/ Primorskih T^*±temam Začenja se »beli cirkus« Aleksander Koren Zimske olimpijske igre v Naganu - s slovesnim odprtjem se bodo pričele danes ponoči ob treh po našem Času - bodo šele druge v zgodovini, ki jih ne bo priredila evropska ali severnoameriška država. Po Sapporu 1972 bodo 01 drugič v Aziji in prav tako dragic na Japonskem. Po tonenju mnogih so prav igre v Sapporu pomenile dokončen razcvet te velike manifestacije, ki po pomenu zaostaja menda le za sorodnimi letnimi igrami in svetovnem nogometnem prvenstvu. Vsemogočna tele-yizija in veliki ekonomski interesi silijo v gigantizem, ki mu ni videti konca. To menda najbolje potrjujeta dva osnovna podatka: na prvih igrah leta 1924 v Cha-monixu je nastopilo 258 športnikov iz 16 držav, le-. s Pa jih je rekordnih 2.315 m 72 držav; v Chamonim je mio na slovesni otvoritvi 287 gledalcev, letošnje igre Pa bodo lahko preko televizijskih sprejemnikov spremljali v 160 državah po vsem svetu, kar je 40 držav Vec kot na prejšnjih igrah v kiUehammerju. Kljub tem impozantnim številkam pa se zdi, da ohranjajo zimske olimpijske jgre nek svoj car, Id jih razlikuje od letnih iger in tudi °d drugih športnih manife-štacij, Čeprav nas dejstvo, da morajo tudi udeleženci zimskih iger od leta 1992 opraviti test za odkrivanje jemanja nedovoljenih poživil, ppozarja na to, da o kaki idili ne gre vec govoriti. Igre v Naganu bodo tudi v znamenju nekaterih novosti. Tako se bodo prvič Predstavili tudi trije novi športi: deskanje na snegu jsnowboard), kegljanje na ledu (curling) in ženski hokej. Zato bodo tudi razdelili rekordno število zla-dh olimpijskih odličij, to je Nanje prav gotovo raCu-dajo tudi športniki iz Italije m Slovenije. V tabora »az-zdrrov« si ne zatiskajo oči pred dejstvom, da bo izred-do težko ponoviti bero ko-ajn iz Lillehammerja, ko je talija osvojila kar sedem j/dtih, pet srebrnih in osem fidastih kolajn. Italijanski zd®ski šport novih obrazov damrec ne ponuja, nekateri ®Jdnaki« iz Lillehammerja Popuščajo, še vedno pa sta ajbolj uspešna Alberto umba in Deborah Compa-j*?di, ki sta se z medaljami dkuiCala že pred štirimi le-■ Slovenska javnost iz Na-Sana pričakuje prvo zlato dlajno, za kar so razen dikaj smučarjev v igri Predvsem skakalec Primož veterka, evropska pr-akinja biatlonka Andreja vaV-Šl-C *n uvropska pr-^upai|a V ^dš^ddjd Polona n ^dvelikih pričakovanj Pa Všekakor ne gre gojiti. TRAGEDIJA NA CERMISU / ANDREATTA ZVRAČA ODGOVORNOST NA AMERIŠKO LETALO Polemika z marinci Italijanski obrambni minister je izjavil, da se letalo ni držalo predvidene poti in se je spustilo nižje od dovoljenega, marinci pa trdijo prav nasprotno RIM, AVIANO -Obrambni minister Be-niamino Andreatta je jasno povedal, da je letalo, ki je zakrivilo tragedijo na Cermisu, krenilo s predvidene poti, poleg tega se je spustilo do 100 metrov nad zemljo, medtem ko ne bi smelo niže od 700 metrov. Že včeraj pa so se vnele polemike, ker na poveljstvu marincev trdijo, da se je letalo držalo vseh predvidenih navodil, a to bi pomenilo, da se spusti tudi pod žičnico, kar je nemogoče. Ameriške oblasti so medtem uradno že predstavile zahtevo, da same sodijo svojim štirim vojakom, Italija bi izjemoma lahko zahtevala pristojnost. Cesar rimska vlada ni še naredila. Na 2. strani ITALIJA - SLOVENIJA / PO DINIJEVEM OBISKU V LJUBLJANI Drnovškovo zadovoljstvo in Fassinova previdnost LJUBLJANA, RIM - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je v pogovora z novinarji ocenil, da je napoved Italije, da bo začela Črpati sredstva, ki jih Slovenija nakazuje na fiduciarni račun pri Dresdner banki, zelo pomembna odločitev italijanske strani. »V tem vidimo dokončno in neizpodbitno priznanje osimskih in rimskih sporazumov,« je dejal Drnovšek. O tehnični izvedbi črpanja teh sredstev se tokrat še niso podrobneje pogovarjali, saj je bila v ospredju politična odločitev. Drnovšek je tudi pohvalil predsednika italijanske vlade Romana Prodija, ki je po njegovih besedah bil izjemno konstruktiven. Predsednik ZLSD Borut Pahor pa je v izjavi za javnost ocenil, da je Dinijevo izvajanje dokaz, kako Slovenija s trmasto politiko uspe, Ce trmo zasnuje na neizpodbitnih argumentih. Pahor je tudi polemiziral z Drnovškom in dejal, da niso prizadeli slovenskih interesov tisti, ki so pred leti zavrnili možnost »povračil v naravi«. Iz Rima pa je podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino opozoril, da je rešitev vprašanja optanstskih nepremičnin blizu, vendar bo treba še nekaj srečanj preden bo zadeva dokončno rešena. Dodal je tudi, da bosta obe strani morali prispevati z dobro voljo in odprtostjo k iskanju rešitve, ki bo zadovoljiva za oboje. Na 3. strani Izredno zasedanje o usodi ACEG AS TRST - Mestni občinski svet je posvetil sinočnjo izredno sejo poslovanju družbe ACEGAS. V razpravi je sodeloval tudi slovenski svetovalec DSL Igor Dolenc, ki v stranki odgovarja za ekonomska vprašanja. Na S.strani Trojna razstava Hlavatyjevih del OPČINE - Na Opčinah so se sinoči spomnili Roberta Hlavatyja ob stoti obletnici njegovega rojstva. Njegova dela so od vCeraj na ogled v treh razstavnih prostorih, v župnijski dvorani Andreja Zinka, v domu Brdina in pa v dvorani Zadružne kraške banke. - Na 6. strani V CD razstava L. Spazzapana GORICA - Pokrajinska uprava je včeraj predstavila program dejavnosti na področju kultme. Med pomembnejše dogodke sodi razstava del pred štiridesetimi leti umrlega slikarja Luiša Spazzapana, ki jo bodo marca odprti v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na10. strani ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKA PROSVETA DAN SLOVENSKE KULTURE TRST, danes, 6. februarja 1998, ob 20.30 v Kulturnem domu GORICA, 8. februarja 1998, ob 17. uri v Kulturnem domu Nastopajo: Mešani pevski zbor Jacobus Gallus, Mešani pevski zbor Hrast, gledališka igralca Štefka Drolc in Janez Starina Govornika:_______________ . .C-iiŽifB Miroslav Košuta (Trst), Jurij Paljk (Gorica) ________________________________________■ IRAK / DIPLOMACIJA VSE BOLJ JALOVA Pentagon že pripravlja nov napad na Bagdad Clintona je doslej podprl le Tony Blair-ZDA ojačile vojaško prisotnost v Zalivu - Francija in Arabci proti napadu VVASHINGTON - Ameriško obrambno ministrstvo pripravlja napad na Irak. Včeraj je odposlalo v Perzijski zaliv še 2.200 marincev, nova letala in več vojaških ladij. Medtem pa so Združene države vedno bolj osamljene. Napad na Sadama Huseinapodpira le Velika Britanija. To je potrdil Tony Blair med srečanjem z Billom Clintonom. Francija se napada ne bo udeležila, svoje nasprotovanje novemu vojaškemu posegu v Iraku pa so izrazile tudi arabske države, medtem ko je Jelcin spet opozoril na nevarnost izbruha svetovne vojne. Na 9. strani Danes ponoči začetek Z0I Od jutri posebna priloga PD 7 r~ š " I i .j 71 " ■I i S 1 Danes ponoči se bodo v japon- nikov iz 72 držav, predstavljale pa boškem Naganu pričele 18. zimske olim- do tudi medijski dogodek prihodnjih pijske igre. Odveč je poudariti, da bo- dveh tednov. Primorski dnevnik bo z do tudi letošnje igre rekordne. Na njih jutrišnjim dnem igram vsak dan na- bo nastopilo več kot tri tisoč šport- menil štiri strani posebne priloge. »Skrb za Devin in za usodo SSG« TRST - Država je zelo zainteresirana, da bi devinski grad Cimprej prišel v javne roke. To stališče je podtajnik na ministrstu za kulturne dobrine VViller Bordon vCeraj ponovil vsem svojim sogovornikom, od predsednika Dežele Giancarla Cruderja do devinsko-nabrežinskega župana Marina Voccija, s katerim je imel krajši sestanek na županstvu. Brez Dežele pa država trenutno ne more storiti ničesar. V izjavi našemu dnevniku je poslanec Bordon potrdil zanimanje za usodo Slovenskega stalnega gledališču v vidiku vsedržavne reforme javnih opernih in gledaliških ustanov, ki jo snuje minister VValter Veltroni. Na 4.strani TRAGEDIJA NA ŽIČNICI / LETALO SE NI DRŽALO NAVODIL i- SKRAJŠAN DELOVNI ČAS n Andieotta: Letalo je krenilo s poti in zadelo kabel žičnice Povsem nasprotne so trditve marincev v oporišču v Avianu RIM, AVIANO -Obrambni minister Beni-amino Andreatta je potrdil to, kar se je govorilo od vsega začetkja, takoj po tragediji na žičnici, ki pelje na