60100200 U 'L p i du 'h d/ Se Sl li PPII OSREDNJA KNJIŽICA P-P‘l2b „-o 66001 KOptR f^na plačana v goto vin* “• Postale 1 grupou JKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 111 (9719) ™™rTreDV“lTsepLmt,a Im*,* T'LTfZ vTsSSMtoSrtS IILZ 1“ ■'*“ $* X« K‘ TRST, torek, 17. maja 1977 «SUnvAniin>i trA4eWrM ™ ------r :--------------' —«» v/u viv, *i, septembra 1944 se je Uskal v tiskarni «Doberdob» J p jskim pri Idriji, do 8. maja 1,45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani.partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ZASKRBLJENOST PREDSTAVNIKOV NAPREDNIH SIL POMEMBEN SKLEP SINOČNJE SEJE ama: «V Italiji skušajo uveljaviti Vzakonieaa pravica slovenskih svetovalcev avtoritarni protidemokratični režim h l enzo Imbeni (KPI) govoril o t‘su Mnik CGIL Luciano Lama je na i*r ®rcsu sindikata kovinarjev FlOiM jj Cn° omenil nevarnost prevratni-ja|.ga Poskusa reakcije, ko je de-j(' ‘Trenutek, ki ga preživljamo, esen in zapleten. Nekdo skuša u“avl.tl "a__________________________ MJ**e družbe, skuša postaviti na ki vodi na s.. ay|li na glavo zgodovinski dose-, ie družbe, skuša tof. avtoritarni rcž:m ^rj'"?n8c.» Brez vsakršnega ovin-je zato Lama pozval dc- bia- "aj se borijo proti prevrat* JKlr*i dc' !fra«anjt. dejanjem: «Vsako drugačno V *’em ^renutku neP° »Vel'0." Delavsko gibanje, ki v svobodi, iz katere je rij-. °’ mora izolirati in uničiti mo-^dta n.asilie' ki V°J' Italijo k av-rešitvam. Mi želimo spre-Hji ‘1 sedanji sistem, vendar so v {. vrednote, kot sta parlament ker. Va’ kj jjh je treba ohraniti, Uto s° tramovje, na katerem gradi-, tj vnaš° družbo. Kdor želi braniti stcV.^Pote ne sme samo govoriti, ji mora v akcijo.» in iltI'0v Poziv je bil izredno strog j0 !Se,t, kakršnega v Italiji- že dol-lo ,Ca?a ni naslovil nihče, čeprav j|bdi levičarske stranke večkrat >tcur *e na nevarnosti sedanjega ibu1?v.novešenega položaja. Niti ni tlenje, da je predstavnik KPI jrg^0 (mbeni, ki je pozdravil kon-bjs., kovinarjev, uporabil podobne tfen.. 'n definiral sedanji politični ... fek tako: «V Italijč se razvija preventivne kontrarevolucije izven demokratičnih okvi- *°v.» T, dj ni Ugotovitvam .ustreza torej tu-tJJJJkrbljenost demokratičnih in Ja »j sil za zadnji poskus, ki lokaaerriQkr’atične stranke ustavnega f Jov0rniuko,Tla skušajo uresničiti: do-krig.. 0 programski.večini z demo-v°ijj«ni, ki pa ne kažejo politične jjjS jo. v. da bi ga izpeljali z resnost- 4 hfi v! j° trenutna negotovost terja v8eh. f kiiw, llu se je, na primer, sestalo h.'WSIan«ftjr* iz ta u; n»on Ir, K K .'°nr>emben uspeh za slovenščino Si ***»# sklep tržaškega pokradi .1 s*11 Svcta> s katerim je odo- I f *lka j^membo notranjega pravil-f»V|cn s ,oni tudi v praksi uvedel X ° Ravenskih svetovalcev, da \(>n.”a sejah sveta govorijo v j X1ML lli. predstavlja nedvomno r \v “en korak v boju za uvelja-% Narodnostnih pravic Slovcn-f DrHv ta’'ii. V okviru tega boja J* sl«, *alitcva po pravici do ra-:k v ''"svbie v izvoljenih svetih /1 ..Nlihn °? med prvimi, saj jo za- II , ^nsL *e v zapisniku tržaškega l/ Hrtn?,*a sveta iz leta 1869 in v ? 1940 J’ v povojnih letih pa vse JM) on’ s° nacionalisti in šovi-f «bz- VaH slovenskega tržaške-A paškega svetovalca dr. Jp-#t ,. .evo, ko je začel svoj go- V «ii _ t^t^stvo KD, ki vodi pogaja (»e.drugimi strankami' in sklenilo V k.JC Predsedoval Zaccagnini), da tiični? v sredo zaključil krog «teh-\\f.' navzkrižnih srečanj o štirih h-,.11” temah za programski spo- ščanski «vrh» spet sestal in izcimil iz gore materiala, ki se je nabral na teh srečanjih, osnutek programa. S tem osnutkom bodo demokristjani sprožili «drugi krog» pogajanj, tokrat «na politični ravni*. Po mnenju KD bi tudi drugi krog srečanj moral biti «dvostranskega» značaja, medtem ko levičarske stranke vztrajno (a zaman) zahtevajo kolektivno srečanje voditeljev šestih strank ustavnega loka in torej nagel zaključek razgovorov. Demokristjani računajo, da bo mogoče do konca maja ugotoviti, ali obstajajo pogoji za sporazum, ali pa ne. Razumljivo je, da bodo o sedanjem položaju razpravljali v drugi polovici tedna vodstva strank. Komunisti in socialisti so se že sporazumeli, da se bodo v sredo sestali njuhi tajništvi in preverili rezulta te srečanj oziroma iskali možnosti za ponoven in odločilen pritisk na KD. V krogih, ki so blizu tajništev KPI in PSI se uveljavlja prepričanje, da je sporazum možen do konca maja. Če KD ne bo dotlej pokazala ustrezne politične volje bo razpust parlamenta in razpis ponovnih predčasnih volitev neizbežen, čeprav se vsi boje, v kakšnem vzdušju bi morebitne volitve potekale. Republikanec La Malfa je pred nekaj dnevi zaskrbljeno dejal: «Ka-ko bomo volili? Morda S tanki?* (st.s.) Obisk delegacije KPI v Sloveniji (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 16. — Delegacija Ko. munistične partije Itali je za Furlani-jo-Julijsko krajino, ki je včeraj pod vodstvom tajnika deželnega komi- teja Antonina Cuffara prišla na obisk v Slovenijo, je danes odpotovala v Pomurje. Italijansko partijsko delegacijo spremljata na njenem obisku predsednik centra bie-ga komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit in tajnik izvršnega komiteja Franc Šetinc. V Lendavi 3o italijanski gostje, med katerimi je tudi Slovenec Boris I-skra, obiskali dvojezično slovensko-madžarsko osnovno šolo in se seznanili na kraju samem o organizaciji dvojezičnega šolstva. S rn-ed stavnikj občine in madžarske narodne skupnosti so se pogovarjali o vprašanjih in o položaju madžarske narodnostne skupnosti. Hkrati pa so predstavniki komunistične partije iz Trsta seznanili svoje gostitelje o boju slovenske narodnostne skupnosti za njene pravice. Popoldne so si italijanski gostje ogle dali kmetijski kombinat Pomurko in se seznanili z razvojem kmetijstva v Pomurju. Drago Košmrlj do rabe materinščine v pokrajinskem svetu Za spremembo notranjega pravilnika so glasovali svetovalci KPI. PSI. SSk in MIT, proti MSI in PRI, vzdržali pa so se svetovalci KD, PSDI in PLI PO UMORU PODČASTNIKA CUSTRA Milan obsoja provokatorje Polemika v Rimu o vlogi «posebnih oddelkov» preoblečenih agentov Sni, ,,,|lll|||||||||||||||||||||||.....ji, mn,mi MUHI Takoj zatem se bo demokr- Slovenščini.' J 6e ‘ai ie minilo skoraj 30 let, , j/avi(. j\ e*ia boja za uveljavitev Vi in ,Vl-nske narodnostne skttp-V ,n'enskega jezika, še pred ), 'hm , ' '-»snega jezova, sc m cu sJjtiidi Pt‘ so fašisti in šovinisti Heiu„(v,k in krik proti vstopu t ... n,.,, V tr*aaki občinski odbor. 0, i KV Položaj bistveno dru-k * v „,|Ptn"kratični razvoj je šel % i v)ih 'ln«su do Slovencev in nji-vSku av*c nezadržno svojo pot. na Prebivalstvo ne naseda (."Hnr^ul^olislovcnska gesla reak-v" »n 11 krogov, kajti doumelo je, XV|l' Pasi spremenili pri nas, j 0„f, "a splošno in tudi v svetu. (I Ai * *l;sa spoznan ja je tudi si-'k,«P tržaškega pokrajin-yta. prav tako pa tudi VmJ siti..1 So g« «b glasovanju Jjke ,P|'U zavzeli predstavniki 'm **aih C He v n'L‘m zastopanih |vS *. Res smo slišali še Cl-rneJ' stališča, ki so težila k t,?'š| t. N zavlačevanju, k stari o,, '1 krogov, ki sicer na-»Ij’1* Sl,.., Nasprotujejo več pravi-C Sel/"cev- ki pa jih iz takih CV h,,?""1 oportunističnih raz-v ' 'n takoj uveljaviti. Ta sinoči doživela poraz, fljj, ti0v se prav gotovo odseva Ckk . vzdušje poosimskega |'v„ NVe alusie, ki bo nujno mo-lt#hMlte s'' do globalne zaščite 'li, "arodnostne skupnosti v Prizor z demonstracije v Milanu, med katero jc bil v soboto ubil agent Antonino Lustra. Sliko je posnel fotoamater in jo poslal milanskemu večerniku «Corriere d'informa/,ione». V'idcn je človek, ki maskiran strelja proti oddelku policije. Za njim (na skrajni levi) pa druga oseba z ročno bombo v roki. Na vogalu ulice pa tretji, ki iz suknjiča vleče samokres Slovenski svetovalci v tržaškem pokrajinskem svetu imajo tudi formalno pravico, da se izražajo v materinem jeziku. Pokrajinski svet je namreč na sinočnji seji izglasoval spremembo pravilnika, ki izrecno predvideva možnost rabe slovenščine. Po neuspelem poskusu demokristjanov, da bi glasovanje odložili. je bila sprememba pravilnika odobrena z glasovi KPI, PSI, Slovenske skupnosti in Indipendentistič nega gibanja (skupno 14 glasov) proti so glasovali le dva misovca lit predstavnik PRI, deset demokr-ščanskih svetovalcev ter predstavnika PSDI in PLI pa so se vzdržali glasovanja. Sklep pokrajinskega sveta ima nedvomno velik politični pa tudi simbolični pomen, pa čeprav je bila raba slovenščine že doslej «to lerirana* v pokrajinskem svetu. Nedvomna zasluga levičarskega pokrajinskega odbora je da je končno dal na glasovanje predlog spremembi pravilnika, ki je že več kot eno leto čakal, da bi ga vključili v dnevni red Trditve demokristjanov ter predstavnikov nekaterih «laičnih» strank, da je od bor dal na glasovanje spremembo pravilnika samo zato, da bi si zagotovil podporo predstavnika Slo venske skupnosti ororačunu, so zato izzvenele le kot alibi za lastno vse prej kot načelno zadržanje. V še posebno nerodnem položaju se je znašel bivši predsednik pokra jinske uprave, demokristjan Zanet ti, ki je bil svoj čas pobudnik mednarodne manjšinske konference (sam je sicer moral oriznati. da je ta cvet v njegovi gumbnici že do kaj ovenel), včeraj pa je moral kot načelnik svetovalske skupine KD v prvi osebi voditi na srečo , neuspelo akcijo za preprečitev u zaknoitve rabe slovenščine v pokrajinskem svetu. v Prav Zanetti jt prvi prevzel be sedo, koma: je predsednik pokrajine Ghersi med sinočnjo sejo najavil, da daje v odobritev predlog sklepa o spremembi člena 12 pravilnika. J Demokiščanski predstavnik .je nam ; reč zahteval odložitev obravnave te ga vprašanja, češ da gre za pro blem, katerega reševanje je v prišlo inosti rimskega parlamenta. Zato je Zanetti zahteval, naj bi počakali, da bi parlament izglasoval zakon o globalni zaščiti, kot to zahtevali predstavniki vseh st-ank z resolucijo. ki ie bila odobrena ob ratifika cijl osimskih SDorazumov med Ita lijo in Jugoslavijo. Bivši predsednik pa je tudi s sicer zavitimi frazami izrazil sum, da si skuša levičarski odbor na ta način prdobiti glasove (Nadaljevanje na 2. strani) MILAN 16 _____ Delavci iz vse Lom- bardije so simbolično prekinili delo in se zbrali na skupščinah, kjer so obsodili nasilje samozvanih «av-tonomnih* teroristov in pozvali vse demokratične sile k budnosti in solidarnosti s silami, ki branijo republiko. Medtem so izvedli obdukcijo umrlega podčastnika Antonina Custra. Ugotovili so, da ga je ubila krogla kalibra 6,35. Iz skupine «avtonom-nih* teroristov pa so padli streli iz orožja različnih kalibrov, celo iz prerezane dvocevke, kakršno navadno uporablja mafija. Preiskava se vsekakor nadaljuje, a brez posebnega uspeha. V Rimu je medtem notranje ministrstvo moralo kloniti pred neizpodbitnimi fotografskimi dokumenti in tako je preko organov rimske kvesture moralo priznati, da se je četrtkove demonstracije (med katero je bila ustreljena 19-letna Gior-giana Masi) udeležila tudi skupina 25 agentov »letečega oddelka* kvesture, ki je bila v civilu. Širijo se tudi govorice, da so v tem primeru imeli s seboj nove samokrese «colt cobra* kalibra 38 ter navadne pištole kalibra 22. Krogla tega kalibra pa je ubila Giorgiano. Razumljivo je. da se polemika o prisotnosti «posebnih oddelkov* policije med demonstracijami, ko so agenti «preoblečeni» v jeanse, majice, zelene jopiče, nosijo dolge la se in brade, bo še razplamtela. Mnogi kronisti, ki so že postavili notranje ministrstvo na lqž (govori se o bogati fotografski dokumentaciji, ki bi jo utegnili objaviti), trdijo, da so podobni «posebni oddelki* bili prisotni vsakokrat, ko je po študentovskih demonstracijah v Rimu izbruhnila «mestna gverila* in ko je bil, na primer, ubit agent Passa-monti. Glede agenta, ki je bil na sliki objavljen na dnevniku «11 Messag-gero* pa ugotavljajo, da gre za Gio-vannija Santoneja, znanega po tem, da je pobornik «avtonomnega» sindikata policistov, kakršnega ne mara večina agentov, a ga podpira KD. CANDIDA CURZI MADRID, 16. — Italijanski zunanji minister Forlani je s srečanjem s pre-piierom Suarezom zaključil svoj uradni obisk v Španiji. Raztovarjal se je tudi o možnost: sprejema Španije v EUS, po parlamentarnih /volitvah. MESEC JUGOSLOVANSKE KULTURE V RIMU V Italiji ni primernega zanimanja za literarno bogastvo vzhodnih sosedov Tako jo na «okrogli mizi» o jugoslovanski književnosti ugotovil pisatelj Eulvio Tomizza - Vloga pisateljev ob meji - Prikaz zamejskih slovenskih ustvarjalcev RIM, 16. — Mesec jugoslovanske kulture, v katerega okviru je bila v Rimu že vrsta pomembnih umetniških prireditev, poteka po nesrečnem naključju ravno v času, ko je pozornost Rimljanov in vse Italije posvečena predvsem krvavim dogodkom s ceste. V takih dneh človek ne hodi rad od doma, še posebno ne zvečer, in v tem je vzrok, da je marsikatera prireditev slabo obiskana. Tega pa ne moremo reči za sobotno okroglo mizo jugoslovanskih in italijanskih pisateljev, ki so se v velikem številu zbrali v mali dvorani knjigarne Paesi Nuovi, da bi razpravljali o jugoslovanskih književnostih in samoupravljanju v kulturi ter o medsebojnih odnosih. Jugoslovansko delegacijo, v kateri so bili predstavniki posameznih književnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, je vodil pesnik Ciril Zlobec. Izmed italijanskih pisateljev, pesnikov in kritikov naj omenimo Elia Filippa Accrocco, Paola Milana, Carla Muscetto in Fulvia To-mizzo, ki je srečanju predsedoval. Posebna pozornost je bila posvečena tudi predstavnikom obeh Vnanjšin, saj so prireditelji povabili tudi Gia-coma Scottija z Reke, iz Trsta pa Miroslava Košuto in Filiberta Be-nedetiča. V uvodni besedi je Fulvio Tomizza poudaril pomen srečanja, opisal medsebojne odnose in moral ugotoviti, qb velikem zanimanju jugoslovanskih narodov za italijansko književnost in pomembnem prevajalskem opusu, popolno nezanimanje italijanskega knjižnega trga iq tistih, ki ga usmerjajo, za literarno bogastvo' svojih vzhodnih sosedov. S tem v zvezi je poudaril pomen pisateljev ob m.eji in njihove povezovalne vloge, ki naj bi postala z osimskimi sporazumi še intenzivnejša. S kakšnimi problemi se jugoslovanski pisatelji spopadajo, koliko je vrednoteno njihovo delo, kako se u-vajajo samoupravni odnosi v kulturi in o podobnem je govoril Ciril Zlobec. Začel je s kratko predsta,-vitvijo jugoslovanskega kulturnega in literarnega mozaika, njegovih različnosti in skupnih potez, orisal težave, izhajajoče iz obstoja dveh a-beced in številnih jezikov, ter hudo breme, ki zavoljo tega pada še posebno na manjše narodne skupnosti, kar pa še ni zapreka, da ne bi vsaka manjšina imela svojih rednih glasil in možnosti objavljanja umetniških stvaritev v materinem jeziku. Del Zlobčevih izvajanj je s praktičnimi primeri dopolnil v Beogradu živeči italijanski pesnik Eros Se-qui, ki je v delegac:ji zastopal društvo srbskih književnikov. Vprašanja italijanskih pisateljev r > se nanašala na morebitne pojave in težo nacionalizma v posameznih književnostih, na svobodo pisateljevega ustvarjanja, na ureditev avtorskih pravic, predvsem pa na samoupravljanje in dosedanje izkušnje v zvezi z njim. Gostje niso prikrivali, da je marsikaj še zelo daleč od idealne rešitve in da je knjiga v Jugoslaviji trenutno v precej kritičnem stanju, v glavnem (Nad ujtoanie na zadnii strani) Z včerajšnje seje tržaškega pokrajinskega sveta UGRABITELJEM SO BAJE IZROČILI MILIJARDO LIR PO IZPUSTI) DE MARTINA V TEKU OBŠIRlti. PREISKAVA Prevladuje mnenje, da so ugrabil. organizirali politični zločinci, izvedli pa so jo navadni kriminalci NEAPELJ, 16. — Guido De Martino, ki so ga izpustili na. svobodo v nedeljo zjutraj, je ostal V rokah ugrabiteljev točno 40 dni. Za njegovo osvoboditev so plačali