Letos, 26. junija, bo minilo 40 let od smrti Franca Grivca, ki je uti- ral nova pota ekumeniz- mu ne samo na Sloven- skem, temveè tudi v šir- šem evropskem prosto- ru. Leta 1963 sta umrla še dva velika mo`a — pa- pe` Janez XXIII. in nadškof Anton Vovk. Vsi trije so v moèno spremenjenih dru`benih razmerah utrjevali nav- zoènost katoliške Cerkve na Slovenskem in dru- god po svetu. Pape` Janez XXIII. je umrl 3. junija 1963. Ko je bil nuncij v Bolgariji, Grèiji in Turèiji, je prišel v stik z bogato kršèansko dedišèino Vzhoda. @e v tistem èasu je zaèel naèrtno de- lati za kršèansko edinost. Kot nadškof An- gelo Giuseppe Roncalli, tedaj apostolski vi- zitator v Bolgariji, je obiskal Grivca v Ro`- ni ulici 11 v Ljubljani leta 1926 in 1927. Grivec je bil v Rimu znan strokovnjak za kršèanski Vzhod. Nadškof Roncalli je zelo pohvalil Grivèevo delovanje na misijonskem zboro- vanju v Bergamu leta 1926. Ko je bil 28. 10. 1958 izvoljen za pape`a, je èez tri mesece, ob sklepu molitvene osmine za zedinjenje krist- janov, naznanil 2. vatikanski koncil. V pri- pravi na koncil je ustanovil tajništvo za edi- nost kristjanov in tako utrl pot ekumenizmu v katoliški Cerkvi. Ljubljanski nadškof Anton Vovk, ki je umrl 7. julija 1963, po prazniku sv. Cirila in Metoda, je vsestransko podpiral Grivèevo pri- zadevanje za širitev ciril- metodijske misli v ljub- ljanski škofiji. Na Griv- èevo pobudo in po Vov- kovem posredovanju je pape` Janez XXIII. potr- dil sv. Cirila in Metoda za prva zavetnika ljub- ljanske nadškofije. Nadš- kofa je pape` izredno ce- nil zaradi njegove „po- konènosti“ v odnosu do dr`ave, ko je utiral nova pota v odnosu Cerkve na Slovenskem do dr`ave. Prof. Grivca je nadškof veèkrat obiskal v èasu priprave na koncil in ko se je odpravljal v Rim na njegovo prvo zasedanje v zgodnji jeseni leta 1962. V Grivcu je imel odliènega svetovalca v ekumenskih in eklezioloških vprašanjih. :1  Grivèevi so bili v Velikem Lipovcu v `up- niji Ajdovec premo`nejši posestniki, tako ime- novani „svobodnjaki“. Sinovi „svobodnjakov“ so imeli veèje mo`nosti, da so jih starši po- slali v mestne šole. Tako so imeli odprto pot tudi v duhovski stan. Franc Grivec je imel stri- ca duhovnika z enakim imenom, Franca Griv- ca starejšega. Pri njem je rad pre`ivljal šol- ske poèitnice. Ko je bil Franc Grivec mlajši star eno leto, mu je umrl oèe. Ko je zaèel hoditi v ljudsko šolo, so uèitelji in sorodniki odkrili, da je zelo nadarjen, zato so ga dali v Novo mesto, da bi se še bolj usposobil za prihodnjega gospo- darja na domu. Ker se je z lahkoto uèil, Franc ( 8 4++  < # 1# Franc Grivec  # ni hotel pustiti šolanja. Domaèe posestvo je prepustil starejši sestri Mariji, ki se je poroèila s Francem Jarcem, dobrim gospodarjem. Jar- èevi so staro rojstno hišo prof. Grivca leta 1901 podrli in zgradili veliko, podkleteno, daleè naokrog najlepšo hišo. Teta Ne`a, ki je gospodinjila svojemu bra- tu Francu Grivcu starejšemu, se je po bratovi smrti vrnila v domaèi kraj. Franc Grivec mlaj- ši je rad prebival pri njej, kadar je obiskal do- maèi kraj. Franc Grivec mlajši je imel poleg sestre Ma- rije, poroèene s Francem Jarcem, še neporo- èeno sestro Urško. Profesor je svoji sestri Urški gmotno pomagal in jo je rad obiskal. V rodbini Grivec je bil duhovniški poklic zelo cenjen. Tudi brata Franca Grivca starej- šega so hoteli poslati v šole za „gospoda“, a je konèal le srednjo šolo, v bogoslovje pa ni hotel. Odšel je v svet, umrl je v Dalmaciji. -     !  