vrh Cermisa v Dolomitih: letalo je letelo prenizko. Andreatta je pred skupnim zasedanjem obrambnih komisij v poslanski zbornici in senatu dejal, da je letalo krenilo s predvidene poti in se poleg tega spustilo daleč pod dovoljeno višino. Povsem drugačna pa je verzija marincev, ki so izjavili, da se je pilot v celoti držal navodil. Poročilo obrambnega ministra pa ni zadovoljilo Zelenih in SKP. Andreatta je pojasnil, da se je letalo nekaj časa držalo vnaprej načrtovane poti, nakar je krenilo precej stran, tudi 10 kilometrov, še zlasti pa ni bilo predvideno, da preleti žičnico na Cermisu, ki je označena na vseh navigacijskih kartah. Poleg tega se je spustilo niže od dovoljenega, celo pod kabel žičnice, kar je edina razlaga za udarec na repu. Nerazumljivo pa je, zakaj je pilot (30-letni kapetan R.J.Ashby iz Kalifornije) to počel, pri čemer Andreatta očitno ni hotel izreči tega, kar se ponuja samo po sebi: šlo je za nevarno igro, neodgovorno početje. Obrambni minister je še omenil, da so nizki poleti v nekaterih primerih potrebni, vendar so zanje že leta 1993 odredili deset zaprtih koridorjev. Zavrnil pa je zahteve, da Italija na svojem ozemlju ne gosti več Minister Andreatta in podtajnik Brutti (telefoto Ap) oporišč zavezniških sil, ker bi to pomenilo presekan j e vezi z Natom, a prisotnost takih oporišč po njegovem mnenju ne predstavlja odrekanja lastni suverenosti. Diametralno nasprotno Rep letala EA-6B Provvler je presekal dva jeklena kabla 160 m Dinamika nesreče 160 m (500 Čevljev) Je najnlzja višina poletov, ki Jo dovoljuje Italijansko obrambmo ministrstvo. Gondola je strmoglavila 1 kilometer pred končno postajo r Pilot letala EA-6B Provvler Je letel nizko, ker mora v vojnem Času včasih leteti samo 35 metrov nad zemljo, da se Izogne sovražnim radarjem. je stališče, ki ga je včeraj zagovarjal komandant marincev za sredozemsko področje, brigadni general Guy Vanderlinden: »Nimam informacij ministra Andreatte. Pilot letala EA-6B je bil na progi, ki jo je poveljstvo v Avianu regularno odobrilo«. Ob takih trditvah, ki povsem spodbijajo njegove besede, se je Andreatta takoj oglasil, češ, bolje bi bilo, da so tisti, ki ne razpolagajo z informacijami, raje kar tiho. Trditev, da je letalo dobilo navodila za nizko letenje, je zavrnil tudi italijanski glasnik oporišča Usaf v Avianu, Paolo Tarchi, ki je pojasnil, da se ameriška letala pri nizkih poletih držijo navodil italijanskega vojaškega letalstva, ki pa kaj takega ni moglo odrediti. Stališča so si vsaksebi tudi glede protestov prizadetega prebivalstva: Američani zanikajo, da bi se v Cavaleseju pritoževali zaradi nizkih poletov ali poletov preblizu žičnic, kvečjemu so godrnjali zaradi hrupa. S svoje strani v Pentagonu ne zanikajo, da je tragična neprevidnost pilota povzročila žrtve na žičnici, piše včerajšnji New York Times. Ameriška vlada je tudi izrazila namero, da že pred ugotovitvijo odgovornosti svojcem žrtev poravna del škode, kot je dejal Andreatta, pa bo Italija'na podlagi te namere sama vnaprej an-ticipirala del sredstev. V Aviano je včeraj dopotovala tudi skupina marincev, ki bo koordinirala preiskavo, njhovo delo, kot so sami izjavili, bo potekalo v sodelovanju in koordinaciji z italijanskimi oblastmi. Preiskavo zaenkrat vodi italijansko sodstvo, vendar so ameriške sodne oblasti že predstavile zahtevo po opciji. Poročilo Beniamina Andreatte pa ni zadovoljilo Zelenih in SKP. Poslanec Marco Boato je menil, da ni zadostnih zagotovil, da se kaj takega ne bo ponovilo, predsednik SKP Armando Cossuta pa je zahteval, da se spet postavi pod vprašaj prisotnost tujih letalskih oporišč. Načelnik skupine SD v poslanski zbornici Mussi je povedal, da se je v zadnjih 54 mesecih zgodilo 26 nesreč pri poletih, ki so zahtevale 18 smrtnih žrtev in 8 ranjenih. Na konferenci predsednikov Dežel in avtonomnih pokrajin v Rimu pa so terjali, da preiskave ne odvzamejo italijanskim oblastem, a general Giuseppe Ardito, poveljnik kopenskih operativnih sil in zavezniških operativnih sil v Južni Evropi je izrazil upanje, da na resnico ne bo treba čakati 18 let kot za Ustico. Vlada zagotovila, da bo spoštovala dogovor s SKP V ponedeljek pogajanja s sindikati in delodajalci RIM - Vprašanje tedenskega delovnega časa, ki je že v jeseni privedlo vladno večino na rob krize, spet razdvaja italijansko politično sceno in odnosi se zaostrujejo. Delovniku je bilo posvečeno sredino srečanje med predsednikom vlade Romanom Prodijem in voditelji Oljke, na katerem so razpravljali predvsem o odnosu s Stranko komunistične prenove. Po novicah, ki prihajajo iz krogov Oljke, so se na sredinem sestanku dogovorih, da je treba spoštovati dogovor s SKP, na osnovi katerega je Bertinottijeva stranka oktobra potrdila zaupnico levosredinski vladi. Nad tem niso bili vsi udeleženci ravno navdušeni, ob koncu pa so vsi pristah na Prodijevo izvajanje. Sad sredinega usklajevanja stališč so pomirjujoči signali, ki jih je vlada včeraj naslovila komunistom. Podpredsednik vlade VValter Veltroni je v kratki izjavi za tisk dejal, da bo dogovor s SKP izpolnjen. Isto je nekaj ur potem poudaril tudi minister za industrijo Pieriu-igi Bersani, minister za delo Tiziano Treu pa je dejal, da nima še rešitve v žepu, upa pa, da bo zbližal stališča družbenih sil. V ponedeljek bo prav Treu začel soočanje s sindikati in delodajalci o 35-umem delovniku. Confindustria ni navdušena nad skrajšanim delovnikom in marsikdo je že zagrozil, da bo pre- mestil podjetje na tuje, če bo vlada vsilila krajši delovni čas. Tudi sindikati so precej hladni, saj zakonski predlog sega na področje, ki je bilo doslej predmet pogajanja z delodajalci, poleg tega pa imajo konfederacije na krajši delovni čas različne poglede. Vlada upošteva tudi možnost, da bi pri omizju s sindikati in delodajalci, ne uspela uskladiti stališč. V tem primem - tako je bilo mnenje sredinega sestanka -bi ministrski svet lahko pripravil lasten zakonski predlog. Podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli je že večkrat povedal, da bi si vlada lahko prevzela odgovornost, da pripravi svoj predlog, ki bi upošteval potrebe vseh strani, nato pa bi soglasje družbenih sil iskala med parlamentarno debato. Po mnenju mnogih bo taka rešitev še najverjetnejša, marsikomu pa bi lahko tudi prav prišla. Med temi naj bi bili konfederacija CGIL in Confindustria, ki bi se tako izognih izbiri. Minister Treu je včeraj skušal miriti sindikate in delodajalce. Vse je pozval k treznosti in umirjenosti. Predvsem je poudaril, da osnutek, ki ga je pripravil vladin izvedenec Onofri in ki predvideva med drugim, da bi v poskusni fazi do leta 2001 preverjali učinkovitost spodbud, nato pa spodbujali odpravo nadurnega dela, samo osnutek, ki ga bo treba še preučiti. NOVICE ITALIJA / POLEMIKE ZARADI PRISLUŠKOVANJA BOSSIJU Decentralizacija vzbuja proteste in zaskrbljenost RIM - Vlada bi morala na današnji seji preučiti sklop ukrepov, ki prenašajo del pristojnosti od države na dežele in krajevne ustanove. Gre za vrsto pristojnosti, ki zadevajo zaščito okolja, urbanistiko in teritorialno načrtovanje, kulturne dobrine, civilno zaščito, trgovino, industrijo in drage. S tem okrepom namerava vlada doseči čim večjo možno decentralizacijo v okviru veljavne ustave, toda osnutek - čeprav ni še postal zakonski predlog - je že vzbudil val protestov in zaskrbljenih odmevov. Uslužbenci odseka za promet so že zagrozili, da bodo upočasnih izdajanje vozniških dovoljenj. Ministrstvo za javno upravo je bilo zato zelo previdno in včeraj je poudarilo, da mora vlada najprej osvojiti predlog, temu pa bo sledilo daljše obdqbje soočanja s parlamentom, krajevnimi upravami in sindikati. Zato je zaskrbljenost preuranjena, saj bodo lahko vsi izrazih svoje mnenje. Zaplenili 400.000 ponarejenih oblačil VIDEM - Finančni stražniki so zaplenili 390.000 oblačil s ponarejeno znamko. Slo je za velipote-zno akcijo, ki so jo začeli že pred časom z nadzorstvom nad krošnjarji, ki so prodajali svoje blago predvsem v Lignanu, in jo nato raztegnili tudi na Veneto in Milan. Ob koncu so ovadili sodstvu 43 tujih kramarjev, 11 trgovcev iz FJK in 16 lastnikov podjetij na debelo. Poleg tujih kramarjev so po ugotovitvah finančnih stražnikov tudi nekateri trgovci prodajali oblačila s ponarejenimi znamkami. Gre za najbolj znane in prestične znamke, ki so vodilne v italijanski modni industriji. Preiskovalci menijo, da so odkrili polvojaško organizacijo Severne lige Maroni: tožilec Papalia se bo moral zagovarjati pred padanskim sodiščem RIM - Za Gianfranca Pinija je lider Severne lige Umberto Bossi (na sliki) kot »tisti impotentni mani ah, ki govori o brzostrelkah, da se pri telefonu samozadovolji.