milijardo lir. Policija in karabinjerji išče jo v severovzhodnih predelih Neaplja poslopje, v katerem so ga ugrabitelji držali. Pri tem se poslužujejo policijskih psov ter upoštevajo navodila oz. pričevanje ugrabljenega De Martina. Ugrabitelji so v prvih dneh zah tecali kar pet milijard lir odkupnine, kasneje pa so se zadovoljili z eno samo milijardo, ki jo je zločincem izročil oetv. Laviano, star pri-jcttlj druž ne De Martino. Vendar najbolj pereče vprašanje je sedaj, kdo je ugrabil Guida De Martina in zakaj so ugrabitelji izbrali prav člana družine vidnega predstavnika socialistične stranke tako v Neaplju, kot v Italiji nasploh- Najbrž je najbolj utemeljena domneva, da so u-grabitev organizirali politični nasprotniki oz. politični zločinci, iz vedli pa so - jo navadni kriminalci. To je mnenje tudi Guida De Martina Samega, kot jasno izhaja iz nje-gcvjh izjav na današnji tiskovni kon ferenci. Guido De Mariino je povedal, kateri so bili njegovi občutki v dolgih dneh ujetništva, ki jih je preživel tesni in temni sobi, ko je bil vklenjen za roko k postelji. Po njegovem mnenju naj bi tolpo sestavljalo 15 ali 20 oseb. Kuhali so samo zjutraj, tako da je prejemal toplo hrano samo opoldne, zvečer pa so mu dajali samo sir, salamo in podobno. Občasno so mu prinašali tudi časopise, vendar samo ko je bilo Kaj pomembnega v zvezi z javnim redom, sicer pa je bral stripe, čeprav nanje ni bil navajen. Večkrat se je* ponoči zbudil, še zlgsti ker v sobi ni bilo električne razsvetljave in je šel spat, ko se je stemnilo. O političnih vzrokih ugrabitve, ne more biti najmanjšega dvoma sta rekla tako Guido kot Francesco De Martino. Kdor je organiziral ugrabitev je zelo dobro vedel, da družina De Martino ne razpolaga niti s petimi niti z milijardo lir, zato so računali na solidarnost njegovih prijateljev. Kar zadeva vlogo NAR pri Ugrabitvi je sicer ne izključujta-jo. ni pa rečeno, da gre res za na pisie. (if) Titu že tretjič red narodnega heroja BEOGRAD, 16. — Jugoslovanska skupščina je ,nu današnjem zasedanju sprejela sklep, da se predsedniku republike Josipu Brozu Titu tretjič podeli red narodnega heroja. Prvič je Tito to najvišje jugoslovansko odlikovanje dobil že med vojno, konec leta 1944, drugič pa pred petimi leti, ob svojem 80. rojstnem dnevu. Predlog, da se Tito tretjič odlikuje z redom narodnega heroj« ,.je dalo predsedstvu socialistične zve. T?“Jtlgoslavije. kot izraz enotno izražene volje in zahtev prebivalstva Predsednik zvezne konferehee socialistične zveze Dušan Petrovič je v obrazložitvi na skupščinskem zasedanju med drugim naglasil, da Titova stališča in sklepi dajejo pečat temu času, saj ustrezajo sodobnim gibanjem in družbenim s premem bam, potrebam, občutkom in zah tevam ljudi po neodvisnosti in svo bodi ter po mirnem življenju, v ka terem bi skupaj gradili boljši svet Tita ni mo oče ločevati od zgodovi ne jugoslovanskih narodov, od jugoslovanskega in svetovnega delavskega gibanja: oo zgodovinskih dogodkov, ki so v minulih desetletjih pretresali svet DEVETE VOLITVE P« USTANOVITVI DRŽAVE Negotovost v Izraelu ob današnjih volitvah Odnos posameznih strank do ZDA bo odločal o izidu TEL AVIV, 16. — Odnosi med I-zraelom in ZDA sq bili osrednja in žgoča tema današnjega zadnjega za sedanja izraelskega parlamenta pred jutrišnjimi političnimi volitvami. Sklicanje «kneseta> je izrecno zahtevala desna opozicija «L:kud» zaradi izjav vršilca dolžnosti ministrskega predsednika Simona Peresa, ki je pozdravil ameriške predloge za mimej šo ureditev Bližnjega vzhoda. Za desnico so izidi zadnjih srečanj meriškega predsednika Carterja voditelji nekaterih arabskih držav popolnoma nesprejemljivi ter jasen dokaz, da ZDA skušajo vsiliti izraelski državi lastne poglede in mimo nje dogovorjene sporazume. Peres pa je vlogo ZDA ocenil kot »pošteno ■T"' mn V Kulturnem (lomu v Trstu je bila v nedeljo II. revija otroških In mladinskih nevskih zborov «Nasa pomlad«, ki jo ie priredila Slovenska prosvetna zveza Nastop dvanajstih zborov s skupno nad 400 malimi pevkami in pevci je bilo za številno občinstvo prijetno doživetje. Na stihi: nastop gostov i z Ljubljane mladinskega zbora osnovne sole Trnovo. Podrobneje poročamo o reviji na drngi strani posredništvo*, ki svojih zaključkov ne skuša vsiljevati, ne arabski ne izraelski strani, vendar je dodal, da tudi ta ne more vsiliti »svojih ameriškemu zavezniku. Ravno ob obojestranskem pomenu zavezništva med Američani in Izraelci ter ob poudarjanju, da .je laburistična stranka, ki jo vodi, najbolj poklicana za to, se je najdalj zadržal namestnik ministrskega predsednika v včerajšnjem televizijskem soočanju z voditeljem desnice Menačemom Beginom. Od ustanovitve izraelske države leta 1949 so jutrišnje volitve devete po vrsti in glede na izid glasovanj najbolj negotove. Tokrat se je nekaj nad 2 milijonom volilnih upravičencev predstavilo 22 strank, od katerih pa skoraj zagotovo nobena ne bo dosegla 61 parlamentarnih mest, ki bi predstavljala absolutno večino. Prvenstveno je torej vprašan.)« povolilnih koalicij med strankami :n z njim v neposredni zvezi sestava nove vlade. Po predvidevanjih bi morali obe najštevilčnejše zastopani stranki — vladna — laburistična in — desno - opozreijska Ostre reakcije sindikatov in nekaterih strank Vzdušje napetosti, ki ga je sprožilo fašistično izzivam in nasilje ob Almirantejevem r u v naše mesto, se še ni umirilo. Po sobotnih n fašističnih skrajnežev m*' v,ladinske organizacije della gioventu* na sede' in PDIJP na Trgu Stare '» ce, se je val nasilja nadalje .udi v nedeljo. V jutranjih ah so neznanci odvrgli ne- k' molotovk poroti fašističnemu o.logu v Ul. Paduina. Na podlagi nekaterih pričevanj naj bi zažigal-ne bombe odvrgli štirje- zamaški rani mladeniči, ki sd se naglo oddaljili proti Ul. Slataper, kjer jih je čakala neka peta- oseba.. Oče: lovstvo nad atentatom si lasti neka enigmatična organizacija, ki se podpisuje »kolektiv I5f rnia.i*. V ’ neki telefonski kabini na Trgu Oam po Marzio' je namreč pustila tri izvode tiskovine s tem podpisom. Tako v z(vozi s sobotnimi kot z nedeljskimi dogodki so organi jav ne varnosti uvedli preiskavo, ki se razširja tudi v zvezi z novimi odkritji, kot je odkritje sedemnajstih molotovk, ki so iih karabinjerji preiskovalnega oddelka v nedeljo odkrili v zapuščenem poslopju v Ul. Rigutti. Zažigalne bombe so bile spravljene v dveh plastič nih vrečkah. Vsi ti dogodki jasno izpričujejo, da so mračnjaške sile v našem mestu sprožile novo ofenzivo, da bi skalile miroljubno sožitje in red zavrle demokratičnega razvoja. Ti poskusi netenja neredov in napetosti so naleteli na odločen odpor tržaških demokratičnih in antifašističnih sil. Razne stranke in organizacije so spiralo nasilja, ki ie spet zajela Trst. ostro obsodile. Avtonomna tržaška federacija KPI je v ne deljo izdala novo tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja da atentat na fašistični sedež potrjuje izzivaški značai fašističnega napada na sedež demokratičnih organizacij na Trgu Stare mitnice. Glavni čili prevratniških sil, ki so se spro stile ob obisku fašističneea kolo vodje, je sprožil tudi v našem me stu val nasilja. KPI zato poziva vse antifašiste k največji budnosti. Obenem poziva tudi organe javne vdčrtdstT1 it?1 'šocMWi naj odločneje nastopijo proti pobudnikom in iz-vršilcem tega nasilja. S temi zahtevami se je posebna delegacija partije, ki so jo sestavljali sen Jelka Gerbec, posl. Cuffaro in- član tajništva federacije Poli. obrnila v nedeljo neposredno na tržaškega kvesior.ja. Tudi enotna sindikalna zveza CG IL, CISL in UIL je v zvezi s sobot nimi in nedeljskimi dogodki izdala poročilo, v katerem med drugim pripominja, da predstavlja napad na fašistični sedež nov povod za stopnjevanje nasilja. Fašističnega nasilja ne bomo izolirali in uničili z uoorabo takšnih metod. Sin (likati ob tem ponovno pozivajo de lavstvo. antifašiste in mladino naj v naših krajih ter zavrle proces STALIŠČE AKADEMSKEGA SENATA Višješolske strukture v deželi obravnavati kot organsko enoto Senat obžaluje, da so pristojne oblasti v Rimu sprejele določene sklepe, ne da bi se poprej posvetovale s tržaško univerzo Te dni se je v Trstu sestal aka demski senat. V začetku seje je rektor De Ferra, poročal o srečanju z ministrom za javno vzgojo, nakar se je o tem vprašanju razvila obširna razprava. V tej zvezi je akademski senat izdal poročilo, v katerem ponovno obsoja sklep pristojnih oblasti v Rimu o uvedbi določenih sprememb v višješolsko i-zobrazbo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ne da bi se predhodno posvetovali s tukajšnjo univerzo. Poročilo nadalje obžaluje, da so šolske oblasti v Rimu prezrle zahtevo po didaktični okrepitvi tržaške univerze in po finančnem kritju novih gradenj v načrtu v njenem okviru. Senat zastopa stališče — je rečeno v poročilu — da je treba univerzitetne strukture v deželi okre piti, vendar pa da je treba pri tem načrtovati ustrezne naložbe, tako da bodo nove in že obstoječe strukture ustrezale dejanskim potrebam po višješolski izobrazbi. Zaradi tega je treba višješolske strukture koordinirati v organsko enoto, ki naj upošteva tudi osnovne spremembe, ki jih predvideva preosnova u-niverzitetnega študija. Če bi se ta načela ne upoštevala — pravi poročilo akademskega senata — bi se v deželi razvila škodljiva konkurenca med višješolskimi zavodi, v Trstu pa bi lahko izpadli nekateri pomembni odseki inženirske fakultete. To bi poleg tega še poslabšalo finančno stanje univerze, ki bo zaključila poslovanje v okviru akademskega leta 1976/77 s primanjkljajem 2,5 milijarde lir. V tej zvezi poročilo naglaša, da so bila doslej zaman vsa prizadevanja in vsi nastopi pri pristojnih oblasteh, da bi s prjmernimi ukrepi zagotovile kritje nastalega deficita. Prazgodovinske umetnine v palači Costanzi V dvorani umetnosti palače Costanzi bo danes na pobudo občinskega muzeja za zgodovino umetnosti in arheološkega inštituta tržaške u-niverze odprtje razstave o vsakdanjem življenju in o risbah jamskega človeka. Razstavljeni predmeti so last muzeja umetnosti in prazgodovine v Capodimonte (dolina Camonica), ki ga je ustanovil raziskovalec umetnosti jamskega človeka Ausilio Priuli. Muzej je znan po vsej Evropi zaradi svoje zbirke predmetov in umetnin iz kamene dobe. Razstava bo priložnost za občinstvo in še posebej za dijake, da se seznanijo z zanimivimi pričevanji iz prazgodovine. okrepi budnost in utrdi enotno fron to demokratičnega in protifašističnega boja. Stranka proletarske enotnosti za komunizem je v svojem poročilu izrazila potrebo, da sc obnovi pobu da enotnega antifašističnega nasto pa proti fašističnemu nasilju. Cilj tega enotnega nastopa naj bi bil tudi ta, ' da prisili organe javne varnosti ter sodstvo k večji odločnosti. Enkrat za vselej bi bilo tre ba tudi dokončno zapreti sedež fašistične organizacije «fronte della gioventu* v Ul. Paduina. PDUP nadalje poziva k najširši prjjtifa šistični mobilizaciji. Organizacija, *btta. continuar. je v svojem poročilu obsodila fašistični izgrede, obenem pa deman tirala’I^žHe VeŠti, češbfla' je "policija preiskala njen sedež v zvezi z odkritjem molotovk v Ul. Rigutti Določen program drla tržaškega občinskega svela Komisija načelnikov skupin v tr žaškem občinskem svetu je na včerajšnji seji določila koledar delovanja sveta za prihodnje tedne. Prva seja bo v torek, 24 maja. in bo posvečena razpravi o problemih univerze ter tekočim upravnim vprašanjem, medtem ko bosta razprava in glasovanje o varianti za javne storitve, ki je bila že orisana v občinskem svetu, prišla na vrsto 27. in 31. maja. Naslednja seja, v torek, 7.. junija, bo v celoti posvečena tekočim upravnim vprašanjem. Kar tri seje bodo predvidoma posvečene vprašanju variante regulacijskega načrta za mestno sre« dišče: 10., 14. in 17. junija. Končno bo v torek, 21. junija, na rinev nem redu glasovanje o izvršilnem načrtu za gradnjo hitre ceste med sedmim pomolom in Padrdčami. Izletniki iz Podgore v Rižarni V nedeljo dopoldne je piskala Rižarno skupina izletnikov iz Podgore. Izlet je organiziralo krajevno prosvetno društvo »Andrej Paglavec* v sodelovanju s sekcijo VZP1-ANPI, izletnike pa je vodil Saverij Rpžič. Po ogledu uničevalnega taborišča in. počastitvi six>mina na žrtve so izletniki iz Podgore odpotovali v Koper. Na razpolago je še nekaj mest za izlet na DUNAJ z avtobusom, ob priliki koncerta Tržaškega partizanskega pevskega zbora. DVE MOŽNOSTI: 2 dni: 21. in 22 maja, cena 50.000 lir 3 dni: od 21 do 23. maja, cena 75.000 lir Informacije in prijave pri združenju UNION v Ul Valdirivo 30 * (tel. 64459) od 17 30 do 19.30. • Tržaška feministična gibanja javljajo, da bo danes ob 16. uri na Trgu Oberdan manifestacija za ženske pravice in proti represiji. Po manifestaciji bo v konferenčni dvorani medicinske fakultete- v Ul. Vasan zborovanje, kjer bo govor o nasilju naa žensko. Nastopi in revije pevskih zborov so le nekaj vsakdanjega v našem kulturno - prosvetnem življenju. In vendar vedno znova pritegujejo številno občinstvo, kar izpričuje nave zanost in ljubezen naših ljudi do zborovskega petja. Tako je bilo tudi v nedeljo popoldne v Kulturnem domu. Vendar je tokrat številno publiko pritegnilo nekaj več. kot zgolj ljubezen do petja. Privabilo jo je predvsem dejstvo, da so se tokrat zvrstili na odru naši najmlajši o-troci, ki jih povezujejo v pevske zbore na osnovnih in nižjih srednjih šolah ali pa v okviru prosvetnih društev. Vedno pogostejše revije otroških in -mladinskih pevskih zborov nam dokazujejo, da se tako na šolah kot po društvih čedalje bolj razvija zavest o potrebi glasbenega in pevskega izobraževanja ter da se je v tej smeri tudi le veliko naredilo. V nedeljo se je okviru II. revije otroških in mladinskih pevsk h zborov, ki jo je priredila Slovenska pro svetna zveza, predstavilo nad 400 mladih pevcev in pevk od šestega do štirinajstega leta starosti. Nastopilo je enajst zborov s Tržaškega, kot gost pa mladinski zbor osnovne šole Trnovo iz Ljubljane. Vse nastopajoče ter poslušalce je pozdravil član predsedstva SPZ Niko Sirk ler poudaril pomen revije , za krepitev našega zborovskega petja in za splošno kulturno rast naše narod nostne skupnosti. Posebej je,poudaril pomen sodelovanja med šolo in kulturno prosvetno stvarnostjo v zamejstvu ter obžaloval, da se še zmerom marsikatera šola ni odzvala vabilu SPZ za nastop na tej reviji. O nastopu samem ne nameravamo pisati strokovnih kritik, pač pa moramo poudariti, da so v primerjavi z lansko revijo očitni odločni kakovostni premiki v izvajanju. Ubranost teh mladih glasov nas je prijetno presenetila, kot nas je presenetila izbira pesmi, nekaterih res zahtevnih. Mladi pevci in pevke so skratka poželi zaslužene aplavze navdušenega občinstva. < Prvi se je na odru predstavil o-troški zbor Glasbene matice iz Trsta. Malčki so ob klavirski Gledališča KObSETTl Danes, ob 20.30 v abonmajskem sporedu Stalno gledališče iz Genove z delom Ostrovskega »PRAGOZD*. Delo je režiral Luigi Squarzina. Posebne cene (2.000 in 1.200 lir) za študente in mladino 19.. 24. in 25. maja. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. • « • Od jutri dalje v mali dvorani Dide-rot: »IL NIPOTE Dl RAMEAU*. Igrata R. Herlitzka in T. Garrani. Režija Gabriele Lavia. Enotna cena 3.000 lir. Abonenti 30 odst. in 20 odst. popusta. Za študente in mladino posebne cene 1.200 lir. Veljavni odrezki Rasseg-na Auditorium. ki se lahko vsi izkoristijo za to predstavo. