30. številka,
za nedeljo lO. mavca
(v Tr«Mu. v soboto »večer dne ft muren 1895)
Tefrij XX.
„EDINOST' uhaja po trikrat na ted«n t Aoatih likanjih «b torkih, Aatrtklh >n aobotah. /jutranje izd*tije li» kaja oh H. uri zjutraj, Teči-rno pa ol> 7. ari varar. — Obojno iidnujt« atanr : »a Je>lan iinm . f. -.t*), i*v«n Atamja f i.4u M tri m »a«. . ,	, , ♦ —
■a pol leta . . . 6,- . , „a— »a va teto ... 10 — . . . Ifi -N« naročil« krez priložene naročnine ••
ne jemlje mir. Poaamićne itevilka aa dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v 1 ratu po a n»č., iavan Trata po 9 uri. Sobotno večerno ladanja * lrtfm « n«., iivan Trata S ar.
EDINOST
Oij'aai «e rii'-u.io po tarif* v p - t;; i«
na«lov i del.....mi črkami a« plačuje
proator, kolikor obaof* i.avaiiitih Trati«. Po«lana oamrtmre in j a vnet *h rala, U ■taft o^Um itd. «e -uunajo p« pogodbi-
*« Juplai naj te paliljaj.i jrednMtva ulica Caaerm i 4t. 13. V »ako pi«m» mori
Siti frankov tu k. nef nnkovana a« nn apri'iJtnajo. Rokopihi i* ne vrtajo.
Olmi
Naročnino. rek » nanje in i)flaii> »pr»-jeiua u/tntrniifro ulio* Molia« plc-aolo kit. 8, II nadat. Odprte reklamacij« . -	_ __ao proat« poitnina.
lilo alovenaketfa političnega društva za Primorsko. r u,
__________M#f / %
Castitira našim gg. naročnikom!
Bliža se drugo četrtletje, a večina naših H. gg. naročnikov ie ni ponovila nnročbe za prro četrtletje. Prosimo jih torej, da to v kratkem storf, da ne bodemo siljeni ustavljati jim list. Mnogo ČČ. gg. naših naročnikov jc pa Še na dolgu za leto 1894. Te prosimo, da stori tvojo dolžnost najkasneje do 15. t. nt., ker se bodemo sicer smatrali opravičenimi utirjati za-stanek poštnim nalogom, s čemer priza-denemo dotičnikom stroške.
Vpravnlštvo.
Estetiški in politiški umetnik ter državnik.
Znani ogerski parlamentarec in državnik grof Apponjri izustil je nedavno v neki literarni družbi znamenit govor, v katerem je po* jašnjeval na duhovit način, v kaki dotiki sta ■i estetika (lepoznanstvo) in politika, oziroma pravi umetnik in pa znamenit državnik. Ker 80 po grofu Apponyiu razviti nazori povsem pravilni in ker utegnemo tudi mi o priliki spregovoriti o tem važnem in zanimivem predmetu, nadejamo se, da ustrežemo našim čitateljem, ako jim podamo nekoliko raislij iz omenjenega govora.
Po primernem uvodu predaval je grof Apponyi med ostalim nastopno:
Po sploSnem razumevanju sta umetnik in politik najrazličnejše vrste človeku. Umetnik se nam vidi le kot srce in fantaziju, državnik pa kot hladen račun ar. Da postaneta to, kar imenujemo pravega umetnika in velikega državnika, jima na videz ni dru-zega vkupuega, nego razum in moč volje. Umetnik nam ustvarja iz bistva svoje domišljije poleg resničnega sveta še drugi svet
—	idejalen; državnik pa nam ustvarja iz resnično obstoječega cel državni zistein, z zveaami, pogodbami in zakoni. Snovanju umetniku je naloga, da povspešnje svoj čut do lepega; snovanje državnika pa stremi po sreči in obstanku ljudij, družin — skupnosti
—	vsega n&roda. Umetnik ustvarja lepo, državnik koristno. Iz domišljije ume umetnik zasnovati, kar je videl, čul in občutil v resničnosti: potom srca spoznava liplivaivje vna- ' njih stvari na človeka, na fiutstvovanje, prov- ! zrofieno po istih, posebno pa r a z u - ! meva človeka sanfega in njega! notranje življenje. Domišljija in srce i usposabljata torej ukupno umetnika, da j nagiba in ganeva naš čut. V nasprotju z j umetnikom, kateremu je delokrog idejalen, suče s« vse delovanje državnika v krogu realnih stvari, v krogu .resničnosti. Gradivo
PODLISTEK. Z Zlatarjevo zlato.
Zg«doviiit*kii pripovest XVI. veka.
Spiaal A. Š « n • a.
III.
,Da! tako je, pravim vam," počelo je govoriti človeče, stoječe na praznem sodu. „Verujte meni! ja/. se v te stvari bolje razumem, ker nisem bril samo vas zagrebških ščepetelnikov (kramarjev) in krošnjarjev. Pismen sem človek, in sem služil pod za-stavoj bana Petra Bakača. Na, glejte progo 1 —• pod Ivanič — gradom — *
„Čuli smo, čuli!" presekel mu je besedo debeli Blaž Štakor, glavar tesarske zadruge.
.Govorite, govorite, kume Grga,' popri* jela ju suha pekarica Tihodička iz Popovske ulice; .poslušala bi vas ves božji dan gladna in žejna."
.Ergo," nadaljeval je Grga Cokolin, .ta nekrščeni Antikrist, ki je bival, glej, v onem dvorci, vrgel je sveto evangelje pod noge, dal si je obrit grešno glavo — kajti pogani si tudi glavo brijo, jaz to vem — in poturčil se je.
njega delovanju je resnični človek, in sicer toliko posamični k in družina, kolikor združena množica ljudij — narod; splošnji cilj je njemu povspeševanje sreče posamič-nika in n&rodne veličine; neposredni cilj napredek, a sredstva so mit dotične d rž a v n e ustanove. Državnik mora torej pred vsem poznati resnično stanje posaraičnikov in mi-rodov ter računati z vsemi njili zmožnostmi, nedostatki, čednostmi, pogreški, njih bogastvom in njih revščino. In vso to samo na sebi, kakor tudi v razmerju do drugih narodov.
To je stvar opaževanja, za katero treba bistrega, čistega razuma Značilna svojstva državniku so torej nastopna: bister, čist razum za opaževanje resničnih odnošajev, sigurna trezna sodba za določanja svojih opravil, moč volje ?a izvršenje Istih, in pa talent, ki te zmožnosti privede do spoznanja tndi pri drugih. Iz tega se povzdigujeta plastično razum in volja, dočini nadvladnjeta dušo umetnika domišljija in srce. NTa videz sta si torej umetnik in državnik v največem nasprotstvu.
Vzlic temu vendar ne smemo iz državnika izključiti domišljijo in srce. Tudi državnik je vendar-le v prvi vrsti človek — vsaki človek iina domišljijo in srce —, zbok česar ni mogoče zamoriti v njegovi duši ta svojstva. In ako bi tudi mogel, vendar ni želeti, da bi pogrešal teli sil pri svojem po-iitiškein delovanju.
Pozitivni politiki so često po tem, da radi prezirajo činitelje čutstvovanja, ali pa — čeprav pošte vajo iste — se motijo često v ocenjevanju istih in ta pogrešek provzroča često, da ponesrečijo najbolje izmišljene naprave; na ta način so bile često zgubljene vojne, ali zistemi svetovne politike, kakor tndi so se porušili prestoli in države. Ć u-s t v a, v 1 a d a j o č a v s r c i li vsega naroda, so jako realni činitelji. In ali mora ista primerno oceniti sam razum? Saj vidimo, da so ravno najveći državniki storili po tej poti najusodnejše pogreške.
Evropski /istem Napoleona I. je bil gotovo izumljen prav dobro, to je bilo moj-stersko delo politiško, z jedinim nedostatkom, da ni računal se svobodoljubjem n A-rodov; tak računski pogrešek je zakrivil tndi Bismark s« svojim kulturnim bojem, po katerem je liotel tudi vero upreči v službo za nemško edinost; toda izpustil je iz svo-jega računa moč verskega čuta in je dospel — v Kanoso. Velika moža sta imela gotovo dovelj razuma, da bi bila mogla pojmiti to, ali niti Napoleon I. niti Bismarok nista v svojem srcu nosila onega čuta, kojemu
„Čuvaj nas Bog vsega hudega !• vzdali-nola je debela mesarica Barinkinka s cvetočim nosom; ,da mojemu Matiji skoči v možgane, da si obrije glavo, izkopala bi mu oči."
„Vidiš, vidiš!" dodal je hladnokrvno ki-maje glavoj škiljasti bobnar Jurica Garuc ali .biskupska palica".
.Ljudje prave/ pregovoril je znova Čo-kolin, .daje Fran Filipovi«!—!
Cuvši to ime prekrižale so se vse ba-burine.
„Da je Fran Filipovič," začel je zopet brivec, .kot kanonik in kapetan s kaptolsko vojskoj imel uloviti Turke pri .Ivaniću."
„Ćuli smo, čuli," pretrgal je Štakor te
besede.
.Vidiš, vidiš !* zevnol je bobnar.
.Uloviti Turke ko miši v past. Ali da! .Mari mu! Niso šli oni na njegovo, nego on ji šel na njili slanino. Kaptolsko vojsko iz-*"kali so nu klobasice, a finega revereiidissi-musa posadili k sebi na konja ter odvedli ga naravnost k turškemu cesarju. Cesar mu je dal sto centov »lihega zlata, dvesto ora-
sta se protivila, zbok česar nista mogla ceniti istega. Moč čutstvovanja narodov kakor tudi posamičnikov možno je spoznati le srcem — —---
Po kaki moči premeri državnik večo ali manjo daljavo, ki loči sklep od konečne točke razmišljanja? Kaj je pri njem odločilno, ako denemo, da ga ne vodijo mnhntost, prevzetost in strast, ampak resen in vesten namen ?