Ajdovska `upnija ni nikoli imela veè kot tisoè prebivalcev. V zaèetku 19. stoletja jih bilo okrog osemsto, v èasu francoskih vojn je šte- vilo upadlo. Na prelomu 19. v 20. stoletje se je pribli`alo številu tisoè. Obe svetovni vojni sta skoraj prepolovili število prebivalstva. Po 2. svetovni vojni je bila Suha krajina na robu dru`benega dogajanja na Slovenskem, zato je ostala gospodarsko nerazvita. Zadnja leta je število prebivalcev padlo pod petsto. Ajdovec je postal lokalija `e leta 1789 in je imel ves èas kaplana (capellanus localis). V letih 1845-1861 sta v lokaliji delovala celo dva duhovnika. Letopisi ljubljanske škofije iz prvih desetletij ajdovske lokalije nam po- roèajo o prvih dveh kaplanih. Na samem za- èetku je Ajdovec imel zaèasnega kaplana An- dreja Moèilarja, rojenega v Krškem. Bil je po- bo`en in goreè mo`, skrbel je za lepoto bo`je hiše in neutrudno pouèeval vernike v kršèan- skem nauku. Kot zgleden duhovnik je bil pri- ljubljen pri vseh ljudeh. Umrl je v `u`ember- ku 10. 8. 1812. Nekdanji kapucin Nikolaj Gut- mann je deloval v Ajdovcu v letih 1792-1800. Franèišek de Brandis, ki je bil Gorièan, je v Ajdovcu deloval v letih 1800-1809. Bil je do- ber, poni`en, postre`ljiv, duhovnik zglednega `ivljenja in priljubljen pri ljudeh. Umrl je pri Sv. Kri`u pod Turnom v `upniji Dolenjske Toplice 6. 7. 1810. V naslednjih desetletjih se je v Ajdovcu zvrstilo veliko odliènih duhov- nikov, ki so pošiljali fante v šole; nekateri so se odloèili tudi za duhovniški poklic. Obi- èajno je bilo iz iste hiše po veè duhovnih po- klicev. Andrej Olipitsch je bil “capellanus localis” v Ajdovcu v letih 1809-1828. Umrl je prav tam 13. 8. 1828. Lavrencij Kopitar je bil ajdovski kaplan v letih 1829-1857. Rodil se je v Šmar- tinu pri Kranju 5. 6. 1778. Za pomoènika je sprejel upokojenega `upnijskega vikarja Mar- tina Orehka od leta 1844 do Orehkove smrti 5. 1. 1848. Martin je bil rojen v Moravèah 26. 10. 1786. Verjetno je lokalist Kopitar zaprosil na škofiji za pomoènika, zato se je v nasled- njih letih tam zvrstilo veè kaplanov (subsi- diarijev), ki so delovali v Ajdovcu takoj po novi maši. Janez Germ je bil kaplan v Ajdov- cu leta 1850, nato pa v Kostanjevici na Krki. Rodil se je v Lašèah 7. 4. 1823, umrl pa je kot `upnik v Škocijanu pri Dobravi 12. 8. 1901. Anton Pibernik je bil kaplan v Ajdovcu leta 1851, nato pa v Starem Logu na Koèevskem. Rodil se je v Trebelnem 9. 1. 1827, zaradi bo- lezni pa je umrl `e 16. 4. 1657. Martin No- vak je bil kaplan v Ajdovcu 1852, nato ga ni veè na seznamu duhovnikov ljubljanske ško- fije. Rodil se je v Dobrnièu 4. 11. 1826. Ja- nez Kaplenk je deloval v Ajdovcu v letih 1853- 1854, nato je bil prestavljen v Mirno peè. Ro- dil se je v Cerkljah 16. 6. 1828, umrl kot `upnik na Blokah na Notranjskem 6. 4. 1893. Matija Smolej je bil kaplan v Ajdovcu leta 1855, nato je deloval v vikariatu “s. Petri penes Weinhof” (Št. Peter-Otoèec), dekanija Novo (   mesto. Rodil se je v Tr`ièu na Gorenjskem 9. 2. 1829, umrl je kot kaplan v Dobrepolju na Dolenjskem 15. 7. 1871. Matija Torkar je bil kaplan v Ajdovcu leta 1856, nato v Šent- lovrencu pri Temenici, dekanija Trebnje. Ro- dil se je v Zasipu pri Bledu 27. 2. 1832, umrl je kot `upnik na Raki 29. 3. 1902. Janez De- belak je deloval v Ajdovcu leta 1857, nato je šel za kaplana v `u`emberk. Rodil se je v Po- ljanah nad Škofjo Loko 10. 8. 1832, umrl pa kot `upnik v Preddvoru 26. 2. 1901. Ko se je Lavrencij Kopitar leta 1857 upokojil, je po- stal pomoènik novega lokalista Petra Bizjaka. Lavrencij Kopitar je umrl v Ajdovcu 13. 1. 1861. Peter Bizjak je deloval kot lokalist v Aj- dovcu v letih 1857-1876. Rodil se je v Kra- nju 2. 7. 1804, umrl pa je kot upokojeni lo- kalist v Ajdovcu 10. 10. 