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. spremljavi Tee Košute zapeli tri pesmi. Zbor je vodil Stojan Kuret, ki se je v prvem delu sporeda pred stavil še z Mladinskim zborom Glas b,ene matice ter Mladinskim zborom srednje šole «1 van Cankar». V prvem delu sporeda so nastopili še otroškj -bor osnovne šole z Opčin pod vodstvom Branka Lupinca ter otroška zbora osnovnih šol s ce lodnevno zaposlitvijo iz šempolaja in Zgonika, ki ju vodi Drago Žerjal. Najprej sta zbora nastopila ločeno, nato pa sta skupno zapela narodno »Po Koroškem po Kranjskem» ter belokranjsko «Tribučko kolo*. V drugem delu je nastopil otroški zbor «Slovenski šopek» iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smollak. Otroški zbor ricmanjske osnovne šole je nato nastopil pod vodstvom Vlada Švare in ob klavirski spremljavi Danila Švare. Vse tri izvedene pesmi je priredil prav Danilo Švara. Temu zboru so se v naslednji točki pridružili še otroci šole ob Domja. Veliko navdušenje sla požela tudi naslednja zbora. To sta otroški zbor prosvetnega društva Lonjer-Ka-tinara, ki ga vodi Magda Nadlišek ter mladinski zbor srednje šole «Fran Erjavec* iz Rojana, ki ga vodi ravnatelj prof. Jože Pečenko. Revijo je zaključil številni in odlični zbor šole Trnovo, ki je pod vodstvom Majde Iiautman zapel štiri pesmi. Posebej se je poklonil prisotnim skladateljem Danilu Švari in Vrabcu z izvedbo njunih pesmi. Koncert basista Ettoreja Gerija V okviru koncertov, ki jih prireja sklad za porreč glasbenikom v sodelovanju z deželnim tajništvom sindikata glasbenikov, bo v četrtek, 19. maja, s pričetkom ob 19. uri koncert tržaškega basista Ettoreja Gerija, ki bo pel ob klavirski spremljavi Gior-gia Rittmeyerja. Na programu so skladbe Verdija. Beethovna. Schuberta, Brahmsa in drugih komponistov, med katerimi so tudi imena sodobnih skladateljev. Koncert bo v veliki dvorani CCA, (Ul. S. Carlo). miiiiiiMrMiiiiiHiiiiitiitMiiMfiiitHiiiitliliiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiitiitiiiiimiilliimiiliiiiiMiiiiiiiiiifiifiliiiiiilliil V NEDELJO V TRSTU Z velikim uspehom zaključen salon modelov «Expomodel 77» Veliko zanimanje občinstva • Nagrade zmagovalcem natečaja Dijak težko ranjen v nesreči na Opčinah V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne na Opčinah, je zadobil težke telesne poškodbe 18-letni dijak Angelo Penco z Opčin. Ul. S. Mauro 8. Na križišču med Ul. dei Salici in Ul. dei Tigli je Penco s svojim motornim kolesom trčil v mercedes tržaške legh stracije, ki ga je upravljal 31-letni Adriano Wailner in ki je s svojim širokim vozilom pri vožnji skozi križišče verjetno zavil nekoliko preveč v levo. Penca so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 60 dni zaradi večkratnega zloma leve noge in kostnih poškodb v prsnem košu. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627/ V nedeljo zvečer se je v Trstu zaključil salon «Expomodel 77». Letos se je število razstavljenih modelov močno povečalo in tako so na tržaškem sejmišču izkoristili še enkrat toliko prostora kot lani, ko so sejem prvič organizirali. Salon je vzbudil veliko zanimanje in tako si je nad 12.000 obiskovalcev ogledalo plastične modele in sestavljene avtomobilčke. Na sejmu je bilo razstavljenih 2.000 modelov vojaških in civilnih letal, ladij, avtomobilov, vojačkov itd. V nedeljo zvečer je bilo nagrajevanje modelistov, ki so se udeležili posebnega natečaja. Priznanja in nagrade zmagovalcem so podelili predsednik tržaškega sejma Faraguna, generalni tajnik Linassi in direktor tržaškega centra IPMS d'Agostino. Nagrade so prejeli Antonio Cocco, Giordano Ver-bariz in Ugo Pasqualis. Nagrado občinstva je za plastični model prejel Lino Sangalli. Ustanovam in razstavljavcev, ki so sodelovali na salonu so dodelili posebne plakete in spominske medalje. Mladim obiskovalcem so darovali tudi 30 montažnih škatel. • Drevi »e bo sestal« rajonska kon-zulta Skedenj - Čarbola in sicer ob 20.30 na sedežu v Ul. Roncheto 77. Nepojasnjena smrt mladega Jugoslovana V nedeljo je v tržaški bolnišnici umrl 24-letni jugoslovanski državljan Martin Markač, doma z Reke; ki so ga prepeljali v bolnišnico v četrtek in ga sprejeli na oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Bolničarji Rdečega križa so ga pripeljali iz nekega bara v Ul. Ghega, kamor je Markač vstopil nekaj minut prej in naročil dve kavi in dva kozarčka likerja za prebavo, nato pa se je nezavesten zgrudil na tla. V bolnišnici so šele po daljši analizi- ugotovili, da je mladenič zaužil večjo količino strupa »Panation*. a bilo je že prepozno. Tri dni se je boril s smrtjo, v nedeljo popoldne pa je omagal. Okoliščine tega dogodka so še liovsem nepojasnjene, saj ni znano, zakaj naj bi Markač zaužil strup. Sam ni imel za to nobenega razloga, saj je pravkar preživel leto dni v zaporu v Nuoru zaradi poskusa ropa m bi se moral v prihodnjih dneh vrniti domov. Policija sedaj preiskuje ozadje tega nenavadnega dogodka, vendar doslej preiskovalci ne razpolagajo z no benim konkretnim podatkom. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 16. 5. 1977 Ameriški dolar: debeli 884,50 drobni 855.- Funt šterling 1530.— švicarski frank 347,— Francoski frank 177,75 Belgijski frank 24- Nemška marka 372,50 Avstrijski šiling 52.- Kanadski dolar 820.— Holandski florint 358,50 Danska krona 144.- švedska krona 197.— Norveška krona 162.— Drahma: debeli 22- drobni 22,- Dinar: debeli 44,50 drobni 44,50 MENJALNICA vseh tujih valut STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Carsten KrUger • Ludwig Volker . MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delih Prevod Janez Žmavc Scena in kostumi Inž. arh. Mirko Liputič Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARJAN BEVK V četrtek, 19. t.m., ob 15.30 SLOVENSKI KLUB bo danes, 17. maja, ob 20.30 ZAKLJUČIL 15. SEZONO ALJOŠA ŽERJAL bo ob tej priložnosti predvajal enega svojih zadnjih filmov. Po filmu in zaključnih besedah bo sledil članski družabni večer za 15-letnico delovanja. Vljudno vabljeni! Razna obvestila Ožji odbor in uprava NARODNE 1^ ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE vabita vs* člane NsK na ogled novih prostor0 v Ul. sv. Frančiška 20 v 1. nadstroPJ ’ Obisk bo v soboto, 21. maja t.l. 16. do 18. ure. Slovenski raziskovalni inštitut oM®” šča, da bo začel poslovati V noV“ prostorih v Ul. Gallina 5/3 — ** 37465 predvidoma 30. maja. Vodstvo godbe Iz Trebč vabi tw'° člane iz vasi in bližnje okolice, k* bili pripravljeni sodelovati, da se ležijo sestanka, ki bo v petek, ' t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu Trebčah. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Jutri, 18. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA Vljudno vabljeni! Vstop prost! PODRUŽNICA GLASBENE MATICE — DOLINA PD VALENTIN VODNIK Jutri, 18. maja, ob 20. uri v občinskem gledališču «France Prešeren* v Boljuneu NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! Vstop prost! Kino Movie Club 77 (V Domu študenta Ul. F. Severo 158). 16.00 i» 20.30 S. Pollacka «Yakuza». R- Jlit' chum. — Ob 18.00 J. Toumeurja. ‘j8 banda degli implacabili*. R..M#c.h11 ’ Ariston 16.00—20.00 «La recita* To« rosa Angelopolusa. Barvni film. ■ Mignon 16.30 «Cari mostri del ma1 Bruna Vailatija. Barvni film. Nazionale 16.00 «Senza nome*. yves Izleti Pl) Rdečg zvezda iz, občine Zgppjk organizirat ,tRflja,i$pt„^,9-gledom Grožnjana, Pazina, Motovuna in Umskega kanala. .Cena- izleta 9.000 lir, za otroke popust. Vpisovanje pri vaških odbornikih. Včeraj-danes Danes, TOREK, 17. maja MOJCA Sonce vzide ob” 4.32 in zatone ob 19.31. — Dolžina dneva 14.59. — Luna vzide ob 4.19 in zatone ob 18.55. Jutri, SREDA, 18. maja DUBRAVKA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 20.1 stopinje, najnižja 11,5, ob 19. uri 16,8, zračni pritisk 1007,7 mb narašča, vlaga 68-odstotna, nebo o-blačno, veter severozahodnik 18 km na uro, padlo je 4,6 mm dežja, morje malo razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje. ROJSTVA in SMRTI Dne 16. maja 1977 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO: 91-letna Giovanna Decaneva vd. Terrani, 63-letna I-talia Bonazza vd. Deponte, 73-let-ni Bonomo Tarlao, 74-letni Carlp Rupel, 81-letni Francesco Tassini, 88-letna Maria Busich vd. Frausin, 87-letna Giuseppina Penne vd. Mrachig, 81-letni Donato Gnisci, 80-letni Virgilio Kupez, 77-letna Maria Zuzeg por. Tomasi, 73-letni Antonio Fonti, 64-letni Silvio Doria, 49-lelni Ivan Gerlanc, 64-letna Angela Civilla por. Stefez, 63- letni Daniele Zollia, 43-letni Bruno Sojer, 24-letni Martin Markač, 79 letni Leona id o Colonna, 51-letni Ciro Mahorsich. 54-letni Licesio Casar-sa, 46-letni Ervino Renner, 70-let-ni Antonio Valenti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giaco-mo 1, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltel-la 41. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. 1 - Montand, Alain Delon, Lianm811 Volontč. Barvni film. Gratlaciclo 16.30 «11 mio primo uol?n[ Ornella Muti. Prepovedan ml*® pod 18. letom. Barvni film. Fcniee 16.00 «21 ore a Monaco*- *r Co Nero. Barvni film. 8 Excelsior 16.00 «Dedicato ad "F slella*. Pamela Villoresi in R‘c88 Johnson. Barvni film. ( Eden 16.30 »Emanuelle in Americ** Emanuclle. Barvni film. Prepov®8 mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 »Casanova and ComPatl * T. Curtis in M. Berenson. Bar'jj film. Prepovedan mladini P°d letom. i(ja Aurora 16.30 «La pantera rosa » 1'ispcttore Closeau*. Peter S®" Barvni film. Capitol 16.30 «A1 piacere di rivedef^j Ugo Tognazzi. Prepovedan ®'8 pod 18. letom. Barvni film. , j. Cristallo 16.30 «Cielo di piombo. ;S'/ tore Callaghan*. Clint East"1 ^ Prepovedan mladini pod 14. *e. Barvni film. » Moderno 16.00 «Panico nello sl8 /j Barvni film. Prepovedan W -pod 14. letom. ^ Fjlodramroatieo 16.30 »Vanessa*. v j uBV. tilnik,] ^Prepovedan mladini ™ 18. letom. j,, Ideale 16.00 «11 terrore dei baru8 Steve Reeves. Barvni film pjj Impero 16.30 «Basta che non si 58 ^jt. in giro*. Nino Manfredi, Monic* ^ ti. Prepovedan mladini pod 14- 1®*",,, Radio 16.30 «Prefessione rep011® Jack Nicholson. Barvni film-Vittorio Vencto Danes zaprto-Abbazia 16.00 »Gli anni delia tura*. Robert Shavv in Anne croft. Barvni film. Astra 16.30 «Lo squalo». Robert 5 Volta (Milje) Danes zaprto. Razstave rtdPr V občinski galeriji v Trstu i® <.rtC-razstavo svojih del ANTON MIE flj ki bo razstavljal do 22. maja- ^ -»d. & si deli galerijo s slikarjem DUR® Gianfranco Forzato razstavil® Vpaj-linski Torkli do 29. maja j listava je odprta ob delavnikih \l do 20. ure, ob nedeljah od M-in od 15. do 17. ure. . E Namesto cvetja na grob Vink* ji) ča daruje dnižina Kalc (Padwc 5.000 lir za šZ Gaja. grl!'' V počastitev spomina Vinka ča darujeta Marija in Rud • (Padriče 29 ) 3.000 lir za SroP8J padfiško šolo «K. D. Kajuh*- ^el>' Namesto cvetja na grob P°k'jaru!# nije Milkovič in Vinka Grgič* *> družina Grgič, Padriče 36, 5.0* ^ lil športno združenje Gaja in s' za šolo »K. D. Kajuh*. Umrl je Nini Gerlanc Pogreb bo danes. 17. t.m-. ^ na Repentabru, Žalostno vest sP°r0.^( Anton Škabar z dm*1 Pogrebno podjetje — Ul. Zon**' 16-3® Za vedno nas je zapustila naša nepozabna mama in nona MARIJA MILIČ vd. D0UAK Pogreb drage pokojnice bo danes, 17. t.m., ob 17. uri iz hi®e losti štev., 18 v Zgoniku. pep> drugo Žalujoči: hči Milka, sinova in Gabrijel z družinami ter sorodstvo. Zgonik, Repen, 17. maja 1977 okrogla miza o zakonskih osnutkih za globalno zaščito naše manjšine. Povabili bi predstavnike strank, da predstavijo svoje dokumente, srečanje pa naj bi bilo namenjeno pred vsem italijanskim študentom, da bi se pobliže spoznali s problematiko, o kateri se sicer zadnje čase precej govori in piše, ki pa jo tudi prijatelji naše narodnostne skupnosti še zelo površno poznajo. Poseg predstavnice kolektiva slovenskih študentov so udeleženci konference dobro sprejeli, kar je dokazal tudi aplavz ob koncu posega, splošna želja vseh študentov pa je, da bi se odslej take konference prirejale vsako leto. DOKUMENT SLOVENSKIM ŠTUDENTOV PRAVA Univerza mora pospeševati stike med sosednimi narodi ^(l fakultetni konferenci je dokument prebrula študentka Majda Terčon • Več konkretnih predlogov Prejšnji teden, in sicer 3. in 4. aiaja, je fakultetni svet pravne fakultete v sodelovanju s kolektivom študentov organiziral fakultetno konferenco. Na tej se je prvič predstavi kolektiv slovenskih študentov Pravne fakultete, ki je bil ustanoven v tem akademskem letu. Po-senna komisija, ki jo je izvolil kolektiv, je pripravila dokument, ki ga le na konferenci prebrala študentka Majda Terčon. Ta je najprej pozdravila prisotne v slovenščini, nato pa je Svoj poseg nadaljevala v italijan-s°ini. Dejala je, da mora i>iti tržaška univerza ustanova, ki pomemben del svojih moči posveča zbliževanju med sosednimi narodi, kulturami, sistemi. Tržaška univerza j[Ua izjemne priložnosti, da se uveljavi kot posredovalka med latinsko, slovansko in germansko kulturo. Zalo študenti pravne fakultete, poseb: bo v času po osimskem sporazumu, “lorajo dobiti vsaj osnovne pojme o ureditvi socialističnih dežel. , V posegu je bilo tudi nekaj kon •ustnih predlogov, kakor ta, da je ~et>a potencirati na fakulteti dežel-"o Pravo in ga navezati tudi na problematiko manjšinske zaščite. Nadaljnji predlog je bil, da bi bil prihodnje leto interdisciplinarni, semi-bar posvečen manjšinski zaščiti, s Posebnim* ozirom na konkretni položaj Slovencev v deželi Furlaniji -“bujski krajini. Še en predlog je bil •a. da se še v tem akademskem letu Poredi s sodelovanjem kolektiva sionskih študentov pravne fakultete lhu>.I,...m...................... v SOBOTO, 28. MAJA, NA KOPRSKEM OSREDNJA PROSLAVA ZGODOVINSKIH JUBILEJEV Sodeloval bo tudi Partizanski pevski zbor h KOPF,R, 16. — Predstavniki d-aine konference socialistične zve , So na' dopoldanski tiskovni kon r bbbci v Kopru seznanili novinarje (j d>a, televizije in časopisa s po-obnostmi osrednje proslave zgo ^vinskih jubilejev za obaino-kraš- soboto ici pri 1*11 in bo združena tudi s pro- Spaccini potrjen za predsednika Združenja jadranskih pristanišč V Anconi so se v soboto sestali predstavniki Združenja jadranskih pristanišč, da bi razpravljali o problemih skupnega interesa in obnovili vodstvo združenja. Za predsednika je bil potrjen tržaški župan Spacei-ni. V izjavi za italijanski radio je Spaccini nagi asil nujnost, da se pristanišča ob Jadranu odslej bolj enotno lotevajo skupnih vprašanj, zlasti upoštevajoč položaj, ki se polagoma kristalizira zlasti na se veru Evrope, kjer posamezne luke odstopajo svoje vloge širšim luškim kompleksom. V tej zvezi- je Spaccini naglasil, da bi morali tudi na Jadranu nastati podobni kompleksi, in »cer eden za severni, eden za srednji in eden za južni Jadran. Spaccini je tudi omenil sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu, ki ga predvideva osimski sporazum. UČITELJICA IZ MEDEJE ZOPET PRED SODNIKI Danes prizivna razprava proti Roberti Godeas 21. julija lanskega leta jo je tržaško porotno sodišče obsodilo na dosmrtno ječo zaradi očetomora Roberta Godeas, 27-letna učiteljica iz Medeje, bo morala danes ponovno pred sodnike. Na prizivnem četomora. Dogodek, ki je privedel Godeasovo v zapor, se je pripetil v noči od 15. na 16. oktober 1974. 16. na razprava proti razsodbi, s katero jo je 21. julija 1976 porotno sodišče obsodilo na dosmrtno ječo zaradi o- Muurocie. i-rosiava no v j>- maja ob 16.00 v Gabrovici sl°Pbu in bo združena tudi s piu-0,a';o letošnjega praznika koprske bbirie. Slavnostna govornika bo-b® član sveta federacije Branko »riteč ki bo govoril v slovenščini, hcltem ko bo v italijanščini go-»ril nekdanji član italijanskih par-b^oskih enot Riccardo Giacusa iz fana. V kulturnem delu sporeda tari l0^0 sodelovali Tržaški parti-Bj'ls4i pevski zbor, folklorna skujte1 Kopra, recitatorji in zabav-f ansambli. Na dopoldanski kon-6 ihhc; so poudarili, da so za o-Q®dn,jo proslavo namenoma izbrali fl .arovico. saj gre za eno izmed 51 lool.i revolucionarnih istrskih va-trpri 0ren'na odpora sega že v leta 'n p0 l,rv' svetovni vojni, meti Kj.