To je spoznavanje vsled notranjega razmišljanja, ki uaiu omogoča, da prekoračimo ta prepad, to je spoznavanje, kateremu je vir v domišljiji To pa je prednost le malo o b I a g o d a r j enih d u h o v. In vendar mora tudi resnični politik računati s čutili in mislimi navadnih smrtnih, velike mase. Klasičen vzgled nam je dal Fran Deak (Odličen ogerski državnik, bivši minister in ustvaritelj sedanjega državnopravnoga razmerja Ogerske. Umrl dne as. janu-varja 1876. Ur.), ki je rad občeval z navadnimi ljudmi. Nekega dne je vprašal istega Anton Csengery, kako se je vendar mogel baviti nekoliko ur z g. H., toli navadnim človekom. »Zato,« odgovoril je stari gospod, „ker mi je njegova družba veliko zanimivejša, nego pa tvoja. Kakor ti, misli morda dvanajst ljudij na vsem Ogerskem, kakor H. pa mislijo stoti.soči ljudij; to pa moram vedeti."	(Konec priti.)
Slovenski državni poslanec.
(Iz peresa mirnega opazovalca.)
V naslovu „državni poslanec14 izražena je na kratko misija, ki jo ima izvrševati oni, kateri je poklican za ta važni posel. Kom-p 1 i k a c i j e tega naslova, te misije so, kakor se danes često vidi, iih samo v kvar stvari, katero mora državni poslanec zastopati, marveč v kvar so narodu, iz Čegar srede je poslanec izšel in v kvar so osebnemu ugledu poslančevemu.
Državni poslanec je oseba, ne oseba, sredstvo, s katerim se dela, delati mora v prid države, v katere parlamentu zaseda prostor poslanec. Ako torej on kot tak ne dela v svojem najglobočjem prepričanji za korist države svoje, ako ne stori do pi-čice vsega, kar je samo v blagor in nič kot v blagor države, tak poslanec je izdajica svoje širje domovine, on je očiti neprijatelj O neg a, ki stoji na čelu države, kot personifikacija državne ideje in njenega obstanka.
Državni poslanec je oseba, — ne oseba, sredstvo, s katerim se dela, delati mora na najvišjem mestu v prid dežele, očevine, katere težnje on v parlamentu zastopa; v prid naroda, ki ga je izvolil za to važno,
lov zemlje, zidano hišo in vrt in tristo ž n ker Turku jedna ne zadošča."
„Nam je še jedna preveč," dodal je hladnokrvno Štakor.
„Pouiozi nam sveta Gospa remetska !" prekrižala se je suha Tihodička.
,.\ko bi moj stari im«d tak turški apetit, kuliovuico bi ga pameti učila," dodala je debela mesarica.
„Vidiš, vidiš!" pokimal je bobnar.
„Pa zatajil Boga iu vse svetce iu poturčil se," rekel je Čokulin. „A danes bodo ga sodili, ker vedite, ta pogan postal je tudi oficir in pri Sisku in Knžovcih dal je sto naših nabiti na kole. Danes ga bodo sodili — tega malopridneža. Da bi ga le imeli! Ali se vrag ne da. 1 >.l so mene poslali proti Sisku," — tn se je nena loma zavstavil brivcev nabrušeni jezik. Oko um j« zastalo n i bledem inladeuiču, ki jc sedel mirno na konju zelenku.	(i^iljo prili.)
Ljubljansko pismo.
Preroški Falb pridobil si je to zimo zopet par kilogramov slave na Kranjskem in okolu
važno misijo. Ako torej on kot iak ne dela v svojem najglobočjem prepričanji za korist dežele, v prid svojega naroda, ako ne stori do pičice v s e g a, kar j« samo v blag o r dežele in naroda svojega, tak poslanec je izdajica svoje ožje domovine, on je očiti neprijatelj onega, ki ga je izvolil, ki mu je zaupal iz srca.
V žalostnih časih živimo, ko sedi po parlamentih nebroj poslancev, ki zlorabljajo zaupanje svojega naroda, svoje države v korist svojemu žepu, svojemu imenu, poslancev, ki so podobni onemu vojskovodji, ki je svojo četo peljal sovražniku pod tu e č, da jo pokolje, a sam je potegnil s sovražnikom, ker ga je isli p I a č a I. . . .
Dovolj dokazov o tej žalostni istini imamo v naših dneh pred očmi, a bliže nočemo tavoriti o njih, ker nas že spomin na nje peče kot ogenj v srce. ., , govoriti smo si namenili samo z oziroin na rezultat Dolenjskih volitev o ulogi pravega slovenskega poslanca.
I'ri volitvah na Dolenjskem pokazalo se je, kako škodljivo je vsej dobri stvari, ako vplivajo faktorji, katerim ni za blagor narodu, marveč katerim je za zmago in jedino le za zmago nad svojimi osebni m i sovažniki! Marsikdo bi se bil ogrel za tega ali onega, da ni njegov osebni nasprotnik nameroval storili ravno isto, in taci m slabostim mora se tolikokrat žrtvovati blaga vzvišena reč. Ne zastonj imenuje se denašnje stoletje ..stoletje brutalnosti", in to se kaže pri vsacem javnem pojavu našega stoletja, kateremu želimo i/, vsega srca, da bi skoraj končalo I Ta istina pokazala se je tudi pri volitvah na Dolenjskem, Brutalnosti sebičnega upliva zahvaliti se je, da Utegnejo posledice te volitve postati usmlepolno ne samo za ubogo Dolenjsko, marveč za ves slovenski narod. Pri tej volit vi pokazalo se j»*, koliko zamore čez neizkušen« ljudstvo slovenskemu narodu sovražni element, ki tiči za to volitvijo zadej, kakor preži zviti lovec na nedolžno žival.
Ubogi zaslepljeni Dolenjci menili so, da gospod Zupan za to ni njihov pravi poslanec, ker jim ui dal garancije za belokranjsko železnico. No, g. Višuikar, stori prav gotovo, kar je v njegovi moči za to železnico
—	z njegovim, oziroma Šnkljejevim sodelovanjem dobi Belokrajina železnico, kakor jo je dobilo Kočevje, Ribnica in Novomesto. Toda ljubi Dolenjci vidijo pri tej stvari samo solnčno stran, katera jim za prvi hip tako vid jemlje, da ne vidijo temne njene strani in najmanj onega, kar se v tej temi groznega skriva.
Kranjskega. Vi ne veste, gosp. urednik, kako Vas ja/. in l.jubl jančaje sploh zavidamo, da ste v Trstu kjer se izvestuo bolje počutite nego mi tu gori na kranjsko-kraškem in rusko-sibirskem „nordpolu", kjer nam udje zmrzu-jejo, delavske lopate pa nam uiceejo s streh doli v obra/. in lirlH cele lavine snežene in bele nebeško man«! — Nu, tudi zima in sneg imata svojo dobro stran: delavski sloji letos pač ne motijo jadikovati da manjka zashuka. Kes ni visok la zaslužek: delavci .na tleli* dobivajo po 70, ho do Sni ne., delavci na strehah po 1 glil. r> • nč. do 2 gld.
—	kar je znamenje, da kakor v navadnem življenji, ,vlečejo" tudi tn ti-ti delavri, ki so spodaj, manj, .višji" pa več, le s tem raz« ločkom, da so spodnji svobodni, gornji pa — privezani, namreč /. vrvjo, p;i le toliko časa, dokler so gori; ko pridejo doli, .so pa zopet
—	svobodni, zlasti če so - samci!...
Pa ne mislite, gospod urednik, da so ti bolj srečni od onih, ki imajo doma — najljubši božji dar, nevesto, dekle ali ženo. Ne, ne! .laz za svojo osebo trdim odločno, da sem bolj srečen, če u/.ivn inoj zaslužek moja
Železnica je koristna napravu, a železnica je tu li škodljiva naprava ? Koma bo belokranjska železnica koristna naprava V Žid<>m!!! — Židovske družbe imajo z Dolenjsko našo še velikanske načrte tu da je to i • t i n a. je dokaz to, da se je s tem bahal sara nemški Žid, vozeč se lan.-ko letu po Dolenjskem. Pa, Žirije imajo še z Dolenjsko velike načrte, kajti Dolenjska pn Židih ni še izmolžena, nanjo .še niso planili trumoma Žiilje kot lačni volkovi na čredo ovac, ker za to jim je nedostajalo sredstev. A zdaj sredstva dobodo v železnici po vsej Dolenjski v dosego 11 j i h o v i h i z s»-s a 1 n i h ciljev. Kolikor nas uče skušnje, Žirije radi in dobro plačajo one. ki jim pripomorejo do cilja. Tako si utegne tudi po Dolenjskem opomoči marsikdo, ali ukupnost in splošnost — bojimo se — bode le trpela. Nočemo natančnega navajati, da preveč ne razburimo svojih sosedov na Dolenjskem, a čulo se je pripovedati, da je neki avstrijski državni poslanec za to, ker je pripomogel, ria se je naredila neka nova železnična črta, baje dobil ogromno svoto od Židov za svojo, njim koristno prizadevanje v parlamentu
Komu pa je železnica škodljiva ?
O tem Dolenjcem ni treba pripovedati, s*, <1 je Ilog dal možgane, da mislijo in pamtij,, ako naše besede niso prebridko resnične, da s o o n i z zadnjo iz v 0-I i t v i j o v državni zbor napravili v a č jo pogreško, nego se to dane s izračunati zamore!