1876. Mihael Bogolin je bil prvi `upnik v Ajdovcu v letih 1876-1894. Rodil se je v Leskovcu pri Krškem 5. 9. 1831, umrl pa je kot upokojeni `upnik v Velikem Gabru 2. 3. 1908. Martin Poljak je bil `up- nik v Ajdovcu v letih 1896-1914. Rodil se je v Ljubljani 2. 11. 1863, umrl pa je kot upo- kojeni `upnik v Ljubljani 25. 11. 1935. Ignacij `ust je bil `upnik v Ajdovcu v letih 1915-1935. Rodil se je na Poljanah nad Škofjo Loko 27. 7. 1879, umrl pa je v Višnji gori 30. 4. 1957. Gospodinjila mu je Marija Jarc iz Dolnjega Ajdovca, sestra Pepce Jarc, lastnice hiše v Ro`- ni ulici 11 v Ljubljani. Gregorij Mali je bil `upnik v Ajdovcu v letih 1935 do maja 1945, ko je odšel iz Slovenije in nadaljeval delo v Argentini. Rodil se je v Selih pri Kamniku 12. 3. 1901, umrl je kot upokojeni hišni du- hovnik v nadškofiji Buenos Aires 26. 7. 1983. Franc Kastelic je bil `upnik v Ajdovcu od leta 1945 do 1947, ko sta zamenjala slu`bo z Ja- nezom Kmetom, do tedaj `upnikom v Mirni peèi. Franc Kastelic se je rodil v Šentlovrencu na Dolenjskem 28. 9. 1918, Janez Kmet pa 27. 3. 1917 v Selih pri Šumberku. Kmet je umrl 15. 9. 1965 v Novem mestu in je poko- pan v Ajdovcu. Miloš Briški je bil `upnik v Ajdovcu v letih 1965-1984. Rodil se je v Šen- tvidu nad Ljubljano 5. 6. 1925. Inkardiniran je bil v ljubljansko nadškofijo iz salezijan- ske dru`be leta 1965. Iz Ajdovca je šel za du- hovnega pomoènika v Hrastje, `upnija Šen- èur. Andrej Sever je `upnik v Ajdovcu od leta 1984. Rodil se je v Škofji Loki 18. 9. 1950. >! # V Velikem Lipovcu sta se v isti hiši ro- dila kar dva duhovnika Franca Grivca. Franc Grivec starejši je bil rojen 23. 1. 1826 in je umrl 5. 9. 1907 v Lahovèah, `upnija Cerklje na Gorenjskem. Bil je kaplan v Fari ob Kol- pi, Podzemelju, Lašèah, Studencu pri Krš- kem, Èrmošnjicah, Preèni pri Novem mestu, Planini, Leskovcu pri Krškem, upokojen pa v Lahovèah, `upnija Cerklje na Gorenjskem. Dr. Franc Grivec mlajši, njegov neèak, je bil rojen 19. 10. 1878 in je umrl 26. 6. 1963 v Ljubljani. Bil je profesor ekleziologije in vzhodnega bogoslovja na Teološki fakulteti v Ljubljani. V Velikem Lipovcu so se rodili v isti hi- ši štirje duhovniki s priimkom Gnidovec, trije bratje in njihov neèak. Dr. Janez Franèišek Gnidovec, roj. 29. 9. 1873, u. 3. 2. 1939 v Ljub- ljani, je bil je kaplan v Idriji in Vipavi, ka- tehet v Kranju, direktor, vzgojitelj in rektor v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Vstopil je k lazaristom in postal skopski škof. Karel Gnidovec, roj. 26. 10. 1877, u. 2. 2. 1962 v Olševku, `upnija Šenèur, je bil kaplan na Bledu, v Metliki, Dolenji vasi pri Koèevju, Šentvidu pri Stièni in `u`emberku. V `u`em- berku je bil tudi `upnik in dekan. Anton Gni- dovec, roj. 28. 12. 1888, u. 23. 10. 1916 v Po- stojni, je bil kaplan v Postojni, kjer je bil med 1. svetovno vojno tudi vojaški kurat. Neèak Albin Gnidovec, roj. 27. 8. 1894, u. 19. 6. 1984 v Rocks Springsu v ZDA, je bil kaplan v Šent- jerneju na Dolenjskem in v Šentvidu pri Stiè- ni, izseljeniški duhovnik pa v Clevelandu in Rocks Springsu v ZDA. ( " # Iz Gornjega Ajdovca sta bila duhovnika dva Jarca, stric in neèak. Alojzij Jarec, roj. 12. 10. 1872, u. 26. 5. 1929 v Dupljah, je bil kaplan v Metliki, Gorjah pri Bledu, `eleznikih in Sla- vini pri Postojni ter `upnik v Hotedršici. Nje- gov neèak Alfonz Jarc je bil rojen 30. 7. 1904. Sorodnike je sodišèe uradno obvestilo, da je umrl 10. 8. 