« Bossi je prek odgovornega za pravna vprašanja Severne lige takoj napovedal, da bo tožil Pinija zaradi obrekovanja. Izjava predsednika Nacionalnega zavezništva je res na meji pristaškosti, vendar je treba priznati, da je zelo posrečena. Okrog Bossijevih telefonskih razgovorov o brzostrelkah je treba zabeležiti naraščajoče polemike in zaskrbljenost v političnih in institucionalnih krogih, saj gre za prisluškovanja razgovorom parlamentarcev, ki jih poslanska zbornica ni predhodno odobrila. Javni tožilec je res posnel izjave Bossija in nekaterih drugih predstavnikov Lige, vendar so prisluškovali drugim osebam, ki so osumljene ustanavljanja polvojaške organizacije, in če so se te ra-zgovarjale s poslanci Severne lige, so pač posneli tudi njihove besede. Vsekakor zaenkrat vodijo postopek samo proti 41 osebam, ki niso parlamentarci. Pojasnila preiskovalcev niso nikakor zadovoljila vrste politikov, od Ignazia La Russo (NZ), ki bo kot predsednik odbora za imuniteto poročal o zadevi, do rimskega župana Francesca Rutellija (Zeleni), ki je sicer tožil Bossija zaradi psovk na račun Rimljanov, vendar obsoja prisluškovanje, ki daje Bossiju videz političnega preganjanca, ko pa se samo širokousti. Namestnik državnega pravdnika iz Verone Gi- useppe Papalija je medtem pojasnil obseg svoje preiskave. Glede izsledkov telefonskih prisluškovanj je tožilec vložil komisiji za imuniteto poslanske zbornice prošnjo, da lahko uvede preiskavo na račun Bossija, Maronija in štirih drugih poslancev Severne. lige. Gre za hude prekrške, menijo sodni preiskovalci iz Verone, ki nimajo ničesar skupnega s svobodnim izražanjem političnega prepričanja. Najhujša je obtožba rova-rjenvja proti enotnosti države, pa tudi ustanavljanja polvojaške strukture: organizacija zelenih srajc se je sprevrgla v Padsko nacionalno gardo, so ugotovili preiskovalci, ki kaže močne sličnosti z drugimi proti dr- žavnimi strukturami, kot je svojčas bila organizacija črnih celic Nacionalne fronte Franca Frede. Posl. Maroni je že napovedal, da se bo moral javni tožilec Guido Papalia zagovarjati pred »padskim sodiščem« zaradi svojih »kazenskih in civilnih odgovornosti.« V Tolmeču pa so prejšnjo noč neznanci sneli s pročelja stavbe, kjer je sedež tamkajšnje sekcije Severne lige, tablo z imenom in simbolen1 stranke. Predstavniki toi-meške Lige so tatvino prijavili karabinjerjem- Se bosta Bossi in Maroni strinjala, ali pa jih bosta proglasila za izdajalce, ker niso prijavili tatvin6 pristnim zelenosrajcm kom? LJUBLJANA / JANEZ DRNOVŠEK PO DINIJEVEM OBISKU V SLOVENIJI RIM / V IZJAVI ZA ANSO Problem vračanja premoženja v naravi »popolnoma zaprl« V reševanju problema je bil zelo konstruktiven Romano Prodi Fassino: Korak na poti rešitve problema dobrin Dogovor bo treba poiskati z dobro voljo obeh strani LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je v pogovoru z novinarji ocenil, da je napoved Italije, da bo zaCela Črpati sredstva, ki jih Slovenija nakazuje na fiduciarni račun pri Dresdner oenki, zelo pomembna odločitev italijanske strani. »V tem vidimo dokončno in neizpodbitno priznanje osimskih in rimskih sporazumov,« je dejal Drnovšek. O tehnični izvedbi črpanja teh sredstev se tokrat še niso podrobneje pogovarjah, saj je bila v ospredju politična odločitev. Premier je potrdil, da Slovenija nacionaliziranega premoženja Italijanom ne bo vračala v naravi. »To vprašanje je popolnoma zaprto. Tu ni nobenih dodatnih zahtev za vračanje nepremičnin v naturali-)ah,« je zatrdil Drnovšek. Takšno vračanje je Italija v določenem obdobju (v času vlade Berlusconi-Fini) sicer zahtevala in s tem tudi blokirala podpis sporazuma o pridruženem članstvu med Slovenijo in Evropsko unijo. Slovenija na vračanje v naravi ni pristala, saj bi to pomenilo revizijo osimskih in rimskih sPorazumov. V teh sporazumih pa jasno piše, da Prinašajo dokončno rešitev vseh vprašanj, tako obmej-ndi kot tudi vprašanj vračanja nepremičnin, ki so uda nacionalizirana po voj-Ui, je spomnil premier Drnovšek. Odločitev, da bo Italija °d Slovenije sprejela denarno odškodnino, »praktično pomeni, da med Slovenijo in Italijo ni več zgodo-vinskih dvostranskih odpr-dh vprašanj in da se bodo odnosi lahko naprej odvija-n Povsem nemoteno,« je ocenil predsednik slovenske vlade. »S sedanjo italijansko vlado nam je uspelo vprašanje odškodnine postopno razrešiti in ga depolitizirati, in menim, da Di-nijeva izjava pomeni tudi dokončno italijansko strinjanje s tem,« je menil Drnovšek. Slovenski premier pričakuje, da je vprašanje veljavnosti osimskih in rimskih sporazumov tako dokončno odpravljeno z dnevnega reda. »To pričakujem ob nekem normalnem razvoju dogodkov. Če bi v sosednji državi prišlo do skrajne situacije, do pojava skrajne politike na oblasti, bi seveda lahko prišlo do novih zapletov. Vendar se to lahko pojavi v katerikoli državi ob kateremkoli času,« je dejal Drnovšek. Obenem je izrazil upanje, da je s sedanjimi dogovori proces mirnega dogovarjanja postal dokončen, saj je postal del evropske zgradbe. Tudi s formalno-pravnega vidika je položaj Slovenije zdaj veliko trdnejši. Po njegovih besedah se odločitev Rima »ni zgodila danes«, ampak se je proces začel že junija leta 1996 na njegovem prvem srečanju z novim italijanskim premieram Romanom Prodijem in zunanjim ministrom Lam-bertom Dinijem. »Takrat smo postavili temelje novim odnosom. S Prodijem sva jasno rekla: ne bomo se ukvarjali s preteklostjo, ampak s prihodnostjo,« je pojasnil Drnovšek. V zvezi s španskim kompromisom pa je premier povedal, da italijanska stran na pogovorih ni postavila nobenega kritičnega vprašanja. Spomnil je, da mora v skladu z dogovorom tudi Italija, ne le Usklajeno besedilo o zaščiti naložb LJUBLJANA - Na ministrstvu za ekonomske odnose ju razvoj sta se sestah pogajalski skupini Slovenije ui Italije za pripravo sporazuma o pospeševanju in zaščiti naložb med državama. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj sporoča, da sta pogajalski . fkupini na včerajšnjem sestanku uskladili celotno besedilo sporazuma in ga tudi parafirali Sporazum o pospeševanju in zaščiti naložb med Slovenijo in kalijo, ki bo podpisan še letos, naj bi spodbudil naložbe ter olajšal pretok kapitala ter poglobil gospodarsko sodelovanje med sosednjima državama. "o podatkih ministrstva za ekonomske odnose in razvoj so konec leta 1996 italijanske neposredne naložbe v Sloveniji znašale 136, 5 milijona dolarjev, v prednostne papirje slovenskih podjetij pa 8, 6 milijona dolarjev. Neposredne naložbe Slovenije v Italiji SP konec leta 1996 bile vredne 12, 2 milijona dola-fiov, vlaganja v vrednostne papirje pa le 0, 2 milijo-ua dolarjev. (STA) Spinetti pri predsedniku državnega sveta LJUBLJANA - Predsednik državnega sveta Tone ruovat je včeraj sprejel italijanskega veleposlanika Massima Spinettija. Gost je pozitivno ocenil doseda-uje sodelovanje italijanskega senata in državnega aveta prejšnjega mandata ter izrazil upanje, da se bo o vrstno sodelovanje nadaljevalo in krenilo tudi v Pnhodnje. Predsednik državnega sveta je poudaril veliko pripravljenost za nadaljnje sodelovanje in ocenil, da °do lahko izkušnje italijanskega senata precej pri-Pevale k dograjevanju dvodomnosti v Sloveniji, ugovornika sta pozitivno ocenila tudi odnose med o erna državama, kar po njunih besedah dokazuje di pravkar končani obisk italijanskega zunanjega ^Unistra Lamberta Dinija v Sloveniji. (STA) Slovenija, odpreti svoj nepremičninski trg, česar še ni storila. »V torek smo vnovič ugotovili, da je španski kompromis temelj varnosti in sodelovanja v Evropi in da sta Slovenija in Italija z njim, sam verjamem, dokončno uredili vse