^dnoosvobodilnim bojem pa je 5ii,lo tudi sedež številnih protifaši organizacij ljudske oblasti, jp 'rskih in obveščevalnih zvez. tu i(j delovala partizanska tiskarna ^atum 28. maja so zbrali za-19?' tega ker so tega dne leta kjj/fašisU do tal požgali to od Gab islrsko vasico. Prireditev v ^orovicj bo imela zelo široko o-^Ižil'6’ Za^° S° za ohdamzacijo za h.i. razen pripravljavnega od- porotnem sodišču bo namreč priziv-1 oktobra je oskrbnik kmetije grofov Della Torre Giovanni Mocchiut našel na dvorišču truplo Arriga Godeasa, ki je bil zaposlen na kmetiji. Po razmeroma zelo kratki preiskavi so karabinjerji aretirali Godeasovo hčer in jo obtožili, da je skupno s še neznano osebo umorila očeta. Na prvostopenjski razpravi je prišlo na dan nenavadno ozadje dogajanja v hiši Godeasovih. Arrigo je bil impotenten, njegova žena je bila tedaj v bolnišnici, doma pa sta bili še hčeri Roberta ip devetletna sestra Loredana. Družinske razmere so bile izredno neurejene, še zlasti kar zadeva Roberto, saj je imelo dekle redne ljubezenske odnose z dvema «zaročencema», pa tudi z va škim župnikom. Četrti, ki je hotel po vsej sili z njo v posteljo, je bil prav Mocchiut, vendar njemu ni klonila. Prav na te štiri osebe se je osredotočila pozornost preiskovalcev, kj so uvideli v enenš izmed njih domnevnega Robertinega pomočnika. Po drugi strani pa je obtoženka vedno odločno zanikala, da bi kakorkoli sodelovala pri umoru. Nekaj indicii pa je prvostopenjskim sodnikom zadostovalo, da so dekle obsodili na dosmrtno ječo. Današnji razpravi, ki se bo pričela ob 9. uri, bo predsedoval dr. Boschini, poročal bo svetnik dr. Dei Conte, sodni zbor,pa bo dopoljnevalo šest porotnikov. Tožilec bo dr. Fran-zot„ zapisnikar pa Lubiana. Obrambo sestavljajo trije zagovorniki, od ka terih pa bosta danes prisotna samo dva in sicer goriška odvetnika Bat-telo in Maniacco, jutri pa se jirpa bo pridružil še znani odvetnik Sotgiu, seveda če procesa ne bodo odložili. Zagovorniki so namreč zahtevali, naj sodišče odloži razpravo na jesen in tako da možnost obrambi, da se temeljiteje pripravi, vendar je sodišče že enkrat zavrnilo to zahtevo, Možno je, da jo bodo zagovorniki danes ponovili. bora še sedem podobborov. Posebej so povabili nad 1500 nekdanjih aktivistov osvobodilne fronte, čiane desetih domicilskih enot, nekdanje člane VOS in VDV, delegacije pobratenih mest in delegacijo mesta Ferrare. S posebnim zadovoljstvom ugotavljajo organizatorji, da je veliko zanimanja za prhedi-tev tudi v zamejstvu in z veseljem pričakujejo prihod delegacij in posameznikov. Računajo, da bo 28 maja prisotnih v Gabrovici okrog 10 tisoč ljudi, za katere bodo uredili vse potrebno giede prevoza, prehrane itd. Pri tern je treba na- jaških enot. ^kf pomagajo pri 'ure jan.jp vasi in prireditvenega prostora, kakbr tudpidelež proštovolj nega dela samih vaščanov. Ob osrednji prireditvi v Gabrovici bodo izdali posebno brošuro v dva tisoč izvodih, v kateri bodo osvetlili predvojno, medvojno in povojno revolucionarno tradicijo te istrske vasi. -Hkrati bodo v koprskem pokrajinskem muzeju' odprli razstavo z naslovom «Gabrovica v. boju za svobodo*, v sami vast pa preurejeno partizansko tiskarno. To bo tudi začetek urejanja posebnega spominskega parka narodno osvobodilne borbe v tej vasici, ko bodo v nekaj letih obeležili in re stavrirali vse pomembnejše objekte iz narodnoosvobodilne borbe. Nai na koncu omenimo še, da bodo za proslavo tiskali tudi posebno letake L, Omladič DO 24. MAJA MORAJO SKLEPATI 0 PRORAČUNU V petek v Gorici odločilna seja pokrajinskega sveta Na poziv PSI danes sre tanje strank, ki so zastopane v pokrajinskem svetu, da bi se izognili komisarju Tudi o pokrajinskem svetu, podobno kot o obč:nskih svetih v Tržiču in v Gradežu, bo v kratkem izrečena zadnja beseda. Z naglimi koraki se bliža 24. maj, dan, ko mo-ajo izvoljeni občinski in pokrajinski sveti izglasovati proračune. Če tega ne storijo, oziroma zaradi pomanjkanja zadostne večine tega ne morejo storiti, potem podpiše proračun komisar deželnega odborništva za krajevne u-stanove, kot je to storil>v občini Tržič. Pokrajinski svet se bo znova sestal v petek, 20. maja, ter, se bo najprej lotil razprave o proračunu. Kakor je na zadnji seji povedal predsednik Agati, je ‘računovodski del proračuna sestavljen in razmnožen, v teh dneh pa bo predsednik napisal še poročilo k proračunu, ki je političen dokument. V pripravi na dvanajsto uro, ki se bliža pokrajinskemu- svetu, je med tistim: demokratičnimi strankami, ki imajo svoje predstavnike, ,v pok-ajinskem svetu, v teku več dvostranskih in večstranskih posvetovanj, da bi se izognile imenovanju komisarja. Za takšen sestanek, ki naj se ga udeležijo zastopniki vseh strank ustavnega loka, zastopanih v pokrajinskem svetu, je v soboto dala pobudo posoška federacija PSI. Njen tajnik TrombetU je v tem smi- slu pisal strankam, ki se jih to tiče. Kakor vse kaže, st, dosegle soglasje, da se sestanejo drevi in skušajo in extremis rešiti pokrajino pred komisarjem., Zdi se, da so socialdemokrati in republikanci pripravljeni podpreti proračun enobarvnega pokrajinskega odbora, socialisti in komunisti pa želijo doseči političen dogovor o skupnem programu, ki naj ga izvaja pokrajinski odbor. Občinski svet v Sovodnjah se sestane 20. maja Občinski svet v Sovodnjah se bo sestal še ta teden. Na seji v petek 20. t.m., bodo morali svetovalci odločati o številnih vprašanjih, ki so se nabrala od zadnje seje. Tako je na. dnevnem redu odobritev obračuna za leto 1976 ter sprememba proračuna za letos. Razpravljali pa bodo tudi o osnutku deželnega regulacijskega načrta. Občni zbor članov Goriškega zelenega križa Prihodnjo nedeljo, 22. maja bo redni občni zbor članov Goriškega zelenega križa.N Zborovanje bo na sedežu te humanitarne ustanove v Ulici Crispi 7. Prvo sklicanje je napovedano ob 9. uri, drugo pa ob 10. Dnevni red obsega poleg drugih točk tudi razpravo in odobritev poročila o poslovanju v letu 1976 in odobritev obračuna za isto obdobje, kakor tudi izvolitev treh preglednikov računov za obdobje 1977 - 1978. Razprava o gradnji j«zu pri pevmskem mostu Jutri ob 18.30 se-v oratoriju Do-menico Savio v Drevoredu 20. septembra št. 85 sestane rajonski svet za območje svetogorske ceste in za Placuto. Na sporedu je razprava o izgradnji jezu na Soči severno od pevmskega mosta. Kakor smo že pisali, nameravajo na italijanski strani zgraditi jez zato, da bi zajeli vodo Soče, ki bo odtekala čez jez hidroelektrične centrale, ki jo bodo zgradili v Solkanu torej na jugoslovanski strani. Za jezom pri pevskem mostu bo nastalo dolgo jezero, segajoče skoraj do vznožja jezu v Solkanu, ki bo služilo za namakanje polj na območju Krmina in Gradišča. PRED ZAKLJUČKOM ŠOLSKEGA LETA Vpisovanje v slovensko nižjo in osnovno šolo Nič pritiska na starše, ki naj se pri vpisu rav. najo v skladu s svojim narodnim čutom Včeraj je uradno zapadel rok za vpis dijakov v prvi razred nižje srednje šole. Osnovnošolski učitelji so pred dnevi izpolnili posebne vpi-snice, na katerih so navedli osebne podatke učencev, ki zaključujejo peti razred osnovne šole Na takšen način bo šolska oblast imela točen pregled nad vpisom. Poleg tega ie v teku tudi vpisovanje btrok v prvi razred osnovne šole. Vpis v ta razred lahko opravijo starši na šoli, ki .jo bo otrok obiskoval, ali pa pri didaktičnih ravnateljstvih, kjer morajo starši povedati, katero šolo naj o-trok obiskuje. Pri vpisu morajo starši izročiti potrdilo županstva ki vsebuje na eni strani osebne podtatke učenca, na drugi strani pa potrdilo o opravljenem predpisanem cepljenju. Na Goriškem se doslej ni primerilo. da bi italijanska didaktična ravnateljstva pošiljala slovenskim otrokom pozivnice za vpis v italijansko šolo, kot se to dogaja, kakor piše naš list, na Tržaškem. Vpisovanje je na Goriškem prepuščeno presoji in izbili vsakega posameznika, v skladu z njegovo narodno pripadnostjo. To pa še ne pomeni, da gre z vpisom vse gladko in da je to vprašanje rešeno. Prav nasprotno je vpisovanje v slovenske šole, in še poprej v slovenski otroški vrtec, predmet vsakoletnega angažiranja vse naše narodnostne skupnosti. Naš narodni HlIllllllllllllUlllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllinflllllDIllillllllllllllllllllllllllllMlIlllllllllllllllllllllllllllMllllllllUIIMIIIIIIIIIillllUIIIIIIIIIIUIIIIIfllllllllililhlllllllllltllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlIllIlllllHllUiHIMmiira OB ZAKLJUČKU MANDATA PRISTOJNE KOMISIJE 0 Drevi, nh 19. uri bo v konferenčni dvorani občinskega naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamieian 2, predavanje na temo »Ribe v sladkih vodah tržaške pokrajine*. Predaval bo Gianfran-co Dramiš. ............................................................IHIMI Milili......11■■■ II■ 111111111111111lil11M11|1111n111|111111,111 ,|||,|||111,,11,11,,■ ■ |,, |,■ 111 ............. UGOTOVITVE STUDIJSKEGA SREČANJA V OBČINI GRMEK Deželni urbanistični načrt onemogoča razvoj Benečije in pospešuje emigracijo ^ačrt je bil izdelan že pred potresom in zalo za mnoge kraje sploh ni aktualen, *te upošteva niti duha osimskih sporazumov in niti stallršč krajevnih dejavnikov ...... ^ v „L., _ V u^teatične neodvisne uprave, je (v zvezi s tem je bilo omenjeno, ^ktli . 0 orSamzirala informativno J- ui 1——“I- ’ • ------ roisr*0 srečanje o deželnem ur &oie_u?nern načrtu. Srečanja so' se °bčin številnih beneških županov in di (jTpih upraviteljev udeležili tu-t«r .^tei svetovalec Specogna (KD) .raimska svetovalca Petricig te]nj/ ln Napoli (PSDI) ter pred ^šcc> ■ Nadišlče gorske skupnosti ki v referati in prispevki pa Hii^kdsiji, ki jo je vodil pred-lbkr .. društva inženirjev videmske *nž. Michele Gubana ‘ so-vilpj a;i poleg upraviteljev tudi šte-®16 /fG>kovnjaki. Naj omenimo sa-jterente: vodja čedadske sek-^tith('°tePskega raziskovalnega in: v0f4 a SLORI dr. Ferruccio Cla-Whž y?dja tehnične službe kornet n, r,if Nadi.ških dolin arh. Wal-iNti pravnik dr. Aldo Gus, plav„ npški družbeni in kulturni S^j, c arh, Valentin Simonitti, od-teek K javna dela v občini Gr-ftef!te<)rheter Rudi. 'kbanjtete' so problem deželnega ^ličrvt, neg’a načrta razčlenili z h*' Sor^ v>dikov, tako s tehnične-jjšfsj^teoške.ga, pravnega, gospo-in širšega kulturnega vi . Walt Disneyeva risanka v barvah. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Quell* sporca ultima meta*. Burt Reynolds in P. Hoover. Barvni film. CENTRALE 17.00-22.00 «Keoma». F. Nero in W. Berger. VITTOR1A 17.00-22.00 gi Menossi 4 mil. 244.000. Ernesto Menotti 4 mil. 689.000. Michele Mer otti 4.547 000 Giancarlo Meretto 6 045 000. Massi-miliano Meretto 7 719.000 Zorar, Merkelj 4.520.000, Rafael Merkuža 10.317.000. Mario Merl.uzzi 4 680.000, Nikolaj Mermolja 4 520.000. Tanja Mermnlja 6.032.000, Mario Merni 5 mil. 164.000. Enzo Merdi 6.806 000. Giovanni Mersecchi 9 279..0OO, t.ui-gi Mersecchi 4.701.000. Antonio Mer vi 7.593.000, Vittorio Mervič 13 mil. 35.000 Francesco Mcvig 8.943.000, Bruno Mazzorana 6.870.000. Lucia no Mian 4.391.000. Aldo Miani 4 mil. 159 000. Bruno Miani 4 409.000, Claudio Miatello 4 500 0«) l.uigi Miatello 7.600.000. Salvatore Micci-ehe 8.213 000, Tarcisir Michelin 5 mil. 278.000. Giulio Michejini 7 mil 21.000. Silvano Michelini, 8.333 000, Vincenzo de Michelini 11.600.000 Lucianu Michelli 5.503 000 Paolo Michelli 4.20LO00, Ugo Michelon 6 mil. 365.000, Emilio Michelussi 4 mil. 686.000. Franco Michelut 4 mil. 654.0«), Garlo Mtehelutti 8.790.000. Fnnio Michelutti 4.263.000 Ledi Mi. chelutti 5 510.000, Giovanni Michet-ti 6.468 000, Luigino Miclausig 12 mil. 604.0«), Antonio M'ghetti 4.007.000. Mauro Mishno 4 928.000. Giusenoe Mi?Hoz-zi 4.693 000, Ardiano M'kluž 5 mil. 70.000. Ladislav Mikluž 16.332.000, Luigi Mikluž 5.233.000, Alberto Mi kluž , 4.859.000, Valentino Mikluž 4 mil. 309.«)'). Bruno Milani 5.590.000. Bruno Milani (1931) 6.571.000. Olivo Milani 4.696.000, Alfredo Milani. 18 mil. 914.000, Antonio Miljavec G mil. 52.000, Bruno Millesi 4.696 000 Nereo Milinovich 5.237.000, Antonio Millia 4.300.«)0. »Adriano Millo 4 mil. 74.000, Silvano Millo 5.545.0«). Ferruccio Milo di Villagrazi i 22 mil. 544.0«), Elso Milocco 4.96R 000. Ferruccio Milocco 22.544.000, Gior gio Milocco 13.579.000. Elfrida Milost 4 928.000, Alino Minini 6.743.0«), Ant.imo Miniussi 5.510 000, Attilio Minoti 5.604.000, Angelo Rolli - Miot-tj 7.459.0C0, Antonio Mirabella -1 mil. 527.000. Maricj Miranda 4.40'.000, Vincenzo Miranda 4.920 000, Giuseppe Mararchi 4.011,Qf!0. Carlo Mi-schou 4.910.000, Giuseppina Mischou •1.495.0«), Adriano Miseri 7.809 000. Bruno Miseri 9.620.000, Mario Mi seri 7.559.000, Silvana Missi 4 mil. 260.000, Salvatore Mistretta 7 mil. 688.0«), Marin:) Miurin 17.637 000 Mario Mizzau 6.703 0«). Guido Miz-zon 16.720.000, Adolfo Mlakar 27.965.000, Oiotan-ni Micilnik 5.123.000, Franco Mo-dolo 7.056.000. Luigia Mcdolo 5 mil. 498.(XK). Francesco Moise 5.616 000. Roccantonio Moise 5.871.000. Giovanni Mola 5.098.«)ft, Guido Mola 8 mil. 529.0«) Izidor Molar 10.33i.0«>, Vincenzo Molinari 14.127.0«), Giuseppe Mollam 8.184.000, Renato Mo messo 4.792.000. Virginio Momesso R.807.«)0, Ivano Mompiani 5.718.000, Alfredo Monaco 4.059.«10, Fulvin Monai 5.511.000. Luigi Moncaro 5 mil. 753.000. Romolo Moncelli 4 mil 288.«)0. Guido Mondolfo 4.577 «X1 Sebastjanu Monello 4.971.000, Italo Monettini 4.947.000, Giuseppe Moi gdHo 4.557.000, Maria Mongado mil. 106 001), Alberto Monagna mil. 378.000, Antonio Mootagner mil. 254 000, Pasquale Montagner mil. '0.000. Alberto Montanari 4 mi 810.000, Giusto Moltena 7.261.00' Paolo Mont sna 9.011.000. Giusepp IVlonteveechi 15.543.000. Arturo Moi tico 5.128.000, Bruno Montico 5 mi 432.000, Antonio Monzani 11.662 00 Eugenio Morandin 4.092 000. Mari Morassi 29.363.000. Natalia Moraš: 4.002.600, Gisella Moratelli 4.401.0« Francesco Moratti 4.482.000, Lin Moratti 8 675.000. Giovanni Morelli 7.663.000, Adrii no Moretti 19.873.000. Luigi Moret 7.350.000, Rclando Moretti 15.427.0« Lino Moretto 4.807.000. Sergio M< retto 4.938.000. Renzo Moreu 4 mi 66.000. Gino Morgia 4.777.000. Cai lo Morini 4.272.000, Fulvio Morir 5.866.00(1. Pompeo Morini 5 186 0« Mario Morassan 5.425.000, Quirir Morsolin H. 155.000, Ferruccio Mor terra 13.437.006, Benito Moruzzj 1 mil. 417.009, Claudio Moruzzi 8 mi 866.000. Gino Mosetti 5.419.000, Vil torio Mosetti 5.988.000, Luciano M( via 4.358.000, Giancarlo Mrach mil. 469.000. Bruno Mrak 6.955.0« Mario Mrakic 5.169.000. Andre Mucci 5.697.000, Bruno Mucci 7 mi J524.0(K). Milano Mlicci 4.016.000. Da rio Mulich 15.491.000, Sergio Mulici 4.004.000, Luciano Mullon 6.361.00C Domenico Munafo 5.337.000, Felie Munshoerli 7.892.000. F.nzo Minici 4.439.000. Oreste Muradore 5.123 0« Gracco Muratti 12.069.000. Nicoli Muscori 4 324.