1949. Po izpovedi priè pa naj bi ̀ ivel še leta 1961 kot zapornik v Gotenici. Verjet- no je umrl po letu 1967. Bil je kaplan na Raki na Dolenjskem, `upnijski upravitelj v Polja- nah pri Dolenjskih Toplicah ter `upnik v Sta- rem trgu ob Kolpi in Dragatušu. V Gornjem Ajdovcu so se rodili tudi štirje duhovniki Gnidovci, doma iz iste hiše. Daljni sorodnik mlajših treh, franèiškan p. Inocenc (Anton) Gnidovec, je bil rojen leta 1832 in je umrl leta 1868 v Novem mestu. Bil je pro- fesor matematike in glasbe na tamkajšnji fran- èiškanski gimnaziji. Njegov uèenec je bil poz- nejši franèiškan p. Hugolin Sattner. Franèiš- kan p. Mohor (Anton) Gnidovec je bil rojen 13. 12. 1884 in je umrl 20. 6. 1965 v `upniji Vratnik pri Senju na Hrvaškem. Najprej je vstopil k franèiškanom in dokonèal šolo v Gorici. Med 1. svetovno vojno je bil vojaš- ki kurat na soški fronti. Po 1. svetovni voj- ni je bil inkardiniran med škofijske duhov- nike senjsko-modruške škofije. V letih 1924- 1965 je bil `upnik v Vratniku pri Senju, kjer je bil tudi pokopan. Neèak dr. Franc Gni- dovec je bil rojen 29. 3. 1914 in je umrl 19. 2. 2002 v Argentini. Doktoriral je na Teo- loški fakulteti v Ljubljani leta 1942. Dolo- èen je bil za naslednika prof. dr. Franca Griv- ca, a je leta 1945 odšel iz Slovenije in bil v Argentini rektor slovenskega dijaškega za- voda (Adrogue, Buenos Aires). Bil je tudi hišni duhovnik v nadškofiji Buenos Aires. Praneèak Anton Gnidovec, roj. 18. 9. 1962 v Novem mestu (Ajdovec), je bil kaplan na Vrhniki, v Trnovem v Ljubljani, Dolenjskih Toplicah, nato pa `upnik v Cerkljah ob Krki. Sedaj je `upnik v Koèevju. V Dolnjem Ajdovcu so se rodili tudi štirje duhovniki iz rodbine Jarc. Anton Jarc je bil rojen 15. 8. 1813 in je umrl 13. 2. 1900 v Ljub- ljani. Doktor teologije je postal, ko je v le- tih 1839-1842 študiral na Dunaju. Eno leto je bil kaplan na Vrhniki, nato profesor verou- ka v Ljubljani. Od 1851 do 1861 je bil inšpektor gimnazij na Hrvaškem in Slavoniji, inšpektor šol na Kranjskem pa v letih 1861-1872, nato se je upokojil. Leta 1860 je postal prošt za- grebškega stolnega kapitlja. Pred ljubljanskim potresom je stanoval na Starem trgu 13, od leta 1897 pa v Ro`ni ulici 11. Tam je od 1916 do 1935 stanoval tudi prof. dr. Franc Grivec mlajši. Martin (Jernej) Jarc je bil rojen 19. 8. 1832 in je umrl 24. 3. 1894 v Dolu pri Ljub- ljani. Bil je kaplan v `upniji Št. Peter — Oto- èec, dekanija Novo mesto, in v Trebnjem ter `upnik v Dolu pri Ljubljani. Franc Jarc je bil rojen 3. 2. 1845 in je umrl 14. 11. 1911 v Ljub- ljani. V letih 1870-1874 je bil kaplan pri so- rodniku Martinu (Jerneju) Jarcu, `upniku v Dolu pri Ljubljani, v letih 1874-1882 pa pri Francu Grivcu starejšem v Leskovcu pri Krš- kem. @upnik je bil v Mirni na Dolenjskem od 1882 do 1904, nato se je naselil v stano- vanje svojega sorodnika `e pokojnega prošta Antona Jarca v Ro`ni ulici v Ljubljani. Martin Jarc je bil rojen 12. 10. 1884 in je umrl 27. 6. 1927 v Ljubljani. Bil je kaplan na Dobrovi pri Ljubljani in na Raki na Dolenjskem ter `up- nik v Pre`ganju. Vinko Gostiša se je rodil v Dolnjem Aj- dovcu 21. 1. 1894 in je umrl 22. 8. 1961 v Za- plani pri Vrhniki. Bil je kaplan `upniji v Št. Peter — Otoèec, Ribnica in Breznica, `upnik pa na Jezerskem. Na Zaplani pri Vrhniki je `ivel kot upokojenec. Vas Sela pri Ajdovcu je dala dva duhov- nika iz iste hiše. Jo`ef Gnidovec je bil rojen 26. 1. 1885 in je umrl 17. 9. 1963 v Maèkov- cu pri `u`emberk. Bil je kaplan v Novem me- stu, Idriji, Ribnici in v Ljubljani — Sv. Peter ter `upnik pri Sv. Kri`u (Gabrovka), Zagrad- (  # cu in Podlipi, zatem pa beneficiat v Vogljah. Med 1. svetovno vojno je bil vojaški kurat. Ciril Murn je bil rojen 17. 11. 1953 v Novem mestu (Ajdovec). Bil je kaplan v Leskovcu pri Krškem, zdaj je `upnik v Hinjah. V Podlipi, `upnija Ajdovec, se je 21. 10. 1875 rodil Franc Vidmar, ki je umrl v Višnji gori 5. 