svoje zgodovinske spore. To smo uredili tako, da smo ohranili vse naše nacionalne interese. Slovenija ni pristala na nobene dodatne zahteve Italije, zato smo tudi ohranili osimske in rimske sporazume kot temelj naših dvostranskih odnosov,« je zatrdil premier Drnovšek. Po njegovem mnenju je tokratni Dinijev obisk v Ljubljani »dal piko na i« zgodbi, ki je trajala že nekaj časa in v kateri je bil izjemno konstruktiven italijanski premier Prodi. (STA) ZLSD: Čas pokaže, kdo je imel prav LJUBLJANA - Napoved Italije, da bo s fiduciarnega računa v Lmcemburgu pričela črpati slovenski denar za odškodnino optantom, pomeni, da lahko Slovenija s trmasto politiko uspe, če trmo zasnuje na neizpodbitnih argumentih, je zapisal predsednik Združene liste socialnih demokratov Borat Pahor. Po njegovem mnenju je izkušnja pomembna iz dveh razlogov: zato, ker krepi pogajalsko samozavest na predvečer začetka pogajanj z Evropsko unijo in ker močno relativizira stvarno težo kritik premiera Drnovška, ki so jih bili pred leti deležni vsi tisti, ki so zagovarjali odločno stališče in dosegli sklep državnega zbora o nevračanju premičnin v naravi italijanski strani. Sintagma »niti opeke« je bila v tistih časih ostro napadena kot izraz nerazumevanja slovenskih nacionalnih interesov in evroskepticizma, meni Pahor. Po njegovem mnenju je zdaj, ko se zdi, da je Italija pristala na to, da tega vprašanja ne bo več pogrevala, umestno dodati, da bi se s potrebnim nacionalnim soglasjem doma in z enako dosledno pogajalsko trmo zunaj Slovenija izognila tudi diskriminatomem pogojem iz ti. španskega predloga. RIM - Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je v Ljubljani poudaril pripravljenost, da »preuči« slovensko zahtevo, naj bi Italija črpala sredstva s fiduciarnega sklada, ki ga je Ljubljana odprla pri luksemburški Dresden bank. In to je »korak naprej za rešitev vprašanja«, ki že leta razdvaja Italijo in Slovenijo. Tako je včeraj v pogovora z novinarjem časopisne agencije An-sa poudaril podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino, ki je dodal, da bosta morali »obe državi v duhu odprtosti in sodelovanja iskati rešitev, ki bt> zadovoljiva za obe strani«. Fassino je poudaril, da je bila pozitivna rešitev zapuščenih dobrin istrskih optantov vselej eden od ciljev italijanske politike. »Solanov kompromis, ki sta ga Ljubljana in Rim podpisala leta 1996 in ki istrskim beguncem priznava predkupno pravico, je bil pomemben korak na tej poti. Prav tako pomembni koraki pa so bili sprememba slovenske ustave in zakonodaje, da bi kompromis lahko bil udejanjen,« je povedal Fassino. Podtajnik v zunanjem ministrstvu je dodal, da je vse bolj bolj razširjeno sodelovanje med Italijo in Slovenijo na vseh področjih, prispevalo k vzdušju, ki omogoča preseganje dediščine preteklosti. Agencija dodaja, da je tudi Dini podčrtal pozitivnost pogovorov, obenem pa podčrtal, da je rešitev optan-skega vprašanja blizu, potrebna pa bodo dodatna srečanja. CELOVEC / OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Zavzet poziv k višji kultumi zavesti Pesnik Janko Messner apeliral na oba politična tabora in tudi na Slovenijo TRST / RAČUNSKO SODISCE Glavni pravdnik polemičen tudi do dvodomne komisije TRST - Suhoparno naštevanje podatkov, brez vsakršnega komentarja: na ta način je glavni pravdnik pri sekciji računskega sodišča za Furlanijo-Ju-lijsko krajino hotel izraziti svoj protest proti »brezbrižnosti tistih, ki jih ne zanima, kako se rabi javni denar« in proti načinu, s katerim je dvodomna komisija obravnavala vlogo sodstva, ki preiskuje računovodske zadeve. Za svoj protest pa si je glavni pravdnik Giovanni De Lu-ca izbral slovesnost ob otvoritvi sodnega leta. Potem ko je zaključil običajno tehnično poročilo, bi moral orisati glavne primere, s katerimi se je lani ubadalo sodišče: »Vendar tega ne bom naredil,« je tedaj dejal, »ker protestiram, ne proti inštitucijam in ne proti suverenemu ljudstvu, temveč proti tistim, ki dokazujejo, da jih ne zanima vedeti, kam gre denar davkoplačevalcev.« Se zlasti kritičen je bil do besedila dvodomne komisije, bodisi zato, ker ni z ustavo predviden javni tožilec, ki se ukvarja z računovodskimi problemi, bodisi zato, ker so dejansko ukinili kontrolo legitimnosti. »Nisem prebral ene same vrstice,« je zaključil De Luca, »in nisem slišal ene same razprave o tem vprašanju. Ge nikogar ne zanima, ne vidim nobenega razloga, da bi vas zadrževal ob stvareh, ki niso zanimive.« V pogovoru s časnikarji je omenil nekatere kričeče primere, kot na primer davek »tosap«: nekateri so ga plačali, drugi pa ne, a parlament je zatem vse saniral in rešil uprave, ki zakona niso izvajale. Omenil je barbarstvo, ki je načelo samo legalnost, pri čemer je navedel naslednji primer: če bi neko delo dali v zakup mafiji in bi predstavila vso potrebno dokumentacijo, bi postopek postal avtomatično legitimen. CELOVEC - Osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku na Koroškem so tokrat močno zasenčile stiske in polemike, v katere sta v zadnjem času zabredla vrhova obeh političnih taborov koroških Slovencev in ki imata -vsaj po besedah slavnostnega govornika pisatelja prof. Janka Messnerja - »nič prida opraviti s prazničnim razpoloženjem«. Slavnostni govornik Janko Messner (na fotografiji) je tudi svoj govor namenil nerazveseljivemu konfliktu znotraj manjšine in se v dramatičnem pozivu apeliral na vrhova obeh političnih taborov koroških Slovencev, Narodni svet in Zvezo slovenskih organizacij, pa tudi na Slovenijo, naj se pri reševanju oz. razčiščevanju nesoglasij potrudijo za vijšo kulturno raven in zavest. Janko Messner dobesedno: »Vrhova poudarjata, da jima gre za razvoj naše kulture, in vendar tvegata v javnosti nekulturen kulturni boj v veselje naših škodoželjnih nasprotnikov. Ljubljana pa, o matica, neslavno znana, zdaj demokracije vse prijana, ’na bande-rah jagnje božje, rožen-krance na vrateh...', Cankarja za ulile vleče, se pogreza v stari greh... Spore k nam zdaj eksportira, upe zadnje nam podira. Kranj’c, ti le dobička išeš, bratov svojih ni ti mar...1- bomo peli vsek-dar Prešernovo 'Elegijo svojim rojakom1, zloženo tu v Celovcu. Ko da vprašanje slovenske kulturne zavesti ni ena-| ko nujno na obeh stra- neh Karavank!«. Slovenski pisatelj je temu še dodal nasvet, da bi skupen dvodnevni seminar politične Ljubljane in dveh taborov na Koroškem lahko obojim s pridom posvetil v blodnjak pojmov in jih razčistil, »se pravi na obeh straneh Ljubelja revidiral dozdajšnjo, močno obnošeno nacionalno zavest ter jo preoblekel v višjo (slovensko) kulturno zavest, uporabno za jutrišnjo bruseljsko Slovenijo in Avstrijo«. Za generalnega konzula Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja so bile te kritične besede, ki jih je še pred proslavo oddajal slovenski spored Avstrijske radiotelevizije očitno preveč, tako da govoru ni več priso-stoval. Osrednja proslava, ki sta jo letos obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza priredili v do zadnjega kotička napolnjeni veliki dvorani dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu, je v ostalem potekala v znamenju mladih filmskih ustvarjalcev med koroškimi Slovenci. Skupina »-Film mladje« Koroške dijaške zveze je predstavila štiri nove filme, ki so jih mladi pripravili z mentorjem Mihom Dolinškom: »Hotel In-tercontinental« (Oliver Marčeta, Niko Sturm), »Ahasver«(Tim Wu-ster), »Kamnosek« (Oliver Marčeta) in »Večernica« (Andrina Mračni-kar). Predstavitev filmov je moderirala Kar-tja Weiss. Ivan Lukan SSk: Vladna večina naj prisluhne manjšini Deželno tajnštvo Slovenske skupnosti je z zadovoljstvom vzelo na znanje izjave italijanskega zunanjega minitra Lamberta Dinija v Ljubljani o tem, da Italija želi, da bi zaščitni zakon zadovoljil slovensko manjšino v Italiji. Z njim naj bi se rešila vsa vprašanja, ki so pri srcu slovenski manjšini, zakon pa naj bi ohranil osnovne značilnosti besedila, ki ga je sestavila sama manjšina. Gre za spodbudne in obvezujoče izjave, ki pa zaenkrat še ne odražajo dejanskega stanja, ugotavlja SSk. Izredno počasni potopek v parlamentu je še pri začetku. Kot je mogoče ugotoviti, pa nastajajoče