Konferenca, trdi list »Dailv Herald« z vsemi levičarskimi listi, ie zgrešila svoj cilj in sicer: 1. zato. ker sc zdi, da ni bil dosežen sporazum glede poenotenja zavezniških vojnih ciljev: 2. zato, ker še ni bilo mogoče sestaviti tolikanj pričakovanega skupnega zavezniškega vojnega sveta, katerega sestava je bila zairadi odsotnosti sovjetov nemogoča in bo ostala nemogoča vse dotlej, dokler ne bo odstranjeno tiho tekmovanje med Londonom, VVnshingtonom in Moskvo; 3. zato, ker se je razblinilo upanje, da bi poravnali De Gaulleja in Girnuda, ki sta bila izrečno povabljena na to konferenco.
Posebni dopisniki angleških in ameriških listov v Casablanci vedo povedati o tej reči zanimive podrobnosti. Tako naj bi bilo silno očarljivo videti de Gaullea, kako je nejevoljno prožil roko svojemu tekmecu Girodu pred očetovskimi očmi Roosevelta. Drži, da je de Gaulle med razpravo zavrnil več predlogov, med njimi predlog, dn se sestavi neke vrste trojica za vodstvo Severne Afrike. Poleg de Gaullea in Gi-raudja naj bi bil v tej trojici tudi zastopnik francoskih monarhistov. V debati je prišlo med obema nasprotnikoma do viharnih nastopov.
Skoraj ves angleški tisk pove, da popolni sporazum med de Gaulleom in generalom Gi-raudjom ni bil dosežen. Sem pa tja omenja kak

Nemška sodba o Casablanci
Berlin, 28. jan. AS: »Diplomatsko-politična korespondenca« pripominja naslednje k sestanku med Roose vel toni in Churchillom v Casablanci: Reuter sam je moral zaznamovati razočaranje londonskih političnih krogov nad skoraj negativnim izidom pogovorov med obema državnikoma Na tem sestanku niso bila rešena resnično važna vprašanja jx) željah in pričakovanjih ameriškega ter angleškega ljudstva. Tudi odsotnost Stalina ali vsaj njegovegu zastopnika je v svetovni javnosti utrdila sicer že staro misel na popolno nezanimanje, s katerim krentelj-ski voditelji slede bolj ali manj programatičnim in teatralnim manifestacijam njihovih »zavez-likov«. Ravno v tej zvezi pripominja 'list, kakO
se stavijo v isto vrsto z MaTočani in se zavzemajo, da bi izpolnili želje svojih angleško-ame-riških gospodarjev, želje, ki ravno v tem trenutku postajajo odločilne. Nezadovoljstvo je še očitnejše, če se upoštevajo sodbe angleškega tiska in njegova številna vprašanja. Organ nemškega zunanjega ministrstva navaja nekaj kritik angleškega tiska v zvezi z neuspehom na konferenci ter zaključuje: Navzlic temu je Roosevelt govoril o bodoči l>rcz,pogojni kapitulaciji trojne zveze, kakor da bi bil ravno on pooblaščen objaviti ta sporazum od samih voditeljev držav trojne zveze, pozabljajoč, da v resnici niti te, niti druge Rooseveltove prijaznosti ne morejo vplivati na potek dogodkov in ovirati
niKov«. Kavno v tei zvezi p_ ______, .	„ ,	.
sta si Chrchill in De Gaulle ltot dva stara pri- i dela xa zmago trojne zveze, jatelja stiskala roke pred fotografom. Francozi
list, da so bMi to le uvodni razgovori. Uradna objava se je izognila sleherni omembi te francoske zadevščtne. Danes prevladuje mnenje, da so to konferenco, ki bi morala sieer biti kje drugje, na primer v Londonu ali NVasliinstimu. priredili v Casablanci le zato, da bi poudarili potrebnost in pomen združitve, vseli svobodoljubnih Francozov. Toda očitno je, da ju tu nakana zgrešila svoj cilj.
List »Times« je razočaran nad u«'iehi konference v Casablanci in se vprašuje, kakšni so napadalni načrti zaveznikov za letošnje leto in če ti načrti sploh so. List pravi, il(1 še vedno drži nevarnost osnih podmornic, ki utegnejo onemogočiti sleherno pobud .
Popis sestanka je bogat na raznih dogod-bah. Da so nad stanovanjem predsednika Roosevelta stalno križarile močne potrole ameriških letečih trdnjav, človeka ne -me presenečati, ker je bilo treba takoj preprečiti morebitni napad osnih letal. Zavezniška vlade so se tako bale, da bi novica o tej konferenci prispela S Evropo, preden bi bila zaključena, da so odredile najstrožjo cenzuro za vse časopisne brzojavke prav do snoči. Čeprav se je že predvčerajšnjim govorilo v Londonu cisto odkrito o konferenci v Casablanci in o navzočnosti Churchilla in Roosevelta, vendar so dobili dopisniki švedskih in nevtralnih listov strogo prepoved, da ne smejo svojim listom i>oslnti novice o Casablanci pred včerajšnjim jutrom.
V razgovorih, ki jih je imel z merodajnimi angleškimi političnimi razlagalci, je dopisnik švedskega lista »Aftonblndet« ugotovil, da je uspeh konference povzročil v angleškem javnem mnenju precejšnje razočaranje, ker .jo ostala kopica nujnih in važnih vprašanj nerešenih. Potem je novica o tem, da je bil na konferenci navzoč tudi lord Montbatten. dala britanskemu tisku misliti, da pripravljajo zavezniki napade na »evropsko trdnjavo« v slogu, kakor je bil tisti pri Dieppeu. število kandidatov na prevzem vrhovnega poveljjstva zavezniških sil v Severni Afriki se od dne do dne množi Imenom Marshall, Alexander. Eisen-hover se jo pridružilo tudi ime generala Wa-vvella.
Vojaška moč narodne Kitajske
Tokio, 28. jan. AS: »\Veej Gazette« objavlja nekaj poročil o ol>oroženi sili vlade v Nan-kingu. Po teh poročilih jo narodn« kitajska vlada v kratkem času organizirala moderno armado ter mornarico, ki ima nad (6 Inijnih ladij, % topničark in 6 linijskih ladij. Kopenska vojsko ima 42 divizij. 4. neodvisne brigude in 13 neodvisnih armadnih korpusov. Poleg tega je v severni Kitajski še 20 moderno oboroženih armadnih zborov. Te čete podpirajo Japonco pri čiščenju tolp, ki motijo javni red. To število so pomnožili še od Čangkajška odpadli generali in vojaki, ki imajo 20 divizij, 6 neodvisnih brigad in 3 neodvisne armade z nad 600.000 vojaki.
Sestanek japonskih vojaških pribočnikov v Rimu
Rim, 28. jan. AS: Japonski vojaški pribočniki iz Evrope so se ob priliki svojega sestanka v Rimu danes zjutraj ob tO vpisali v dvorno knjigo v palači Kvirinale, nato jki so položili venec na grob Neznanega vojaka.
Stran 2____»SLOVENEC«, petok,
—..... ..........11	n rinv.Mui. . .......... ...............——--UL--
Ne omalovažujmo vnetij, zlasti ušesnih ne!
Opozorila zdravnika-strokovnjaka ob prezgodnji smrti slikarja Vavpotiča
Smrt umetnika kot jo bil pokojni Vavpotič, nam daje priliko razmišljati, ali jc bila njegova smrt rivs nujna, neizogibna. Njegove bolezni nu po-•tBiifneje, ker ga lilnein poznal kot bolniku iu	vodol o tragičnem izidu njegovega obole-
nj:. d; časopisov, tako kot mnogoštevilni, ki bo me levno po njegovi smrti izpraševali. Govorilo b, je in pisalo, da jo podlegel vnetju možganske mrene kot posledice svoje ušesno bolezni, Ali je to res ulj ne, ne vem, toda 'a prilika naj bo povod za sledečo rnzmotrlvanje, ki si ga naj posebno oni, ki »bole ali bolehajo na gnojnem vnetji] srednjega ušesa, zapomnijo in ga upoštevajo. O toni sem že večkrat pisal, pa so bolniki brezbrižni toliko časa, dokler jih ne začne kaj boleti ali dokler ne nastopi nenadoma kutaslrota, ko ni vei pomoči. Zato je opozarjanje na veliko nevarnosti, ki pretijo tako bolnim, ponovno potruhno jn smatram kot šef ušesnega oddelka za svojo dolžnost, vedno znova 'n znova opominjati tozadevno oboiele. Piža se o vseli mogočih boleznih, liral sem ravnokar v časopisu o vraničnem prisadu, kol da bi bila ta ho. lozen bogve kako pogosta, ne berem pa skoraj nikoli o boleznih, ki tako močno posegajo v zdravstvo ljudstva, kol so n. pr. ušesno in nokatere druge bolezni, o katerih bi bilo ie davno nujno govoriti.
Pri gnojnih vnetjih srednjega ušesa razlikujemo, ako navedeni le glavna novarna obolenja, dve vrsti, in sicer tako imenovano akutno In kronično. Akutna vnetja se račnejo večinoma z velikimi bolečinami, dokler ne prodore gnoj ušesno mreno. Tako boleSe začetno vnet je priveda bolnika večinoma prav hitro k zdravniku, ki prehode mreno, če narava sama ni ie bobnič prejedla. Komaj pa so te glavne bolečino pojenjale, pa ima bolnik že svoje muhe in dostikrat 110 vorjame, če po tri-, atlrt- alt pettedenskem gnojenju, ki ne poneha, zdravnik predlaga operacijo, posebno takrat, kadar je kost za uhljem, ki večiiioma oholi obenem s srednjim ušesom, nn pritisk s prstom boleča. Ker pa kost sama na sobi nn boli, smatra bolnik ie za zadosten vzrok — o|terai'ijo odkloniti. Žo marsikak bolnik je lo odklonitev plačal s smrtjo. Večinoma začnejo iztok in drugi bolezenski znaki proti kon-
Objava o ustrelitvi
Visoki komisar Ljubljanske pokrajine ter Poveljnik XI. Arnuidnegu Zboru, t smislu ukrepa j dne 2-1. aprila 10-12-XX, naznanjata:
Dne januarja t. 1. so komunistični banditi, doseduj nougotovljeni, podlo ubili !)i-lotnagu Antona Murtinjnka.