5. 1961. Bil je kaplan v `upniji Šmi- hel pri Novem mestu in nato administrator `upnije Boštanj. Kaplan je bil tudi v Krškem, `upnik pa v Tr`išèu, dekanija Trebnje (1909- 1929) in v Višnji gori, kjer je tudi umrl. Franc Grivec mlajši je vstopil v ljubljansko škofijsko bogoslovje v èasu, ko je bilo duhov- no ozraèje v ajdovski `upniji najbolj ugod- no za duhovne poklice. V zadnjem desetletju 19. stoletja in prvem desetletju 20. stoletja je iz te `upnije vstopilo v ljubljansko bogoslovje okrog deset fantov. Ker so ohranjeni v leto- pisih ljubljanske škofije seznami alojzijevišè- nikov za drugo polovico 19. stoletja, lahko najdemo v njih vse gojence iz Ajdovca. Ra- zen enega so vsi vstopili v bogoslovje. En aloj- zijevišènik je umrl kot dijak. Številni duhovni poklici iz rodbin Gnidovec in Jarc nam go- vorijo o globoki zakoreninjenosti vere in zdra- vem dru`inskem `ivljenju. %    & Prof. Franc Grivec mlajši je bil najtesneje povezan z Andrejem Snojem, profesorjem Svetega pisma na Teološki fakulteti v Ljub- ljani. Veliko let sta skupaj stanovala na Ro`ni ulici 11 v Ljubljani. Stanovanje jima je dala na razpolago Pepca Jarc, sorodnica prošta An- tona Jarca. Grivcu je tudi gospodinjila, Snoj pa je imel svojo gospodinjo. Ko je leta 1932 prišla Francu Grivcu mlaj- šemu gospodinjit neèakinja Julka Jarc, se je nekaj pozneje odloèil zgraditi hišo v Cimper- manovi ulici na Prulah. Tam takrat še ni bilo stanovanjskih blokov, temveè veliko vrtov. Hi- ša je bila tako naèrtovana, da je kar najbo- lje slu`ila profesorjevi pedagoško-raziskovalni dejavnosti. Zgrajena je bila hitro. Plaèa uni- verzitetnega profesorja je bila sicer visoka, a še vedno prenizka, zato se je dr. Grivec za- dol`il. Dolgotrajnega izplaèevanja dolga ga je rešila 2. svetovna vojna. Ko so zamenjali denar, so tudi stari dolgovi zapadli. Druga svetovna vojna je vzela Henrika Jar- ca, gospodarja v rojstni hiši profesorja Grivca, oèeta sedmih otrok. Umrl je v italijanskem taborišèu na Rabu. Njegova sestra dvojèica, profesorjeva gospodinja Julka Jarc, je vzela v jeseni 1945 k sebi v Ljubljano neèaka Fran- ca. Mali neèak se je le te`ko privadil mestu. Prièakoval je, da se bo ob koncu šolskega leta vrnil v Veliki Lipovec. Sprememba je bila zelo velika: prviè je dobil nove èevlje, prišel je v hišo, ki ni bila grajena za dru`insko `ivlje- nje, profesor je bil zadr`an, le malo èasa je odmeril za pogovor z njim … Ko je prišel v Ljubljano, je hiša še imela lesen opa`, ki jo je varoval pred bombardiranji, kar je kmeè- kega fanta utesnjevalo. Prof. Franc Grivec je bil dostojanstven, kot se je spodobilo za univerzitetnega profesorja, ki je zaèel pedagoško delovati `e v èasu av- stroogrske monarhije in dosegel vrhunec v svojem poklicu v èasu kraljevine Jugoslavi- je. Bil je v polnem pomenu „gospod“, kakor so takrat rekli duhovnikom. Verniki so se ne- koliko bali „gospodov“, a so jih spoštovali. Profesor se je s svojo zadr`anostjo in dosto- janstveno ljubeznivostjo umikal v svoj od- maknjeni svet raziskovalca teološke misli. Ob- laèil se je zelo elegantno. Rad je videl, da so bili tudi drugi lepo obleèeni. Ni ga motila igrivost otrok, ko je bil v svo- jem odmaknjenem svetu znanstvenika. V otroške prepire je posegal le takrat, ko so si zaèeli oèitati napake. Ni dovolil, da bi se pre- dajali brezdelju. Najbolj ga je vznemirilo, èe so domov prinašali slabe ocene iz slovenšèine. Ko je telesno opešal, ga je na sprehodih spremljal praneèak Franc. Šele takrat je po- vedal nekaj veè iz svojega osebnega `ivljenja. ( & # Tako je omenil, da sta bila njegova sošolca Murn in Prijatelj verna. Okrog