«)0, Giuseppe Mus 11.355.000. Umberto Musina 4 mil 513.006. Gastone Musulin 7.638.000 Livio Muzzonigro 9.909.000. V PREDZADNJEM KOLU PRVE ITALIJANSKI: NOGOMETNE LIGE Juventus ali Torino prvak? Odgovor le v zadnjem kolu Milan osvojil izredno pomembno zmago nad Catanzarom, ki je izpadel v B ligo Predzadnje kolo italijanskega no-Rsmetnega prvenstva ni še odloči lo o letošnjem državnem prvaku. Juventus in Torino sta zopet po spravili nov par točk, tako da bomo poznali novega prvaka ver jetno v nedelja. Lahko pa bosta enajste rici zaključili prvenstvo z enakim števlom točk in zato pa bo polti ebno še naknadno, odločilno sre jčanje. Nedeljsko kolo pa je določilo tudi drugo ekipo, ki bo morala za-' pustiti A ligo. To je Catanzaro, ki je s porazom zaključil gostovanje v Milanu. Milan pa si je z zmago že skoraj zagotovil obstoj v ligi, v zadnjem kolu pa ga čaka še gostovanje v Ceseni. kjer ne bi smel imeti težke naloge proti že obsojeni Ceseni. Sampdoria pa si je z visokim porazom v Bologni zapravila mnogo možnosti. Trenutno je le-ta najresnejši kandidat, da sledi Ceseni in Catanzaru v B ligo. V nedeljo bo sprejela v goste Juventus, ki pa si ne more privoščiti, da bi Ge novčanom prepustil vsaj točko Poleg tega pa ima Sampdoria od vseh ekip. ki se borijo pred izpadom, najslabšo razliko v golih, ki bo odločilnega pomena v primeru, da več enajsteric zaključi prvenstvo z enakim številom točk. Po nedeljskem kolu so si matematično zagotovile obstoj v ligi Bologna, Genoa in Perugia; Fog-gia, Roma in Verona pa niso še popolnoma na varnem vendar pa bi moralo priti do zelo velikih presenečenj. da bi katera od teh ekip izpadla, ker je Sampdoria v skoraj brezupnem položaju. Bazoviška Zarja (na sliki: posnetek s tekme Zarja - Op. Super-caffe) je v nedeljo izgubila z Rosandro in je tako zdrknila na 4. mesto lestvice, potem ko so bazoviški navijači že upali na 2. mesto 1. JUGOSLOVANSKA* LIGA Crvena zvezda zanesljivo vodi Tudi po 27. kolu jugoslovanskega prvenstva je vodeča Crvena zve zda nadaljevala vrsto uspehov V gosteh je premagala Velež in je tako ohranila prednost 10 točk na lestvici. Lahko že rečemo, da so si Beograjčani 7 kol pred koncem zagotovili letošnji drzavhi naslov, saj so daleč najmočnejša ekipa. Doslej so dosegli največje število golov (50), prejeli pa so jih tudi najmanj (24). Zato bodo naslednja kola odločala o 2., oziroma 3. mestu, kjer so trenutno pet ekip poteguje za tako visoko uvrstitev. Najresnejši kandidat za osvojitev 2. mesta je zagrebški Dinamo, ki .je v tem kolu v mestnem derbiju zmagal z 2:0. Ljubljani ka Olimpi ja je dosegla svojo 9. zmago v tem prvenstvu na račun Radničkcga iz Niša. tako da se sedaj Ljubljančani nahajajo v zlati sredini lestvice. Zopet je bil uspešen mladi srednji napadalec Janez Voljč, ki se skupno z mladimi tovariši zopet vrača v odlično formo. Od ekip. ki se borijo za obstoj v ligi je zmagal le Beograd, in sicer proti zadnjeuvrščenerhu Železničarju. Vse ostale ekipe pa so morale praznih rok z igrišča. Tekme Sarajevo - Vojvodina niso odigrali, ker so nogometaši gostov doživeli prometno nesrečo. Zaradi poškodb, predvsem pa šoka. niso nadaljevali poti; najtežje se je peška doval vratar Svilar, ki ne bo mo gel pa verjetno odigrati prihodnje tekme, Jd iu*r>. t.m. ROKOMET Duina — Jagermaister 27:18 05:7) Duina se je poslovila od svojih gledalcev z visoko -/.mago in je tako ohranila 1. mesto na skupni lestvici. Tržačane čaka še gostova nje v Roveretu, kjer se bo odločilo o letošnjem državnem prvaku. Tudi v tem kolu je Volani zrna gal, tako da je prednost 2 točk. ki jo ima Duina, ostala nespremenjena. O nedeljski tekmi moramo omeniti, da je Slovenec Kolšek zabil kar 18 golov. .AVTOMOBILIZEM TARČA FLORIO» Zopet kri na asfaltu Gabriele Ciuti zavozil s cestišča in podrl štiri gledalce - Doslej že dva mrtva - Zadnjič ta dirka ? CERDA. 16. — Na avtomobilski | dirki Targa Florio se je prinesla j huda nesreča, ko je Gabriela Ciu-tija z avtomobilom osella žimi zn neslo s ceste. Avtormbil je podrl štiri gledalce, eden od katerih je bil pri priči mrtev; po prevozu v bolnišnico je umrl še drugi gledalec, ostala dva pa sta v zelo kritičnem zdravstvenem stanju. Nesreča se je pripetila v četrtem od osmih predvidenih krogov, predvsem zaradi spolzkega cestišča. To !je žc četrta smrtna nesreča, ki se pripeti na tej dirki: po vsej verjetnosti je bila ta dirka zadnjič na sooredu. saj se odvija oo na vadnih cestah, ki ne jamčijo gledalcem in vozačem nobfene varnosti. VALLELUNGA, 16. - Mladi italijanski pilot Bruno Giacomelli (march bmw) je zmagal na nedeljski vožnji EP formule 2. Drugi je bil Pironi (martini - renault), tretji pa Cheever (ralt - bmw). Lestvica EP formule 2 je naslednja: Amoux (Fr.) 21 Cheever (ZDA) 19, Henton Brit.) 12, Giacomelli (It.) 11. MOTOCIKLIZEM TENIS TURNIR VVCT Jimmvju (oniiorsu 100.000 dolarjev DALLAS, 16. — Na finalnem teniškem turnirju VVCT je zmagal Američan Jimmy Conr.ors, k( je v zadnjem srečanju premagal rojaka Stocktona s 6:7,' 6:1 6:4 in 6:3. S to zmago si je igralec zagotovil denarno nagrado v znesku 100 tisoč dolarjev. KOLESARSTVO NA MEDNARODNI KOLESARSKI DIRKI VETERANOV Dinu Zaramelli iz Padove 11. lonjerski pokal KK Adria uspešno priredil dirko - Kar 85 udeležencev - Tudi predstavništvo iz Slovenije - Kolesarji Adrie so zadovoljili - Klub Peraga ekipno najboljši Dino Zaramella jz Padove je zasluženi zmagovalec mednarodne kolesarske dirke veteranov za 11. «Pokal Lonjerja«, ki se je odvijala v nedeljo na težki, 96 km dolgi progi, po tržaški pokrajini Dirko je oviral ves čas močan naliv in mraz, tako da so kolesarji večkrat vozili po vodi, ki se je nanrala na cesti, predvsem pa v Naselju sv. Sergija, kjer so zabredli v pol metra globoko vodo. Dirka se je praktično odločila v zaključnih kilometrih, potem ko je pod vznožje vzpona iz Boljunca do Ključa skupina privozila kompaktno. Tu je najprej sprinta!'iz skupine Dino Zaramella. nekaj časa mu je sledil italijanski prvak Franco Bonilauri ki pa je kmalu omagal in utonil v glavnini, iz katere se je pognal Lorenzi, ki je po krajšem zasledovanju ujel Zaramello in složno sta nadaljevala z vzpenjanjem do Ključa, kjer je gorsko nagrado odnesel Lorenzi. Ubežnika sta se nato skupaj predstavila na ciljni ravnini, kjer je bil najhitrejši Zaramella, ki je le za malo premagal Lo-renzija. Medtem pa se je v ozadju sestavilo več skupin ki so zasledovale ubežnika, ki sta na cilju imela petnajst sekund prednosti pred Bedinom, Scattom in Orio Bosellijem, medtem ko je v drugi skupini, ki je prispela na čili po 30” bil tudi lonjerski kolesar Klavdij Marušič, ki je zasedel deveto mesto. Zaramella. član kluba Zanon Ca-doneghe iz Padove, je tako če dru gič zmagal na lonjerski dirki. Prvič je slavil pred tiemi leti, nakar je dve leti zaporedoma zmagal sedanji italijanski prvak Bonilauri. Omeniti je treba, da so imeli ka lesarji Zanona vedno srečo v Lo njerju, saj so zmagali že četrtič v enajstih letih. Prav gotovo pa si je Zaramella zmago krvavo zaslu žil. saj so kolesarji vozili v res nemogočih pogojih v hudem dežju, ki se je pričel na startu in končal, ko so zadnji kolesarji privozili čez cilj. V nedeljo je v Lonjerju, kljub slabemu vremenu, nastopilo rekordno število kolesarjev: kar 85, med katerimi jih je bila večina iz Ve neta, nekaj manj iz Trsta ter pred stavništvo kolesarjev veteranov iz Slovenije. Na startu so se predstavili Gabrijel Horvat in Vinko Perne (Grosuplje), Jože Šebenik (Rog Ljubljana) Franc Plestenjak. Alojz Dežman in Branko Dežman (Kp-krica) Od petinosemdesetih nastopajočih pa so dirko zaključili v šestdesetih, kar dokazuje kakovost udeležencev, o čemer priča tudi visoka ’ poprečna' hitmstp kari 39.184 km na uro, kar je bilo na nedelj ski dirki’'» "dvakratnim vzponom v V. i.V- . Umri Bazovico in zaključnim Vzponom do Ključa, izredno težko dpseči. Kolesarji so v glavnem vozili skupaj, razen nekaterih poskusov pobegov, med katerimi je najdalj časa trajal beg od Božjega polja, po letečem cilju ,v Gabrovci, kjer je bil najhitrejši Dalla Rasa. ko je ušla skupina petih kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Tržačana Duilio Ferluga ter Hrovatin. Beg pa se je zaključil pred pribo dom na Opčine, nakar je glavnina vozila kompaktno spet v Bazovico in nato od Banov preko Naselja sv. Sergija do Boljunca, kjer je prišlo do odločilnega dogodka celotne dirke, ko je Zaramella s silovitim tempom ušel in zmagal. Lonjerski kolesarji so se v nedeljo dobro držali, saj so bili ves čas med najbolj borbenimi in so stalno nadzirali dirko v upanju, da bi plasirali enega izmed svojih članov v bežečo skupino, ki bi eventualna začela odločilni napad pred časom. Vendar pa se je vse odločilo prav v zaključnerri delu, ko ni več odločala taktika, pač pa le svežina in moč posameznikov. Le malo ie manjkalo, da se ne bi predstavili vsi kolesarji kompaktno na cilju v Lonjerju, saj so vozili preko končne bele črte drug za drugim v zelo majhnih presledkih. Leteče cilje so osvojili: v Razo-vici Marušič, v Gabrovcu Dalla Rosa, v Bol juncu Michelon. gorsko nagrado v Ključu pa Lorenzi. Pa kal Lonjerja pa je šel klubu Peraga po zaslugi drugega in četrtega uvrščenega. VRSTNI RED 1. Dino Zaramella (SCG Zanon Padova), ki je 96 km prevozil v 2.27 . s poprečno hitrostjo 39,184 km na uro. 2. Vincenzo Lorenzi (GS Peraga) 3. Bedin (UCT) 15" zaostanka . 4. Scatto (GS Peraga) 5. Orio Boselli (VC Padova) 6. Foroillo (SCV Cottur) 30” 7. Venturini (SCV Cottur) 8. Pisani (SCV Cottur) 9. Marušič (Adria) 10. Zerial (SCAT Vetr. Capponi) 30. Maver (Adria) 34. Nicolazzi (Adria) 37. Santoni. (Adria) 41. Vergjnella (Adria) 49. Ferluga (Adria) 51. Plestenjak (Kokrica) 53. Branko Dežman (Kokrica) '58. Bonanno (Adrisb) 59. Aloiz Dežman (Kokrica). R. Pečar DIRKA PO ŠPANIJI Fr<‘ddy Maertens zanesljivo prvi MIRANDA DE EBRO, 16. - Svetovni prvak Freddy Maertens je zmagovalec letošnje krožne dirke po IHIIIIHUllMiHIHIIIIinilllllllllllllllllllHMIMIIIIIIIlIlHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHflllHIIIIIII ODBOJKA VI. ZENSKI DIVIZIJI Konto ve lova dekleta osvojila važno zmago Zanesljivo so namreč premagala ekipo ACLI Španiji. Zmagal je tudi v zadnji etapi in tako s trinajstimi prvimi me sti postavil nov rekord dirke, ki ga je doslej imel Španec Delio Rodri-guez z 12 zmagami. V zadnji etapi je v zaključnem sprintu prehitel do mačina Laso in Thalerja iz ZRN. KONČNA LESTVICA L Maertens (Bel.) 2. Lasa (Šp.) 3. Thaler (ZRN) 4. Perurena (Šp.) 5. Viejo (Šp.) KOŠARKA 1. DIVIZIJA B 78.54’36" 78.57’27" 78.57''59” 78.59'21” 78.59*50” 71:74 ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA A LIGA 4:1 3:0 0:1 1:0 1:0 3:0 3:2 4:2 JZIDI 29. KOLA Bologna - Sampdoria Fiorentina - Inter Fogia - Torino Genoa - Verona Juventus - Roma Lazio - Cesena Milan - Catanzaro Perugia - Napoli LESTVICA Juventus 49; Torino 48: Fiorentina 33; Inter 32; Lazio, Napoli 29; Perugia 28; Genoa - Bologna 27; Fogia, Roma, Verona 26; Milan 25; Sampdoria 24; Catanzaro 21; Cesena 14. ' PRIHODNJE KOLO (22.5.) Catanzaro - Lazio, Cesena - Milan. Inter - Perugia, Napoli - Fiorentina, Roma Bologna, Sampdoria - Juventus, Torino - Genoa, Verona - Foggia. B LIGA IZIDI 33. KOLA Kontovel — ACLI Sv. Jakob 3:0 KONTOVEL: Albi. Rupel, Černja-va, Ban, Štoka, Mariza in Denis Daneu, Vodopivec. V tekmi, ki je bila bistvene važnosti žal rep lestvice; in je bila torej ena od tistih, ki odločajo o izr padu. je Kontovel z gladkim izidom premagal svojega nasprotnika. Kontovelke so pokazale, da so neprimerno boljši nasprotnik in so 'olovilebrez khnča pr- si prepotrebno zmago /.agč hujšega naprezanja. Do sedaj točk, (Vel. LVIOLA, 16. - Na VN Italije za SP v motociklizmu so dosegli naslednje izide: Razred do 50 ccm: 1. Lazzarini (kreidler), 2. Tormo (bultaco), 3. Nieto (bultaco). Razred do 125 ccm: 1. Bianchi (morbidelli), 2. Lazzarini (morbi-delli). 3. Massimiani (morbideHi), Razred do 250 ccm: 1. Uncini (harle.v davidson). 2. Lega (morbi-| detli) , 3. Ditchburn (kavvasaki). Razred do 350 ccm: 1. North (ya-maha), 2. Lega (morbidelli), 3. Ka-layama (yamaba). Razred do 500 ccm: 1. Sheene (suzuki). 2. Ferrari (suzuki), 3. To-racca (suzuki). ATLETIKA MITING V FORMII Sara Simeoni odlična (1,93 m) FORMIA, 16. — Na mednarodnem atletskem mitingu so italijanski a-tleti dosegli tri nove rekorde. Sara Simeoni je skočila v višino 1,93 m in tako popravila svoj dosedanji rekord za 2 cm. Marco Montelatici je za 7 cm popravil svoj rekord, ki sedaj znaša 19.32 m. Rita Bottiglieri pa je postavila nov rekord v teku na 200 m s časom 23”41. venstva manjka še dve koli, ugoden koledar in dobra igra Kontovelk v zadnjih tekmah pa zagotavljata, da se naši ekipi ni bati izpada. INKA Sloga — Torriana 0:3 (4:15, 9:15, 6:15) SLOGA: Nascig, Hrovatin, Crissa ni. Čuk, Debenjak, Mira, Suzana in Neva Grgič. Tudi na domačih tleli je Sloga izgubila s Torriano in to z istim izidom kot v gosteh. Tekma je odločala o drugem mestu na lestvici, saj sta imeli ekipi enako .število točk. Kot pa kažejo tudi delni rezultati posameznih setov, ni bil rezultat nikoli v dvomu. Sloga je od-liovedala na vsej črti in niti okrnjena postava niti od časa do časa pristranski sodnik ne moreta take i-gre opravičiti. ■Skratka, šlo je za nastop, ki ga je treba čim prej pozabiti. INKA 3. MOŠKA DIVIZIJA Inter 1904 — Bor 3:0 (9,8,9) Krebelj, Bufon, Pertot, Obersnel, Veterani I Mantova, Pro Vercelli 33; Perg°' crcma 32; Albese 31; Biellese, Seregno, Pro Patria 30; Clodiasotto* marina 22; Venezia 15. PRIHODNJE KOLO (22. 5.) Alessandria - Udinese, Mantova * Bolzano, Padova - Cremonese, Perg®" crema - Clodiasotomarina, Piacenza - Treviso, Pro Patria - JutikF' citsale, Pro Vercelli - Lecce. Seregno - Biellese, Triestina - AlbesC’ Venezia - S. Angelo. JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA 1. ZVEZNA LIGA 4:0 2:1 2:1 3:1 0:2 0:1 1:1 1:0 n. o. IZIDI 27. KOLA Budučnost - Napredak Olimpija - Radnički Beograd - Željezničar Partizan - Čelik Zagreb - Dinamo Velež - Crvena zvezda Rijeka - Hajduk Borac - Sloboda Sarajevo - Vojvodina LESTVICA Crvena zvezda 43; Dinamo 33; rac, Budučnost, Sloboda, Partij, 30; Velež, Radnički, Olimpija * Hajduk, Rijeka, 27; Zagreb 26: vodina 23; Čelik, Beograd 22; V rajevo. Napredek 20: Željezničar 1 ‘ PRIHODNJE KOLO (18. 5.) "■Napredak - Rijeka, Hajduk - ■ rajevo. Vojvodina - Borac, Slobod* Velež, Crvena zvezda - Zagreb, namo - Partizan, Čelik - Beog^f \ Željezničar - Olimpija, Radnički Budučnost. tii«iaiii«iii«i«aiiaiiiaiaiiaiiii«iaiiis»iiiai««aaaiiai«iiiiiiafi«Biiiii«iiiaiai*ia«iatiiaiii«iiiiiiiii«iitiiiiiiii«aii««alf>f'v> NOGOMET JUTRI NA PROSEKU Mlada in članska reprezentanca ZSSDl * 0 Prijateljska tekma med selekcijama bo ob 20. url Kot priprava za gostovanje v Bosni, ki bo od 10. do 14. junija, še bosta jutri, 18. trn., ob 20. uri pomerili na Proseku članska in mladinska reprezentanca ZSŠDI. Mia dincem pa bo tekma predvsem služila kot priprava za sobotni nastop v Kopru, kjer organizira Obalna telesnokulturna skupnost srečanje Borova odbojkarja Požar in Zadnik z zamejskimi mladinci. Bruno Rupel je za to trening sklical naslednje nogometaše; ČLANI BREG: Lovriha, Crevatin. Bržan. JUVENTINA: Mikluš. ■as plesnel MLADOST: A. Ferletič in G- fet' M. ^ folja. PRIMOREC: B. čuk. P. Kralj. PRIMORJE: G. Husu in - „„ VESNA: Bogateč ir B. Tenjfjp ZARJA: B. Kralj. Kfižmand1-Metlika. RusU* MLADINCI D. KRAS: A. Škabar Skupek. ŠkatF1’ PRIMOREC: Krevatin. E. KraJj in A- Marko Kralj, kovič.i PRIMORJE: V. Štoka. M- 'V id VESNA: P. Košuta, M. Gus« Pipan. čon. ZARJA: Peroša, Franko, 1 Ivo Grgič in Počkar. . Kolikor bi kateri izmed s < Apiti* nogometašev ne mogel na. jštvl) naj to predliodno sporoči ZSŠDI, ker v nasprotnem P1' \j0’ ne bo prišel več v poštev 28 doče reprezentančne nastope. Štoka. M. V:'rS?« ^IMORSKI dnevnik nogomet ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. maja 1977 V C LIGI Triestina je prvič žmagala na tujem ^ je dosegel kar tri gole, enega pa Zanini NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE 0:4 ^diasott. — Triestina (0:1) 5atu°DlAS0'rT0MARINA: Pagani, (Jfir,'a,„ Visentin, Anzola (Cigna), bife-,’ Boscolo, Berlucchi, ---Forlani, TtUt£a' ^itta, Rossi, bn- .BSTlNA: Bartolini (Valsecchi), llont- , ’ tanini, Berti, Schiraldi, V;'Co'°. Andreis, Fontana, Dri, STor! (lenarduzzi), Franca, v 54 BLCA: Zanini v 23. min., Dri toinut' (enaistmetrovkaB O4- in 74- SODnk; ^ledai pjj5, b° Triestina zmagala je bilo ftVai. 