besedilo v nekaterih bistvenih točkah odstopa od skupno oblikovanega besedila slovenske manjšine. O kaki pozitivnejši spodbudi same vlade pa še ni bilo slišati. SSk poudarja, da tako imenovani »Caverijev osnutek« ni izraz maksi-malističnih zahtev, ki naj bi omogočale iskanje »srednje poti« s protislovenskimi stališči. Gre za zelo realistično in uravnovešeno besedilo, ki se drži ustavnih in mednarodnopravnih načel. Na standarde, ki bi bili nižji od določil Osimskega sporazuma in Londonskega memoranduma, pa tudi matična Slovenija ne bi mogla pristati. SSk pričakuje, da bo znala sedanja vladna koalicija prisluhniti pravičnim zahtevam manjšine, saj je v tem tudi smisel množične podpore Slovencev silam, ki podpirajo sedanjo vladno formulo. Politična »sorodnost« pa nikakor ne more biti pretveza za pristajanje na kako popuščanje v bistvenih vprašanjih. ŽARIŠČE Priložnost, ki jo je treba izkoristiti, a ne po razprodajni ceni Damijan Terpin Deželni svetovalci so ta teden gladko zavrnili Se zadnjo možnost, da bi Slovenci še pred prihodnjimi deželnimi volitvami dobili poseben zakon, ki bi uresničil pravico do zajamčenega zastopstva. S široko večino glasov, kot je poročal Primorski dnevnik, so namreč zavrnili predlog, da bi se zadevni zakon, ki ga je tokrat vložilo gibanje Forza Italia, obravnaval po t.i. prednostnem postopku, kar bi omogočilo njegovo odobritev še pred junijskimi deželnimi volitvami. Redna procedura pa po vsej verjetnosti tega ne omogoča veC. Primorski dnevnik je na široko in brez komentarja, kakor da smo Slovenci do tega ravnodušni, objavil neresnične trditve svetovalca zelenih Ghersine, o tehničnih ovirah, ki naj bi preprečevale takojšnjo odobritev. V resnici tehničnih ovir preprosto ni, saj navedenega predloga deželni svet še ni odobraval, svoj čas je zavrnil le nekatere amandmaje, ki tehnično gledano ne predstavljajo enakega sklepa, zato tudi šestmesečni rok pred ponovno (?) obravnavo ni potreben. Z objavo Ghersinovih izjav si je verjetno uredništvo našega edinega dnevnika želelo oprati dušo pred bralci, saj je ves Cas pasivno spremljalo dogajanja ob decembrskem sprejemanju volilne zakonodaje, kot da bi nas vse skupaj pravzaprav ne zadevalo. Kakšno stališče so ob tem zadnjem in usodnem trenutku v deželnem svetu zavzeli svetovalci DSL (vključno s podpredsednikom Budinom) oz. SpetiCe-vi tovariši v SKP, pa PD ni povedal. Lahko si to predstavljamo, saj smo iz poročila razbrali le, da je deželni svet “s široko večino” dokončno pokopal vprašanje zajamčenega zastopstva. Najbrž so pohlevno molčali. Slovenci v DSL so bili predvsem škandalizirani ob dejstvu, da je zakonski predlog, čeprav za manjšino koristen, vložila prav Berlusconijeva stranka in jih seveda najbolj skrbi, koga naj bi zajamčeni slovenski svetovalec nadomestil. Zal pa strankarska izkaznica in disciplina prevladujeta očitno tudi takrat, ko gre za osnovne manjšinske pravice in interese, kar smo sicer že vedeli, vendar pa smo tokrat spet dobili nov (nepotreben) dokaz. Srž vsega pa je - da bo enkrat vendarle jasno zapisano tudi na straneh Primorskega dnevnika - da si Budin in tovariši seveda želijo ostati sami na deželni politični sceni in utišati glas SSk, pa čeprav za ceno nasprotovanja uzakonitvi ene od osnovnih manjšinskih pravic, t.j. pravice do zajamčenega zastopstva oz. pravice do efektivne participacije v političnem življenju v izvoljenih telesih, za kar smo imeli sedaj zlato priložnost. Ista pesem se ponavlja v komentarjih in stališčih na novice, ki prihajajo iz Rima v zvezi z zaščitnim zakonom. Zakonski predlog, ki so ga soglasno potrdile vse komponente, naenkrat ni več aktualen. V Ljubljani je (po poročilu PD) ministru Frlecu Budin razlagal, da območje, kjer naj bi na podlagi skupnega osnutka veljala zaščitna določila, naenkrat ni več nujno vnaprej določeno saj (groza!) ne bi smeli zapirati vrat možnosti, da se zaščitni zakon, čeprav minimalen, še izboljša. Torej, ne zahtevajmo takega zakona, kot smo si ga skupno zamislili, sicer ga ne bi mogli več izboljševati (se mar bojimo, da bi se potem ne imeli s čim ukvarjati?!). In še: zadovoljimo se z zaščito, ki jo ponuja evropska konvencija o zaščiti manjšin (ki, med drugim, priznava manj pravic kot Londonski memorandum!), ker to pušča odprte možnosti za izboljšave (sic!) in sprejmimo kar ponuja poročevalec v poslanski zbornici poslanec DSL Maselli. Kot da petdesetletna zamuda ni dovolj, sprejmimo nekakšno prehodno obdobje (ki naj traja drugih petdeset let?) in stvari bomo počasi izboljševali. Kot izhaja iz neuradnih, a verodostojnih virov, Masellijev, še nedokončani zakonski predlog izključuje iz zaščitnega območja mesti Trst in Gorico. Skratka, na tej točki naj bi se vrnili na Mac-canicov predlog, olepšan z namigom na evropsko konvencijo o manjšinah, po kateri bi mogoče kje na Krasu dobili nekaj zaščitne miloščine. Gre torej za tipične pozicije in stališča DSL, ki v svojstvu vladne stranke nima korajže, da bi uresničila to, kar je iz opozicije četrt stoletja vztrajno zahtevala, pa čeprav v parlamentu obstaja zadostna večina (ali so se naši t.i. tradicionalni prijatelji v italijanskih strankah naenkrat premislili?). D’Alemova stranka danes v zvezi z našimi pravicami išče kompromise z desnico samo zato, da bi se na lokalni ravni ne zamerila našim italijanskim sodržavljanom, v bojazni, da bi koga morda zabolele oči, če bi npr. sredi Trsta ali Gorice videl dvojezično tablo ali, da bi ga zabolela ušesa, če bi na občinskem uradu v Trstu slišal slovensko besedo. Tako pa so, v imenu manjšine, naši veljaki v ponedeljek v Ljubljani ministra Frleca ponovno zmedli, ko je želel slišati, kaj pravzaprav konkretno zahtevamo. Verjetno zato še sam ni razumel, kaj naj od Dinija konkretno in precizno zahteva. Istočasno pa se nekatere komponente hudujejo nad stališči SSk, ki je zaprosila in dosegla ločen sprejem pri ministru, češ da v tako važnem trenutku predpostavlja strankarske interese (sic!) vsemanjšinskim potrebam to pa zato, ker je želela slovenskemu zunanjemu ministru in državnim sekretarjem jasno povedati, da ne bo pristala na razprodajo naših pravic, pa čeprav bi bilo zaradi tega treba spraviti v zadrego Dinijevega podtajnika Fassina. Slednji je lahko tudi prijatelj Slovencev (in Slovenk), če pa želi naše zaupanje, mora seveda poskrbeti za premik oz. realno zagotoviti politično voljo, da Slovenci dobimo tak zakon, kot ga resnično pričakujemo. Skratka zakon, ki nas bo res zaščitil, ne da bi ga morali že takoj po odobritvi začeti komaj izboljševati, ker bi lepi okvir brez vsebine ne bil za nobeno rabo. Minister Dini pa bi se ob naslednjem obisku v Ljubljani lepo pohvalil, da je Italija vendar izpolnila svoj dolg do Slovencev, ki bi seveda ponovno ostali z dolgim nosom. Zal izgledi gredo prav v to smer. Ge DSL namerava zagovarjati takšno stališče, je to pač njena stvar. Tako so tudi Slovenci v njej seveda svobodni, da se s tem strinjajo, odgovor bodo seveda prejeli na volitvah. Jasno pa je, da na tej osnovi o kaki enotnosti tudi ne more biti več govora, saj se ostali, ki smo na goriškem Travniku svoje že povedali, ne nameravamo odpovedati legitimnim zahtevam slovenske manjšine po zaščiti, pa čeprav bo kdo pogrešal enotnost, namišljeno namreč, kot žal kaže. Nas torej s “cukrčkom” ne bodo pomirili, zgleda pa, kot je po televiziji v nedeljo izjavil minister Frlec, tudi Slovenije ne, ker ostaja Caverijev zakonski predlog, t.j. nekoč skupni predlog vseh komponent oz. tista raven zaščite, ki je v njem določena, še vedno osnova, tudi za slovensko vlado. Upam, da nas v Ljubljani ne bodo zabarantali za kako mi-zemo italijansko obljubo o podpori pri vključevanju v Evropo, saj bi to bil dvojni poraz, tako za manjšino, kot tudi za matico. Doslednost torej, v Sloveniji in pri nas, to mora biti vodilo, popuščanja in čakanja na boljše čase je bilo dovolj. Če je danes res zgodovinska priložnost, jo moramo izkoristiti, a ne po razprodajni ceni. Razstava del slikarja Karla Zelenka v sežanski Kosovelovi knjižnici V sežanski Kosovelovi knjižnici, ki slovi ne le po velikem fondu knjig, ampak odigrava pomembno vlogo v kulturnem in družabnem življenju