deset let je ma- ševal samo še doma. Kot prej v šentjakobski cerkvi je tudi doma maševal zelo zgodaj zju- traj, kar je bilo posebno naporno za prane- èaka Franca. Kako si je `elel še spati, a je mo- ral ministrirati profesorju! Maša je bila krat- ka, brez pridige, kakor so obièajno maševali profesorji. # ! Grivèeva visoka plaèa univerzitetnega pro- fesorja je omogoèala redno vzdr`evanje ne- kaj študentov in drugih socialno ogro`enih ljudi. V Ajdovcu je gmotno vzdr`eval svojo neporoèeno sestro Urško. Denarno je pod- piral revne študente: študenta meteorologije, medicine, bogoslovca itd. Nekemu bogoslov- cu je dal denar za novomašno pogostitev. Po 1. svetovni vojni je podpiral Rusa, ki je pri- be`al pred oktobrsko revolucijo v Ljubljano. Nekateri pomoèi potrebni so prihajali k nje- mu redno vsak mesec. Posebno se je izkazal v dobrodelnosti, ko mu je njegov prijatelj, univerzitetni profesor Polc izposloval, da je po štirih letih namesto plaèe kvalificiranega delavca dobil ne samo znova plaèo univerzitetnega profesorja, am- pak mu je bila tudi izplaèana razlika. Veèjo vsoto denarja je razdelil za Cerkev, popravilo hiše, osebne potrebe in za reve`e. Sorodni- ki so trdili, da se ga „denar ni dr`al“. $  ! Prof. Grivec je imel širok krog prijateljev. Ko ni mogel veè od doma, so prihajali bo- goslovci k njemu na dom poslušat predavanja in delat izpite. Pogosto so ga obiskovali duhovniki: pro- fesorji Janez Jan`ekoviè, Jakob Šolar, Maks Miklavèiè, njegov spovednik stolni kanonik Anton Èepon in stolni prošt Franc Kimovec, ki je bil njegov sošolec v Alojzijevišèu in ljub- ljanskem bogoslovju. Najtesneje pa je bil Gri- vec povezan s prof. Andrejem Snojem. Ko sta stanovala v Ro`ni ulici 11, sta šla vsak dan sku- paj na sprehod. Šentjakobski farani so, èe so ju sreèali, govorili: “Glejte, Ciril in Metod gresta!” Grivec je na god sv. Franèiška Ksaverja, ko je godoval, povabil veè duhovnikov na slo- vesno kosilo, obvezno tudi šentjakobskega `upnika. Obèasno je bil njegov gost škof Vovk. Nekoè so si zanj izposodili poseben se- de`, on pa ni hotel sedeti na njem, ker je bil skromen in preprost. Škof je bil zelo dobro- došel, saj je bil znan po svoji dru`abnosti, ko je bil med duhovniki. Njegov gromki smeh se je slišal v sosednje hiše. Ko je Grivec sli- šal škofove domislice, se je raz`ivel in tudi sam povedal kaj kratkoèasnega. Vsako sredo je Grivca obiskal univerzitetni profesor Polc, doma iz Trebnjega. Njegova `e- na je bila Dunajèanka in tudi sam je `ivel ne- kaj let na Dunaju. V Ljubljani je imel vilo v bli`ini Tivolija. Z Grivcem sta si bila kot Do- lenjca znaèajsko blizu. Za Grivca je urejal pravne zadeve. Med 2. svetovno vojno mu je prinašal sve`e politiène novice. Povezan je bil s kraljevo jugoslovansko vlado v Londonu. Med 2. svetovno vojno se je naselil v prit- lièju hiše na Cimpermanovi ulici nemški štab za javna dela. Mobiliziranci so kopali, med drugim, strelske jarke na Golovcu. Prof. Gri- vec je na vprašanje nemškega èastnika, kaj meni o prihodnosti Slovenije, odgovoril: “Tito bo prevzel oblast.” Grivec je bil socialno èuteè èlovek, saj je imel v letih 1952-1957 na stanovanju Jo`efa Jeraja, profesorja na Teološki fakulteti, sicer duhovnika mariborske škofije. Pogosto sta prihajala k njemu zgodovi- nar dr. Josip Mal in globoko verni šentja- kobski `upljan univerzitetni profesor dr. Vik- tor Korošec. Dr. Mal je bil dolgoletni rav- natelj De`elnega muzeja v Ljubljani (po 2. svetovni vojni Narodnega muzeja), po upo- kojitvi pa honorarni ravnatelj Mestnega mu- (  ( zeja v Ljubljani. Malov sin dr. Miran je bil Grivèev osebni zdravnik, ambulanto je imel ob starem Karlovškem mostu na zaèetku I`anske ceste. %)   !  