V smislu ukrepu z dne 24. aprila Inn-skcga lela je bila izvrjJcna ustrellter šesterih oseb, ki so zanesljivo krivo tcrorutičirga in
komunističnega delovanju.
*
Kakor smo že pisali, so komunisti ubili 24. januarja uradnika Kmetijske družbe Antona Mar-
tiujaku. Mislili smo, da so komunisti vendarle sprevideli zločinsko udejstvovanjo in |iogubonos-ne jiosledioe, ki jih to udejstvovanjo prinaša neprizadetemu prebivalstvu tor da liodo s svojimi dejanji odnehali. Vsi so videli, kakšni ukrejii sledijo razhlm atentatom, ki so jih izvrševali komunisti, Treba pa jo pomniti tudi, da posledice zločinov ne padajo samo na tistega, ki je direktno ali indlrektno soudeležen pri umorih, ampak tudi na drugo prebivalstvo, ki trpi s tem nove omejitve. Ni lo morda prvič, da so je zgodil tak zločin in da temu zločinu slede take jiosledice. In ker ni lo prvič, bi lo moralo komuniste izmodriti, dn ne hi pošiljali svojih lastnih ljudi v smrt, Čo bi smeli verjeti raznim bajkam o pogumu komunistov, bi bilo logično, da bi se morilci sami predstavili oblastem in ne bi pustili streljanja lastnih tovarišev, ki so gotovo vodMnejši od njih iu pomombneši zu stranko. Potem bi že mogli v neki nicri govoriti o junaštvu.
I'roba je pripomniti, da Oblasti brez dvoma podpirajo miren ruzvoj prebivalstva, a treba tudi poudariti, da IkhIo kaznovale, in sicer strogo kaznovale vsak zločin, in du l>o tu kazen padla tudi na kolektiv, na tisti kmlektiu, ki hočeš ali nočoš podpira zločinstvo komunizma. * Te besede veljajo tudi dobrim, du sodelujejo pri preganjanju komunizma ter pri delu /n mirno življenje, ki si zanj Oblasti iskreno prizadevajo, predvsem pa, da se izogibajo vsakega stika in vsake skupnosti 3 morilci slovenskega naroda, z morilci nedolžnih gimnazijcev, brezobtambnih starčkov, cvetočih deklet ter slabotnih otrok. Lo tuko bo moglo priti do mirnega življenja.
Komunisti pa naj si ne didajo nobenih utvar glede usode svojih voditeljev, ki se že nahajajo v ječi ali ki je njih delovanje žo sicer znano oblastem: ne bodo namreč ušli svoji usodi, če bj se zločini šo ]>onovili.
cu tretjega ali četrtega tedna pojenjuvuti, kar je znak, da ima obolenje tendenco samo se pozdravili. V nasprotnem primeru pa je ojieracija neizogibna, P« tudi če iztok sam na sebi pojenjuje ali sjiloh pojenja, nekateri bolniki še niso izven nevarnosti, če se iiosluli kmalu ne izboljša ali Čo obstoji glavobol ali kak drug bolezenski znak š« nadalje. V takem primeju gre zu posebno vrsto nevarnega vnetja, ki more se po preteku mnogo tednov izbruhniti z vso vehemenco na dan; ziito mora biti lak bolnik stalno pod nadzorstvom. To vnelje povzroča tako imenovani slrefitokokus ali pnoumokokus mueosus, nevarna bakterija, ki ji je treba priti z operacijo do živega.
Kronična gnojenja iz srednjega ušesa imajo slabo dišeč iztok, in {o gnojenje po daljšem ali krajšem konservativnem zdravljenju no ponalui, tedaj jo to znak. da kje v globini razpadu tkivo ali slušne koščice ali kosi, najraje takrat, kadar gre za tuko imenovani ušesni iiolestouloni, ki kakor rak čiiudaljo bolj raste in se razvija in uničuje zdravo kost dokler no doseže kak vužen del ušesne okolico, bodisi možgansko mreno, največje, v glavo in iz nje vodeče žilo ali notranji del ušesa: labirint, ali kak važni živec. Zulo je pri teh boleznih zdravljenje nujno potrebno, takisto tudi operacija, posebno tedaj, kadar bolezen proide na imenovano dele. Preden vse to komplikacijo nastanejo, so operacije nenevarne, saj nam nobeden tako operiran ne umre; pa tudi ob komplikacijah imamo lepe uspehe. Tako n pr. smo imeli nedavno mod petimi operiranimi vnetji možganskih mren tri (3) ozdrovljene primere, kar je uspeh, s katerim se more.no ponašali pred komur koli. Toda kolikor pro j posežemo operativno vino«, tem gotovoje smemo pričakovali uspeha. Vselej, ko imamo kak smrten primer, je krivda zato nn strani bolnika. Tak umrli je podlegel svoji zanikrno-stl, ne pa operaciji, kar tolikokrat beremo v časopisih,
Naj 5o navedem, da je ušesno zdravljenje včasih dolgotrajnejše lil dn ni možno bolnike ozdravili po dvoh, treh ordinacijah, kakor slišimo
Leta 1942. «0 nafti časopisi in med temi tudi ml pisali, da jo zaključeno veliko delo, ki je bilo stoletja sen prebivalcev Ljubljane in ljubljansko okolice; namreč regulacija Ljubljanice. V resnici se je ogromni načrt za uresničenje lažjega odtoka vode z Ljubljanskega barja skozi ljubljansko mesto proti Savi lani do kraja izvedel, Lani Je bila dograjena — vsaj v surovem stanju — »atvornioa pri cukrarni in bo še letos omogočeno trajno uravnavanje vodnega stanja nu Ljubljanskem barju. Že lani pa smo večkrat poudarjali misel, da regulacijskih del na Ljubljanici, zlasti pa no na barju, ne bo nikoli konec. Resnica je namreč taka, da bo moralo prebivalstvo Ljubljane in Barja trajno delali in stalno žrtvovati, da bo obdržalo zdrave razmere in zaželeno slanje, ki je bilo uresničeno z zadnjimi razdobji regulacijskih del na Ljubljanici. Regulacija Ljubljanice Je imela dva namena: prvič odstraniti neljubo sliko Ljubljaničine struge v meslu, drugič pa omogočiti smotrno osuševanje Iiarja južno od Ljubljane. Drugi namen je bil glavni, prvi pa le postranski, Čeprav se Jo zdelo Ljubljančanom, da so v prejšnjih let.ih delavci trpeli v strugi reke bolj zaradi lepote mesta, kakor pa zuradd koristi, ki bi jo donažnla 100 km2 obsežna barjanska zemlja, tedaj vedno ogrožena po povod nji,
Z rogulirano Ljubljanico je bilo doseženo oboje. Ljubljana je sioer izgubila svojo včasih pohlevno, včasih pa divje grozečo reko, namesto njo pa je dobila beloniran jarek. Ljubljančani skušajo la dolgočasni jarek nekoliko oživeti. Mojster Plečnik j« zgradil v sredini mesta nad tem jarkom arhitektonsko krasne tržnice in za bodočnost Je zasnoval še druge zgrudbe ob bregovih v beton vklenjene Ljubljanice.
Nad šentjakobskim mostom Ljubljanica oživi tudi poleti, ko se tam kopljejo in sončdjo tisoči Ljubljančanov. Od spomladi do nastopa »ime pa krase betonsko bregove tudi slapi raznih plesalk, vrb ialujk, da celo paradižnikov iu fižola, •
Toda Ljubljanica ima 6voje življenje, ko si utira svojo pot in ki prav tako pogosto nagaja delu človeških rok. Leto za letom bo nanašala v svojo strugo gomile proda in kamenja, ki ga bo treba odstranjevati. Je pa tudi še druga nevarnost: cement oziroma beton, vsaj takšna, kakor so ju uporabljali pred leti pri gradnji bregov, nista nič Stalnega- Ako že dane« pogledamo n. pr. od Čevljarskega mostu navzgor proti Spici, vidimo, da je beton Že skoraj povsod odpovedal. Dve hudi zimi, lanska in letošnja, sta temeljito opravilj svoje uničevalno delo, Voda ima pač to lastnost, da kadar zmrzne v špranjah in razpoklinah, razganja še tako trdo oklepe, pa naj bodo ti iz kamenja ali betona. Tako vidimo sedaj že prve posledice uničevalne sile Ljubljanice, ki se no da zlepa ukrotiti. Ljub-
Dramatsko delovanje GILL-a
Tiskovni urad fašistične zve*e sporoči: Zvezno poveljstvo UILL-u je izpopolnilo program svojegu vsestranskega delovanja ter daje vsak teden v operi zabavne predstave za organizirano mladino, ki so predstav udeležuje vedno v velikem šleviht ter z največjim zanimanjem-
Zadnjič io bil« predstava kumedijo Angel z nvlonir, ki so ga predvajali zelo mladi igrale! ter si zaslužili v resnici zasluženo odobravanje navzo čega občinstva zu razumevajoča in zanesljivo igro.