na Slovenskem to in onstran meje, so pred kratkim odprli razstavo slik v olju akad. slikarja Karla Zelenka. Slikar se tokrat sežanskim obiskovalcem predstavlja tudi z razstavo knjig, ki jih je ilustriral. Kot je v uvodu večera poudarila ravnateljica sežanske knjižnice Lučka Čehovin, da družina Zelenko predstavlja posebno mesto v slovenski likovni umetnosti, saj se vseh pet članov ukvarja z umetnostjo. Karel Zelenko, rojen 15. septembra 1925 v Celju, je po končani srednji šoli nadaljeval študij na umetnoobrtni šoli v Ljubljani in Grazu na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju in v Ljubljani. Po opravljeni diplomi na oddelku za kiparstvo slovenske Akademije likovnih umetnosti pri prof. Bojani Kalin leta 1949 je končal še grafično speciah-zacijo pri prof. Božidarju Jakcu (1951), se je zaposlil v keramični industriji in poučeval na Soli za oblikovanje v Ljubljani. Od leta 1959 dalje deluje kot svobodni umetnik v Ljubljani in Grožnjanu. Kot slikar, grafik, keramik in ilustrator se uveljavlja .z mojstrskimi portreti, je pa tudi tenkočuten opazovalec življenja, kar se nazorno kaže v njegovih delih, ki bodo v knjižnici na ogled od konca februarja. Prijeten literarni večer, s katrim so počastili slovenski kulturni praznik, pa je izpolnila igralka Jerica Mrzel ob izidu nove kompaktne plošče z naslovom »Pot k mojim ljudem«. Na večera so številni sežanski obiskovalci knjižnice slišali poleg obsežnega opusa Kosovelovih pesmi še pesmi Franceta Prešerna. Olga Knez DEVIN-NABREŽINA / OBISK PODTAJNIKA BORDONA »Javna sredstva za devinski grad« Prisrčen sprejem na miljskem županstvu Posl. Bordon z Zupanoma lllyjem in Voccijem (f. KROMA) NABREŽINA - Država je zelo zainteresirana, da bi devinski grad prišel v javne roke. To stališče je podtajnik na ministrstu za kulturne dobrine Wil-ler Bordon včeraj ponovil vsem svojim sogovornikom, od predsednika Dežele Giancarla Cru-derja do devinsko-na-brežinskega župana Marina Voccija, s katerim je imel krajši sestanek na županstvu. Brez Dežele pa država ne more storiti ničesar. In prav tu je problem, ki postavlja v dvom javni odkup devinskega gradu, za katerega lastnik zahteva 17 milijard. Deželni svet je za to namenil 11 milijard lir (pet bi jih prispevala država, enega pa »Sklad za Trst«), denar pa bo šel iz deželnih blagajn le, ko bo Rim priznal Deželi pristojnosti na področju kulturnih dobrin in spomeniškega varstva. To se lahko zgodi v kratkem, a tudi šele čez nekaj let. Gre očitno za politično pogojevanje, ki ga nekateri v Trstu tolmačijo tudi kot izsiljevanje, saj ni slučaj, pravijo, da so tako zastavljeno proračunsko postavko predlagali in izbojevali furlanski poslanci... Podtajnik Bordon, ki bo danes nadaljeval svoj uradni obisk v FJK, se ni hotel spustiti v te kam-panilistične in jalove polemike. Potrdil je, da bo vlada spoštovala sprejete obveze tudi kar zadeva priznanja kompetenc FJK, Dežela pa se ne sme in ne more izmikati svojim odgovornostim. O nakupu devinskega gradu se bo vsekakor konkretno govorilo po junijskih deželnih volitvah, če ga seveda ne bodo prej kupili zasebniki (npri. tržaška hranilnica CRT ali pa zavarovalnica Generali). Vladni podtajnik je v rojstnim Miljah doživel zelo topel sprejem, kar je razumljivo, saj je bil dolgo let župan, tudi iz Rima pa dovzetno spremlja dogajanja v domači občini. Pred županstvom je Bordona pričakala množica ljudi, v pogovoru z županom Francom Di-pazzo in z občinskim svetom pa je tekla beseda predvsem o projektu »Marina Muia« in o usodi gledališča Verdi. Dvorana je trenutno last DSL, ki pa je zaradi visokih stroškov ne more vzdževati, od tod zami- sel, da bi jo odkupila Občina. Krajevni upravitelji so opozorili Bordona na možnost, da bi pri odkupu stavbe lahko na nek način finančno sodelovala tudi država. V spremstvu upraviteljev in zastopnikov lastništva si je zastopnik Prodijeve vlade nato ogledal gradbišče »Marina Muia«, turističnega in navtičnega naselja, med pobudniki katerega je bil pred leti prav takratni župan Bordon. Zastopnik Prodijeve vlade se je po obisku v Miljah in pred pogovori s deželnimi voditelji srečal tudi s tržaškim županom Riccardom II' lyjem (z njim je govoril predvsem o opernem gledališču Verdi) ter s predstavniki devinskega Zavoda združenega sveta. »Slovenski teater je v mojem srcu« TRST - »Čeprav se v okviru ministrstva ukvarjam predvsem s spomeniškim varstvom, pozorno spremljam tudi dejavnost in probleme Slovenskega stalnega gledališča, ki mi je od vedno zelo pri srcu. Minister Walter Veltroni pripravlja reformo opernih hiš in stalnih gledaliških ustanov; v tem okviru si bo Prodijeva vlada prizadevala, da bo slovensko gledališče seveda ohranilo manjšinsko posebnost in hkrati svoj javni značaj«. Tako je vladni podtajnik Willer Bordon (na sliki) med enim in drugim sestankom (samo včeraj jih je imel skoraj deset...) odgovoril na vprašanje Primorskega dnevnika. Podsekretar sicer spremlja tudi dogajanja okrog Glasbene matice, »a čisto osebno, medtem ko se z zadevo, kot znano, politično in strokovno ukvarja mini- ster za šolstvo Giovanni Berlinguer«. Ko pridem v Trst - nam je še dejal -se vedno pozanimam, kako je s slovensko manjšino in veseli me, da je bil v deželni delegaciji tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Njegov dvodnevni obisk v naši deželi je delovnega značaja, politično obarvani pa so bili včerajšnji pogovori o bo- dočnosti devinskega gradu. Rim, ki je potrdil investicijo v višini pet milijard lir, namerava priznati Deželi pristojnosti na področju spomeniškega varstva, noče pa se vmešavati v klavrne predvolilne igre in igrice, zaradi katerih se je usoda gradu po nepotrebnem prelevila v politično afero. O dnevni politiki Bordon ni želel govoriti, saj je prišel v Trst, tako je dejal, kot vladni in ne kot politični ali strankarski veljak. V rimskem poslanskem okrožju Ciampino je na zadnjih volitvah, kot kandidat Oljke, premagal tamkajšnega veljaka iz vrst NZ Maurizia Ga-sparrija. Takrat je Bordon pripadal danes že mrtvemu Demokratskemu zavezništvu, sedaj pa mu nekateri pripi' sujejo simpatije do Antonia Di Pietra. s.T. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / IZREDNA SEJA PO ODSTAVITVAH / NAPOVEDALI SKLEP DEŽELNE VLADE ACEGAS pred novimi nalogami V razpravi sodeloval tudi Igor Dolenc Na zahtevo opozicije Kartela svoboščin, Lige ^ gibanja »Nord libe-ro«, katerim se je nato Pridružil še zeleni Alberto Russignan, je tržaški občinski svet posvetil sinočnjo izredno sejo delniški družbi ACEGAS, ki je pred Kratkim doživela korenit preustroj. Novo vodstvo družbe, v kateri ima Občina Trst absolutno Večino, sta zastopala Predsednik Giovanni Oambardella ter pooblaščeni upravitelj Giovanni Cervesi. Gambardella je bil v svojem uvodnem po-rocilu precej splošen. Oejal je, da je komaj Prevzel to odgovorno hrnkcijo in nato naštel razvojne možnosti družbe, ki naj bi v kratkem nudila občanom tudi nove servise (govori se npr. o smetarski službi). Gambardella, nekdanji »mestni menedžer«, ki velja za enega najtesnejših sodelavcev župana Riccarda Illyja, se je izognil direktni polemiki z opozicijo, ki ga vse od imenovanja žolčno napadala. Opozicija predlaga ustanovitev posebne občinske komisije za odnose z ACEGAS, 11-ly in politična večina, ki ga podpira pa sta mnenja, da za to že obstaja pristojna svetovalska komisija. Nobenih novih nazornih teles torej. Med prvimi se je v razpravi oglasil svetovalec D SL Igor Dolenc (na sliki) , ki je od vsega začetka neposredno spremljal preustroj mestnega podjetja v delniško družbo. Tudi sinoči je zagovarjal ta preustroj, zavzel pa se je za ohranitev oziroma za okrepitev dosedanjih služb in servisov. ACEGAS, je podčrtal, mora tudi v lastninski preobrazbi ohraniti svojo družbeno poslanstvo. Zastopnik Hrasta je izrazil velike dvome, da bi lahko družba v bližnji bodočnosti prevzela upravljanje smetarske službe, veliko pozornost pa je posvetil zaposlenosti in priznani kakovosti delovne sile. Dolenc se je izognil direktni polemiki o imenovanju Gambardelle in novih upraviteljev, izrazil pa je nekatere pomisleke DSL nad načinom, kako je Občina ravnala z nekdanjimi upravitelji, ki