In danes štejemo sušca 1895.
Dostnvek uredništva. Mi no moremo povsem pritegniti nienenjit g. dopisnika glede na važnost oziroma škodljivost železnic.
Železnice so občila, katerih tudi mi .Slovenci ne bi mogli pogrešati pri sedanjih ori-nošajih v svetovnem prometu iu bi se jih tudi težko mogli ubraniti, ako bi tudi hoteli. Pritrditi pa moramo g. dopisniku, da so osobito po naših slovenskih krnjih z vsako železnico spojene neke nevarnosti v narodnem in gospodarsko-socijalnem pogledu, ker železnice odpirajo vrata na stežaj protinarodui in Suli>vdn*kuj)italistiSki struji. Vzlir, temu pa ne kaže, da bi kar a priori odbijali železnice, marveč nam je dolžnost, skrbeti za lastno p r a v o o r gani z a c i j o v preprečenje označenih nevarnosti: organizacijo, zasnovano na podlagi narodnega „r a d i k a 1 i z -m a" in na podlagi onih krščansko-socijalnih načel, pred katerimi se že sedaj tresejo hlače židovskim mogotcem ceb> na Dunaju, kjer je bil židovski kapitalizem še nedavno temu — vsemogoč.. Na nevarnostih, ki jih pri nas navadno prinašajo železnice, niso torej toliko krive železnice same na sebi, ampak krivi smo si sami, ker smo premalo zavedni in ker nam nedostaje srčnosti in podjetnega duha v toliki meri, da se, ne toliko vsled sile, ampak zbok svoje malodušnosti kar v prvi hip umikamo pred tujcem. To je naša rak-rana, to rano treba zaceliti. Tudi mi Slovenci se ne moremo in tudi ne smemo izobčiti iz splošnega svetovnega prometa; zato pa nam je na drugi strani dolžnost, da ko po lastni 11 a -i" o d n i i u g o s p o d a r s k i organizaciji zavarujemo proti nevarnostim, ki jih poleg
najdražja stvar na svetu . . . (gospod urednik, prosim ne zamerite mi, da sem tako odkritosrčen!) — nego, če bi ga imel nesti v nenasitljivo žrelo kacega krčuiarja ali krčmarice, ki me le toliko časa .rada vidita", dokler jima polnim tisto usnjato bisago; kakor hitro pa jaz neham, neha tudi njima prijaznost! ... In pri delavcih je tudi tako, le žal, da so razmeroma slabo plačani!
Pa če potegnem paralelo j med delavci, ki kida o sneg, in med našimi državnimi poslanci, ki sede 1111 Dunaji, pa no kidajo snega, nego le — sede in včasih malo govore, potem pridem do zaključka, da poslednji „vlečejo" več kakor zaslužijo, ker manj delajo, oni pa manj, pa več delajo. — Na svetu pravico iskati, je kakor veste, nehvaležen posel iu zato je tudi jaz iskal ne bom, nego — ženil se bom kakor hitro pride prihodnji predpust; boste imeli vsaj jednega oženjenega sotrud-nika .Edinosti" več, iu s tem tudi bolj zanesljivega poročevalca (samski poročevalci niso nič kaj zvesti svoji časnikarski nalogi, ker so odveč — .zamišljeni* ! . . .)
Ta dva dni se pri nas pridno meče sneg s struh, a zdaj le, kako vam to pišem, ga
neutajljivih koriti donašaj> železnice v 11A-rodnem, socijalncm iu narodno-gospodarskem pogledu. Ceterum censeo — tu imate zopet naš stari program: odločnost r narodnem t„)t/letln i,t ainozare^t in z istu spojena j,o>l-jrttiost r •joHpo-hiraktm Htijenju, to je jedino sredstvo v obranjenje pred pogubnimi uplivi tujerodnega kapitalizma, o mi „radikalci* smo menda vendar boljši ljudje, nego je naš glas!
Politiške vesti.
Di ■zavili zbor. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o preosnovi davkov. Proti predlogi je govoril tudi dr. Laginja. tovornik seje najprvo skliceval na pravni ugovor hrvatskih poslancev, kar pa ga ne moti v stvarnem presojanju te predloge. On odklanja preosuovo, ker ugaja premožnejšim na račun sironmšnejih slojev. Govornik navaja pritožbe Hrvatov, katerih kulturne pot tebe so močno zanemarjene, zlasti v Istri. Sicer pa je ta p a r 1 a m e n t n e p o p o 1 e n, d o k 1 e r s e n e izvede volilna p r e o s n o v a, iu zato ne bi smel uiti sklepati o preosnovi davkov. (Govor ilr. Laginje prinesemo seveda po steuografiškeiu zapisniku). — Na interpelacijo posl. II i n k i n i j a odgovarja minister za trgovino, da se pri pomorski oblasti v polni meri poštev-ijo jezikovni od nošnji iu potrebe; pritožil se ni nikdo. — Posl. V 0-šnjak interpeluje radi vsprejemanja slovenskih krajevnih imen v uradni repertorij.
Iz prejšnje seje moramo nekoliko omeniti znamenitega govora posl. Di pa uli j a, kateri je sicer govoril za predlogo, ali j« vendar križal račune nemških liberalcev. Ti poslednji hi hoteli zlorabiti preosnovo davkov v ta namen, da bi onim malim davkoplačevalcem, kojim se eventuvalno nekoliko olajša breme, zaje d n o v z k r a t U i t. u d i v 0-1 i I u o pravi c o. Kako naj krstimo tako početje od strani stranke, ki sr toli rada nazivlje liberalno, iu sicer v trenolku k> meče ljudem pesek v oči z volilno p re-0 s 11 o v o in r a z š i r j e u j e m v o 1 i I u e g a prava?! Tem nakanam se je, kakor rečeno, odločno uprl posl. Dipanli, zahtevajoč, da po preosnovi davkov ne sme priti v nevarnost volilno pravo petakarjev. Vsa pre-osnova hi zgubila vso svojo gospodarsko in socijalnopolitiško važnost, ako bi malim davkoplačevalcem hoteli nakloniti malih olajšav, a jim zato vzeti volilno pravo. Tako barantanje mora se izključiti že a priori. Zato zahteva govornik, da se najde kakova pot, kako znižati bremena malim davkoplačevalcem, a jim zajedno ohraniti dosedanje volilno prav«.
Parlamentarne stvari. V proračunskem odseku je posl. dr. Grego r č i d ostro grajal vladno politiko na Primorskem. Kazal je na slabe posledice te politike, naglašuje, da se popustnost vlade smatra kot slabost. Govornik je grajal nadalje vladno postopanje glede imenovanja Podgore (Piedimonte), na kar je minister zagotovil, da je že za-ukazal rabiti v uradnem dopisovanju samo ime Podgora. — Slednjič je govornik omenjal cestne razmere na Kranjskem iu Primorskem, zahtevajoč, naj vlada zboljša dohodke cestnim mojstrom.
pa tUdI /oprt od „zgoraj* kaj pridno doli siplje, pa zato jaz za svojo osebo no obupam, vam pa tudi ni treba: če ne dobite pošte in s poŠto tega pisma po južni železnici, ga pa lahko čež Pontebo ali tam okoli nekje, kar je itak vse eno, da je le gotovo. Zaradi tega tudi lahko trdim, da poprej skopni ta sneg, in če ga še toliko doli pade, nego bo Celje imelo slovenski gimnazij; dobi ga pa vendar enkrat gotovo, kakor tudi mi Slovenci marsikaj, če le tisti, ki smo jih na Dunaj poslali, ostanejo možje iu ne babe, ki bi se ustrašile vsake koalicijske metle. Pred metlo imam sicer tudi jaz respekt, a pred dunajsko v državnem zboru bi ga ne imel, da sem tam gori. Vsakako pa je boljše, da se razbije vsa koalicija, nego bi se imele pometati ž njo naše pravice zaradi tecra, ker so naši slovenski poslanci v njej. Koalicija, ki se ne upa izvesti uiti najmanjših točk svojega programa, gotovo ne zmore tuli velicih, iu zato je boljše, da se danes zgubi v — prah in pepel, nego bi še dalje životarila na — račun slovenskih tirjatev iu pravic! Odločnost velja, gosp urednik, vse drugo je smešna: zamera gori ali doli!	S n.
Celjsko vprmSaiije v novem stadiji.
h Ljubljane nam pišejo: Praške .Politik" zju-tranji list z dne 7. t. 111. ima z Dunaja med telegrami telefonično poročilo, ,da je H. t. m. se* I i sc miniter^ki sret pod pre beIstemu cesar jer i m sklenil, /»ostiirko za Vdjgfoj tjimnazijo i: proračuna izpustiti, >la s tem izotjne ilnljnftnu oviranju, zato pa je zasnovati para-lelkc mi Celjski gimnaziji im administrativen Uetje mh</ sic nach <lcr Mationalih'it m trennen\ uomit sich aueli die alovenischen Abgeordneten zufriodeii stellen*. — Tako poročilo dunajskega Botruduika .Politike", ki izvira brezdvomno od zanesljivo strani (od katerega izmed staročeških poslancev). Celjsko vprašanje stopilo je s tem v čisto nov stadij, prelevišši se nekako ugodno za Slovence, Vlada ima sedaj svobodne roke, da moro s prihodnjim Šolskim letom administrativnim potem ustanoviti paialolke; o prihodnjem zasedanji državnega zbora pa zahtevati naknadni kredit, zajedno pa zagotoviti obstanek tem bornim slovenskim razredom in — pravicam, pristoječim slovenskemu narodu !