0 Predvidevati, nihče pa ni . Koval, da bodo Tržačani nasuli j, nJlnorn kar štiri zadetke, kar Ho • mno veRko presenečenje. >o n ^ 7 r'esWna dosegla prvo zmaji a jujem igrišču. jLSnic> na.ljubo je Triestina zma- ej^Nne; Svelli (T-apani). ^EDALCEV: 2500. ,,a d< lahl ;. Mirtom Wa Predvsem zato, ker ji ni na- •KrotnV 0(jponilt nuile tribune do- pade doipgšiivjv. Edino in največjo JUnsjro občinske > telovadnice polne, do poslednjega kotička priložnost je imel Botti, ki pa je, '''''''■iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiMiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiin V 3. AMATERSKI LIGI nogomet Gaja je odločila slovenski derbi Proti Kraševcem v svojo korist Timorec ponovno zmagal - Obe slovenski ekipi z Goriškega neporaženi (£aja~' Kras 4:1 (1:0) »L.' Kante, Čermelj, Savarin r*kh t ' ^Tše, Viviani, Rismondo, J .-jf-lok Grgič, Kalc, Bolcich, išlU^fnančič, 12 Klavdij Grgič. H, j,' Berfolja, Aldo Škabar, Reji* Mil;ar'° Škabar, Trampuš, Pe-Hubo Milič, Miloš Milič-Kocjan, Kosovel. Si,7C,I: v ll. min^p W'>n, V 3. min. d.p. p.p. Iztok Peter Milič, S k,.'9' d.p. Kalc, v 29. min. d.p. % ]ztnanč:č in v 37. min. d.p. ŠOJt. Za Gai°' *iSnlLCEV: okoIi m ^ $e • 1 derbi med Gajo in Kra-končal po predvidevanjih '‘domačinov in to z dokaj vi-stgn .Etatom 4:1, potem ko je cHs j6 y drugi polovici drugega C?stavi ® /Enačeno 1:1 (kar je že Pravo presenečenje). Aiii 9 Kraševci na koncu visoko Hj toL ,oramo reči, da so zapu-J. saj a* Pa Padričah kar dober u> v S? za'grali izrazito požrtvo-j, “'k f>r!1irambi Pa tudi v napadu it rpr9t nevarn*’ tako da se k stria „ T^ja. pošteno potruditi, de. N»Hiost • odpor gostov. Torej, .?vov=i (e sPet prevladala nad ^no‘r!OStjo- V.satr,- d^em* so stopili na lgri-v g' bi 9 .da bi zmagali, kajti že t|*ii, aap odstavljal zanje neuspeh, w'te od .ranijo L mesto na lestvi. C' Poti^Sega začetka, so bili Kra-dble^ai v. obrambo, saj so ga-thih„, 11 njihova vrata že od že ,.e dalje. Zadetek je tako-v 'Sel V zraku, toda najprej C' Btežv- Kerfolja, nato pa še s* [• so preprečili zadetek >|P°stje inega pritiska domačiii so H Ho naobro in tudi srečno otre-v«e l®. Postajala igra gajev-Na ,(>t) živčna in brez jasnih H*ti (j() zadetek pa je bilo treba LHa, L(nekaj minut pred koncem obr Je t^tok Grgič lepo ugnal [>jn ambo in kar s črte kazen-i,. -a visoko streljal proti ugnal tudi vratarja Fer- 5^. Rsodf rug,eSa polčasa je bil za 'kl^dič ‘n: Vsilili so kot in Pe izkoristil nesporazum Vrat„en.ib» ter uspešno pre-* Jčipp nar.la Kanteja. Zadetek je J spptPopolnoma zmedel, prevze-Pobudo v svoje roke in potisnili domačine na njihovo polovico igirišča. toda samo izkušenost in Zuzicheva požrtvovalna igra ter Raičevo preigravanje so doprinesli «ze-leno-rumenim» zaželeno zmago, saj je Kalc v 22. minuti odprl serijo zadetkov, nato je potrojil mladi Križ-mančič in še početveril Zuzich. Do konca so se «zeleno-rumeni> zadovoljili s tem rezultatom in zaigrali bolj umirjeno, gostje pa so bili preveč potrti, da bi reagiral’. Najboljši v vrstah Gaje je bil Zuzich, pri Krasu pa Darki Škabar. «Čeprav Kras zaseda zadnje mesto na lestvici, smo se morali pošteno potruditi in tako je bila naša zmaga zaslužena* — nam je na koncu dejal trener Kozina. «Vsekakor previsok poraz, saj smo odigrali eno najboljših tekem prvenstva !» — je bii mnenja spremljevalec Krasa Josip Kocman. d.gr. Primorec — Duino 4:1 (0:1) PRIMOREC: Pavatič, A. Milkovič, Husu (v 2. min. d.p. M. Kralj), Čuk, Sosič, Denič, V. Milkovič, Možina, M. Kralj II, P. Kralj in M, Kralj I. DUINO: Boscarol, Gabrovec, Mervič, Tonut, Leban, Zoglia' Ceilie, Volari, Racozzi, Antoni, Valtre. STRELCI: v 6. min. p.p. Zoglia, v 10. min. d,p, Mauro Kralj, v 23. min, avtogol Antoni, v 27. min. P. Kralj, v 41. min. Mauro Kralj I. SODNIK: Pinto iz Trsta. GLEDALCEV: približno 70. Trebenski Primorec je po seriji negativnih rezultatov spet prišel do zmage. Ekipa je tokrat nastopila s skoraj popolno postavo in pa z izredno trdno voljo, da tokrat le pospravi obe točki in obdrži še upanje do konca prvenstva. Domačini so se od samega začetka pognali v napad in stisnili nasprotnika v njegov kazenski prostor. V prvih petih minutah so bili Tre-benci celo trikrat zelo blizu gola. Kot pa, se v nogometu ponavadi zgodi, so prav gostje povedli z neubranljivim strelom Zoglie. Za Trebencč je bilo to hladna pr ha, a nišo popustili. Spet so začeli napadati in so si ustvarili tudi neL šteto priložnosti za gol, a vrata go ■ stov so bila kot začarana. Gostje so bili nekajkrat tudi nevarni v protinapadih, a brez 'uspeha. Odmor je nedvomno koristil doma činom, saj so v drugem polčasu spet začeli izredno močno napadati, a izgledalo je, da se smola še drži Primorca, ker se je takoj v 2. min. poškodoval Husu. Zamenja! ga je uspešno Marko Kralj. V 10. min. pa je Primorec le remiziral. Mauro Kralj I je preigral branilca in podal v sredino Mauru Kralju II, ki je tokrat izkoristil priložnost. Poleg njiju so domačini stalno iskali pot do drugega gola in ta je po neštetih priložnostih padel v 23. minuli, ko je po prekršku nad Mau- obramba Mladosti, ki je igrala v prvi polovici polčasa pod lastnimi sposobnostmi. Kronika prvega polčasa je precej skopa. V 9. min se je Mulloni lepo urinil med naša obrambo in z neubranljivim stre lom premagal vratarja Uliana V 20 minuti se je praktično ponovilo isto, tokrat pa je napako- naše o-bramue iskoristil Banello. Gostje so skušali zmanjšati razliko, a jim ni uspelo nevtralizirati prednosti domačinov. V 25. min. je dosodil odlični sodnik Terpin enajstmetrovko v korist Mladosti zaradi prekr- rom Kraljem I branilec nehote po- ška nad ^Gabrijelom Ferfoljo. ritre-slal žogo v lastno mrežo. Od tedaj A “ ^ ‘"I dalje so gostje popustili in na igrišču je prišlo do pravega monologa trebenskih predstavnikov, ki so še dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo in še naprej zapravljali stood stotne priložnosti. Torej končno je Primorec zopet prišel do zmage in sedaj pri treben-skih navijačih vlada upanje, da bodo igralci takšno formo do kppca prvenstva le obdržali. Bruno Križmančič Medeuzza — Mladost 3:3 (2:1) MEDEUZZA: Diplotti, Dessegna, Moghiutti, Bergamasco, Bosco, Pe rini, Banello, Suerz, Mulloni, Zanut. tani, Pascoletti. MLADOST: Ulian, Faccior. Gellini (Cotič). Dužman, Gergolet, Barbana, Pivec, E. Ferfolja, G. Fergolja, Pahor in Ferletič. STRELCI: v 12. mi. Mulloni; v 20. min. Banello; v 25 (11-metrov-ka) v 57. in v 75. min. (11-metrov-ka) Ferletič; v 86. min. Bergamasco. SODNIK: Terpin iz Števerjana. V desetem povratnem kolu prvenstva 3. amaterske lige je članska enajsterica doberdobske Mladosti v Gosteh zasluženo remizirala s solidno furlansko ekipo Medeuzza. Že v začetku moramo , omeniti, da so bili domačini v prvem delu srečanja boljši. V nadaljevanju pa je prišla na dan dobra telesna pripravljenost , doberdobskih fantov, tako da so v drugem polčasu do mačine popolnoma nadigrali v vseh elementih igre. Tekmo so naši fantje začeli ne preveč breoričljivo. Domačini so to izkoristili in po 20 min. vodili z 2:0. Za to pa je predvsem kriva ljal je Aldo Ferletič in s točnim strelom premagal domačega vra tarja. Do konca polčasa nismo zabeležili nobene nevarnejše akcije, ne na eni in niti na drugi strani. Drugi del srečanja je potekal popolnoma v premoči Mladosti. Domačini so v drugem polčasu prišli do nasprotnega kazenskega prostora le štiri minute pred koncem in tedaj so tudi remizirali. V drugem polčasu moramo predvsem pohvaliti sredino igrišča Doberdobcev, ki so dali veliko uporabnih žog svojemu napadu, kateremu je še kar šlo od rok, a brez veliko sreče Glavni junak tega dela tekme je bil A. Ferletič, ki je dosegel vse tri gole za Mladost in ustvaril tudi veliko drugih nevarnih priložnosti. Slednji je tudi v 12. min. z neustavljivo osebno akcijo začasno izenačil. 15. njim pred koncem pa so imeli igralci Mladosti še eno enajstmetrovko, zairadi prekrška nad Ferletičem. Tudi to priložnost je napadalec Mladosti izkoristil. Dve minuti kasneje je slednji s prostim strelom zadel prečko. Kakor sem že prej omenil so doma čini remizirali par minut pred kon cem. Fabio Gergolet Sovodnje — Edera 1:0 BOKS CARACAS, 16. — Venezuelec Luis «Lumumba» Estaba je ohranil ha-slov svetovnega boksarskega prvaka lahke mušje teže. Panamca Rafaela Pedrozo je premagal po točkah v 15 krogih. Estaba je star 38 let, Pedroza pa 22. sam pred vratarjem, nerodno zgrešil. Zdaj čakata Vesno odločilni tekmi s Pro Farro in Primorjem, ki bosta odločali o njeni usodi. Čeprav ni vzdušje med kriškimi igralci ravno najboljše,, vlada med domačimi navijači zmeren optimizem, da se bodo njihovi varovanci s požrtvovalno ig£p vendarle rešili izpada. Torej, kot vidimo, za Vesno ni še vse izgubljeno, treba pa bo zaigrati kot še nikoli doslej v tem prvenstvu, predvsem kar zadeva borbenost in požrtvovalnost. S. T. Breg — Edlle Adriatica 0:0 BREG: Ghersenich, Rodella, Kre-vatin, Cadenaro, Bonnes, Sovič, Jež (Samec), Lovriha, Bdnazza, Klun in Sternad. EDILE ADRIATICA: Toppan, Pen-tasuglia, Leghissa, Paoli, Zacchigna, Lach, Rušsian, Protti, Verbacci, Flo-rio (Villini), Pasem. SODNIK: Zollia — je dobro sodil. Po enominutnem molku (zaradi »smrti očeta trenerja Brega — Mon-da) se je pričelo srečanje med Bregom in Edile Adriatico. Kljub temu da je hud naliv zelo razmočil igrišče je bilo to še kar v dobrem stanju. Gostje sami niso imeli kaj tvegati, saj so si že matematično za- Izidi 13. povratnega kola nogometnega prvenstva 2. amaterske lige niso se matematično odločili, katera ekipa bo napredovala v 1. amatersko ligo, oziroma katera bo tretja ekipa, ki bo (skupaj z že obsojeno Pro Farro in S. Ser-giom) nazadovala v 3. amatersko ligo. Primorju v nedeljo ni uspelo priti do zmage, s katero bi imeli Prosečani matematično zagotovljen prestop tRdeče-ru-meni^ so proti Zaulam zaigrali zanesljivo, vendar so naleteli na odlično razpoloženega vratarja Zauel, ki jim je prekrižal račune. Prosečani so z belim izidom vsekakor ohranili štiri točke prednosti pred drugouvrščeno ekipo Op. Supercaffe, ki je šele dve minuti pred koncem prišla do drugega zadetka, s katerim si je zagotovila zmago proti solidnemu S. Marcu. Primorje od Op. Supercaffe delijo štiri točke, kar pomeni, da Primorju zadostuj$ zg presto p v preostalih dveh tekmah (jz Edile Adriatico v gosteh in z Vesno doma) le ena točka ali pa da Op. Supercaffe izgubi točko prgti S. Sergiu v gosteh ali Zaulam doma. Zarja je dožipelu proti: Ro-sandri poraz in tako je ekipa iz dolinske občine sedaj edina, ki lahko ogroža Opencem drugo mesto. Zapleten pa ,je še vedno položaj na spodnjem delu lestvice. Kriška Vesna se s porazom. ki ga je doživela proti Costalungi. trenutno nahaja v zelo nevarnih vodah. . Križane je namreč v nedeljo z gladko zmago proti S. Sergiu dohitel S. Marco iz Devina, medtem ko so BYežani z belim izidom proti Edile Adriatici dohiteli Auvisino, ki je klonila Flami-niu, ki se je s to zmago; verjetno, otresel izpada. Izgleda da sta najresnejša kandidata za izpad S. Mano Devin in Vesna. Zato poglejmo kaj čaka ti enajsterici v poslednjih ISO minutah, igre. Vesna prihodnjo nedeljo sprejme v goste Pro Farro, nato pa igra na Proseku proti Primorju. S. Marco gre v goste k Au-risini, nato pa igra doma z Edile Adriatico. Koledar je vsekakor bolj naklonjen Križanom; upajmo, da bodo to prednost znali ugodno izkoristiti. IZIDI 28. KOLA Primorje - Zaule 0:0 Costalunga - Vesna 2:0 Op. Supercaffe - S. Marco 2:1 Zarja - Rosandra 0:1 Flaminio - Aurisina 2:1 S. Marco Devin - S. Sergio 3:0 Breg - Edile Adriatica 0:0 Pro Farra - Opicina 1:0 LESTVICA Primorje 39, Op. Supercaffe 35, Rosandra 34, Costalunga, S. Marco in Zarja 32, Edile Adriatica 30, Opicina 29, Flaminio 27, Aurisina, Zaule, Breg 26, S. Marco Devin in Vesna 24, Pro Farra in S. Sergio 16. PRIHODNJE KOLO (22.5.) Edile Adriatica - Primorie, Zaule - Costalunga, Breg - Flaminio, S, Marco - Rosandra, S. Sergio - Op. Supercaffe, Vesna - Pro Farra, Aurisina - S. Marco Devin, Opicina - Zarja. B. R, gotovili obstanek v ligi, za Brežane pa je bilo zelo važno osvojiti točko in to jim je ’ tudi uspelo. Igra se je odvijala predvsem na sredini i-grišča, kjer so se v prvem polčasu bolj izkazali gostje, z izkušenim Flo-riom na čelu. Napadalni vrsti sta se tudi potrudili, vendar sta bili obrambi vedno na pravem mestu, tako da sta bila vratarja le redkokdaj v težavah. V tem delu bi o-menili močan strel Strnada izven kazenskega prostora, vendar je vratar Toppan lepo ubranil. Po odmoru so zaigrali Brežani nekoliko bolj zagrizeno in so prevzeli pobudo na sredini igrišča, kjer so Cadenaro, Klun in Lovriha za- nesljivo ovirali nasprotnikove akcije in istočasno pošiljali uporabne žoge prvi vrsti. Proti koncu srečanja pa se je vsem igralcem poznalo, da so nekoliko utrujeni Jedo Zarja — Rosandra 0:1 ZARJA: Puzzer, Samese, Žagar (D. Grgič), Messi, Trampuž, Križmančič, Colja, Kralj, Metlika, Terčon, I. Grgič. ROSANDRA: Dapas, Gulič, Ze-riali, Legovich, Colovecchia, Gre-zar, Perlangeli, Zancope, Grahonia, Sodomaeco, Kirchmayr. STRELEC: v 35. min. p.p. Kirch-mayr. V spopadu, ki je veljal za drugo, oz. za tretje mesto lestvice je Zarja podlegla Rosandri. Bazovci so skozi vso tekmo bili aktivnejši od gostov. Čeprhv so zarjani igrali pod svojimi sposobnostmi, so popolnoma nadigrali nasprotnika, a jim ni uspelo realizirati. Rosandra se je spuščala v hitre in nevarne protinapade, ki so večkrat presenečali bazovsko obrambo. Zlasti nevaren je bil Kirchmayr, ki je tudi dal edini gol tekme. Že po začetnih udarcih so domačini ostro pritisnili, a Metlika in Terčon nista znala izkoristiti ugodnih priložnosti. V 35. min. je Perlangeli v protinapadu lepo predložil na sredino, kjer je Kirchmayr nemoteno odbil žogo z glavo in premagal Puzzerja. V drugem polčasu smo bili priča samogovoru Zarje, ki je skušala 9 presingom na vsak način remizirati. Igra se je odvijala na Rosan-drini polovici igrišča, kjer so zarjani ustvarjali lepe priložnosti za gol, a Trampuž, Metlika, Terčon in Samese jih niso znali izkoristiti. KAAL Jadran — Servolana: Peter Starc meče žogo na nasprotni koš iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiuiiiiiiumiiimiiKniiiiiiMniniiimiiiiuiiiiiitniiiiiit . PO EP V PRAGI TELOVADBA Romuni obtožujejo pristranske sodnike Glavna ost romunskih pritožb je naperjena proti Sovjetom Bologna - Sampdoria Fiorentina - Inter Foggia - Torino Genoa - Verona Lazio - Cescna Milan - Catanzaro Perugia - Napoli Cagliari - Pescara Catania - Ascoli Taranto - Ternana Varese - Monza P. Vercelli - Alessandria Parma - Siena KVOTE 13 — 839.000 lir 12 — 43.700 lir 1 1 2 1 1 1 1 1 X 1 1 1 X BUKAREŠTA, 16. - V Bukarešti so triumfalno sprejeli romunsko državno žensko telovadno reprezentanco, ko se je ta v soboto zvečer vr-n:la z evropskega prvenstva v Pragi, kjer je, kot smo že poročali, odstopila. Na letališču v Bukarešti je čakala romunske telovadke velika množica, ki je s transparenti in klici dala vso podporo ukrepu vodstva ekipe. O senzacionalnem odstopu romunske reprezentance poročajo danes vsi romunski časopisi, ki nedeljeno soglašajo s tem korakom ter z vidnimi naslovi svojih člankov najostre- 3. moška odbojkarska divizija: Kras med tekmo s S. Luigijem IIIHIHII111111111111111 llllllt llllllllllllllllllllllllll II tllllllllllKttlMJIllllllllllllllllllll III tltllllllMIlIIIH II 11111111(111 ODBOJKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI V •» • ' \ ; / V t » J ■ 01yrapia v lepem srečanju premagala Libertas Sacile V nedeljo bo v Trstu nastopila proti Rozzolu Olympia - Libertas Sacile 3:0 (8, 7, 14) OLYMPIA: Lavrenčič, Cotič Š. in M., Antonič, Tommasi, Malič. LIBERTAS: Tamburlini, Biasotti, Colombera, ' R.ivaletto, Gasparotto, Balliana, Maddalozzo, Bazzo, Zotti, Tonussr. Predzadnja domača tekma gori-ških odbojkarjev se je začela dokaj ležerno, brez posebnih pretresov. Do sredine prvega seta je bilo tudi stanje na igrišču izenačeno. Šele po nekaterih menjavah žoge so se »plavi* odlepili in razmeroma lahko osvojili set, V drugem nizu, ki je bil med drugim najboljši, je Libertas poskušal prodor in srečanje je takoj postalo napetejše. Videli smo nekaj dolgotrajnih, slikovitih akcij in obojestransko prizadevanje je razgibalo tudi razpoloženje publike. Tudi v tem setu je bila Olympia boljša in sicer po zaslugi bloka in kritja. Prepričani, da jim končna zmaga ne more več uiti, so se naši predstavniki v tretjem setu skrajno »polenili*, tako da je nasprotnik povedel celo do 10:0. Šele pri tem jih je 01ympia zavrla. Kmalu nato se je začel odločilni sunek Goričanov; Kljub temu, da se je ^Libertas dokopal že do prednosti 14:8, so »plavi* pridno krajšali razdaljo. Medtem pa so Furlani podlegali vedno hujši krizi, podobno stiski, ki jo čutiš, ko ti je zasledovalec za petami. In prav notranja napetost jc naposled pokopala nasprotno ekipo. Brez dvoma je bila sobotna tekma najboljša izmed vseh doslej o-digranih doma. Žal, se Ol.vmpia najraje potrudi prav na tujih igriščih in tudi v tem je videti vsaj delen vzyok skrčenega števila gledalcev. V nedeljo, 22. t.m. je predvideno srečanje z Rozzolom v Trstu. Finale 11. turnirja prijateljstva pa ■ je prenesen na zadnjo nedeljo v ma ju, kot je sporočilo ZSŠDI. T. P. je obsojajo sodnike z letošnjega evropskega prvenstva. Ob izstopu z letala so bile dokaj kritične v svojih izjavah tudi telovadke same. ComanecijeVa je dejala, da se je morala ne le boriti s težavami svojih vaj, ampak tudi proti sovražnemu vzdušju, ki je vladalo na tekmovanju. Ungureanujeva je bila še ostrejša: »Nikoli ne bi verjela, da lahko pot do športnega uspeha blokira tako pristransko sojenje.