niso bili deležni niti zaslužene zahvale. Nove upravitelje bo vsekakor treba ocenjevati na osnovi dejanj in konkretnih korakov. ^HOLOKAVST / ODŠKODNINA h Voditelji družbe Generali bodo morali v Kalifornijo Komisar, ki je odgovoren za zavarovalništvo v f^eriški zvezni državi Kalifornija, Chuck Quacken-oush, je voditeljem tržaške zavarovalne družbe Assi-curazioni Generali poslal pozive, naj se predstavijo Pred komisijo, ki preiskuje vlogo evropskih zavaro-valnic med zadnjo svetovno vojno. Kot znano, so tako zavarovalnica krilatega leva kot tudi druge evropske zavarovalne družbe zavrnile zahtevo, naj izplačajo zavarovalne premije polic, ki so jih med yojno sklenili Židje iz srednje in vzhodne Evrope, ki so potem umrli v holokavstu. »Voditelje družbe Generali smo poklicali pred preiskovalno komisijo, ker je nedopustno, da nočejo izplačati premij preživelim in družinam umrlih v holokavstu, in to 50 let po tem dogodku,« je izjavil Quackenbush, ki se je za ta korak odločil potem, ko so potomci neke žrtve holokavsta tržaško zavarovalnico Prijavili sodišCu v Los Angelesu. Zahtevajo 135 milijonov dolarjev odškodnine. Zavarovalnica je za zadovoljitev židovskih zahtev že ustanovila poseben sklad. Včeraj kritike, danes odločitev o zdravstvu Zaskrbljenost za perspektive reforme, bolnikov in osebja Ves sistem javnega zdravstva na Tržaškem je sredi pravega viharja: vse pomembne javne strukture so v krizi, od bolnišniškega in teritorialnega podjetja, ki ju je deželno upravno sodišče »obglavilo«, do otroške bolnišnice Burlo Garofolo, okrog katere se bije bitka za mesto generalnega upravitelja. Reforma, s katero so lani razdelili tržaško zdravstveno strukturo na dvoje -bolnišnice in zdravtsvo na teritoriju - je že kazala znake krize zaradi slabe koordinacije med ustanovama; zadnja razsodba upravnega sodišča, ki je odstavilo generalna direktorja, pa je popolnoma zaustavila proces prenovitve in ogroža celo samo redno delovanje obeh ustanov. Danes bo deželni odbor sklenil, kako reagirati na razsodbo upravnih sodnikov, ki so izničili lansko imenovanje obeh generalnih direktorjev tržaških zdravstvenih podjetij Tosolina za bolnišnice in Rinal-dija za teritorij na podlagi priziva izključenega kandidata Franca Zi-grina, ki ga niso prepustili k selekciji zaradi pomanjkljivih pogojev. Včeraj pa je o zdravstvu tekla beseda na dopoldanski skupščini uslužbencev teritorialnega podjeta, ki so se odločili za dan stavke, in na tiskovni konferenci Demokratične stranke levice, medtem ko je Stranka komunistične prenove posredovala svoje kritično stališče v tiskovnem sporočilu. Deželna svetovalca Antonaz in Monfalcon sta predlagala takojšnje imenovanje komisarske uprave za tržaški ustanovi, pa tudi za dve na Furlanskem, ki ju je DUS pravtako obglavil. Svetovalca SKP izhajata iz splošne kritike na raCun zdravstvene reforme, ki je uvedla elemente privatizacije in torej pristranskosti pri vodenju zdravstvenih ustanov. V prihodnje, predlagata Antonaz in Monfalcon, naj bi ob vodstvu zdravstvenih ustanov postavili svete županov, uporabnikov ih zdravstvenega osebja, ki naj bi bili sogovorniki pri strateških izbirah. Tudi na srečanju s tržaškim tajnikom DSL Spadarom in deželnim odbornikom Matassijem, ki je sicer pristojen za prevoze, a je med pobudniki deželne zdravstvene reforme, je prišla do izraza zaskrbljenost, predlagali pa so povsem drugačen izhod iz krize. Vsebino deželne reforme je treba braniti pred administrativnimi stališči upravnega sodišča, ki v bistvu izničuje politični pomen reforme, je dejal Matassi: imenovanje vodilnega osebja, od generalnih direktorjev do primarijev je osnovano na naCe-lu sprotnega preverjanja, ki omogoča tudi odstranjevanje takih, ki ne dosežejo zadovoljivih rezultatov, medtem ko je prejšnji sistem javnih uslužbencev zagotavljal nemoteno kariero tudi neprimernim elementom. DUS je drugačnega mnenja, je pristavil Matassi, zato bo na današnji odločilni seji deželnega odbora predlagal priziv na ministra za zdravstvo Bindijevo in na državni svet, obenem pa zaCasno vodenje ustanov s strani sedanjih upravnih oz. zdravstvenih direktorjev do ponovitve natečaja. Tajnik Spadaro je pohvalil odstavljeno vodstvo bolnišnic, ki je pričelo korenito in potrebno prenovitev organizacije in storitev, nenazadnje pa tudi zaCelo obnovitev stare zgradbe glavne bolnišnice. Zavzel se je za imenovanje takega menažerja na Čelu bolnišnice Burlo Garofolo, ki se ji bo lahko stoodstotno posvetil (in se s tem opredelil proti kandidaturi prof. Bormsa, ki je univerzitetni profesor in predsednik javnega prevoznega podjetja ACT). Na koncu je Spadaro kritično ocenil delovanje vodstva teritorialne ustanove. Osebje le-te se je vCeraj dopoldne zbralo na skupščini na pobudo sindikatov CGIL in CISL (na sliki, foto KROMA). Sindikalni predstavniki so naglasili predvsem potrebo po boljšem načrtovanju vloge in delovanja ustanove, po ureditvi statusa in števila osebja in po boljših finančnih pogojih; vsa ta vprašanja so še bolj dramatična po odstavitvi direktorja, so ugotovili, in napovedali, da bo prihodnjega 13. februarja vsedržavna stavka zdravstvenega osebja. Na koncu naj omenimo še pisanje dnevnika Alto Adige: Franco Zigrino, ki je sprožil krizo s svojim prizivom na DUS zaradi nekorektnosti pri postopku za prepuščanje k natečaju, iz katerega je bil izključen, je bil direktor za osebje pri zdravstveni ustanovi v Trentu, ko so leta 1994 vzeli v službo kot odgovorno pri direkciji za higienska vprašanja tamkajšnje zdravstvene ustanove prav njegovo zaročenko in kmalu zatem ženo Manuelo Strnili, ki je v lestvici gladko prehitela druge kandidate. Kasneje je pokrajinsko odborništvo za zdravstvo preklicalo imenovanje Zigrinove žene: med drugim so ugotovili, piše Alto Adige, da so ji neupravičeno pripisali 101 mesec staža na skupnih 105. Preiskavo je o zadevi je vodilo tamkajšnje upravno pa tudi računsko sodišče. lupi VČERAJ GORELO / ZARADI SUŠNEGA OBDOBJA IN VETRA Velika nevarnost požarov Požar je bil precej obse ^Sne večje škode ah te ‘ m oseoje gozdne sorelo je nekaj pred 11. ^uCnih krajih, pri Huc mhrotronu in pri astron ervatoriju pri Bazovic azovici so takoj pogasi jnieli več dela, trudili : e, ko so se vrnili v ka enu pa je ostala gozdu: Sak način sploh niso b Poslopja, plameni so bi oa smhrotrona. I . Oerajšnji požar pa je 0 jasno opozorilo, da j najbolj kritično obdobje m listje so vnetljivi P°le§ tega dežja ni bilo ž , varnost izredno poveC Plamene bliskoviti širi er se bo suho vreme nadaljevalo, so na drugi uradno opozorili na "Varnost, opozorila k teševa^ JC pSJozenost v oocm: an’ Ilirska Bistric na, Komen, DivaCa, Sežana, Postoj- okolja odsvetujejo tudi v drugih de-na, Pivka, Vipava, Ajdovščina, Nova lih države. Letos je bilo v Sloveniji Gorica, Kanal, Brda in Miren-Ko- že okoli 130 požarov v naravi, samo stanjevica. V teh občinah je do prek- februarja preko 40, pogorelo pa je lica v naravi prepovedano kurjenje, približno 500 hektarjev površin, sežiganje, uporaba odprtega ognja ter Včeraj je na primer gorelo na popuščanje ah odmetavanje gorečih in droCju pod Slavnikom, med vasema drugih predmetov, ki lahko povz- Podgorje in Črnotiče, ogenj pa se je ročijo požar. Izvajanje protipožarnih razširil na borov gozd, plameni so iz-ukrepov bodo nadzorovale pristojne bruhnili tudi med Črnim kalom in inšpekcijske službe. Petrinjami in prav tako zajeh bližnji Kurjenje oziroma uporabo odprte- borov gozd. Dim je burja nosila vse ga ognja v naravi zaradi povečane do Osapske doline, do večernih ur požarne ogroženosti naravnega pa plamenov niso še ukrotiti. Izredni zbor zdmženja Confcommercio o reformi trgovine N tržaški Pomorski postaji bo prihodnji ponedeljek, 9. februarja ob 11. uri izredno deželno zborovanje trgovskega združenja Confcommercio, na katerem pričakujejo veliko udeležbo ne samo tržaških, ampak tudi videmskih, goriških in por-denonskih trgovcev. Osrednja tema zborovanja bo reforma trgovine oziroma zakonski odlok, ki ga je nadavno sprejela vlada, nič manj pozornosti pa ne bo deležen tudi deželni zakon o veliki distribuciji in problemi trgovskega kredita. Najbolj množična stanovska organizacija