Grivec je obièajno maševal ob 5. uri zjutraj v `upnijski cerkvi sv. Jakoba. Tako zgodaj je maševal tudi katehet dr. Gregorij Peèjak. Ko so drugi še sladko spali, sta bila ministran- ta Marijan Šef, študent medicine ter Kajetan Gantar, študent latinšèine in gršèine, `e na nogah. Gantarjevi so bili dru`ina s številnimi otroki. Kajetan je pogosto prihajal k prof. Grivcu, skupaj sta reševala te`ka filološka vprašanja, ki jih je obravnaval profesor v svo- jih povojnih razpravah. Profesor Grivec se ni udele`eval `upnijskih slovesnosti in prav tako ni prevzemal pasto- ralnega dela. Vse njegovo `ivljenje je bilo po- drejeno pedagoškemu in znanstvenemu delu. Drugaèen je bil njegov najboljši prijatelj Andrej Snoj, profesor Svetega pisma. Snoj je rad pomagal šentjakobskemu `upniku pri pa- storalnem delu. Vodil je gradnjo `upnijske dvorane ob cerkvi tik pred 2. svetovno voj- no. Po vojni je bila dvorana nacionalizirana, vanjo se je naselilo lutkovno gledališèe. Grivec je bil med vojnama upravièeno za- dr`an do šentjakobskega `upnika Janka Bar- leta, saj se je le-ta javno zavzemal za “jugo- slovanstvo”, kot je bilo takrat znaèilno za li- beralne politike. Takšno stališèe so zavraèali v Korošèevi ljudski stranki, ki je imela med slovenskimi katolièani najveè privr`encev. Grivèeva gospodinja Julka je morala biti toèna z dnevnimi obroki. Ni bilo odmerje- nega veliko èasa za obede, celo ko je pova- bil goste, se ni dolgo zadr`eval z njimi. Za hra- no je bil nezahteven. Najraje je imel kmeè- ke jedi, predvsem kislo zelje in `gance. Bolj kot zase je skrbel za druge, da ne bi bili pri- krajšani pri hrani. Raje je videl, da so bili na mizi veèji kosi kakor manjši. Ni ga motila razigranost otrok v hiši in tudi ne `iv`av in hrup iz sosešèine, kjer je bil po 2. svetovni vojni v leseni baraki v prvem nadstropju internat za dijakinje gostinske šo- le, v pritlièju pa vrtec. Ko so vrtec preselili drugam, je bilo profesorju dolgèas po otroš- kem `iv`avu. Grivec v hiši ni trpel brezdelja in pole`a- vanja v postelji. Èez dan se je veliko zadr`eval v svoji sobi. Ko je telesno zelo opešal in je mo- ral veèji del dneva le`ati, so bile ob njegovi postelji skladovnice knjig. Ko ni mogel veè iz hiše, je sprejemal obi- skovalce na domu. V drugi polovici petde- setih let, ko je pripravljal nemško izdajo `iv- ljenjepisa sv. Cirila in Metoda, so ga obiskali Nemci. K njemu so prišli tudi Hrvatje iz Staroslovanskega inštituta v Zagrebu. Na Teo- loški fakulteti v Ljubljani še ni imel nasled- nika, zato je telesno `e zelo onemogel bogo- slovcem predaval na svojem domu. Za svo- jega naslednika v profesorski slu`bi si je `elel dr. Franca Gnidovca, a je ta leta 1945 zapu- stil Slovenijo in deloval v Argentini. Grivec je celo pisal takratnemu notranjemu mini- stru Mitji Ribièièu, ali imajo kakšne zadr`- ke, da bi bil dr. Franc Gnidovec njegov na- slednik v profesorski slu`bi na Teološki fa- kulteti. Na notranjem ministrstvu so mu za- gotavljali, da jih nimajo, a se dr. Gnidovec vseeno ni odloèil za vrnitev v domovino. Grivec je bil tesno povezan z grškokato- liškim škofom iz Kri`evcev in nato z beograj- skim nadškofom Gabrijelom Bukatkom. Ko je Bukatko po vojni vodil vzhodno bogoslu`je v ljubljanski stolnici, se je vznemiril, ker ver- nikom nihèe ni razlagal tega bogoslu`ja. Spra- ševal je bogoslovce, ki so prepevali pri bogo- slu`ju, in njihove vzgojitelje, zakaj ni nihèe prišel k njemu, da bi ga pouèil o vzhodnem bogoslu`ju. Rekel je celo: “Ko bi vedel, bi šel sam razlagat.” Veèkrat ga je duševni napor pri pisanju