tu VABILA, RAZPISI, OBVESTILA Glasnik S.E.D. 43/3,4 2003, stran 132 Drugi članki ali sestavki/1.25 ZNANSIVENO SREČANJE "KAKO MISLITI DEDIŠČINO?" Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete organizira Znanstveno srečanje Kako misliti dediščino? O »naših« in »drugih« dediščinah na Slovenskem ki bo potekalo od 16. do 18. decembra 2003 v prostorih Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete na Zavetiški 5 Vprašanja raziskovanja in ohranjanja dediščine imajo v zadnjem desetletju poudarjeno mesto v raziskovalnih praksah mnogih humanističnih in družboslovnih ved. Osamosvojitev Slovenije ima v tem procesu zagotovo tehtno vlogo, prav tako tudi vse bolj intenzivni procesi globalizacije in njen vpliv na področja ekonomije in kulture, ki briše obstoječe razlike v kulturi in načinu živl­ jenja pri posameznih družbenih skupinah in dolgoročno pomeni uveljavljanje uniformnih okusov in načinov življenja. Potreba po prepoznavnosti posameznih kulturnih skupnosti postaja vedno bolj nujna in aktualna. Še zlasti to velja za manjše narode, ki so intenzivno vključeni v širše vojaško-politične in ekonomske integracije. Obstoječa, relativno zelo razvejana muzejska mreža, mreža zavodov za varovanje kulturne in naravne dediščine, ter zasebna ini­ ciativa, ki vse bolj sega tudi na področja varovanja dediščine, na Slovenskem zagotavljajo dokaj kvalitetno in učinkovito varovan­ je predmetov kulturne dediščine. Po drugi strani pa zaradi vedno hitrejšega razvoja številni zelo dragoceni primeri dediščine propadajo ali izginjajo, deloma tudi zato, ker ni kvalitetnih skupnih projektev, ki bi zagotavljali bolj enoten, bolj celovit in multi- disciplinaren pristop k varovanju dediščine. Ta postaja vse bolj potreben tudi zaradi izrednega napredka, tako na področju teorije prezentiranja kulturne dediščine kot tudi v njenih praktičnih aplikacijah (koncept dinamičnega varovanja dediščine, nastajanje novih muzejev in muzejskih centrov, novih oblik ekomuzejev, muzejev na prostem, krajinskih parkov itd.). Zal so pri nas teoretične poglobitve o vprašanjih varovanja dediščine redke in prevladujoče definicije dediščine marsikdaj še vedno ostajajo pri suhoparnih pravniških definicijah iz začetka 80-tih let 20. stoletja. Tudi teoretično sporne delitve dediščine na etnološko, zgodovinsko, umetnostno-zgodovinsko, arheološko dediščino itd. v varstveni praksi še vedno prevladujejo. Povezava vprašanj varovanja dediščine z »izumljanjem tradicij« ter z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi identitetami ostaja skorajda povsem neproučena. Zato smo prepričani, daje potrebno vsa navedena vprašanja in seveda še mnoga druga vprašanja, povezana z varovanjem kulturne dediščine, čimprej in čimbolj temeljito premisliti v širokem (multidisciplinarnem) krogu sodelujočih in v nizu domačih in med­ narodnih srečevanj na to temo. Tudi zato, ker se raba terminov (prav tako brez potrebne teoretične refleksije) vse bolj širi v vsak­ danje besedišče politike, ekonomije, turizma in še kam. Prva priložnost za tovrstno razpravo bo znanstveno srečanje, na katerem pričakujemo prispevke, ki bodo z različnih aspektov osvetlili vprašanje dediščine. Za vse dodatne informacije je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na voljo Programski odbor znanstvenega srečanja. Predstojnik Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Red. prof. dr. Božidar Jezernik