Odločnosti smo pri naših slovenskih poslancih že dolgo pogrešali, dokler se niso s posnemanja vrednim izgledom postavili na branik Štajerci, ki so se render enkrat že dovelj prepričali, da slovenski narod nima od tega nič, če igrajo njega poslanci na Dunaji le malomarno statiste iu marijonete ter plešejo kakor jim gode politična svojat breznačelnih nemškoliberalnih Židov in židovsko-nemških naoijonalcev in »krakelerjev* celjske in graške .fazone J" — Zadnji čas je bil že, da so pokazali zobe in zadnji, da so zastopniki solidarno naskočili trdnjavo zagrizenega pangermanstva. .Klin s klinom!-' Naši možje-poslanci pa naj si dobro zapamtijo to lekcijo in moralo in so vselej in povsod — ravnajo po
njej J -	—11.—
Gnila v v Italiji. .Reichsposti" pišejo iz Kima: Kakor z denarji rimske banke, istotako postopa italijanska vlada z onimi svotami, ki jej prihajajo iz notranjih in vna-njili dežel v podporo ubogemu preb. v Kalabriji iu Siciliji, trpečemu silno bedo vsled lanskega potresu. Od riošlih fino 000 lir „porabilo" se je le 20000 za zidanje barak za silo — pri čemer pa imajo prednost podjetniki, ki uživajo protekcijo g. Crispia — in drugačne podporo. Z ostalimi 400.000 hoče vlada graditi sirotišnico. Ali so je denar daroval v ta namen? Sicer pa: predno se dozida ta sirotišnica, počivali bodo že davno na pokopališču oni, ki so izgubili vse svoje vsled potresa.
Različne vesti.
Osebna vest. Oes. namestnik vitez R i-naldlni vrnil se je včeraj opoludne z brzo-vlakom z Dunaja v Trst. Brzovlak zakasnil se je tri ure
25 letnico predsedništva grofa Frana Coroninija praznovala je dne 7. t. m. c. kr. kmetijska družba goriška. V imenu Slovencev čestital je jubilarju veleč. g. Josip Ma-šera, v imenu vlade pa namestništveni svetovalec baron Conrail, Grof Fran Coronini je bil zopet z vsklikom izvoljen predsednikom.
Imenovanje Drž. pravdnika namestnik v Ljubljani, sodni svetnik dr. Andrej Fcrjantit je imenovan deželnosodnim svetnikom extra statum pri deželnem sodišču v Ljubljani, državnega pravdnika namestnik v Noveni-meitu han Škcrlj pa deželnosodnim svetnikom pri okrožnem sodišču v Noveinmestu.
Ženski podružnici sv. Cirila iu Metoda. Darovale sli nadalje: gospa Elita Dolenc 2 gld. iu gdčna Katiuka Jugovic I krono. Presičua jima hvala!
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v namen, da postane pevsko društvo „Velesila* pokrovitelj, v gostilni pri udovi Dragotinki Sanzin v Skednju, dne 27. min. 111. 5 kron in 1 stot. — V slovenski družbi v gostilni pri vijolah se je nabralo na licitaciji prstana „lege nazionale* 12 kron. — Pri predpraznovanju imendana gosp. Marina Lukša na Prošeku 9 kron. — Pri veselici bralnega društva .Narodni dom" v škrbini pri Komnu je nabral učitelj g. Iv. Kiferle 10 kron. — V Koslerjevi pivarni je daroval dobrotnik gosp. Ži—na po g. F. Žitko 1 gld. — Pri slovesu pusta v gostilni pri Lipi v Bazovici nabralo seje in sicer: ('i-gauska dama 5 kron «50 stot. — Za na dražbi prodane dragocene reči se je skupilo: 1 krono -1 stot. za prmarančo s papirjem vi« I 1 krono za klobaso brez zelju, 82 stot.
za kos kruha brez sira. Vkupej torej 8 kron 46 stot. — Ker gosp. Gr. ni razumel šale gosp. Presel-na, odstopi poslednji fio stot. za podružnico mesto poštnine za .Slov. Matico.* — Vesela družba „Krka* darovala je po g. Fraua Žitko 3 gld. 50 nč. iu sicer so darovali gg.: župan Anton Poljanec, Josip Javornik, Jakob Pucek, .Toaip Kralovee, Ignac Žiberna, Matija Kline in Fran Žitko vsak po 1 krono. — Veseli igralci pri Vit-torji so doposlali po g. Žitku 1 gld. 10 nč.
Prijateljem družb« »v/ Cirila in Metoda. Da se uredništvo našega lista reši nepotrebnih sitnosti, ki mu nastajajo s prejemanjem darov za družbo sv. Cirila in Metoda, iu da se zajodno podružničnemu blagajniku olehča manipulacija, naprošeni so darovalci, da bi odslej oddajali na brane svote neposredno blagajniku dr. Josipu Abramu, odvetniškemu kandidatu pri odvetniku dru. Mateju Protnerju, ulica delle Poste št. 6, I. nadstropje.
Neumnost ali prevzetnost? Pod tem za-glavjem pišejo nam iz Trsta: Na pustno neri<?ljo prišel je nek sluga pri c. kr. mestni pretil ri v Trstu s svojo rodbino v Dolin«. Baš ko je prišel v vas, prišel je mimo duhovnik s Svetotajstvi, idoč previdit nekega umirajočega. Ljudstvo je seveda pokleknilo pred Najsvetejšim, toda omenjeni sluga stal je liki klin — s klobukom na glavi. Iz množice pristopil je k njemu itarček ter mu prav po domače zbil klobuk raz butico. To pa ni užalilo sluge niti toliko, da bi bil pobral svoja kopita iz Doline, ampak šel je k županu v gostilno. Tjo je prišel po naključju g. župnik ter prevzetnega slugo poučil, kako se ima vesti pred Najsvetejšim. Ta pouk je vsaj nekoliko vplival na prevzetneža, kajti bilo ga je pošteno sram. Ne moremo si kaj, da nebi mislili, da se je sluga nalezel oholosti tržaških Židov.
Čudni ljudje aoPiranci! ,11 Piecolo rinila Sera* pripoveduje, da je fi. t. m. zvečer v Piranu bilo vse mestece zbrano na obrežju, pričakiye brzojavnega poročila, da so obtoženi izgredniki — oproščeni! Sorodniki obtožencev bili so tako trdno uverjeni, da izgredniki ne borio obsojeni, ria so za naslednji dan imeli že pripravljeno vse, kar treba za „veliko kosil o*. Ko pa je prišla vest, ria j« sodišče priznalo izgrednikom zasluženo kazen, nastal je jok in atok po vsem Piranu. — Pirančani menda mislijo, da avstrijska sodišča priznavajo celo nagrad?
—	podkupljenim upornikom. Isti .P. d. S." zatrjuje, ria vse mesto prerešatnje obsodbo.
Dobra lekcija. Tržaški lahonski nestrp-neži imajo pri vsaki priliki surovo očitanje v ustih, ria bi okoličanski „ščavi* pomrli od glada, ako ne bi prodajali svojih pridslkov v mostu in dobivali v mestu zaslužka Kak6 podlo je tako očitanje! Po vsem svetu prinaša okolica živila v mesta, prihaja ljudstvo z dežele v mesta ua delo. Le v Trstu naj bi bilo drugače, ker je okolica — slovenska, a mesto po domišljiji nekaterih nestrpnežev
—	laško. Ako okolica prodaja živila mestu, s tem mesto isti ne stori nikakoršne dobrote, kajti za svoj denar dobi blago. Kaj pa bi se dogodilo, ako bi se vresničila želja najne-strpnejših lahom^jh kričačev, to je: da bi se popolnoma pretrgalo občevanje mesta z okolico? To so nam kaj jasno pokazali poslednji dnevi. Le par dnij bila je vsled obi-lega snega pretrgana zveza inesta z okolico iu že je nastala neobična draginja, in silno jadikovanje, ker je jelu primanjkovati raznega neobhodno potrebnega blaga! To lekcijo naj uvažijo lahonski uestrpneži in osve-dočijo se, da mesto nikakor ni dobrotnik okolice, brez katerega ista ne more obstati, ampak ria potrebujeta d r u g d r u-gega. Izvestno tržaški bogataši ne bodo jedli svojih tisočakov, ako nastane lakota, uiti kričači ne bodo hrustali drobiža, ria si potolažijo glad.