tako zelo izèrpal, da je zbolel. Zadnja leta mu (  # niso prizanesla z delom: pripravljal je `ivlje- njepis o sv. Cirilu in Metodu v nemšèini in slovenšèini, šmarnice, sodeloval je pri obha- janju 1100-letnice prihoda sv. Cirila in Me- toda na Moravsko, bil je mentor Francu Per- ku, poznejšemu beograjskemu nadškofu in metropolitu, ko je pisal doktorsko disertacijo Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda itd. Ob tako obilnem delu je poto`il: “Sv. Ciril in Metod me bosta spravila v grob.” Te`ko je sprejel, da so njegovi nekdanji štu- dentje bolj kompetentni v stroki. V njih je še vedno videl študente, ne pa strokovnjake, pristojne za svoje podroèje. Pogosto je bil po- lemièen posebno do nekaterih eklezioloških vprašanj, o katerih se cerkveno uèiteljstvo še ni opredelilo. Teologom je namreè pustilo proste roke, ko so skušali priti do veèje jasno- sti v nauku. Tudi o te`jih mestih v staroslo- vanskem cerkvenem slovstvu je polemiziral, npr. s prof. Slodnjakom, Tomšièem ipd. Po 2. svetovni vojni so Grivca zasliševali na notranjem ministrstvu zaradi dveh preda- vanj o Rusih in Slovencih leta 1944: Narodna zavest in boljševizem ter V Cirilovi zarji. Niso mu mogli oèitati protidr`avne dejavnosti, ker je v obeh predavanjih predvsem skušal ovred- notiti ciril-metodijsko idejo med slovanskima narodoma. Sosedje so profesorja zelo spoštovali, tudi èe so bili drugaènega svetovnega nazora. Ne- kateri so bili kljub temu ideološko prenape- ti. Otroci nekega aktivista Osvobodilne fronte so profesorja ob neki prilo`nosti na spreho- du polili z mlekom. Ko je nekoè prišel mimo dveh mo`, je prvi rekel drugemu: “Kaj ta far tako pokonci hodi?” Drugi mu je odgovoril: “Ali ne veš, da je to najveèji strokovnjak za ruš- èino?” “Potem pa kar naj bo.” Praneèak Franc je bil kar prizadet, ko je videl na nekem zem- ljevidu Prul v Ljubljani Grivèevo hišo edino drugaèe pobarvano kot so bile druge, kar naj bi pomenilo, da v njej prebivajo ljudje, ki niso naklonjeni komunistièni oblasti. Grivec je prejemal priznanja ob sedemde- setletnem in osemdesetletnem `ivljenjskem jubileju, med drugim èastni doktorat Karlove univerze v Pragi ob njeni 600-letnici leta 1948. Ko ga je imenoval pape` Janez XXIII. tik pred smrtjo za apostolskega protonotarja, ni slavil. Samo poto`il je: “Preveè sem do`ivel, zato sem tako bolan.” Za obe obletnici je dobil veè èestitk in priznanj iz tujine kot iz domo- vine. Vzel si je èas tudi za osebno pobo`nost. Ro`ni venec je molil, ko se je sprehajal po bal- konu svoje hiše. Navihanci in ideološki nas- protniki so ga oponašali. Kljub temu se ni pu- stil motiti v osebni pobo`nosti. V njegovi sobi je bil kleèalnik, kar nam govori, da je gojil osebno molitev. Ko je bil `e zelo bolan, se je zelo razveselil knjig, ki so pravkar prišle iz tiska, in sicer `iv- ljenjepisa sv. Cirila in Metoda v nemšèini in slovenšèini. Domaèim je naroèil, naj hitro izroèijo knjigo njegovemu osebnemu zdrav- niku dr. Miranu Malu. V osemdesetih letih `ivljenja si je namreè Grivec sam postavil spo- menik, ko je izdal mojstrovino svojega `iv- ljenjskega dela — nemško in slovensko knji- go o sv. Cirilu in Metodu. Zahvaljujem se Francki Ku`nik, ing. Francu Jarcu in Albinu Gnidovcu za prièevanja o `iv- ljenju in delovanju svojega sorodnika dr. Franca Grivca. Prièevanja sem dopolnil s podatki iz vi- rov: France Dolinar, Franc Grivec, Meddobje, Buenos Aires, 8 (1964), str. 1-22; France Dolinar, Slovenska katoliška obzorja: izbor esejev, raz- prav, èlankov, Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires 1990; Letopisi ljubljanske škofije oziroma nadškofije 1788-2000. (