Kksc. Visoki komisar je počastil s svoio navzočnostjo predstavo tor s tem dokazal svoje priznano zanimanje za delovanje GILL-a v prid mladine nove pokrajine.
večkrat najraje v bolniških zavarovanjih, češ, trikrat sem bil že pri vas, pa šo nisem zdrav. Pri zadnjem, pred tlekaj dnevi ojieriranotn primeru, sem zdravil pacienta tri mesece. Ker so stanje pri toni trinajstletnem bolniku zlepa ni zboljšulo, sem ga radikalno operiral. Pri operaciji 6e je videlo, kako potrobna jo bila, saj jo kost pregnila tudi ie do ntoiganov in do glavno žile, tako da moremo re$i, da bi ta bolničok brez operacijo gotovo kmalu podlegel, medtem ko se mu sedaj že dobro godi. Naj to opozorilo zadostuje
Povrnimo so nazaj k Vavpoliču Vsakega, tudi še tako malo pomembnega je škoda in življenje vsakega človeka je dragoceno ne samo za ujega samega, temveč tudi za druge. In veliko koristi je zvezanih z vsakim življenjem. Sedaj pa pomislimo, uli ni škoda vzemimo, da bi bil res podlegel taki bolez,ni ne da hi so zdravil — ali ne bi bi bila nepopravljiva škoda, brez potrebe izgubiti tnko velikega umetnika, kot je bil pokojni Vavpotič. škoda za narod, za svojce in za prijatelje. O11 pa ni bil samo umetnik, ampak ludi oseba, ki je v družbi mnogo pomenila po izrednih laslnonlih. Mnenja sem, da bi mogel tak človek še desetletja živeti sebi, svojcem in narodu v čast in korist. Ali ni škoda?
Zato pozivam končno še enkrat: ne omalovažujte nobenih gnojenj kjer koli, najmanj pa gnojenj iz ušesi	Dr. Pognfnih Joti p,
šef priniarij.
ljančauii bomo pač morali tudi v bodoče sami skrbeti, da bomo obnavljali betonsko obzidje Ljubljaničine struge. Stroški za popravljanje sproti bodo neprimerno manjši, kakor pa če bi pustili, da nam bodo prihodnje zime uničile še tisto, kar je ostalo od poškodovanih betonskih bregov od Čevljarskega mostu navzgor. Misliti moramo pa seveda tudi na stalno čiščenje od proda in kamenja.
Za regulacijo Barja pa dobro vemo, da bo zahtevalo stalnega dela vsako leto. Ne mislimo pri tem samo regulacije hudournikov in pritokov, ki so stokajo v Ljubljanico, temveč tudi čiščenje prav vseh jarkov in potočkov na Barju. Stara izkušnja Harjanov ve povedati, da 6e mora vsak jarek, potok in sploh vsaka struga na Barju očistiti vsaj vsako tretje loto, toliko so namreč v tem času nabere v strugah raznih vodnih rastlin, proda, zemlje in nesnago, kar vse ovira odtok vode.
Ite« je, da Ljubljansko barje še ni tako kulti-vlra.no kakor bi želeli, toda to se bo zgodilo Ž« v nekaj letih. Vendar pa bo moral bitj naš rod stalno tu|eč. da obdrži Barje na oni slopnji zmožnosti za kulliiviranje, ki je sedaj že dosežena, ako hočemo, da bomo imeli južno od Ljubljane res plodno polje, ne pa močvirja a|j pustinje. Ta dolžnost bo z našrga rodu prešla na prihodnji in naslednje rodove!
Odstranitev lepakov
Tiskovni urad Visokega komlsariata sporoča:
Določeno je, da se v roku do 1, februarja morajo odstranili — in sicer to morajo izvršili hišni lastniki — proglasi, javni pozivi ter druge tiskovino, ki se nanašajo nu ža pretek e dogodke, lepaki, bodisi da so pritrjeni, bodisi da so izpostavljeni po trgovinah in po drugih javnih lokalih v mestu ali jx> drugih pokrajinskih središčih.
Io določba no velja za zidni list »Nova Ljubljana«. Kar se tiče zidnih listov GILlrn, ie la določba omejena samo na mesto Ljubljaena.
Ce v predvidenem roku tiskovine ne bodo odstranjene. Ik> odstranitev izvršila Javna oblast na stroške hišnih lastnikov.
h kulturnega življenja
Šesti simfonični koncert
Zadnji simfonični koncert, v nndaljevanju cele vrste simfoničnih koncertov, zamišljenih v loj sozoni, 110 šlevilu ža Sesti, jc vodil ravnatolj Mirko Polič. Na prvem mestu smo slišali Belli-nijavo uverturo k opori »Norma ■ V tem delu smo spoznali skladatelja kot umetnika, ki polugu enako važnost na dobre in izvirno domisleke kot tudi na njih skrlmo izdelavo .Tudi izvedba uverture je bila prav dobra; orkester jo je podal z zanosom, s čimer je ustvaril primerno razpoloženje za nadalnje točke. Dvorpkova četrta simfonija je skladba, ki zahteva sanin zase podrobnega študija, da pride do izraza vsa v njej nakopičena le^ola Ce žo ne moremo tre]iti, da ie orkester izčrpno podal vse potankosti, ki bi pri intenzivnejšem študiju pritlo do veljave, jo je pa vsaj odigral tako, da ni preobčutno izstopala iz celotnega sporeda. Posebno pažnjo, sodeč jio izvedbi, je posvetil dirigent kot tudi orkester Po-ličevemu proludiju, ki |a sicer mišljen kot predigra k III. dejanju Poljčeve nove opere. Preiudij jo pisan za veliki orkester. Skladatelj, dirigent z veliko prakso, dobro jiozna vse orkestralne zvočne možnosti, ki Jih jo ludi do dobra izrabil; vsled obilice zvočnih efektov ima preiudij nekam eksotičen značaj, iz česar bi lahko sklepali, da nosi morda tudi dejanje opere enako obeležje. Tudi s čisto skladateljskega stališča je prolu-dij v svoji vrsti dobro delo; 110 pozna nobenega zastoja, ampak so brez oddiha stopnjuje, Ce po njem presojamo celotno, sicer še neznano glasbo Poličeve nove opere, lahko trdimo, da bomo znio dobili delo, ki mu bo uspeli zagotovljen, Prav dobro je orkester jiodal tudi Smetanovo simfonično pesnitev »Vltava« iz cikla »Moja domovina«. Dobro so bili karakterlzirani posamezni odstavki tega v smislu programsko glasbe zasnovanega dela. Isto bj veljalo tudi za Musorgskega simfonično pesnitev »Noč na Lisi gori«, le da je bila izvedba ponekod razrahljana. Spored, ki je obsegal po večini sama tehtna dela, je bil dokaj obširen, zato ni bilo iz umljivih razlogov mogoče posvetiti vsem skladbam enake pažnje.
Ravnatelj Polič je s tem nastopom dokazal, da je dirigent z velikim izkustvom, ki zna zanesti v orkester polet, s čimer nujno zajame tudi (Wslušaice. Tako si je že po prvih taktih Bellini-jove uverture osvojil naklonjenost občinstva. Kljub poldrugoiirneinu sporedu napetost nI pomislila ves Čas izvajanja. Veg nastop je izžareval toliko življenjsko silo, da tega vtisa niso mogla oslabiti nitj nokatora glasbeno ali tehnično manj izdelana mesta. Priznanje, s katerim številni po-slušulci niso štedili, je bilo zusluiono. M. T.
Dolrpel jc naš dobri mož, oče, stari oče in tast, gospod
IVAN SUSN3K
železniški uslužbenec v pokoju
Pogreb blagopokojnega bo v soboto, dne 30. januarja 1943, ob pol treh popoldne iz kapele sv. Petra na Zabili na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, Zagreb, dne 28. januarja 1943,
Žalujoča žena Marija in otroci ter rodbine; Tomšič, Lozej, Potočnik, Kosca in dr. Žumer.
Ali je vprašanje osuševanja na Barju že rešeno?
31 mmhm ml m
14 Geološka tehnika je omogočila črpanje polrolejskjh vrelcev tudi tam, kodor ni mogoče vrtati navpično, ampak prečno, kakor n. pr, v Wilmingtonn„ kjer so petrolejska polja poti Fordovimi tovarnami, pod pristaniškimi napravomi in skladišči. Kako je napredovala vrtalna tohnjka, nam potrjuje dejstvo, da so še lela 1915 mogli vrtati v zemljo največ 1000 metrov globoko, dgčim so navdali lela 19159 neki vrelec v globino 4573 metrov,
Sam tehnični napredek pa ne pomaga dovolj, čo ne gre vzporedno z njim tudi organizacijski napredek, Amerika spol priča o tem. Ni bil strah prod Detordlngom vzrok, da je ameriška država posegla v petrolejske kupčija. Predsedniku fla.dingu so je zdelo manj nevarno posredovali v inozemstvu, kakor pa napraviti rod mod svojimi petrolejskimi prijatelji. Sjcer jo Delerdlngov napad prikazal resnico, toda pri tem so bili prizadeti Interesi avtomobilske industrije in pa v prvi vrsti 11 milijard dolarjev, vloženih v ameriško petrolejsko industrijo. Ves ta ogromni kapital mora prinašati obresti in petrolejske družbo so jih tudi dobivalo: leta 1937 so imele 001.4 mlljione čistega dobička. Že glad po delnicah jo sluvljal močne ovij-e proti vsem državnim ukrepom. Ameriški zakon law of rap-ture«, ki jo dpjal vsakemu posestniku neomejeno pravico izkoriščanja zeiplje in njenih zakladov, je bil v veliki mer| vzrok, da država ni mogla odločilno poseči in zavarovati petroleja svoje zemlje. To jo vzrok, zakaj so ameriški vrelci tako naglo usihali. Vsakdo, ki je imel petrolejska polja, jih jc hote) čimprej jn čim bolj izkoristili. Ponekod je šel lo razvoj usodno naglo i.«i>rsj in petrolej je usihal. Zlasti je bilo to tam, kjer je narava sama poskrbela, da je potroloj tekel iz zemljo brez. posebnih tehničnih priprav. Petrolej je vedno poteg zemeljskega plina in slano vpile: vodo in plin nosita petrolej pa površje, zato je črpanje nepotrebno in sla tako plin kakor slana ( voda za vsako petrolejsko polje predragocenl dvigalni sili. Co lefe Seveda bodo medtem odkrili šo nove petrolejske vreleo, Tako' prtroloj vos don in vso noč, slana voda odleče, plin izhlapi, ostane n. pr »o odkrili nova petrolejska polja « Illinois, v juinozahodnem petrolej, I11 zn vse to ni potrebno posebnega dela I11 napora. Pritisk delu Io\vasa in v Kansasu v začetku leta 1019. Toda tako lahko no bo petrolej nikjer več tekel, kakor teče v Texasu, Oklahaml ali v
TOT POLITIČNE MOČI PETROLEJA
Tli danes? Cenitve zalog petroleja so težke, toda trdno sloji, da, zaloge v splošnem naglo vpadajo. Podjetje Goodboy & Co. v Now-jorku je objavilo mesena junija 1935 cenitev vseh znanih ameriških petrolejskih rezerv. Teh naj bi liiio približno 12 milijard sodov, kar naj bi zadostovalo ob tokratni jiolrošnji za približno 13 let. Te re-ervo so imelo tole največje ameriške petrolejske družbe:
»ulogu petroleja Pornbn zalog v milij- soijov	v letu
Standard Oil ol Now ,forsey . .	8.600	1955
Standard Oil of Indlona . . .	300	1956
Standard' Oil ot Californja . ,	11.100	1964
Socony Vacuum ......	500	1946
Texas Oil Co ...... ,	ono	1951
Uulf Oil (Mellon)............8U0	1951
Taxalorji družbe Cilies Service Co. so cenili v letu 19D9 zaloge USA na 14 milijard sodov, vseli na svetu pa na 30 milijard: to so pravi, da bo pri sedanji uporabi imela Amerika petroleja še za 12 let, ostali svet pa še za 16 let.