* Trenerka Simionescu je celo navedla imena sodnic, ki naj bi najbolj oškodovale njene varovanke. To naj bi bile Sovjetinja Lidia Ivanova, če-hoslovakinja Jaroslava Matlachova in vzhodna Nemka Silvia Hlavicek. Zanimivo je, da so vse tri »obtožene* sodnice iz vzhodnih držav, prav tako pa Romuni ne skrivajo svojega negodovanja nad dejstvom, da sta tako predsednik mednarodne gimnastične zveze Jun Titov, kot tudi predsednik prizivne komisije Sovjeta, torej pripadnika države, ki je bila Romuniji na tem prvenstvu najhujši konkurent. Trenerka Simionescu se je pritožila tudi nad ocenjevanjem. Sodvvkom naj bi v Pragi namreč svetovali, naj ne podeljujejo ocene «deset». S tem pa naj bi najbolj oškodovali prav Comanecijevo, ki je doslej prejela na raznih tekmovanjih to visoko o-ceno že trinajstkrat. Skratka vse kaže, da je prišlo v okviru mednarodne gimnastične organizacije do hudega »diplomatskega* incidenta (zlasti’ med Romuni na enkstra !, ter Sovjeti na drugi), kj bi lahko imel tudi določene posledice. To pa tem bolj, ker Romuni prav nič ne skrivajo, da je bil v Pragi ranjen njihov narodni ponos. ODBOJKA REPREZENTANCA ZSŠDI Sklicane igralke za tekmo z Rijeko Seznam mladink, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance ZS ŠDI, ki bo odigrala prijateljsko srečanje v sredo, 18. t.m. na Reki proti tamkajšnji odbojkarski šesterki Ri.ieki, je naslednji: ŠZ Bor Glavina Annamarija Jazbec Sonja ŠD Breg Kocjančič Danica Olenik Franka ŠD Konlovel Albi Dunja Černjava Majda Rupel Nadja ŠD Sloga Crissani Tiziana Debenjak Nadja Grgič Mira ŠD Sokol Kralj Cirila Legiša Lia Legiša Vida MINIBASKET Lioeiias A — Sokol 6i.l (32:24) SOKOL: Ušaj 20, Žbogar 6, E vetak 14, Gruden 10, Rebula, Klat šček, Bogateč, Pertot Nevenko Caharija. Proti močnejšemu nasprotniku je Sokol enakovredno boril in po legel je šele v poslednjih minut; srečanja. Predvsem so Nabrežin odpovedali v obrambi, kjer so ji nasprotniki zlahka uhajali proti k šu, medtem ko so zadovoljili v n padu. Kot (»navadi je bil najbo ši Ušaj, poleg njega pa še Devet; in Žbogar v prvem delu tekme. Marko Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. /9 38 08 /9 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnice Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačane celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Im S ra J Oglas) Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 17. maja 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 L]ublj»r* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob or lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravrt! 500, legalni 500, osmrtnica In sožalja 250 lir za mm viS^J v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku »It upravi.' Iz vseh druC' pokrajin Italija pri SPI. Član italijanske! zveze časopisnih! založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Ves«) Izdaj in tiska zrr Trst FRED RIMSKO SODNO PALAČO Mlada misovska pretepata streljala proti pripadnikom «lotta ccntinua Na srečo nista zadela nikogar - Fašista sta bila aretirana in sta že za zapahi RIM, 16. — Rimski karabinjerji so v sodelovanju s policijskimi a-genti aretirali mlada misovska aktivista, obtožena, da sta dopoldne pred sodno palačo streljala proti skupini pripadnikov levičarske skupine «iotta continua*. Gre za 17-let-noga Francesca Bianchija in 20-let-nega Ferdinanda Ferdinandija. Možje postave so jima zaplenili samokresa kalibra 7,65 in 6,35. Oba sta priznala, da sta streljala, trdila pa sta, da sta streljala v zrak. Po krajšem zasliševanju na karabinjerski postaji so ju odvedli v zapor in sicer Fernandija v Regina Coeli, Bianchija pa v Casal del Marmo, ker je mladoleten. Do streljanja, ki le za las ni zahtevalo človeških žrtev, je prišlo v Ul. Rossetti pred stranskim vhodom v rimsko sodno palačo. Tu sta davi čakali skupini desničarskih in levičarskih študentov, da bi prisostvovali procesu zaradi nedavnega pretepa na nogometnem igrišču zavoda «Don Orione*, šlo je za prijateljsko nogometno srečanje med e-) nastericama dveh rimskih šol, ki se je izrodilo v pretep med desničarji in levičarji. Karabinjerji in policija so posegli, ko je »spregovorilo* orožje in so aretirali štiri levičarske skrajneže ter sedem desničarskih. Vsi so obtoženi pretepa v obremenilnih okoliščinah. Davi so pred vhodom v 7. kazenski odsek, v katerem naj bi bila obravnava, pristaši obeh skupin a-retiranih zbrali že zgodaj zjutraj. Karabinjerji in policija pa so vzpostavili , med skupinama varnostni pas, da bj preprečili incidente. Nenadoma je v ulici odjeknilo več strelov in krogle so zažvižgale okrog pripadnika «lotta continua* Giusep- 1111*1111 IMIliltllllllllll Hilli IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllIfilllilšIIIIIHt Ul IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI ZARADI GROBEGA RAVNANJA POLICIJE Z DEMONSTRANTI Splošna stavka v deželi Baskov Dosedanji izgredi zahtevali smrt 5 oseb, nadaljnjih 50 pa je bilo ranjenih - Zaskrbljenost političnih krogov MADRID. 16. - V deželi Baskov (Euzkadi) je napetost dosegla skoraj že vrhunec. Po hudih spopadih med demonstranti in policijskimi a-genti, ki so od četrtka dalje zahtevali smrt 5 oseb (nadaljnjih 50 ljudi je bilo ranjenih in nekateri leže v bolnišnicah v brezupnem stanju). se je davi pričela v vseh štirih baskovskih pokrajinah (Alava, Vizcaya, Guipuzcoa in Navarra) splošna stavka, med katero je prišlo do novih izgredov. Do tega trenutka ni ziapo. da bi tekla kri, dejstvo pa je, da so na sporedu številni javni shodi, ki se utegnejo spremeniti v ponovne »praske* s policijo. Stavko je iz protesta proti trdemu ravnanju agentov v minulih dneh proglasila večina baskovskih sindikalnih central. Podprli so jo tudi delavci drugod v državi, tako je npr. dopoldne za dve ali tri ure prekrižalo roke kakih 50.000 delovnih meči v samem Madridu, približno ravno toliko pa tudi v Barceloni. Sindikalisti so iz bojazni pred morebitnimi incidenti pozvali delavstvo. naj se ne udeležuje javnih zborovanj, pač pa naj izpriča solidarnost z baskovskimi kolegi na ustreznih skupščinah po tovarnah (pretežno je pri stavkajočih šlo za u-službence kovinskomehanske stroke). Euzkadi zahteva, kakor je znano, neodvisnost oziroma avtonomijo nasproti osrednji madridski vladi, toda najnovejše demonstracije gre pripisati predvsem okoliščini, da so ječe polne baskovskih domoljubov. Njihovi vrstniki hočejo zanje amnestijo (kralj Juan Carlos je pred nedavnim odredil pomilostitev kakih 100 političnih zapornikov), ha katero pa doslej oblasti niso hotele privoliti. Zdajšnji neredj pomenijo za predsednika vlade Suarez.a težko- preizkušnjo. kolikor je le še mesec dni do prvih splošnih volitev, ki naj pomenijo uvod k resnično demokratični ureditev v Španiji. Politični opazovalci se vprašujejo, če ima Sua-rez sploh namen izvesti do kraja demokratizacijo, ko pa možje postave s pendreki in kroglami dušijo u-pravičene zahteve Baskov. Policisti se morajo umakniti s cest, saj so neposredno odgovorni za hude incidente* meni v tej zvezi nadškof v Pamploni, v današnjem uvodniku lista »Diario 16» pa je med drugim zapisano: «Kjer so oblasti dovolile javne shode, ni bilo izgredov: kjer so jih prepovedale, tam teče kri». Pri prebiranju španskega tiska dobimo vtis, da je dežela Baskov res postala prava smodnišnica. Tega mnenja so ljudje, ki se ideološko docela razhajajo, ki pa soglašajo glede vprašanja, kje gre iskati krivdo za nastali pojožaj. V glavnem središču pokrajine Alava, Vitoria, je tajnik komunistične pai’tije San-tiago Carrillo na javnem shodu naglasil med drugim, da utegne konflikt v deželi Baskov dobesedno paralizirati proces demokratizacije v državi. «Z Euzkadijem ne gre več ravnati kakor z zasedenim ozemljem* je pribil komunistični veljak, medtem ko je politični komentator Abel Hernandez v listu «Informa-ekmes*, ki seveda še zdaleč nj let vičarski, poudari) sledeče: «Nacio-nalistična 'problematika in nesrečna centralistična ter represijska politika zadnjih 40 let je veliko večino Baskov povsem razumljivo spretne nila v nekakšne revolucionarje*. Hernandez se še vprašuje, kako bo sploh mogoče prebiti obroč nasilja. Isto se vprašujejo vsi, ki jim je pri srcu usoda španske demokracije. (dg) vprašanja pri vsedržavnem vodstvu stranke Lotta continua, je glavnemu in državnemu pravdništvu v Trentu in v Bocnu prijavil Silviusa Ma-gnaga. Predsednika Sudliroler Volks-partei (SVP) obtožuje, da je v intervjuju za dnevn k «Adige» iz Trenta zakrivil grobe prekrške, ki jih lahko zasledujemo z italijanskim ka- pa Minzolinija, ne da bi ga na srečo zadele. Prisotni policisti in karabinjerji so nemudoma posegli in nekaj minut pozneje sta bila Banchi in Ferdinandi že vklenjena. Fanta pa se nista dala kar tako: šele ko je eden od karabinjerjev nekajkrat ustrelil v zrak v opomin sta odvrgla orožje in pomolila roke lisicam. Zaenkrat ni znano, zakaj sta fanta, ki sta, kot kaže, člana tragično znanega sedeža MSI v Ul. Ottaviano (njeni pripadniki so se večkrat «iz-kazali* z nasilnimi škvadrističnimi podvigi, v tej sekciji pa je bil u-bit tudi grški študent Mikis Manta-kas) streljala proti političnemu nasprotniku. Zaradi odsotnosti njunega odvetnika, ju namestnik državnega pravdnika Niccolo Amato ni mogel še zaslišati. Kot rečeno sta atentatorja že priznala, da sta streljala, trdila pa sta, da sta ustrelila, nekajkrat v zrak. Dosedanji izsledki (nekaj krogel je prebilo vetrobran nekega avtomobila) pa pobijajo njuno trditev, (vt) Nove zaplembe izdelkov z E 123 PESCARA, 16. — V Abrucih in Molisah se nadaljujejo posegi posebnega oddelka karabinjerjev za boj proti ponaredbam v prehrambnih izdelkih. V/Pescari so zajeli veliko kol cino kozmetičnih preparatov, ki vsebujejo barvilo E 123, največ takih, ki služijo za barvanje las in sicer v rdeče odtenke. V Emiliji pa so zaplenili‘več desetin kilogramov sladkarij, največ bombonov, ki jih izdeluje tovarna iz Abrucov. Na loteriji zadel skoraj 100 milijonov ALGHERO (Sassari), !6. zenskim zakonikom. Boato jih. je ok- j znani srečne/, je v soboto -7. maja. virpo označil za napade na državno celovitost, neodvisnost ali enotnost. Magnagove izjave je «Adige» obja,-vil 11. t.m., v nj.'h je kakršenkoli vladni sporazum s KPI imenoval za korak k diktaturi in precej napadalno opisal predvidene nemiroljub ne ukrepe južnih Tirolcev. toda vest so sporočili šele danes, na državni loteriji zadel malo manj kot sto milijonov lir. Tisti teden, vztrajno je namieč igral že več časa, je vsega skupaj stavil 80.000 lir. Vedno pri N coloju Catti pa ie minulo so SLOVO OD GIORGIANE iHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiMiiiiiiMmiiliimiiiiiiiliiiiiHiiiiiiniHmiiiiiiniiiiiiiii NAPADA STA BILA IZVRSTNA SKORAJ ISTOČASNO V MILANU UGRABLJEN PRILETEN INDUSTRIJEC V RIMU PA DRAGULJAR Žrtvi sta Giuseppe Seal ari in Roberto Giansanti MILAN, 16. - MeJ 20. in 20,30 sta bili ugrabljeni dve osebi. V krajti Trezzani sul Naviglio (milansko predmestje) je četverica z revolverji in puškami oboroženih ter zakrinkanih moških o c. ved la neznana kam 59-letnega industrijca Giu seppa Sčalarija (lastnika tovarne zdravil cScalari Istituto Farimceu tico»), a v rimski četrti Monlc-sacro je ravno toliko hudodelcev napadlo 28-let,ngga draguljarja Roberta Giansantija (njegov oče ima Več zlatarn). V obeh primerih je šlo za bliskovito akcijo in po dosedanjih vesteh ugrabitelji niso imeli nezaželenih gledalcev. Policisti in karabinjerji so tako v Milanu ka boto z manjšo ^tavo občasni igralec j kor v Rimu takoj uvedli cestne zmagal 27 milijonov lir. | bloke ter sprožili preiskavo. Sodna prijava za Magnaga (SVP) TRENTO, 16. - Dr. Marco Boato, načelnik komisije za pravosodna Me mednarodni konferenci solidarnosti z Namibijo in Zimbabvejem v Mapulu VValdheim obsodil rasistično politiko Smithovega in Vorsterjevega režima Sčalarija in Giansantija so banditi odpeljali po vsej verjetnosti z ukradenima avtomobiloma. V prvem primeru je šlo za vozilo svetle barve z evidenčno tablico Pavia v drugem pa za fiat 125. To so povedali pešci, ki sicer ugrabitvama niso prisostvovali, 'pač pa je njihovo pozornost pritegnila divja vožnja kriminalcev. Doslej ni bilo vesti e kaki zahtevi po odkupnini, (dg) Pretor odredil zaprtje lista « II Telegraf# » ■■ (T j Glavni tajnik poziva Rodezijo, naj odneha z vojaškimi napadi na sosedne dežele, od Južnoafriške unije pa zahteva, da čimprej okliče svobodne volitve v Namibiji MAPUTO, 16. — V mozambiškem glavnem mestu se je pričela danes petdnevna «mednarodna konferenca solidarnosti z Zimbabvejem in Namibijo*, ki se je udeležujejo predstavniki okoli 80 držav, predseduje pa ji zunanji minister Mozambika Joakim Kisano. Namen konference je izvajati še večji pritisk na rasistični vladavini Smitha in Vorsterja v smislu, da se slednjič sooč ta s stvarnostjo in prepustita vajeti o-blasti rodezijski oziroma namibijski temnopolti skupnosti. Konferenco, ki se odvija pod pokroviteljstvom glavne skupščine Organizacije združenih narodov, je odprl sam tajnik OZN Kurt VValdheim. Le ta je ostro napadel omenjena rasistična režima, tako je med drugim uradno obtožb Rodezijo sistematičnega kršenja ozemeljske suverenosti sosednih dežel ter pozval Vlado Južnoafriške unije, naj čimprej okliče svobodne volitve v bivši jugozahodni Afriki . Namibija je, kakor znano, pod formalnim skrbstvom OZN, dejansko pa jo nezakonito u-pravlja Vorsterjev kolonialistični režim. VValdheim je očital rodezijske isledt kolovodji Smthu, da je v poslednjih dveh letih, še zlas : pa v zadnjih mesecih znatno pomnožil vojaške napade na Bocvano, Mozambik in Zambijo in tako spravil v nevarnost mednarodno politično ravnotežje in mir. Z druge strani je glavni tajnik združenih narodov obsodil južnoafriško nezakonito prisvajanje namibijskega ozemlja in zalite val cd Vorsterja poleg oklicanja splošnih volitev (te naj bi potekale pod strogim nadzorstvom OZN) še izpustitey vseh političnih jetnikov, kot' udi takojšnjo odpravo izrazito rasističnih zakonskih predpisov in uredb, ki so v veljavi na prizadetem območju. V tej zvezi je VValdheim poudaril pomembno vlogo //organizacije ljudstev jugozahodne Afrike* (SVVAPO) v političnem procesu, ki naj omogoči neodvisnost Namibije (organzacijo zastopa na konferenci njen predsednik °-an Nu-joma). Mozambiški državni poglavar Sa-mora Machel je naglasil, da utegnejo biti anglo-ameriški načrt o prehodu oblasti v Rodeziji ter najnovejše pobude petih zahodnih držav članic varnostnega sveta OZN (ZDA, V. Britanija, ZR Nemčija, Francija, in Kanada) /-.pozitive., element* v prizadevanjih za ureditev najbolj žgo- čih problemov južnega dela afriške celine, tod; le pod pogojem, da gre za iskrene korake. Predsednik Mozambika je opozoril navzoče na mpž-nost, da utegne zahodni načrt o rešitvi rodezijskega vprašanja pomeniti tudi sredstvo za z/tizakonitev kolonializma*, kolikor bi oblast v Zim babveju lahko seveda p-evzeli temnopolti ljudje, ki pa bi bili hkrati lutke v rokah rasistov in zahodnega velekapitala. Trši je bil poseg glavnega tairnka Organizacije afriške enotnosti (OAE) Etekija Mbumoua, ki je odkrito obtožil ZDA in zahodnoevropske drža ve, da s svojo politiko omogočajo širjenje tuje nadoblasti v deželah afriškega juga. Nov dokaz zakulisnega rovarjenja proti Afričanom prihaja ravno danes iz Lusake. Zambijski predseduj.. Kaunda je sporočil, da je rodezijski predsednik Smith ponovno zagrozil tej deželi z vojaš škim napadom, če ne bo prenehala dajati zaslombe //patriotski fronti*, ki združuje večino zimbabvejskih borcev za svobodo. Kaimda je spričo tega odredil takojšnjo prekinitev letalskih poletov med Zambijo in Rodezijo. V trenutku, ko na konferenci v Maputu skušajo dati tvoren prispevek k zglajevanju trenj v južnih predelih celine, se napetost drugod v Afriki od dneva do dneva bolj stopnjuje. «Kongo.