Podporno drufttvo za slovenske veliko-šolce na Dunaju jelo je ravnokar šesto svoje poročilo razpošiljati svojim udom, drugim rodoljubom z uljudno prošnjo, da naj bi se blogovolili tega riružtva spominjati bivši .Slovenijaui*. V poročilu se posebno omenja slovenske požrtvovalnosti. Hvaležno se odbor tega društva spomiija izrednih podpornikov in novih ustauovnikov : Gosp. dr. Gregorija Kreka, vseučiliškega profesorja in akademika v Gradcu, gospe Marije Murnikove iu g. .rož. Bernarda v Ljubljani. Prvi je društvu pristopi! kot ustanovnik s 50 gld. in slednji Jož. Hernard pa 100 gld. Izmej starih ustauovnikov so društvu poklonili zopet znatne svote : Prev/v. kue/.ouadškof Alojzij M. Zoru
v Gorici, premi!, knez in škof Mili. Napotnik v Mariboru, g. dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru. — Velike podpore so društvu podelili deželni zbor kranjski, Družba »v. i'irila in Metoda, državni poslanci na Dunaju, si. posojilnica v Mariboru itd., dalje g. A. Jurca, trgovec na Ptuju. Kranjski deželni poslanci so poslali mesto venca pokojnemu društvenemu poverjeniku Juriju Kraigherju 90 g!d; g. prof. Jos. Stritar je daroval 2<> iztisov knjižice „Etvvas von Peter Eisant" ; gosp. Vekoslav Vavpotič na Dunaju celi prvi nati* .Sedem če t ver ospe vo v*; J. Kogelj neko nagrado. Mnogo podpor so društvu nabrali marljivi poverjeniki gospodje Franjo Dolenc, trgovec v Mariboru, vitez A. Glo-bočnik. vladni svetnik drž. poslanec, jur. Jak. Kogelj, g. Jožef Kovač, c. kr. okrajni sodnik v II. Bistrici, Peter Kraigher, trgovec v Postojinl, g. Janez Munda. ies. kr. okr. živinozdravnik v Brežicah, g. Ivan Mnrnik, ces. svetovalec v Ljubljani, g. dr. Fr. Stor, odvetnik v Ljubljani, g. Tone Flis, knjigovodja na Vrhniki in tndi gosp. dr. J. Žniavc in vseučiliščnik Fr. Muhič in Aleks. Sesek. Časniki .Slov. Narod', .Slovenec«, .Domovina", „Edinost", .Mir", .Slov. Svet", .Siidst. Post* in .Laibacher Zeitung" pa tudi »Ljublj. Zvon" so radi objavili notice o tem društvu. Predsedniki in zastopniki akad. društva .Slovenija" gg. Gruntar, Poljanec, Sesek in Žilih so društvu na razne načine koristili — Nemila smrt je društvu vzela veliko dobrotnico gospo Marijo Murni-kovo, inons. Fr. Kosarja, stoln, pr.šta v Mariboru, gosp. Jurija Kraigherja v Postojim in mons. Leona Kuharja na sv. Gori pri Gorici. Vseh dohodkov leta 1804. je bilo 156B gld.; od teh pripada osnovni glavnici 227 gld. 40 kr. Vsa glavnica znaša sedaj 4472 gld. «8 kr. Društvo je lani mej 48 ve-likošolcev v 289 slučajih 147» gld. 30 kr. razdelilo in sic«r v gotovini 858 gld. ft kr., za obednice (A 515 kr.) pa 671 gld. 75 kr. Mej podpiranci je bilo 21 juristov, II lilo-zofov, fi tehnikov, r> vetnrinarcev, 4 akad. kiparji in slikarji in 1 agronom. Darove za to važno in prepotrebno društvo sprejema vč. gosp. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kaplan itd. Dnnaj I. Augustinerstr 7.
70 tatnlca Navratilova. Odlična družba slovanska se je zbrala 4. t. m. v dvorani ..Slov. Besede" na Dunaju, da proslavi sedemdesetletnico vrlega našega starine gosp. Iv. Navratila. Poleg venca dražestnili gospic in č. gospej bilo je tudi precej zastopnikov državnih in deželnih (štajerskih in kranjskih) poslancev, zastopniki čeških, hrvatskih iu slovenskih društev, najznamenitejši dunajski slovenski literatje, pa večina dunajskih slovenskih akademikov ; — vseli gostov skupaj bilo je do 140. — Po pozdravu g. Pukla, ki je uaglašal, da je .slovenski klub" duševno središče dunajskih Slovencev, njegovi stebri pa Navratil, Stritar in Sežun, zapel je zbor Slovenije Foersterjevo .Pobratiinijo", (bariton med. Milavec). Dr. Murko je zatem označil slavljenčevo mnogostrausko delovanje. Že leta 1843. je začel pisati v .Noviceustanovil in tri leta uredoval „Vedeža", podpiral list „Slovenija", pisal za Vodnikovo in Kopitarjevo spomenico, pomagal pri Blei-weisovih, Miklošičevih, in Janežičevih in Sketovih berilih, bil sotrudnik pri različnih slovarjih, državnem zakoniku, slovenskih knjigah šol. zaloge, spisal priročno slovniško knjigo za -..odnijske uradnike, proučeval slovenska narečja iu si stekel velikih zaslug za slovensko sintakso; spisal je mnogo životo-pisov o slavnih slovanskih možeh ter nabral velikansko narodnega gradiva. Navratil je bil in je sotrudnik skoro vseh slovenskih leposlovnih in ztianstveuih listov iu zbornikov. Ker je še čil in zdrav, nadejati se moramo, da spiše še marsikaj l — G. Navratil — navdušeno aklamovan — se je zahvalil za prisrčno slavlje ter znanim svojim humorom povedal par šaljivih prizorov iz svojega življenja. — Po dr. G. Ipavčevem zboru „Planinska roža" (bariton jur. Dolenc) in četve-rospevu .Slabo sveča je brlela" (jur. Kozina, phil. Vidic, med. Milavec, phil. Zupaneo) je čustveno zapela gdč. M. Jlessler (spremljal jur. O. Dev) samospeve: „Na tujih tleh", .Njega" in .Kriknula lebedovka". Nata je zaigral g. V. Vavpotič na citrah dve svoji skladbi in .Sarafana" ; spremljal ga je jur. Dev. — Dr. Ferjančič je prečita! zatem došle brzojavke: sinova iz Bosne, A. Koder iz Inoinosta, dr, Glaser iz Trsta, dr. Celestin
iz Zagreba, Svetec iz Litije, dr. Gregorin ! iz Trsta, Tomšič iz Prage, .Slov. Svet* iz Trsta, prof. Leveč, dr. Kdšek, .Slov. ki ob" iz Celovca, družba v Badenu in Metliki matičarji; poleg tega je došlo še mnogo pismenih pozdravov. Imenom društva pravnikov v Ljubljani je napil g. dr. Ferjančič, imenom spodnje-tnjeiskih Slovencev u Drag. Hribar, imenom „Slov. Besede* g. podpreti* sednik KalAndra. imenom dunajskih star jšib Slovencev g. dr. Pajk, imenom „Slovenije' jur. Gruntar, imenom Hrvatov jur. Haslinger in imenom .Danice" med. Jankovič. — Ko so zapeli .Slovenijnni" poti vodstvom De-vovim Se poslednje točke (dr. (i. Ipavec: .Savska", H. Volarič: .Pomladanska", A. Nedved: ..Nočni stražar" in »Ljubezen iu spomlad", H. Sattner: .Veseli zbor"), otvrnil je tir. Feijančič zabavni tlel, izročivši stolo-lavnateljstvo jur. švigljn. Gdč. Jamni k je zapela s sainospremljevanjem dijaški „Gau-deamus" in „Kje so moje rožice*. (4. Navratil je povedal še par osoljenih dovtipov. Jur. Dev je zapel imenitni solo z brenčečim in dromljajočim zborom : »Ta prekrasni vis-a-vi.s" (nova je bila ta le kitica : „Na svetu je vse polno vraž, — Navratilček je pa naš !•'>. Gdč. Hessler pa je zapela še Mantuanijev : .Izgubljeni cvet". Po briimni napitnici g. dr. Sedeja slavljencu, zanosni mu slavospevu krasnemu spolu cand. phil. Mantuanija in govoranciji na domovino jur. Deva, razdrlo se je še nekaj .jezičarskili doneskov", iznašel se še koknek-ški pa nebeški okraj in — kazalec je kazal preko dveh. No, konec „slavnostne krokarije" se je pripel v kavarn1 .Central".
Za rep še dva prizora in — prigodnica.
Ko je pozdravil g. Pukl došle goste iu omenil g. Iv. Hribarja, napravili so mu narodni akademiki dolgotrajno, viharno ovacijo, s čemur so hoteli izraziti svoj'1 priznanje njegovemu delovanju v min. deželnem zboru, kot .prvemu radikalen". Tercet .Daničarjev", katerega so prezirali v obče, vprizoril je .eksodus", ker ga nihče pozdravil ni.
Gosp. Stritar je razdelil med goste sledečo prigodnico :
Ivanu Navratilu za 70 g o d. Bog Te živi, Bog pozdravi; Stare mere poštenjak ; Mladodnšni, sivoglavi Belokrajinski očak !
Zdravo je in jedrovito Kar si pisal, kakor ti ; Krepko vse in korenito, Kar postaviš, to stoji.
Mnogo let še Bog ohrani V slavo nam Te i u korist; Letos bodi, kakor laui — Zelen „naše gore list !"
(iolnltor,
Qd sv. Jakoba nam pišejo, da žena nekega cerkovnika psuje s „ščavi* naše čestite duhovnike. Ali dotičnica ne pomisli, da bi njen .gospod" ne nosil zlate ure z verižico in demantnega prstana, ako ne bi zahajali Slovenci v cerkev!!
Z Vrabč nad Vipavo nam poročajo •> redkem slučaju, da je dne 23 februvarja porodila Frančiška Turk v Razgurih — d e s e-tega brata. Vrla žena ima sedaj deset sinov in nijedne hčere. Vsi so zdravi, čili iu čvrsti, a najstarejemu je še le 10 let. Najmlajša sla krščena na sv. imeni Cirila iu Metoda. Huda je seveda za očeta, ki mora skrbeti za vso to družino, kajti isti živi v velikem siromaštvu, ker nima ničesar svojega. — Dobri ljudje, usmilite se tega siromaka!
Z Notranjskega nam pišejo: Letošnjo zimo treba že zapisati debelimi črkami v zgodovinsko knjigo, kajti razsaja nad vso mero. Ravno sedaj, ko pišem te-le vrstice, mi pripoveduje ueka oseba, da so v neki stranski vasi dne 7. t. m. merili sneg tikom hiše, kjer jv pal 5 metrov in pol na debelo. Ljudje v teh krajih ne pamtijo take zime.