Po cenitvah, ki jih je objavil Amorican Petroleum Institute, so znašale jietrolejske zaloge Združenih ameriških držav 1. januarja 1939 17.35 milijard sodov: pri uporabi, kakršna je bila leta 1938, bi zadostovala ta zaloga še za 14,D lol,
....	".-j ■•■■'.r •	........ ......— ---- - -........1
Kaliforniji. Izboljšali vrtalno tehniko; razvila se je nova veda >geo-( loška tehnika«, ki omogočuje čim bolj izdatno črpanje petroleja. — j
v zemlji pa poneha tako naglo, da ostane veliko petroleja neizkoriščenega in vrelec usahne veliko prej, kot je treba Od lota 1915 so zaradi tega skušali uvesti nadzorni svet: Texas, Oklahama, New Mexico iu Kansas. Izdali so zakone, po katerih je treba tako izko-
riščati petrolejska polja, da gre čim manj v izgubo Toda to so bile le i države izmed 48 in še pri teh štirih se niso držali predpisanih navodil vsi producenti. Uredba, ki jo je izdala leta 1933 zvezna vlada, ni mogla priti do veljave, ker jo je zavrnilo Vrhovno sodišče kot nasprotno »pisanim pravicam svobodnih meščanov«, Ljudje, kakršen je bil l!obby Manziell, so zmagali nad vsako načrtno previdnostjo.
i Ta Manziell so je pojavil lela 1932 z 1 dolarjem in 80 centi v žepu na petrolejskih poljih vzhodnega Tesasa. Prirejal je boksarske tekme med delavci v petrolejskih obratih, zaslužil pri stavi 300 dolarjev in si jih 700 izposodil od svojega tekniera Dempseya. Udeležil se jo '.divjega:: vrtanja, zaslužil denar in ga vtaknil v 100 drugih vrtalnih lukenj. Končno si Je zagotovil dolež na Gladwaterfieldu in lela 1934 jo pričel leči njegov Viclory Wo|l No. 1«. Manziell in njegov tovariš Dempsey sta izčrpala, kar sta mogla izčrpati, ne da bi so vsaj malo menila za zakone, Zvezna vlada ju je tožila. Toda, oba boksarja sla bila oproščena.
j Predsednik komisijo za racionalizacijo, Thompson, katero so poslovile zgoraj omepjepe štiri države, jo lola 1939 neizpodbitno izračunaj, do so ravno v vzhodnem Toxasu dosegli v lelih 1933 do 1938 samo 095 milijonov sodov petroleja namesto 1400 sodov. Dokozal je, da je brez državne uredbe odteklo 75% navrtane vode, ne da bi jo mogli izkoristili, skratka, da je bilo samo na tem polju rešenega državi 2 milijardi sodov petroleja in do so proizvajalci prihranili 800 milijonov dolarjev samo s toni, ker jim ni bilo treba postavljati potrebnih naprav,
Toda Thompson je dobro računal. Vso jo oslalo pri starem. Tlionipsonova odkritja niso našla razumovanja, Prooes proti nekdanjemu boksarskemu prvaku je dvignil veliko prahu v ameriški javnosti, o so je končal v njegovo korist, ne pa v korist držnve. Amerika jo bila bikorekoi1 brez moči proti usihajočim vrelcem in protf škodljivemu izkoriščanju petrolejskih polj. Njen >law of caplure« ji jo ogromno škodoval samo nn petroleju. Ker USA ni moglo ničesar ukreniti, je morala iskali petrolejsko polja drugod, v drugih deželah. Pričela se je tekma za petrolej, za petrolejska polju in v tej (tekmi je prišlo do prepogostih napetosti med USA in Anglijo.
&KO&*ie novice,
Koledar
Petek 30. januarja i Frane Šaleški, škof iu oerliveni uoenjki Valerij, škof; Harbea, inuienioa.
Sobota, 30, januarja: Feliks IV., papež; Martino, devica in niuženica; Savjna, svot« žena; lli-pollt, mučenec,
Lunina sprememba: 29. januarja; zadnji krajec ob 0.13. Hgrschel napoveduje sneg.
Novi grobovi
+ Makilm Hopntar. V gredo jo v Ljubljani po dolgi Imler.ni umrl v 38. letu starosti višji finančni pristav finančne direkcije v Ljubljani g, Maksini Ropotar. Na zadnji poti ga bodo pospremili v petek 29. januarja Ob 3 popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah. Sv. maša zadušnica bo darovapa v soboto 30. januarja v cerkvi Marijinega Ozpanjenja ob 7.80.
•f" Josipina Ilaje. V Ljubljani je po dolgi bolezni umrla gospa in matj Josiplna Hajo. Pokopali jo IhmIo v petek 29, januarja ol) pol ¥ popoldne iz kapele sv. .ložefa na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v cerkvi sv. Petra v četrtek 4. februarja ob 7.
+ Srečko Vmlnpivee. Nenadoma je umrl v Ljubljani načelnik knjigovodstva Prehranjevalnega zavoda In računski inšpektor Visokega koinisaria-ta g. Srečko Vodopivec, Pokopali ga bodo v petek 29, januarja ob 4 poj>oldne iz kapele sv. Antona na Žalah.
■f" Jvana Avanzo. V Ljubljani Je umrla gospa ln mati Ivana Avanzo. Hajna leži na svo|em domu, Vodmalska cesta 27, do petka ob 11 dopoldne. Pokopali jo bodo v petek ol) pol 3 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Sv. maša zadui-nica bo v cerkvi sv, Družine v Moslnh 3. februarja ob sedmih.
Naj vsem rajnim sveti večna luči Vsem, ki žalujejo za njimi, naše jskrono sožalje!
Jz&tl §e
Vestnik ..NAŠA KNJIGA"
it, 6 z lepo in pestro vsebino (program Naše knj'ge. Hogosl knjiž.. npše novosti, članki o kulisah Slovenski knjižni trg itd.)
1'rosinif). rta e.i
dvignete v naši knllirami ali v pndrucuioi Mik o-slčeva eestu 5 Ul v Ngvan Kit"H n,
Veslnilc dobile breaplačno
Založba Naše knjige LlUtiShd IlUlUMrild
»Ljubljani — Pred škofijo 5
Krompir iz Danske
Prihajajo ljudje zaradi informacij, če je krompir, ki je prišel iz Dunske, sposoben za seme, čeravno je nekoliko namrznjen. To ho odvisno od tpga, kako globoko je zmrznjen gomolj. Ce jo gomolj poijolnoina zmrznjen, 6e pri odbijanju zmehča ln je uporaben edino le še za krmo. Če pa je krompir samo nekoliko namrznjen, ostane pri od-tajunju trd in tudi na oko zdrav, spominja pa vendar nekoliko na sludek okus. Veijka verjetnost je, da niso zmrznjena očosca in je razumljivo, da bo ta krompir dobro kalil. Tak krompir se na tudi lahko preizkusi pred saditvijo na ta način, da damo krompir v male znbojoke, kj jih denemo v topel, svetel prostor in krompir začne odganjati tekom 10 dni. Krompir v vrečah, ki je prišel iz Danske, je navadno samo nn eni strani vreče namrznjen, dočim je v sredini in na drugih straneh po|x>lnoma nepokvarjen. Vendar pa iiamrzjen krompir namoči nenamrznjenega in zaradi tega izgleda, da je ves krompir v vreči zmrznjen, ker je moker, V resnici pa je vočina tega krompirja zdravega, kar se da dokazati na ta način, če krompir stresemo iz vreč, ga razgrnemo na zračnem prostoru in se na primernem kraju že tekom enega dneva posuši, Na ta način dobi krpmpir zdrav izgled na zunaj, iz česar se da sklepati, da je tudi njegova notranjost popolnoma zdrava in z velikim odstotkom kaljivosti. Sedaj se je temperatura že tako dvignila, da je krompir,' ki je bil zmrznjen, že ves odtajan. Tvrdka krompir v vrečah, ki so bile namrznjene, sedaj sama odbira in samo odbran kroinj>ir stavlja v prodajo.