ška narodnoosvobodilna fronta* (poiifčno vodstvo sil, ki zahtevajo odcep Šabe, to je nekdanje Katange, od Zaira) napoveduje širokocotezn, vojaško ofenzivo proti d'ktatorju Mobutuju. Boji naj bi se nadaljevali vse do konca kin-šaske vladavine. Glasnik omenjene fronte je na današnji tiskovni konferenci v Bruslju odkril, da je za:r skim četam uspelo zavojevati med nedavnimi spopadi mesto Kasai izključno po zaslugi bombnikov mira-ge, ki so jih upravi ja'i francoski in egiptovski piloti. Kolikor zadeva 16-letno borbo Eri-trejcev za neodvisnost od Etiopije, velja omeniti izjave somalskega predsednika Siada Barra. Le-ta podpira njihov boj, pripominja pa, da se mogadiška vlada nikoli ne bo spustila v vojaške pustolovščine z etiopsko. Slednji očita, da še zdaleč ne ravna po socialističnih načeliii, ki jih tako rada proglaša, sicer ne bi v krvi zatrla delavskih in študentskih demonstracij in bi tudi ne za je na tiskovni konferenci tudi zanikal vest, ro kateri naj bi Sovjetska zveza imela vojaško oporišče (vojne ladje) v Berberi, pristanišču na Indijskem oceaiju, (dg) Smrtna nesreča 'dveh alpinistov LECCO, 16. — Skupino alpinistov, lu se je včeraj zjutraj skušata povzpeti na Canalone Bietti (2.100 metrov) v pogorju Grignone, je zasul plaz, ki je dve osebi ubil, drugi dve pa ranil. Zarpdi izredno slabih vremenskih' razmer so preživeli lahko obvestili reševalne skupine šele pod noč, Nesreča se Je pripetila med plezalno uro, CAI (italijanskega alpinističnega kluba), člani katere so bili vsi. Vodil jih je Adi-Jano Trincavelli, ena od žrtev neposredno za njim pa je bil navezan Amaldo R-uggero. ki je tudi premimi. Lažje poškodbe sta zadobi-la v hrbet Daniele Bianchi, v kolena pa Leardo Vercelloni. LIVORNO. 16. — Sodni uradnik je davi nalepil na vhodna vrata poslopja. kjer imata sedež uredništvo in tiskarna lista «11 Telegrafo* pretorjev odlok ro katerem morajo časnikarji in tiskarji zapustili poslopje. Pretor dr. Coštahzo je podpisal odlok že pred dvema mesecema na zahtevo petrolejskega industrijca Montija. ki je bil obenem tudi založnik časnika, vendar livornska levičarska občinska uprava jejjriskočila časnikarjem in tiskarjem na pomoč. Župan je začasno zaplenil poslopje za dva meseca in ga izročil v upravo delavcem, ki z znatnimi žrtvami samoupravljajo list že devet mesecev. od kar ga je hotel Monti zapreti. Poudariti gre tudi. da je «11 Telegrafo* v tem času podvojil naklado in prodajo. Včeraj so zastopniki zadruge «svo-bedno obveščanje* podpisali sporazum z založniško hišo. ki izdaja tednik «L'Espresso». Ta pogodba je osnova za nadaljnje izhajanje časnika, ki je pc prodaji in obsegu drugi toskanski list. Prav zaradi lega uredniški odbor lista in tovarniški svet ocenjujeta pretorjev odlok kot grobo provokacijo, časnikarji in tiskarji so se obenem obrnili na vlado in na ostala pristojna telesa, da ukrenejo vse kar je poti ebno in zajamčijo izhajanje lista. V Furlaniji že 396. sunek VIDEM, .16. -- Počasi, a vztrajno, se v Furlaniji nadaljuje geološki Ui mirjevalni proces po strahovitih potresnih sunkih lanskega maja in septembra. Tržaški geofizični observatorij je včeraj malo pred 17. uro za beležil že 396. sunek, jakost katerega odgovarja četrti stoppji Mercallijeve lestvice, njegov epicenter pa so določili v občin, Buia. •HillllllIlKiilllllHllllllljillllllHIMIIMlIlhlHlIHIIimiiltllfUmmUlIHIMIIIMUlllllllllitllllMIltlllllllliinillllM ZARADI LETALSKE KATASTROFE NAD VRBOVCEM ZAGREBŠKI KONTROLOR POLETOV OBSOJEN Nadzorniku Gradimiru Tasiču so sodniki prisodili sedem let strogega zapora, ostalih sedem uslužbencev območne kontrole poletov pa oprostili ZAGREB, 16. - V zagrebškem o-kvožnem sodišču so danes izrekli sodbo glavnim akterjem, odgovornim za letajsko katastrofo septembra lani nad Vrbovcem pri Zagrebu, ko je pri trčenju dveh letal izgubilo življenje 176 potnikov in članov 'posadke. Prvoobto-ženi nadzornik poletov Gradimir Tdsič je bil obsojen na sedem let strogega zapora, preostale obtožence — sedem islužbencev zagrebške območne kontrole poletov — pa je sodišče oprostilo. / Predsednik velikega senata okrožne-tirala eritrejskega prebivalstva. Siad' ga sodišča Branico Zmajevič je , ob objuvi sodbe med drugim dejal, da je obtoženi Gradimir Tasič iz malomarnosti z ogrožanjem zračnega prometa povzročil nevarnost za življenje ljudi in za nnovino večjega obsega, zaradi česar je bilo ob življenje 176 ljudi. S tem je Tasič storil kaznivo dejanje proti splošni varnosti ljudi in i-movini. Ob trčenju letal je -nastalo tudi za 17 milijonov dolarjev gmotne škode. Branilca Gradi mira Tasiča odvetnika Tomo Fila in Savo Dejanovič sta po objavi sodbe napovedala pritožbo za vrhovno sodišče Hrvatske. (vb) ■ RIM, 16. — Nad 5.000 študent-.,v in delavcev je danes popoldne pospremilo na zadnji poti Giorgiano Masi, 19-letno dekle, ki je bila ubita med četrtkovimi incidenti v Rimu. Pogreb je potekal v najlepšem redu in tudi ob koncu žalne svečanosti so se študenti mirno razšli, pa čeprav so nekateri skrajneži predlagali, da bi šli znova v sprevodu po rimskih ulicah. Prevladala je treznost najbrž v znak spoštovanja do Gio-rgianinih staršev, pa tudi, ker so se študentje začeli vsaj delno zavedati, da z nasedanjem Dre dingom samozvanih //avtonomistov* dejansko pomagajo :amo reakciji. Medtem pa namestnik državnega pravdnika dr. Giorgic Santacroce nadaljuje s preiskavo o umoru nesrečnega dekleta. Danes je sodnik dalj časa zasliševal Zena Gabbija. ki je s svojim vozilom peliai umirajočo Giorgiano .v bolnišnico. Dr. Santacroce je ocenil njegovo pričevanje kot izredno zanimivo 'm pa hotel povedati nič več. češ da sme kršit- preiskovalne tajnosti. Poleg Gtbbija je sodnik zasliša, še urednika zasejone radijske posta je //Radio Citta Futura* ki mu je povedal imena številnih ljudi, ki šo bili priča zločinu. Omenjene bo sodnik zaslišal jutri. Odv. Tarsi-tano. ki zastopa družino Masi, je izročil namestniku državnega r.rav-dnika dolgo spomenico, v kateri zahteva vrsto preiskav in ukrepov. Medtem je stekla s polno naro tudi preiskava o napadu na mestnega redarja Carla Renzaglio. A genti političnega oddelka rimske kvesture so davi odkrili garažo, ki jo je napadalec, 29-letni Raf-faele Piccinino, najel pred časom V garaži so agenti poleg ukradenega «mini minprja* zaplenili še znatno količino razstreliva, zajeten sveženj ponarejenih prometnih knjižic, stroi za ponarejanje tablic ter raznovrstno propagandno gradivo. Odkritje nai bi dokazovalo, da je Piccinmo povezan z zloglasnimi NAP. (vt) Na-- sliki: pogreb Giorgiane Masi (Telefoto Ansa) Državni monopol kriv za nenamerne poškodbe državljanov? ‘GENOVA, 16. — Rimsko sodišče bo odločalo, če sc bb moral državni monopol zagovarjati zaradi nena merniii zdravstvenih poškodb italijanskim državljanom, ker j'm ptoda-ja cigarete -oziroma tobak v vseh oblikah. Sodniji je državni monopol prijavil genovski advokat Nino Mu sio Šale, ki je zahteval takojšnjo zaplembo vseh tobačnih izdelkov / dr žavi, ker ogrožajo zdravje vseh. Na dalje je prijavil ministra za zdrav stvo, ker se ne bori proti tej «dr žavni drogi*. BEOGRAD. IG. — Zvezni tajnik za ljudsko obrambo general armade fjiko la Ljubičič je sprejel danes komandan ta vojne mornarice / ZDA admirala r ’ Jamesa Hollawaya, kr vodi delegacijo ameriške vojne mornarice ng uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji Tanjug poroča, da so pogovori minili v »prijateljskem in prisrčnem vzduš Ju*, Admiral Hollaway in njegovi sode lavci ,so danes obiskali tudi mornariški šolski center v Splitu. Mesce jugoslovanske kuliurc v Kirnu (Nadciljevame s l strani) zaradi visokih proizvodnih stroškov. Ui jo bremenijo, ne da bi od tega pisatelj imel kakršenkoli dobiček. Opozorili so tudi, da je samoupravljanje v gospodarskem življenju preizkušeno in ustaljeno, medtem ko v kulturi še ni do kraja izoblikovano. Pesnik Miroslav Košuta je prisotne seznanil s položajem slovenskih zamejskih ustvarjalcev, z njihovo zavestjo pripadnosti matičnemu kulturnemu prostoru, pa (udi s potrebo, da so jim v okviru dežele, v kateri živijo, priznane določene pravice, možnosti ustvarjanja in izdajanja svojih del. Filibert Benedetič pa je v polemiki s Tomizzo govoril o neustreznosti pojma -smittelevropstva*, kakor ga radi uporabljajo pri nas, in poudaril pomen pisateljevega dela v obmejnih krajih in njegovo nenadomestljivo vlogo, (mk) TOREK, 17. MAJA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 13.00 13.30 17.00 17.15 17.30 18.00 18.30 19.00 19.20 20.00 20.40 Argumenti: Vzgojna TV drugih: SZ Oddaja za potrošnike DNEVNIK in Danes v parlamentu Knjiga pripovedk: Zadnji dinozaver Zgodbe Emaneula in Fiammette Prehod na jugovzhodu: VAS NA VODI Argumenti: Vzgojna TV drugih: SZ Mojster akvarela DNEVNIK 1 — Kronike Aiutante tuttofare: Prigoda v Luna parku DNEVNIK KOMISAR MAIGRET Zadeva Picpus * V drugem nadaljevanju komisar Maigret skuša dognati č|rriv,. o preteklosti Mascouvina, čigar zdravstveno stanje je zC kritično. Pri tem mu je najprej v pomoč Berthe, ki ga I od malega. Moscouvina so namreč posvojili njeni starši še . njenim, rojstvom. Po njenem obisku se najavi Emma Lflgnajj pOZ6® 22.20 ki dela v mlekarni nasproti hiše, kjer so reveža skoraj SVET POLMESECA Podajanje znanja je v muslimanskih deželah tesno povezaL z izreki iz korana. Učence zbirajo v mošejah, kjer se,t8jj ustvarjajo skupine, nekakšne proste univerze — pravijo t mandrasa. V oddaji nam bodo pokazali maroško mandraso preteklosti in novejšo izvKaira. Ob zaključku Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska sb* Drugi kanal 12.30 13.00 13.30 15.00 17.00 18.00 18.25 18.45 19.10 19.45 20.40 21.30 Vidim, sli šari, govorim Dnevnik 2 — OB 13. URI Vzgoja in dežele Bollate: Base-ball Peta stena Prvi dei današnje oddaje raziskuje glasbene okuse rr'aCV ki so v veliki meri obrnili hrbet lahki glasbi «velikih V)CVL in sc skušajo drugače približati izvoru in pomenu glasbene* izražanja. « Otroci danes: Pravljica in resničnost Iz parlamenta in Dnevnik 2 — šport Pomemben gost — komični film La Fontainobe pravljice:, Zajec in želva Album Slike včerajšnje Italije e Fotografski album nam bo drevi prikazal prve polete. P1' morske velikanke in prva skorajda junaška potovanja >• ' ,e. kom. Tudi te posnetke, kot vse do sedaj, so prispevali * dajci sami. ' Vremenska napoved Dnevnik 2 — Odprti studio Dnevnik 2 — Direttissima Johnny Guitar — film Nocojšnji film, katerega je leta 1954 režiral Nicholas bo počastil spomin znane filmske igralke Joan Cra\vfoi'd-je umrla prejšnji teden. Filmska igralka je s tem lil®® doživela enega svojih največjih uspehov. 19.00, 16.05 17.05 17.25 17.55 18.10 18.40 19.30 20.00 20.55 21.45 22.00 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana \ 14.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbena vzgoja Šolska TV: FIZIKA - NIHANJA i , Film prikazuje nekaj značilnih pojavov nihanja iz vsakodn nega- življenja in skuša nazorno razložiti, kako je za širj^f zvoka olu;og, ?vočila bi^tvepo.,sredstvo, v našem primeru zr* Zajček v škripcih Pan Tau Obzornik MOJI GOSTI IN JAZ: Arsen Dedič TV trimski test DNEVNIK JOSIP BROZ TITO: Borba in razvoj KPJ med obema vojnama .tja Ingmar Bergman: PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJE^®, Bergmanova nadaljevanka v šestih epizodah pripoveduje poglavij nekega zakona. Marianne in Jonah živita deset srečno zakonsko življenje. Oba sta zaposlena, imata dva 0 ka: vsj skupaj so zadovoljni in si pravzaprav ne želijo nice55 več. Počasi pa se vendar situacija spreminja DNEVNIK Iz koncertnih dvoran 19.30 20.00 20.15 20.35 22.20 22.40 Koper — barvna ODPRTA MEJA Otroški kotiček DNEVNIK ARMADA BRANCALEONE - film vit Film je režiral Mario Monicelli. V glavnih vlogah igrata torio Gassman in Gigi Proietti. Aktualna tema GORENJCI — narodna glasba Zagreb 17.45 Skrivnosti globin 18.45 Narodna glasba 19.30 DNEVNIK 20.00 Josip Broz Tito 21.00 ODPADLO LISTJE - film 10.00 18.00 19.30 19.45 20.45 21.00 22.10 22.35 Švicarska barvna TV TV šola Za mladino: Ura G DNEVNIK BELI EKRAN DNEVNIK LONDONSKI LOPOVI - film Jazz club DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00, 10.00 ll .30. 13 00, 14.00. 15.30, 1-7.00, 18.00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro: 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 šolske oddaje: 9.40 Koncert; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah: 13 15 Glasbeni almanah- 14.05 Romun v nadaljevanjih; 14.30 Glasbeni vestmk; 15.35 Klasični album. 16.05 Od melodije do melodije1 16 30 Za najmlajše: 17.05 Simfonični koncert; 18.05 Problemi slovenskega jezika: 18.15 Zborovska glasba: 18 30 Glasbena panorama KOPER ročila: 6.00. 7.30 Jutranja in pogovori; 9.00. 10.35 Vi 11.00 Radijska igra; 11.30 no Dniirfr nni in - lO lil Pat* ne emigracije; 12.10 Par “gs na dan: 12.30 Toskana: B-*® ko smo živeli: 14.20 Drobeč,jj tire; 14.30 Grški pi; 15.05 ^ žna diskoteka; 15.45 PrifflO l' ^ 19.15 Radijska igra; 20.35 A do Ž; 2i.05 Lahka glasba: .p Simfonična glasba; 23 16 L noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11 00. %: 14.00. 15.00. 18.00. 19 00 14.00. 15.00, 18.00. 19 00 ro^. 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro -1%ji 6.30, 7 30. 8.30. 12.30 13.30. 14 30, 16.30 18 30, 20.30 Poročila, 6.05, 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.35 Zbori in naleti: 9.00 V svetu plošč: 10.45 Glasba in nasveti, 11.15 Poje Mina; 11.45 Elisabettine pravljice; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Mladi pred mikrofonom, 14.15 Plošče; 14.35 Valčki, polke in ma- zurke; 15.00 Kiho danes; 15 10 Slovenski pevci: 16 45 Nekai poskoč- nih: 17.00 Mladim Doslušalcefn; 17.30 Primorski dnevnik, 18 00 čarobna godala; 18.35 Pevci zabavne glasbe: 20.00 Operne skladbe; 21.15 Poje George Harrison, 21 35 Komorna glasba; 22 00 Diskoteka sound. RADIO 1 7.00. 8.00. 10.00. 12 00. 13.00, 14.00, 15.00 ‘ 18.00, 19.00 . 21.00 Po otroci!: 7.20 Beseda na dan: 7.30 Iz naših sporedov L ji) Glasbena matineja: 9.05 Ra