Dobro so nam došle letos knjige družbe sv. Mohorja. Uprav te dni stopila nam je prav živo pred oči potreba, da se vsaka hiša vpiše v to družbo. Vestni opazovalec zapazi pa tudi res takoj razloček med ljudmi iz onih hiš, ki so vpisane v družbo, in med onimi iz hiš, ki niso vpjsane. Prvim so čutila ublažena, dočim so poslednji še vedno taki, kakoršni — so bili nekdaj. Upliv lobre knjige je res blažilen in nikogar ne bodi zčil za oni goldinar, ki ga potrosi za dobro knjigo.
Trtm uS	Narod" javlja, da so ta
uničevalni mrče, zasledili že na Gradišču pri ltenčah luG.riškein. T.id i po vinorodni Vipavski dolini širi se trtua uš bolj in bolj.
Prošnja dj slavnega policijskega ravnateljstva Kdor k"li ima j..>*la ob morju. \e. d.t je sedanji .zeleni most- v- liko preozek za zavalim promet na onem im-stu. Včasih nastane na mostu taka >ti<ka, tla je člmek res v nevarnosti ra svoje zdrave kosti in «-<■!.» tudi življenje. Jedni hite doli, drugi gori, da se komaj izo-gibi ješ vozovom. Da s.- vsa j nekoliko odpravi nevarnost, bilo bi dobro — dokler ne napravijo novega mostu ali razširijo sedanjega — da se promet vsaj tako metli, da bi ljudje hodili po jetlni strani gori, po drugi pa doli. Gneča bi bila sicer ?e vedno, ali ljudje bi vsaj ne suvali drug ob drugega, ker bi se pomikali \ jedni in isti smeri. Na ta nodostatek nas je opozorilo že mnogo čit itel jov s prošnjo, da opozorimo na istega tudi slavno redarstveno oblast, o kateri so overjeni, da ukrene potrebno v varnost na označenem mestu občujočega občinstva.
Zopet nova bolezen. Kakor da na .tem grešnem svetu" ne bilo že odveč križ«v in težav, pojavila se je te dni v Berolinu neka povsem nova bolezen. Ta nebodijotreba nastopa epidemiški; podobna je influenci Spozna se nje neljuba navzočnost s tem da požene bolniku vse polno uiezuljčkov po ustih, jeziku in grlu. Vsleil tega mora oboleli govoriti jako težko, netekoče hrane pa nikakor ne more uživati. Po šestih dneh ali v jednem tednu izginejo te prikazni, bolnik pa se počuti še dalje časa zelo vspelinn. Ne znamo, da-li je že kdo umrl za to .uovotarijo", tudi ne vemo, kako so jo ..krstili*.
Nenadna smrt. Včeraj zjutraj zadela je kap na srcu 5flletnega delavca Josipa Mez-geca iz Podgrada, stanujočega v ulici Rigutli hit. 1». Mezgec je služil pri tvrdki Jakob Mankoč kol žagar. Včeraj zjutraj prišel je na skladišče lesa omenjene tvidke iu se lotil s svojimi tovariši debelega trama, kojega je bilo treba prežagati. Mezgec je .iplezal na „kozla", visokega kaka 2 metra, iu krepko potezal žago. Hkrati je obledel, omahnil iu pritisuivši roko na srce padel z vsklikom .Moj Bog!" raz kozla. Priskočili so tovariši k njemu, prihiteli so tudi uradniki iz pisarne, toda Mezgec se ui zavedel. Pozvali so po telefonu zdravnika z zdravniške postaje, kateri pa nesrečneža ni mogel obuditi, ker je bil že mrtev, t) dogodku so obvestili policijski komisarijat v ulici Scussa, od koder je prišla komisija na lice mesta, ki je ukazala odpeljati truplo v mrtvašnico pri sv. .lusfu Pozneje pa so prepeljali mrliča na prošnjo udove pokojnikove, na stanovanje. Mezgec je »»stavil razun uibive tli sinove iz prvega zakona (bil je v drugič oženjen). Sinovi imajo 22, 17 in 13 let.
Pazite na otroke! Gospa Marija Ascli-inann, stanujoča v ulici Canntla hšt. 26 I. nadstropje ostavila je včeraj popoludne svojo 2j^letno hčerko Korneliji* samo v sobi, češ, saj so okna zaprta, torej se mi otrok ne
....... ubiti. Dete splazilo je na okno, liuslo-
nivši se na šipo. Sipa se je udrla vsled teže in otrok je telebnil na ulico, kakih 5 metrov visoko. Mimoidoči ljudje so otroka pobrali in ga odnesli na zdravniško postajo. Dete je bilo tako prestrašeno, da niti plukalo ni. Zdravnik je konstatoval, da se dete navidezno ui prav nič poškodovalo. V tem ju prihitela prestrašenu mati na zdravniško postajo. Kilo naj opiše veselje prestrašene matere, videvše svojega otroka nepoškodovanega. Ako si dete <» padu ni pretreslo možganov, ta padec: ne bode imel ni-kakoršnili posledic. Neskrbna mati zahvali naj se angelju varuhu !
Opuščene smotke Smotke .Kuba l>" (po 6 oč) ne bodo se več izdelovale. Razprodava se le še sedanja zaloga te vrste sinotk.
Prošnja. Vsled narodno nestrpnosti, nastavao v poslednji čas med laškimi gospodarji iu delodajalci, ostal je naš rojak Josip Bizjak brez dela in njegova nedolžna družina — žena iu »Ivoje otrok — b r e z k r u h a !! Brez kruha v tej grozni zimi!! Težko nam je sicer, dobro vedočim, koliko narodnega davka bremeni na tržaških rodoljubih, vendar si usojamo apelovati do poznane milosrčnosti naših rojakov, da rešijo to revno družino glada, a njenemu glavarju da poskrbe kakorim si bodi	kajti isti je
voljan poprijeti se rsacega </rl t. Josip Bizjak stanuje v ulici Pi	. 2. II. nadstropje.
Policijsko Miuolo noč je 2 '-letni težak Julij B. iz Trsta v ulici Torrente pretepal svojega 2l-letnega brata. Prišli so stražarji ter vzeli srdi teža s seboj. — !<>-|etni Viljelm Mehner i/ Draž lan iu UMetni ArturRichter iz pruske Silezije pobegla -ta z »bma, da si ogledala nekoliko -vet. Tamošnja policija poslala je teralnico na vse kraje za njima in včeraj zasačil jit j<> polic, agent g Schubert na o'.rivju, ko sta občudovala široko morje, odpeljal ju je v zapor. — Miuolo noč zaprli so 7 pijancev, ki so razgrajali po ulicah.
• Slovanski Svet* «>«1 !>. t. m.. In. šr. ima prilogo t stranij in naslednjo vsebino: Svoboda državljanov, narodov pa zakonodavstvo. - Pesmi: a) Lenuontova: Hvala! v izvirniku iu slovenskem prevodu iz lat. in cirilico; b) Vatrenom čil... c) Mojoj nu.ui (srb.) — .Ruska umetnost". — Dunajsko pismo lil. — Dopisi. — Ruske drobtinice. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost in kritika.
„Slov. Svet" s« prodaje v Trstu po 8 kr. štev. po tabakarnah, kjer se prodaje .Edinost".
J Tane: v nedo'j: 10 t m. papoiudne " Jour-fi«
..CIGANSKE BANDE"
pri Sv. Ivanu
(.nn V i Savi pri gosp. Subanu).
I'» rii/auilt r prlja u i ijimtjv dobro doili!
! Pevci in pevke imajo pretlnoit t	i
Gospodarsko.
S1 o v o n h k o p o 8 o j i 1 n i h t v o.
Spisal l r i» n I. a |i a j n «.
Razen te želje imamo še drugo, ki ni nič manj važna od le. Sprožila se je že Veckn- in tudi j»ri zadnjem oličnem zboru „Zveze* je bila na dnevnem redu. Vse nove slovei.ske posojilnice živo potrebujejo n a-v o d a z a pravilno p o s I o v a n j e. Nemci iu t'elii imajo takih knjig vse polno. Štajerski deželni odbor je n. pi. lani izdal v nemškem jeziku lep navod, kako naj se snujejo ili urejujejo RaifTeisenove posojilnice. A ko ga je pisec teh vrstic naprosil, da bi ga izdal tudi v slovenskem jeziku, dobil je odgovor: ,nix bindiseh* t. je : ni mu ustregel. .Zveza slov. posojilnic" bi bila pripravljena založiti tako knjigo, toda ne dostaje jej sredstev, ker ima s perijodlčnim nadzorovanjem slov. posojilnic in z izdajanjem „letopisa* veliko stroškov. Pisec teh vrstic se je radi lega.obrnil s prošnjo »|o deželnega zbora kranjskega za denarno podporo v ta namen.
Treba pa je, da ga bodo litdi vse slov. posojilnice podpirale, iu da sleherna slovenska posojilnica vzame vsaj r»- 10 izijsov te knjige. Spisali jo utegneta oba nadzornika slo v. posojilnic, od katerih ima jeden baje že nekaj rokopisa pripravljenega.)Knjiga utegne obsegali okolo 15»» strani v navadni osmerski obliki. Cena jej bode 1 gld. Zato se s tem vse posojilnice uljudno prosijo, da bi sr> v kratkem oglasile, ako si pripravljene, to podjetje podpirati.	(Konec.)
Najnovejšo vesti.