Iz Cerknice
Zastopstvo »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« ter »Slovenčcve knjižnice« ima za Cerknico in njeno okolico g. Ivan Turžif iz Cerknico 217. Pri njem lahko naročile te časopise. Zbira naročila za »Slovenčevo knjižnico« in ima jiosamezne izvode na razpolago. Pooblaščen je od uprave listov, da pobira naročnino, Sme sprejemati oglase in osmrtnice. Vso morebitne pritožbe lahko vlože naročniki omenjenih listov pri njem. Vsakomur je na razpolago z informacijami.
—	Odnosi Italije do velikih Nemcev. Soboto, 30. januarja, bo predaval gosj)od dr. Ilorst Rildi-ger, lektor Nemške akademije v Bologni o tvarini:
Odnosi Italije do velikih Nemcev«. — Predavanje, ki se vrši v okviru Nemško-akademskih izpienjal-nih odnosov, bo ob IS y srebrni dvorani hotela Union.
—	50 let Tometovo Ančke. Kdo je na Viču ne pozna? In kdo bi jj prisodil, da stopa v drugo polovico stoletja. Rodila se je 29. januarja 1893 v prijazni Krkj na Dolenjskem, pa jo je — hčer mnogoštevilne družine — kmalu vodila trda l*>t življenja od domače hiše. Vso svoje življenje od rane mladosti ni poznala drugega kot delo in molitev, Zato pa danes lahko z veseljem in ponosom pogleda na uspehe svojega trudil, Pri tem delu ji je zvesto pomagal njen življenjski drug Ivan, kateremu jo povila šljri otroke, od katerih so trije ii vi. No trdimo preveč, če jo [»stavimo za vzor vse skozi pridne, poštene in delovne katoliške žene, ki je po teh načelih tudi živela, kar bi lahko potrdil marsikateri, ki je bil deležen njenih dobrot. Zato se ob njenem 50 letnem jubileju pridružujemo tudi mi čestitkam Glinčanov, Vičanov
in Brdničanov t ioljo, da bi ji Bog dal v zdravju, miru in zadovoljstvu dočakati še mnogo leti
—	Mrai jo z« las odjenjaL Suho vreme traja daljo, Ilerscliel sicer na|Hiveduie z« prihodnje dni sneg in spremenila vremen«, todu barometer Jo šo vedno visoko mu) normalo, V sredo je bj|o čez ilan delim oblačno, delno jasno. Dnevni temperaturni maksimum ju dosegel točno ledišče, v četrtek zjutraj jo bila najnižja jutranja temperatur« nekoliko manjša od srede, bilo je —8.2. Barometer jo v čeirtok dosegel stanje 771,7 min. V četrtek zjutraj jo valovila nizka megla ua Uarju in v mostu.
—	Spoštujmo svoje velike mule, jih spoznavajmo in skušajmo posnemati, Lden Uli|i?d takih znamenitih Slovencev je Jernej Mozgnn. čigpr življenjepis je pred kratkim izdala Družb« sv. Mohorja. Knjigo dobite v vsuki knjigarni,
—	Uprava kina Matire obvešča cenjeno občinstvo, da bosta do nadaljnjega dvu dnevna sporeda. Ob 14.30 je na sporedu film šporbio-detek-tivsliB vsebina f Skrivnost na žen««. Ob 10.SO in 18.30 se predvaja »Rumeni pekel« z Giaclietjjein, Marijo T«snudy in Pal Javorjem.
Iz Novega mesta
Upravičene mizarsko mojstre, člane novomeškega poverjeništva obrtnega odseka, pozivamo, da čimprej dvignejo pri svoji obrtni ustanovi l>one za nakup mizarskega kleja. liiiflko pozivamo tudi sobosljkarje, da se glede nabavo kleja z;i mešanje barv javijo pri svoji obrtni organizaciji.
Iz dlela s src zivlfen|a - od iu in tam
Iz Gorizlje
Razstava slikurja A. Cernigoia. Kukor smo /a kratka poročali,' imamo v teh dneh v našeni mestu pomembno redkost: razstavo lepo zbirke slik mojstra A. Cernigoia iz Triesteju, Razstava bo odprla do 31. januarja. Ne da bi se spuščali v strokovno oceno razstavljenih del iu Cernigojevo umetniške vrednosti, lahko mirno trdimo, dn se je nadarjenomu in razgibanemu slikarju razstava posrečila, da je dosegla uspeh. Če sodimo |k» številnem obisku in po živem zanimanju, ki ga je zbudila v javnosti, |M)tem moramo reči, da je moralen uspeli popoln. Italijanski dnevniki »Picco-lo«, »Oazzettlno«, »Popolo del Friuli« so o razstavi ponovno poročali, priol>oili daljše iu laskave ocene ter prinesli lejjo vrsto razstavljenih del v več ali manj posrečenih reprodukcijah. Ocenjevalci Cernigoieve umetnosti so edini v tem. da umetnik z veliko spretnostjo obvlada čopič, da je mojster v vseh panogah; v olju, v frosknh, v akvarelih, nionotipizah, biografijah, grafikah in dekoracijah. Na vseh poljih je doma in ustvarja zrela dela. polna pestrosti v barvah In formi. Vsa razstava priča, da se je Crnigoi veliko šolal, da suvereno obvlada vso slikarsko tehniko in da Je zasluženo priznanje, ki ga uživa njegov umetniški sloves. Pozdravljamo tovrstne moderne _ razstave in odobravamo Cernigoievo stremljenje, ki skuša pred širokim občinstvom utreti pot poznanju in razumevanju lepo umetnosti. Ko mu čestitamo k veseli zmagi, ki st jo Je priboril v našem mestu, mu iskreno želimo, da bi ne izostal tudi neobhodno potreben materialni uspeli.
Z Gorenjskega
Gorcnjjskn za zfnisko pomoč. V soboto in nedeljo so po vsej Nemčiji zopet zbirali prostovoljne prispevke za zimsko pomoč. Koroška je dalu 1,204.000 mark, v kamniškem okrožju so nabrali "6.000. v radovljiškem 37.000, v kranjskem pa 52,23>.37 mark. V Kamniku samem, kjer je predaval vodju krajevne skupine Iln-derlapp o Sovjetski Rusiji, so zbrali za zimsko pomoč 22,836 mark.
Mlekarna na Bledu. Bled jc že drtlpo pogrešal moderno mlekarno. Doslej je imel samo zbiralnico mleka. Ta je bila zaenkrat preurejena tako, da odgovarja glavnim zahtevam mlekarne. V kratkem pa začno graditi novo poslopje, v katerem bo imela svoje prostore moderna mlekarna.
V Radovljici se je v zadnjem četrtletju lanskega leta rodilo 9 otrok, in sicer 5 fantov in 4 dekleta. Umrle so v tem razdobju samo tri osebe. V Radovljici je bilo od nemške zasedbe do letošnjega leia sklenjenih vsega skupaj 331 IX) rok.
S Spodnjega štajerskega
Zadnia cestna zbirka je vrgla nad 1 milijon mark. 23. in 24. januarja je bila v vsej Štajerski cestna nabirka za vojno zimsko pomoč. Pri teh nabirkah 60 na vsem Spodnjem Štajerskem po dosedanjih ugotovitvah nabrali nad 1,200.000 mark.
Koncert za zimsko pomoč v Ljutomeru. Pred nedavnim prirejeni koncert za zimsko pomoč v Ljutomeru ie vrgel vsega 6kupaj 12.000 mark čistega dobička.
Skrb za delo v obratih. 24. januarja je delovni politični urad okrožnega vodstva za mariborsko okolico zbral 6voje sodelavce iz vseh obratov in krajevnih skupin. Na tem velikem zborovanju je predaval najprej g. Sajšek o delovnem času in mez-
N
MATICA
Dnevno
dvojni sporedi
Ob t6'3Q in 18"30 film iz življenja zdravnikov med domačini Tahitskeua otočja. — Ljubezenska drama v divji džunali! — Izbrani igralci i Oiaehetti, Pal Javor, O.Toso, M h ri a v. T as p a d y
RUMENI PEKEL
Ob 14'30 napeta detektiv, zpodba z lepo Anneliso Uhlig. Stt.uč»nje, jn?zI SKRIVNOSTMA ŽENA
di, nato je vodja okrožnega urada Kern predaval o nalogah sodelavcev v obratih, končno je bilo poučno predavanje o 6podnještajerski zgodovini.
Lutkovno gledališče v Ptuju je bilo pred nedavnim ustanovljeno. Mladina okrožja Ptuj je ustanovila lutkovno gledališče, ki je v sredi januarja Že nastopilo s prvo predstavo pred 300 otroki v Ptuju. Sftupina bo po načrtu gostovala po vseh krajevnih skupinah okrožja iu po vseli šolali okrožja.
Iz Hrvaške
Najimejji hrvatski roman. Znani hrvatski književnik iu romanopisec Zlatko Milkovič je te dni izdal evoi najnovejši roman pod naslovom: tragedija Joakima Pudera«. Delo, ki je pet i roman omenjenega pisatelja, je izdala Zagrebška knjižnica lepe knjige.
Razstava hrvaiske moderne umetnosti v Nem« iiji. Profesor Vladimir Kirin je pred dnevi odpotoval v lleilln. kjer bo pripravil veliko razstavo sodobne hrvatske umetnosti. Na razstavi v Nemčiji bodo zastopani v«' važnejii hrvatski slik:..' •". kiparji, ki eo s svojimi umetninami sodelovali že n,i razstavi v Veneztji in nato v Zagrebu, ludi tej hrvatski rarstavi bodo dale poseben poudarek Me-štrovičeve umetnine.
Gojenci hrvatske vojaške akademije na obisku v Sofiji. Osem gojencev hrvaiske vojaške akademije je odjvotovalo v Sofijo, kjer bodo na tamošnji bolgarski carski vojni akademiji nadaljevali svoje študije.
Zgodovina filozofije. Založba "Knjižnica života« v Zagrebu ju izdala prvo knjigo »Zgodovine filozofije. katero je spisul profesor uiodroslovnega zavoda Jezusove Družbe v Zagrebu hranjo S.inc.
Skrb za vojne invalidi. Uradni list NDH je objavil zakunsko odredbo, po katari imajo vsi vojni invalidi v NDII pravico do brezplačnega zdravljenja in zdravniške nege ne oziraje na njihovo gmotno stanje.
Priznanje dr. Andriču. Hrvatsko-slovuško društvo v Zagrebu je te dni izdalo slovnico slovaškega jezika, katero je spisal dober poznavalec slovaškega jezika in slovaških kulturnih razmer dr, Josip Andrič. Dr Andrič je sedaj prejtl pismo od Slovaškega jezikoslovnega društva, s katerim mu predsedstvo tega društva sporoča, da ga je zaradi zaslug za poglobitev kulturmga sodelovanja mej Hrvati in Slovak' imenovalo za častnega čiana omenjenega društva.
Rudarska ambulanta v Zagrebu. V Zagrebu so pred dnevi odprti rudarsko ambulanto, ki trenutno razpolaga z IS posteljami, Ambulanta ima tudi vse ostale prtvlore, ki jih mora imeti moderno urejena ambulant Anibulauto je odprla Glavna bra-tovska tikladnica.

Sfi
6 repentinamente pnssato a vita migliore
Vodopivec Srečko
Capo tleli« Divisione Contabilita deirEnte per rAlimentazione ed ispettorc di ragioneria delKAHo Cominiggariato
Del caro defunto eonserveremo un vlvo ricordo. Lubiana, atldi 27 Gcnnaio 1943-XXI.
Enlc per lMlimentazione (lella Provincia di Lubiana
Nenadoma je umrl gospod
Vodopivec Srečko
načelnik knjigovodstva Prehranjevalnega zavoda in računski inšpektor Visokega komisariata
Ohranili ga bomo v trajnem spominu! V Ljubljani, dne 27. januarja 1943.
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino

Drobna l;ub]famka kroirka
Naznanite solie! Mestno županstvo šo verilio nujno potrebuje v sredini mesta več lepo opremljenih soli za nastanitev fiflelpjov i|l uradnikov. Za nekega višjega oficirja ,ic li» nujno potrebna opremljena spalnica in »prejemnica s souporabo kopalnice in po motnosti tudi kuhinje. Prijave sprejema mostno glavno vtužišuo ua Mostnem trtHi št. 27/111, soba St. 18.
J) v a praznika na Rakovniku, 20. januarja, na god sv Frančišku Šaleškega, ki je glavni patron Salezijnnske družbe, bo v nerkvl na Rakovniku celodnevno češčonje, kt «0 bo zaključilo zvečer s pridigo in blagoslovom pb pol šestih. — V nedeljo, 31. ju-nunrJa bo god sv. Janeza Boskn, velikega prijatelja mladine iu ustanovitelja Saloji-junake družbe. Pri slovesni maši ob lil ho zbor zavodskih Kojeneev pel A. Lottljevo latinsko triirlasno mašo. Fopoldno ob pol 4 navor in slovesne večorniee. N:ito počastitev svetnika v zavodski dvorani. 1'rijalelji vab-Ijoiit.
Na ilvllskem trnu. Mraz, ki je zadnje dni pritisnil, je povzročil, da je na živilskem tvuu nastopilo nekako ir.atiije, lltiiumo so tudi zadnjim dnevom v mesecu, ko navadno al naval gospodinj večji, ker to pač ne dovoljuje kuhinjski mesečni proračun, tudi lusul prodajalci in hranjevko so izostali zaradi mraza, knr vedo. da nI pnaohne.»a pro-muta to je nraktlčneje, da h!»!T" hranijo v lopi iti iktaclUčih, kakor du hi t;a vozili n« trff In ga izpostavljali mrazu. Zadnjo dneve, ko le bila snežna odela šo visoka, je bila velika težava z motovilcom. Nu trgu ga nt
bilo. Sfcdaj. ko .ie jug močno stisnil sneg, ! pa je žo lažjo nabirati motovileč po giodi-j enh, ko nI suounti odeja lako debela. Zato je motovileč že prišel na trg in gn jo nekaj naprodaj Tudi olirovt se sedaj lažjo dobi, I V sredo jo bilo na trgu veliko ohrevta, ki so ga gospodinje rado kupovale, poleg ove-tučo gre olirovt najbolje v kup. Velike so j /.nlogu uvoženega korenja, pa tudi mnogo .jo | na trgu domačp ztdene in kolerabe. Nujbol.io pa gro v promet kislo zeljo in zn tem kislu ; repu. Someuarieo so sedaj preselili na prostor ob semenišču na Vodnikovem trgu, ko . so h i le poprej ob stolnlol. Za semena jo . začelo vladati veliko zanimanje. Po njem ja od dne do dne večjo povpraševanje, kajti šo nekaj nioseeov ali tednov, ko nastopi že j prvi čas. da se bo treba pripravljati za prva pomladanska poljska dela in je treba si daj žo vso poskrbeli, da bodo grede iu njive primerno obdelane in da bo mogoče kaj na nje vsejatl, kar bo prineslo prtmeruu in dotire sadove.
Višji tečajni Izpiti bodo nn drž. klasični gimnaziji oil srede. .1 februarja dalje po razporedu, ki bo objavljen od petka, 211 t, m. ilnljo v veži nove uršulinske gimnazijo v Šubičcvl ulici. — Ravnateljstvo.
V nedeljo bodo Igrali v Drami »Oče naš...« Začetek bo ob 14. Cene so inižuuel Ne zamudite prelepe prltlkel Vstopnice dobite v predprodnjl.
Strojepisni tenji, eno- dvu- in (rimeseJ-nl (dnevni In večerni) prlčno dne 1. fehru-ar|a. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Spcelalna strojepisna šola: največja mo-
derna strojoplsnica, raznovrstni stroji. —, Ueuina zmerna. Informacije in prijave dnevno. Novi prospekti na razpolago: Trgovsko' učil Išče »Cliristolov učili zavuil«, Ljubljana, Domobranska 15.	j
VII simfonični koneert, ki ga ho dirigiral dirigent Drago AI lir i o Siji\uoo, bo po vocTnt p.i lovil nekaj del, ki so imela uo-sedaj pri koncertni izvedbi zelo velik uspeli. Predvsem so ho izvajala izredno lopa in melodiozna Sehubertpva Simfonija v h-molu, ki jo znana pod imenom .Nedovršena simfonija. Solist violinist Albert Dermelj bo zaigral 1 stavek Gajkovakega koncerta za violino in orkester. To delo Jo llernielj v I celoti Izvajal nn I simfoničnem koncertu v I letošnji sezoni in imel 7. njim izredno velik uspeh. Mod ltossinijevinii uverturami .ie prav gotovo najlepša in upjzuačiliiejsa ona, ki io je napisal kot uvod k opori Viljem Teli, 1k domače literature pa bomo slišali Adamičev SeherfO. Simfonični koneert bo v ponedeljek, dne t. februarja oh pol 7 v ntiiotiski dvorani. Ilkrali javljamo, da Im VIII. simfonični koneert v ponedeljek, lo. februarja, s popolnoma novim sporedom pod vodstvom Druga Mana ftUauctt. Predprodnju vstopnic v knjigarni Glasbeno Malice.
»Vihar v kozarcu«, liazdor med zaročen-! cema. spor med najholjjitmt prijatelji, dva j se najdeta na sodniji in se imata rada .. . j branjevka In njen psiček . . vse lo so plete v nad vse zabavni in prijetni komediji, kn-tero 1)0 uprizoril Rokodelski oder v nedeljo. Vstopnico v predprodnjl od 1(1 do 12 ln dve url pred predstavo v društveni pisarni, I'e-trarkova 12,1 desno.
Opozarjamo na koncert v frančiškanski dvorani In »leor popoldanski koneert. 2. februarja, v torek ob lfl nastopijo: Slavko Luk-
uiait, tenorist, Ante Anlta, sopran, prof. Vhahl Justin, klavir. — Nn sporedu bodo: Verdi, Puceini, Decupua. Sehubert, Cesarlnl, T.ehar, Paučič, Pregelj, Ftajšinnu, Majerher, Tosti. Vstopnico se dobijo v predprodnjl v trafiki Sever, Šelenburgova ulica.
(JlediiliSfe
OPERA: Potek, 2U. jtni : zaprto. — Sobota. ."IU, jan. oh I": »Zemlji! smehljaja«. Opereta. Premieru Red premlerskl. — Nedelja, 31. jan ol) lii: »Tliats«, Izven. Cene od 24 tir navmlot — Ponedeljek, 1. fibr.t zapito,
DRAMA: Petek. 29. jan. ob lfu •Hamlet«. Izven. Cene od 1T> lir navzdol — Sobota. ,10. januarja ob 17.311: »Zaljuh!jenu žena«, Red IV
—	Nedelja 31. jnn oh 14: >Očo naš.« Izven. Cone od 15 lir navzdol. Ob 17.»U: »Ples v Trnovem«. Izvon. Ceno od 13 lir navzdol, — Ponedeljek. 1 fehr.: zaprto.
W. Shakespeare: »llamlet«. Tragedija v potih dajanjih. Olavne vlogo: kralj Klavdlj
—	l.ovar, Hamlet — Jan, Polonij — Cesar, Horatlo — Nakrst. Rozenkrano — Dronovoo, Olldonstern — Verdonlk, 1. Igralce — VI. Skrbinšek. 1 igralka — Ukmar-Ilollarjova, dva grobarja — I.ipah in IMut, Fortinhrna
—	Oregnrin. Oertruda — Danilova, Ofeltja — V Juvanova, duh Hamletovega očeta — VI. Skrbinšek. Režiser: dr TI. Kreft, scenograf: Inž. K. Frnnz, scenska glasba: II. Žebre, dirigent: prof F Sturm.