Dunaj 9. (Poslanska zbornica). Včeraj predložena predloga pooblašča vlado, da sin* izdati IfiOiMO goldinarjev v podporo potrebnim po onih krajih Avstrije, kjer trpe bedo,
Duntj H. Shod kmetovalcev je vsprejel resolucijo, ličočo se organizacije posestva iu poljedelstva in zahtevajoče, da s« potem dr-žavnega zakona odredi osnova okrajnih iu deželnih zadrug, h katerim pristopiti bi bili obvezani lastniki posestev. Pri tem bi bilo po m ižiiosti upoštevati obstoječo gospodarske ■organizacij« ter t»i bilo zadruge razvrstiti po narodnosti in deželah. Deželnemu zakono-dajstvu bi bilo prepuščeno, <la li je ustanoviti take zadruge.
Tftiovlimlic ijriojnvko,
Luiimpita. r»<ml 'n /n iipiifnliiil ti." | -f,
Pivnica / i ji'M'ii 1*95 7.' » do 7.10 »Ivo* i. in 1 tL I	1.20 1.''. z» »pomlad 5 '»5 6'5'i. Koru«
•/» maj juni »i'-4 •> 2'.,
j' .,.i'icii u ir» O.I 7S kil. f. tl'hO—fl'85, oj 7J
kil. f. ono 8-1)5 o I so kil. (. «1 ttO—7-—, n»T II kil. f- 7— 7 05. ml HjJ kil. for. fl'7u—7 10.
leč m........ «20. pnisn li'20-BrtO.
P&onii'u: Oliilii« | oiiii<ll><'. povpraS«vmij« 2ivalino
Prudalo s« je 40IJ00 mt.»t Vreme: lopo.
Priga. Ni<riihiiir«tii nlmlkor /n in^irc f. 12'.'O maj l'J 'H'J novu li tina li.7i
l'rajtii. < <•»!»i'il'ii,'al novi, poat«rlji>u r Trit in • curino vruit, odpniiljntcv proci'j |, 'JH J"1--'2'J Muri
Avj^. T. 29.jO--.— Cunciei' zh ninrr-npril 2.t.5o
—•—. Oi-tvurni 7.11 m ure. 30'7ft. V glavah (»oihk) /11 murr »0 75
Ila^re. Kava SiintiH	1 ni.Tii^n ar dimih
9:1.75 *u juli 9V—.
Hp-.raturg Saiiio" <r«»o<l »v 'ri,^.' 7« mare 77.50 ma i 70-75 nopteml»<T 7»i'2'<. Mirno.
Ns i York s. /innkii r»lafa jiiuiiii .i podražila je ud 51» , na »101 , <-t« . con« koruzi je padla od 4H1 , na 48' , ei« bu«hel.
Dunajahu boi
danes	včeraj
D ria »ni del r t papirju ....	'01.15	101
B . » »rebru . . . .	101 25	100.95
Avstrijska tenlu v r. lat u . . .	1-J5—	125.10
, , t kronah ...	101 2o	101.35
Kreditne »krije.......990.50	388.-J5
London 10 I.hI................123.55	123 40
Napoleoni..................».7«	9-7»
20 mark ........12.07	ta.OH
100 iUij. lir .......4«.<i2	46 (Jo
Trinc cena (Ceni te razu:nejo na debelo in • carino vred.)
Domači pridelki.
CVn» o<1 for. «1o for.
Fiol! Koks........100 K.	15.60	16.-
Mandoloni..........„--—.—
ivctlorudeii...........	11.50	12.—
temnorudeči ....	„	—.—	—.—
kanarček.............	—.—	— —
bohinjski ..........„	13.25	13 50
tali veliki..........„	19.50	12.75
„ mali............„	10.75	11,—
»leni, dolgi..........1125	11.50
„ okrogli ....	„	-— .—
meSani hrvatski ...	„	—.—	—.—
r stajrrsli . .	„	8..r)0 8.75
U&ils (ino štajersko ....	„	92 -	!!<>.—
Joćmin it. 10...............	9.5U 9.7B
„ 9................10.	10 25
„ «..............„	11.—	11.25
Elij« kranjsko..............„	—.—	-,—
Etpfc , ................—.—	—
Krompir, Haj«r»ki . . • . H	—. —	—.—
Proio kranjsko ...... .	8.76	— .—
i»6a.kranjika ..,...■ „	10.—	—. —
Dih ognrski....... n	49.—	50.
aait ogerska....... „	64. —	MS —
KaT» Moren ....... „	190	192. -
Cejlon Plant. tiim . • .	182. —	184.-
, Perl......1H9,-	191,—
Java Mutiiii^ .... „	—.—	—. -
Portoriccu...... n	—.—	—.—
Guatcmala..... „	—.—	—,—
San Dotaiiigo .... „	Ifi,—	1(10.-
Malabar 1'iatit..... „	—. -	—.—
„ naliv«. ... „	—. —	— .—
Laguayra 1'lunt. ... „	170.—	172 —
„ naiivo, ... ,	—.	—.—
Santo* nnjliniji ... ,	159,—	154' -
„ srednje lini , . .	148.-	145.—
„ srednji .... „	145. -	11«. -
„ ordinar . ... „	131,-	133.—
Kio oprani..... „	—. —	—.—
„ najfiniji ..... „	150.—	162.—
„ arudnji..... .	114.—	145.-
Blftdkor Centrifuga! I. vrste . 100 K. 28.50	29.-
Concassć......,	29.75	30. -
T glavah............«1.26	31.75
razkosani..... ,	50.75	30.—
Slft italijanski lini .... 100 K. 19.50	20 —
R srednji ... „	18.50	18.75
Japan fini AAK .... .	10.50	—
„ srednji..... „	15.25	-.—
Raugoon ultra..... „	13—	- . -
1..............12.50
11..............9.—	- ,—
P*trol|j maki v sodih ... „	18.25	—.-
t zabojih od 29 kil	6.80	— .—
Oljt italijansko iiajflnejilOO • ' 100 K. 64.—	— .—
, »rednjolino , . „ 55,—	57.—
bombažno, ainerlk, ... „ 34. ~	87.—
dalmatinsko...... „	32.—	34.—
Limoni llosiuski .....zaboj 4,-	5. -
Pomaranča . ..... „	4.—
5. —
Manifcljni Dalmatinski . . . 1U0K. 63.-	64.—
. Jiari...... , 68,—	70. -
Hnjoll......................-.--.-
Boftiil Dalmatinski..... .	—-.—
, Pulješki..............8.25	8.75
EnokTt Pulješke ..... n	12.50	13.—
„ Grške v vencih . . n	15.25	15.50
t i.tanina ........ „	30,-	40. -
Vi^porll......... B	27.-	28.-
Ct.EO.........• „	28.—	3<,—
Polensvko srednjo vclikunti i ,	40.—	41.
„ voliko .... Jnave „	—.—	—.—
. malo.....I m	—■—	-.—
BUnikl v velikih Hodili . . „	13.—	14.-
T 1/	___ _
Trgovina.
Moka in otrobi. M oka. Tržišče .se je nekoliko oživelo, ker so se malo podražila žila iu moka. Početkom tedna bilo je nekoliko kupčije ; prodali so nekaj svojih i/. VI-kov mlin „Economo", Majdićev mlin v K.a-nju iu nekateri ogerski mlini. Vendar pa ta kupčija ni bila obsežna, kajti večina kupcev je vedno še rezervirana, ker ne veruje v liaraščeuje cen. In da baš izpodbije dobro voljo nekaterih kupcev do kupčije, došla je
0	zaključku vest, da so cene žilam nekoliko padle.
Cene raznih ogers. mlinov: Št. <» od f. 12.— do ia-70; št. 1 od t'. 11*40 do f. 12-10; št. a. od f. lO'8'J do t' 1150; št. 3 od f. 10-4(1 do f. 10*00 ; št. 4 od f. 10 aO do f. 10 HO; št, f> od f. 9*90 do f. 10-51); st. ii <»d f. 910 do t'. 9 60 ; št 7 od f. 7 70 do f. 8-20 in št, H od f. 6 40 do f. 6.75. Zadnji trenutek prišlo jo iz Hudiinpešle poročilo, da se je pšenica zopet podražila.
Otrobi Se vedno ni povpraševanja po teiuu izdelku. ,.Economo" prodal je nekaj svojih otrobov iz druge roke po f. 1 35 do 4'4<i. Henečanski »scaglia* prodajali so se po f. 5'-- do 6 ln, različno levantinske marke pa po t". 4 aO do 5-—, kakoršna je žk bila vrst. Na tržišču nimamo ogerskih mark, tordfj tudi niso določene cene. Trg se je zaključil jako stalen.
Drobni otrobi Povsem nespremenjeni. (Glej poslednje poročilo.)
Goved. Od 28. m. m. do 0 t. m. prodalo seje v Trstu 200 volov in 1)0 krav klavne živine in sicer i>7 volov iz Kranjske, an iz Hrvat., 2 iz Istre, 35 iz Dalin., 26 i/. Furlanske — jiz liosne in 40 domačih. Plačevali so se: v li
1	z Kranjske po f. 49 do r»i).—; voli iz Hrvatske po f 4»>.— do 46.50; iz Istre po f. 48.— do 49.—; izDalm. po t. 45. —46.— iz Furlanske po f. 49 — do 50.—, iu iz Bosne po f. —.— do —.— in domači po f. 4!i.— do 5u—; domače krave po f. 45.— do 46 50 iu kravo
iz okolice po f. 47 — do 48.— kvintal mi t ve vage.
Seno in slama. Seno I. vrste pro lajalo -nje v tem tednu po f. 5.—, II vr. po f 3.80 si.ima I. vr. po t. 3.9 i. in II. vi. pol', a.7u kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoši Kranjsko vivovo m.Hlo prodajalo se je v tem tednu v partijah od ao do 30 kg. po 88 do 92nvč., v part. od 30 do 50 kg. po 8'! do 88 nč., furlaiisko surovo maslo v part. od 2o do Ho kg. po f. 1.04 do f. 1.06 iu v part od 30 do 50 ktr. po f I,— do t. 1.03 kilograa. Tolminsko surovo mas!) 1. vrsti po f. 1.06 do 1.08 kilogram.