Nnznnnila
HOKOnKI.SKI OBKB. Nedelja, 31. januarja ob 5 pop.: »Vihar v kozarcu« Opomy-jnmo na predprodajo vstopnic, ki no
doljo od 10 do 12 In dve url pred pričetkom v društveni pisarni, 1'etrarkova 12il doano.
FRANTISKANHKl ODER, Nedelja, 81. januarja ol) pop.: »Svojeglavepk«, burka • peljem v treh dajanjih, vstopnice v predprodnjl v trgovini Sfiligoj In nn dan pred Mtave, v nedeljo, od 10 do 12 dopoldne in dve uri prod predstavo pri dnovni blagajni,
RADIO. Petek, 2H, januarja: 7.30 Lahka glasba - 8 Napoved časa; poročila v italijanščini — 12,20 1'loSče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 1:1 Napoved rasa; poročila v llalijnnšiVmi — 1.1,15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 1.1.17 Koneert Radijskega orkestra vodt dirigent Sijaneo; glasba za godalni orkester — 13.45 Pisana glasba — 14 Poročilu v italijanščini — 14.15 Vojaške pesnil — 14.50 Komorna glasb« — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved času: poročil« v Italijanščini — 17,15 Pesmi iu nnpevi — 17,45 Pisana glaabn — lil »Oovoriino italljanako-; poučuje prof. dr. Lehen — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Italijanska glasba v narečju — 20 Napoved čiisa; poročil« v Italijanščini — 20.30 Komentar dnevnih dogodkov v slovonščini — 211.30 Simfonični koncert vodi dirigent Ernde; v odmoru predavanje v slovonščini — 21.55 Zanimivosti <• slovenščini — 22.0") Orkesler posmi vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v itulljan-ščiui.
LEKARNE. Nočno službo Ima.ln lekarne;
mr. Hitšnik, Marijin trg 5. mr. Deu-Klan.1-šček. (losposvetska o, t in mr. nohtno dod., Cesla 'J9 okt. ,11.
V vsako hišo »Slovenoa«!
A. Fogazzaroi	95
Palača ob iezeru
Opisala sta mu Marinino stanje in ga prosila, naj markizo prepriča, tla so odpove slavnostnemu kosilu. Zdravnik jo obljubil, da se bo kmalu vrnil.
Preteklo pa je precej časa, preden se jo zopet prikazal v knjižnici. Njegov obraz jo bil temen in ni obetal nič dobrega.
»Torej?« ga jo vprašal Vezza.
Zdravnik je pogledal Silla in ni takoj odgovoril.
»Lahko govorilo popolnoma prosto,« jo pripomnil Vezza.
»Prav. Govorim kot zdravnik, brez kakih osebnih ozirov. Moje mnenje jo, da Jo markizino stanje zelo slabo in le od vas je odvisno, če no jiostane še slabše.«
»Čudno.« je pripomnil Vezza. »Danes zjutraj je bila popolnoma mirna.«
»Saj je tudi zdaj popolnoma mirna. V prvem trenutku sem si kar oddahnil in se že razveselil. Nekaj trenutkov pozneje mi njen mir ni bil več všeč. Po nocojšnjem napadu bi morala biti danes popolnoma izčrpana. Dejansko pa tega ni opaziti; samo nenavadno bleda je in njene oči so črno obrobljene Ta mir nikakor ni naraven, ampak ga jo dosegla le s silo volje. Govoril sem z njo o iiosilti. Dejal sem ji, da zaradi svojega zdravja potrebuje mir in da bi morala ves dan ostati v svoji sobi.«
Zdravnik jo zakrilil z rokami, kakor da bi besede več no zadostovale, da bi z njimi izra-zil misel.
»Priznam, da takega pogleda šo nikdar nisem videl. V hipu jo zrasla kar zu celo ped in me napadla z vso silovitostjo. Prav za prav je napadla vas, gospod Vezza. ker jo v bistrovidnosti, ki je pogostokrat lastna blaznežem, spoznala, da sem govoril z vami. Trudil sem so, da bi jo pomiril, a zaman. Končno sem ji moral obljubiti, da bo vse storjeno po njenih željah in da bom tudi jaz ostal pri kosilu. No bilo bi pametno, če bi nasprotovali željam bolnice, ki je prestala tako hudo krizo in ki je v nevarnosti, da bo dobila še hujši napad.«
»Torej?« Jo dejal Vezza.
»Mislim, da je najboljše, da ugodimo njeni želji, čeprav priznam, da 1110 to prav nič no veseli.«
»A če bi so midva umaknila...«
»Ponavljam vam, da so mi lo ne zdi pametno.«
Vezza jo z očmi vprašal Silla za mnenje.
»Kar se mene tiče,« je dejal ta, »na noben način ne bom prisostvoval temu kosilu. Lahko ji sporočite, da se no počutim dobro ali pa da imam preveč dela s pismi. Še boljše: odpotujem pred kosilom Ker Je markiza srečno prestala nocojšnjo krizo, ali ni boljše, da se odstrani vzrok razburjenja in tako prepreči nov napad?«
Zdravnik ga je nekaj časa gledal, ne da bi odgovoril. Nato jo dejal:
»Vedite, da tudi če je vzrok napada uničen, ne smemo vznemirjali bolnico. Sicer pa nikakor ne moremo trdili, da so je popolnoma pomirila in da so je j>opolnoma oprostila blodenj, ki so jo privedle tako daleč.«
»Mislim, da so je oprostila; saj tudi sama to trdi.«
»Oprostite, jaz pa močno dvomim o tem.«
Oba sta ga vprašujoče pogledala.
Stal sem že pri vratih in hotel oditi, ko me je zopet poklicala. ,Hočete videti globoke rane?" ml je dejala ,1'ogleitel' Zavihala si je rokav in mi pokazala tri rdeče pike. ,Je mogoče umreti zuradi tega?' Začudeno sem jo pogledal »Ali mislite. da more tod oditi duša? Meni se zdi. da jo to mogoče Neka skrivnost in neka misel sla že odšli po tej poti." To je zadosten dokaz, da je markiza vse prej kot ozdravela Treba je temeljilo poskrbeti zanjo. Na vsak način mora čimprej od tod.«
»Za to bomo že poskrbeli,« je odvrni lVczza. »Greste zdaj k Ivanki?«
»Da.«
Ob petih se zopet vidimo?«
»Da, ob petih.«
»Zelo sem vesel, da boste tudi vi lu.<
»Jaz pa odpotujem ob petih,« je pristavil Silla.
Videli je bilo, da Vezza s tem ni zadovoljen.
»Kdaj odide nocoj zadnji vlak v Milan?«
»Ob j)ol desetih.«
»Torej lahko ostanete« tu vsaj do šestih in boste lahko videli, kako bo šlo 7. gostijo.«
Zdravnik je odšel. Ostala dva sta zopet sedla
k mizi in nadaljevala s prekinjenim delom. •
Veter je še vedno tulil okrog oglov in valovi jezera so divje pljuskali okrog hiše. Zdelo se je, kakor da poželjivo in nestrpno čakajo smrti katerega tistih, ki so prebivali v Palači.
Čez nckai časa je prišla v ložo Fani. za njo pa vrtnar, njegov 6in Riko ie eden izmed služab-
nikov. Nekaj časa so so pogovarjali, kakor da bi se posvetovali, nato so odšli in se vrnili z veliko temno preprogo, ki so jo razprostrli po tleh. Kmalu nato sta dva služabnika prinesla na uo-silih veliko množino cvetlic v loncih. Prinesli so tri majhne mizice in nekaj krasnih naslaniačev.
Prišla je tudi Marina, tesno zavita v bel šal, in dajala navodila, kako naj razvrstijo cvetlice in opremo. V tem je veter pojenjal in jezero se ie umirilo. Ko je bilo skoral vse urejeno, ie Marina namignila Riku, naj gre z njo in se umaknila iz lože.
»Gospodi in norcem je pokoren tudi veter.c je zamrmrala Fani. ki je bila prepričana. da bo veter v trenutku raznesel vse, kar so pripravili.
Ob pol petih sta prišla iz kniižnice Vezza in Silla. Vstopila sta v ložo skoraj istočasno z zdravnikom. Vsi trije so presenečeni obstali in opazovali prostor, ki ie bil urejen s toliko eleganco.
»Vse je uredila sama I« je dejal Vezza, ki je bil bolj zbegan kakor pa presenečen
»Vrnem 6e v knjižnico.« je dejal Silla. »Ko napišem vse naslove, odidem po stranskih stopnicah.«
»Nikar ne odidite. lepo vas prosim!« je vzkliknil Vezza. »Ce na noben način nočete festi z nami. ostanite vsaj v bližini. Priznam, da me vsa zadeva silno skrbi. Morda pa le ni bilo prav, da smo k> zadovoljili Gosjiod Silla. prosim vas, ostanite vsaj v bližnjem salonu. Naredite mi to uslugo.«
»Prav,« je dejal Silla »Grem torej v knjiZ-nico j>o papir in bom nadaljeval svoje delo v salonu. A vedite, da bom takoj po kosilu odšel.«
TEL- KIXO SLO«A ""30
Tudi neUoliko iz pustolovskega življenja I
»Trije pariški pustolovci«
V glavni vlogi: Florcnclo Parravlclni, Tito Luslardo.