J a j c a na debelo po f. 3 au do 3.50 sto komadov.
Kokoši po f 1.— do 1.50 komad, piščeta po f. 1.50 do f. 1,8 ) par.
Krompir navadni, na debelo po 4.50 do 5 50 kvintal.	„R. M.u
Konclp(jenta
zmožnega uradovati v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku
išče
odvetnik Dr. Gustav Srogorin
v Trstu
via det Molino piecolo .štev. 3.
Plača po dogovoru. — Ponudbe na gornji naslov. — Vstopi se lahko takoj.
Prednost imajo oni, ki imajo doktoral. Posojilnica in hranilnica v Kopru.
Vabilo
k rednej občnej skupščini, katera se bode obdržavala v Kopru due 24. marca 1895 ob 10. uri predpoludue v zadružnem stanu (ulice Porta S. Pietro, blizo kapucinske cerkve, hiša lialdassi št. 60,) se sledečim dnevnim redom :
1.	Sporočilo tajnika o delovanju zadruge
v letu 189$.
2.	Sporočilo nadzorstva o zadružnih ra-
čunih za lelo 1894.
3.	Volitev upravnega odbora.
4.	Volitev nadzorstva.
Opomini Oe £,4. marca 110 prid - k zborovanju po-etavn-i Število udov, obdrlufala ho bode akupAčiua 1I110 31. niutua ob isti uri in 7. istim dnevnim 1 odom In/, ozira nu itovilo navzočih udov.
Koper, 8. marca 1895.
Odbor
rojačnica za možke,
spojena z izdelovanjem perila
za možice in ženske
A. ŠČUKA
Via Farneto TRST, st 34,1 narist.
n i|>ornča h« za vsakovrstna dela krojaške obrti » možke obleke, kakor tudi za izdelovanje prrita za možke in žensko
Delo izvrši natančno pn meri iu ceno.
Podpisani je kupil „en UIocsl*" od »lučaju« maso trgovino
IVI. MILIC
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27.
da do? m j<> »toril ponovim blagom, prodaja
i r mu mi n j a p. n ol>rin*tvu (robno preskrbeti trgovino 2 dosedanjo blu^o po
najnižji ruzprodujulni ceni.
1Mporočajoč ho slav. sioveiukemu občinstvu mnogobrojno uiiinkovanjo, bo oži
Josip llehech.
m f"ji
Aita & Zadnik - Trst
via Nuova, na voglu via S. Lazzaro,
javljata slavnemu občinstvu v Trstu, okolici in po deželi, da sta odprla avojo prodajalntco z m inifaktnrnim blagom. V zalogi nahaja se povsem najnovejše hla«ro. tdiko z t ženske, kolikor za možke in de(ro. Veliki izbor platna, bomba-ževiuo. perila robcev, kolikor platnenih toliko tudi volnenih iu svilnatih po naju «vej*i ......... Velika zaloga vseh potrebščin za šivilje iu krojoče V zalogi nahajajo s < vsakovrstni trakovi v raznih barvah in velikostih. Dobivajo se tudi trakovi slovenskih barv za slovenska društva v raznih merah in širokostih.
Posebno se priporočata čč. gg. učiteljicam v mestu in na deželi za vse potrebščine šolskih ročnih del.
Uzorzi se pošiljajo na zahtevo franko.
Palice m godbo sa sprehod.
1.1 'guiitn* palica t gumbom i r. kovino, na katero lahko vsakdo takoj svira nujleplfi melodijo.
novosti Lppo za svii'iiiije v Bobi iu pri izletih. Komad stini«- 'J gld. po poStnein povzetju ali la 150-tov. naprej poslani denar. Vsprojmo 30 jiošine mn ki- zu plačilo Okirberg. Diisseldorf a Rein
„..Mi^it posojilnica in hranilnica"
(rogislrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. i. nadstropje
Duje posojila na monjieo iu jntabulaoij« proti O* „ obrpstiin, na zastavo »''učit in vrodnoHtib papirjev pa proti S1 ,7» obrostlm. Od brnnilnih lilog p!nčuj'' po 4" „ obresti. Urndni dnovi »o: Vsaki dan od D. do la, uro dopotudne in od 3. do 5. popolielno, sovoda izvzcmM nedeljo in praznike. I/,plačuje ho vsaki ponudotjok od 11. do 12. ure dopoludno, iu vnuki četrtek od H. do 4. ure popoludno. (llavni doleži veljajo po 200 kron Zadružni dol'ii so lahko plačujejo v inosočniii obrokih po 1 >{ld. tor zua^a vsaki delež 10 gld.	IVO—
tSSSSSSSSS'
Dobroznana goslilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domače .nri Prvačkovcu")
v Trstu,
ulica MolltArlo it 12
toči kolikor v gostilni, tolik^r pri veselicah v sokolski telovadnici, vedno le pristna vipavska, Pr račka in kratica ba a ln črna vina. — Sladki riesling v siekloniuah, in modra fran-
kicjo, vsaka btekioniea drži 1 lit r in velja GO novć. — Postrežba je poitena, cona zmerna. Kuhinja je preskrbljena ji točuimi, toplimi in m i zlimi jedili.
1'riporoča su lojukom v Trstu in r. dežel«
Toči riiio tudi družinam 4 več renrje, a/co ne odvzame najmanj 5 litrov.
Vozili listi in tovorni listi v
ilmerlko.
Kraljevski belgijbki poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpens
direktno v
New Jork & Pliiladelip
koneetijutiovutiB orla, od c. kr avstrijsk« vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon ceaijonovani zastop 50 — 1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasao 17 uli pri
•losip-u Stnisser-u
Sta l t - Uui i ku & oomtnitri iel r Corroapoit U» iit der k. k. O.mtorr. 8luut »balinon it Innsbruck.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako te
naroča po pošti "tM
Ubald pi.
Trnkdczy
tekar traven rotovia LJublJiMil
priporoča: NT- CA ŽELODEC: -M MarijictUhi kaplji** ta itlode*. - Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. • tuct. 4 gld. 80 kr.
Ihfnijulne ali čistilne kvogljice AUtijo želodso pri za'! as inji, skažoimiu želodci. — Škatulja 21 kr., Jadan zavnjč. k a 0 škatuljaini volja 1 gld. & kr.
IMT* Za prsat
Planinski zeliščni aii prsni si rop za odralčen« in otroke; raatvurja sliz in lajfia bolečine, n. pr, pri kaAl i. — St klen.c,i :,6 kr., 6' steklenic 2 gld. 60 kr.
3C Za trganje i
P'Otinski cret (Gichtgeist) lajia in preganj« lučino v krilu, nosali iu rokah. — Steklenica 50 kr„ H steklenic a gld, kr.
V«n ta nuStota in vsa druga zdravilna ir«4itva so dobivajo v lekarni
Ubalda pl. Trnk6ezy-ja
v Ljubljani zraven rotovia
in io vsak dan i prvo poŠto razpošiljajo.
»Kupuj pri ko v. ču in ne pri kovačotu!"
pravi s ari pregovor.
To vrlja jio vs-j pravici zn moj zavod, kajti le tak-) volika kupčija, kakoriua je moja, ima /.bok gotovoga plsčevanja velikanskih množin blaga, in dru ,-iii predn sti. cene stroSke, kar mora I iti slednjič r korist kupovalcu samemu.
Krušni 11x01 vi zasebnim odjemalcem gratia in fruuko. —Ilogatc zbirke nzorcev, kakor ho nikoli, za krojače nefrankovan*.
Snovij za obleke.
Peru v ion n ilo>king za voločastito duhovščino, predpi-ane snovij /a uniforme c. k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, liv reje, s u It uo za liiljnrd iu igralne mize, preproge /.a vosov o, loden. Velika zaloga štiijerskega, leorogkega, tirolskega lodna za gospodo iu gospo po izvoniili tovarniških cenah v tako veliki izln ri kal or takih no mor« imeti niti dvnjsetora koukuroncija. Naj več a izbor le tinoga trajnega nukna v ajim dernejiih I arvali za gospe. Sukna ki sc dajo prati, potni ogrtači od gld. •I do 14 lid., potom tudi potreMčine sa krojaču (kak ji' poilstavo za rokave, gumbi, iivunke, sukanec itd.)
Ceno, primerno, pošteno, trajno, činto volneno Hiiknuno Itlago in no debor kup cunje, katero \cljajo komaj odškodnino r.a krojač«, priporoča
Iv. Stikavofsky,
BRNO <"VHt' Mai.ohe»t«r).
Najvoču zaloga tovarniSkoga sukna v vrodno»li V, unlijui.a guMiiiarjov. — Pošilja aa le po podtneiu povzetju !
Svarilo! A^entje io kroAnjnrji ponujajo nedosiutno svoje blago pod znamko „Štikarof' »kuga blitvo*. I)a zabranim varutijo p. n od juuialcuv, naztiMiiiim, da takim ljudem u* pro* dajum hloga pod nobenim pogojem.
asiii-sr^r.stMT«^


Kot MđomeiUI* w bobovo kavo m priporoda aOtavnikiit T-atkam. otrokoca la Imlnikmi
Ssjokcincjl*, edino cdKvs iji ob
■»■»I ptaa k M««i kHl^M

Se dobi povsod: ^ Kile za 25 kr.
Lastnik palitične društvo .Edinost*. — Izdavatelj in oo^ovorui umdaik: .iiil>,| .Mi k 1.1.1. Tiskarna Dolenc v Trsiu.