Predstave od 14.30 dalje. Konec ob 20.15
TEL- lil NO UNION 22"21
Ilurno življenje mladega dekleta lz francosko-belgljskih obmejnih krajev
»Med tihotapci«
V gl. vlogi: Plcrre Blanchar. Annlo Ducau*
PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 ln 18 16; ob nedeljah In praznikih ob 10 30 1 4 30 1KS0 ln ob 18 30'
T12L.
lil NO Sl ATICA
22-41
Dnevno dvojni sporod: Ob lfi.30 ln 18.30 četverica najprlljubljcnojšlh K i alcev: Kohco Giachettl, Maria v. Tasnady, 1 al Javor, Otello Toso v ljubezenski drami:
»Rumeni pekel«
Ob 14.30 napet detektivsko-krlmlnalnl film:
»Skrivnostna žena«
Igralci:
Annclleee Ulillg, Taul Klinger, Hcrbcrt Wilk


SiiSA i	tif&i*

SP0RT
Finski drvarji sc tekmovali
Iz Finske poročajo, da so priredili tudi letos zanimive tekme drvarjev. Tekmovali so s sekirami v rokah in šlo je enostavno za to, kdo bo nacepil več drv. Udeležba tekmovalcev je bila zelo velika in tudi časopisi so prinašali o uspehih veselih drvarjev obširna poročila. Javne tekme v cepljenju drv so na Finskem zelo popularne. Med podjetnimi možmi in fanti, ki si prizadevajo, da bi si zaslužili tako imenovano »Motti« odlikovanje, je bil tudi nek 99 letni krnet, ki si je prizadeval, da bi se uveljavil vsaj med starci.
Samo v Helsinkih se je udeležilo veselega drvarjenja 20.807 tekmovalcev obojega spola. Nasekali so skoraj 25.000 mottijev lesa (motti odgovarja približno našemu kubičnemu metru). Naj-pridnejše drvarje so odlikovali z zlaliini kolajnami. Med gledalci jc bilo videti tudi visoko predstavnike oblasti in tudi diplomatov ni manjkalo. Poročila vedo povedati o nekaterih odličnikih, ki jih je prireditev tako navdušila, da so tudi sami prijeli za sekiro in poskušali srečo. Po približni cenitvi so nacepili pri teh svojevrstnih tekmah . 850.000 kubičnih metrov drv.
Šport v kratkem
Na smuških tekmah v okolici Trienta se jo zbralo nekaj najboljših italijanskih tekmovalcev, ki so tekmovali v teku na 18 km. Presenetil je skoraj nepozabni Vitalini, ki je premagal oba Compagnonija. Vitalini je zmagal v 1 uri 21 min.
Vclikovško športno okrožje je priredilo v nedeljo v Guštanju prve večje 6muške tekme, na ka-terli se ie zbralo 150 narašajnikov. V Kotljah so tekmovali v 6muku in jc dosegel prvo mesto med starejšimi Eckerhard, med mlajšimi pa Dretnik. Popoldne so tekmovali še v smuškem teku na 5 km, katerega se je udeležilo 26 tekmovalcev. Najhitrejši :ntd nitmi je bil J. Verdineli iz Ouštanja in je zmagal 6 časen' 44 nun. 3 sek.
Na Sljemenu pri Zagrebu je priredila hrvatska smušlia zveza državno prvenstvo v klasični kombinaciji (tek na 18 km in skoki). V teku je zmagal Janko Šafar in s tem zagotovil tudi prvenstvo v klasični kombinaciji, čeprav je bil v skokih šele 12. Drugi v teku je bil znani Zinger-lin, tretji pa Vukmanič. O Merklu čitamo, da se je odlikoval na skakalnici, kjer je dosegel znamki 27 in 28 m ter si zagotovil prvo mesto v skokih.
Ni mala stvar, če berete o športni tekmi, na kateri ni bilo 7835 gledalcev — temveč tekmovalcev. Kje se jo to zgodilo? Nikjer drugje, kakor na Nizozemskem, v domovini drsalnega športa. Nedavno so priredili lekme v hitrem drsanju na 60 km, katerih se je udeležilo skoraj 8000 drsal-
cev. S tem v zvezi nas zanima, kako bo letos s tradicionalnim tekom na drsalkah skozi 11 mest, na 200 km dolgi progi. Lansko leto je tekmovalo 600 oseb in 90 odstotkov jih je prispelo na cilj. Omembe vreden je tudi čas lanskega zmagovalca 200 km je premagal na jeklenih drsalkah v 8 urah 44 min.
General nninquist, vrhovni poveljnik švedske vojske jo bil prvi, ki si je pridobil letos zlato odlikovanje dobrega smučarja. Pred dvema letoma je uspešno tekmoval za bronasto odlikovanje, lansko leto za srebrno, nedavno pa se je udeležil smuškega teka na 10 km. Progo je presmučal v 1 uri 13 min. 40 sek. In s tem izpolnil predpisane pogoje za zlato odlikovanje V svojem »smuškem generalu« iinajo Švedi vnetega pospeševalca smuškega športa v vojski.
Odlični čevlji iz — klobukov
Ni še tako dolgo, ko so tuji časopisi prinesli novico, da 60 v Budimpešti naredili zanimive poskuse, kako bi 6e dali iz človeških las nabranih po brivnicah, izdelovati trpežni klobuki Res 6e je posrečilo iz las delati ne samo klobuke, pač pa tudi površnike. Sploh se zdi, da 6c- človeški lasje izborni za izdelovanje tekstilnih izdelkov. Zdaj 6e tudi že v Bruslju prizadevajo, kako bi uporabili
to doslej tako malo upoštevano, a izborno in zelo koristno »surovino«. Bruseljski čevljarji praviio, da je iz klobukov mogoče delali tu<*: odlične čevlje. Na bruseljskih ulicah takšni novi čevlji že zbujajo veliko piozornost, vidiš pa jih lahko tudi že po številnih izložbah
4 metre dolgi črvi!
Črvi se človeku navadno zelo studijo, le ribičem, ki jih natikajo na svoje trneke, morda ne. Pa tudi njihove >simpatije« do črvov imajo svoje meje. Na svetu ne žive namreč le takšni črvi, kakor jih poznamo pri nas, pač pa šo dokaj večji. Fravijo, da žive na primer v Avstraliji črvi, ki so dolgi najmanj štiri metre. To so povedali svetovnim potnikom avstralski domačini sami. Sicer so morda le nekoliko pretiravali, toda dejstvo je, da prirodopis živalstva pozna nekega črva z imenom »megaseo-lecides australisc, ki doseže dolžino vsaj nad dva metra.
Smofkc iz hmelja
Nemški jioročevalcc iz Osla piše, da so tam začeli prodajati smotke, narejene iz hmelia. Pravijo, da so zelo poceni in da jih kadilci radi kunujejo tudi zato, ker jih lahko dobe brez nakaznic.
Sredi poklicnega dela je Vsemogočni nenadoma pozval k Sebi mojega preljubega soproga, nadvse skrbnega očka, dragega brata, svaka, nečaka in bratranca, gospoda
Srečka Vodopivca
rač. inšpektorja Visokega homisariata
Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 29. januarja 1943, ob štirih popoldne z Zal, iz kapele sv. Antona na pokopališče k Sv. Križu. Namesto cvctja na krsto, prosimo, molite zanj in darujte za siromake.
V Ljubljani, dne 28. januarja 1943.
Žalujoči: Anla roj. Lavrcnčič, ie na; Anldca in Vidica, otroka; Poldi Zorn, sestra — ter družine: Zorn, Sirca, Lavreniič in Kunstek.
Utrujen sem dospel do močnih železnih vrat. Bila so zelo visoka	in obita z žeblji. Čudno se mi je zdelo,	(la so bila samo priprta. Če ni to past!	Po tolikih preizkušnjah in trpljenju sem	postal previden.
56.
7,a svojim možem Je odšla v večnost po dolgi mučni bolezni, pre-videna z zakramenti sv. vere, naša skrbna mama, stara mama, sestra in tašča, gospa
Bale Josipina
Pogreb blago pokojnlce bo v petek, dne 29. januarja 1943, ob pol 4 popoldne z žal. iz kapelico sv. Jožefu na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnlca bo brana v župnt cerkvi sv. Petra v četrtek, dno 4. februarja 1913, ob 7 zjutraj. Prosimo tihega sožalja!
Ljubljana, 27. Jan. 1943,
Žalujoči družini Baje in Kvas
Po dolgotrajnem trpljenju nas jo za vedno zapustil v 38. letu starosti, previden s svetimi zakramenti, naš ljubljeni, dobri mož, brat in zet, gospod
Maksim Ropotar
višji finančni pristav finančne direkcije v LJubljani
Na zadnji poti ga bomo pospremili v petek, dne 29. januarja 1943, ob 3 popoldne lz kapelice sv. Krištofa na Žalah. — Sveta maša zadušnlca bo darovana v soboto, dne 30. Januarja 1 943, v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob pol 8. Ljubljana, 28. januarja 1943.
žalujoča žena PAVICA roj. REBEriSKY ln ostalo sorodstvo
Polahko sein težka vrata odrinil. Na-' peti sem moral vse moči. Ko sem zlezel skozi, sem obstal v mogočni veži. I'o prstih J sem jo tiho prekoračil, vedno pripravljen, da skočim nazaj. Prišel sem do polžastih stopnic. Previdno sem se spustil po njih Vj hodnik, ki sem ga zagledal.	«
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Jo Vsemogočni Bog poklical k Sebi, prevldeno s svetimi zakramenti, našo nad vse dobro ln ljubo soprogo, mame, taščo, staro mamo, svakinjo in teto, gospo
Blagopokojna leži na svojem domu, Vodmatska ulica 27, do 11. ure dneva pogreba. - rogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 27. januarja, ob '/i3 popoldne z žal, lz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu. Muša zadušnlca bo darovana v farni cerkvi sv. Družino v Mostah, v sredo, dno 3. februarja 1 943, ob sedmih zjutraj. Illagopokojno priporočamo v molitev in blag spomin I
Ljubljana, 28. januarja 1913.
Žalujoči: Alojzij, soprog; Lojze in ing. Stane, sinova; Sonja, sinaha; Bernardka, vnukinja - in oslalo sorodstvo.
Umrl nam je v 73. letu starosti naš dobri oče in stari oče, gospod
Nečemar Mihael
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 29. januarja 1943, ob pol petih popoldne z Zal, iz kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. januarja 1943.
Družine:
Nečemar - dr. Vidmar.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenči'5