trgovcev bo seveda skupščino izkoristila tudi kot priložnost za to, da doseže večjo pozornost javnega mnenja in oblasti za svoje probleme, zato je na zborovanje povabila tudi najvišje predstavnike deželnega uprave in skupščine s Cruderjem in Antonio-nejem na Čelu. NOVICE Predstavitev novega odbornika V občinski palači na Trgu Unita 5 bo danes obl5. uri tiskovna konferenca, na kateri bodo predstaviti novega odbornika za osebje na Občini Trst. Legalizacija lahkih drog Pokrajinski tajnik SKP Jacopo Venier in Silvia Robba, odgovorna za Mlade komuniste na pokrajinski ravni, prirejata danes ob 11.30 na sedežu v Ul. Tarabocchia 3 tiskovno konferenco, na kateri bosta orisala prizadevanja stranke glede zbiranja podpisov za zakon na ljudsko pobudo v zvezi z legalizacijo lahkih drog. V ospredju proračun Skupina Oljke v občinskem svetu prireja danes ob 12. uri v »kavami degli specchi« tiskovno konferenco, na kateri bodo predstaviti popravke, dopolnila in prednostne aspekte proračuna za letošnje leto. Govor bo o sindikalnih temah Danes ob 15.30 bo na sedežu pokrajinske CCdL-UIL v Ul. Ugo Polonio 5 srečanje, ki se ga bo udežetil tudi Rocco Carannante, organizacijski tajnik na novo ustanovljene državne UILPA. Obravnavali bodo vprašanje nove platforme za delovno pogodbo za državne uslužbence, problem RSU in sindikalne enotnosti, orisati bodo stališče UDL, o problemu 35 ur, govor pa bo tudi o reformi Bassanini. Kako odpreti tiskovni urad Fakulteta za komunikacije (skupina »50 Študent Off«) s tržaške univerze bo v torek, 10. tm. ob 17.30 priredila predstavitev knjige »Come creare un ufficio stampa« (kako odpreti tiskovni urad) profesionalnega Časnikarja Francesca Pire. Predstavitev bo v konferenčni dvorani knjigarne Borsatti (Ul. Ponchielti 3). Poročevalec bo Franco del Čampo, publicist in sodelavec Tele4, prisoten pa bo tudi avtor. Vstop je prost. k VČERAJ NA OPČINAH ŠOLSTVO / TR2ASKA OBČINA Odprtje trojne razstave del Roberta Hlavalyja Pobudo ZSKD ob sodelovanju openskih orgonizacij Občinska komisija o slovenski šoli Govor je bil o šolah na Katinari in v Križu Dan pred osrednjo proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki bo nocoj, ob 20.30 v Kulturnem domu se je Zveza slovenskih kulturnih društev želela s s posebnim dogodkom spomniti Roberta Hla-vatyja, čigar stoto obletnico rojstva smo pravkar beležili preteklega decembra. Poklon temu vidnemu tvorcu našega zamejskega prostora je seveda izzvenel v obliki razstave, ki v treh velikih sklopih prikazuje bogat umetnikov opus. Hlavatyje-va dela so od sinoči in vse do vključno 15. februarja na ogled v treh razstavnih prostorih na Opčinah, v župnijski dvorani Andreja Zinka, v domu Brdina in v dvorani Zadružne kra-ške banke. Razstavna pobuda nudi enkraten vpogled v Hlavatyjevo ustvarjalnost od 30. let do sli-karskevega zadnjega obdobja: razstavljena dela prihajajo iz družinske zbirke in iz drugih zasebnih zbirk. Gre za akvarele, perorisbe in karikature - upodo-bitvene oblike, v katerih je Hlavaty izražal svojo likovnost, pa tudi svojo človeško naravo: svetlo, odprto, srčno, nevsiljivo, vedro in iznajdljivo. Takega ga namreč opisujejo tisti, ki so ga osebno poznali in z njim delali, Hla-vaty je bil izredno priljubljen v našem prostoru, po poklicu zdravnik, po izraznosti slikar, v »vsakdanjem življenju« pa zagnan javni delavec, pobudnik mnogih važnih dogodkov našega kulturno prosvetnega prizorišča; ustanovni član openskega SKD Tabor, dolgoletni predsednik Slovenske prosvetne zveze, predhodnice današnje ZSKD, ustanovitelj in predsednik Slovenskega kluba, če omenimo le nekatere izmed njegovih »zadolžitev«. Razstava, ki ji je ZSKD dala pobudo, torej ni naključna: uokvirja se v prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, želi pa biti predvsem poklon Robertu Hlavatiyju. O človeku, ki je »rad živel in imel rad ljudi«, so na treh zaporednih odprtjih spregovorili Jože Koren, glavni urednik Primorskega dnevnika v času ko je Hlavaty še najpogosteje objavljal svoje karikature, Franko Vecchiet, likovni umetnik, in Edvin Švab, Hlavatyjev prijatelj in tesen sodelavec v letih umetnikovega predsedovanja naši krovni organizaciji slovenske ljubiteljske kulture. Skoro v en glas so govorniki naglasili Hla-vatyjevo odprto, ljubečo osebnost, njegovo globoko navezanost na Z odprtja razstave v Župnijski dvorani Andreja Zinka (foto KROMA) Tržaška občinska komisija za šolstvo, kulturo in izobraževanje je pretekli teden spet razpravljala o slovenskem šolstvu v občini, tokrat tudi ob prisotnosti slovenskih ravnateljev. Komisija je posvetila svojo pozornost tej temi že na seji 12. januarja, in sicer na osnovi dnevnega reda, ki sta ga predstavila občinska svetovalca Stranke komunistične prenove Igor Canciani in Jacopo Venier. Seje so se udeležili nadzornica Lučka Barej Križman, didaktični ravnateljici Marina Castella-ni in Stanka Čuk, ravnatelji nižjih srednjih Sol Zvonko Legiša, Marijan Kravos, Venceslav Devetak in Aleksander Kriščak ter ravnateljica Dijaškega doma Sonja Babič. Povod za razpravo o slovenskem šolstvu je dala peticija katinarskih staršev o ustanovitvi slovenskega šolskega centra na Katinari. Peticijo je podpisalo več kot 2.000 ljudi. Predlog zadeva razširitev obstoječih slovenskih šolskih struktur na tem območju. Konkretno: slovenski šoli naj bi dodelili tudi dostavno zgradbo na vrtu nižje srednje šole, v kateri je nekoč delovala italijanska osnovna šola. Občina ima druge načrte: tja naj bi namestila jasli. Odbornika Bassa Poro-pat (šolstvo) in Fortuna Drossi (javna dela) sta v tej zvezi omenila dve možnosti: na Katinari naj bi razširili obstoječe šol- kraje in ljudi, ki so tvorili umetnikov vsakdanji svet. V imenu prireditelja je nastopil Ace Mermolja, predsednik ZSKD, zahvalil se je Hlavatyjevi hčerki Marjanci, ki se je tudi udeležila sinočnjega dogodka, in vsem, ki so omogočili uresničitev te pobude. Sinočnjo trojno odprtje - po vrsti se je občinstvo »selilo« iz Zinkovega doma v Br-dino in nato še v dvorano Zadružne kraške banke - so s pesmijo in glasbo obogatili dekliška pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Franca Po-hajača, ZPZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgič in Godalni kvartet GM. Z umetniško besedo se je predstavil gledališki igralec in režiser mnogih naših dramskih po- bud Drago Gorup. Ob tej priložnosti je izšla tudi drobna, a čedna brošura, v kateri so svoj zapis o Hlavatyju prispevali Franko Vecchiet, Milko Rener, Edvin Švab in Jože Koren. Brošura je na razpolago obiskovalcem, ki si razstave lahko ogledajo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure do vključno prihodnjega 15. februarja. Poleg ZSKD gre za uresničitev razstave zahvala sodelujočim SKD Tabor, Društvu zamejskih likovnikov, krožku La Rupe-Ob Pečini in Župniji Sv. Jerneja, ne nazadnje tudi Zadružni kraški banki, ki je celotni pobudi dala svoje cenjeno pokroviteljstvo. Damiana Ota POKRAJINA TRST / RAZPIS NATEČAJA Nagrada Juliusa Kugyja Pokrajina Trst prireja tudi letos v okviru delovanja odborništva za okolje natečaj za nagrado Juliusa Kugyja. Nagradni sklad znaša v celoti 10 milijonov lir, nagrada sama pa je namenjena dijakom vseh šolskih zavodov v pokrajini in občanom z bivališčem na pokrajinskem ozemlju. Letos je bila izbrana naslednja tema: »Kamen: narava', okolje, krajina od obale do tržaškega Krasa,« ki nekako istoveti v tem elementu skupno identiteto in značilnosti vsega našega ozemlja. Prispevki za natečaj morajo dospeti na Urad za sprejemanje dopisov Pokrajine Trst, Trg Vittorio Veneto 4, Trst, po pošti ali neposredno, do vključno 13. marca 1998, in sicer v zaprti ovojnici, ki naj bo na zunanji strani opremljena samo z napisom »Premio Julius Kugy« in z domišljiskim logotipom, sestavljenim iz besed in/ali risb, brez kakršnegakoli podatka o avtorju razen navedbe kategorije, za katero sodeluje (kategorija A za razrede ali me-drazredne skupine šolskih zavodov s sedežem na ozemlju pokrajine, kategorija B za zasebnike, društva in združenja z bivališčem ali pravnim sedežem v tržaški pokrajini). Izdelku je treba priložiti v zaprti ovojnici, ki naj ima na zunanji strani avtorjev logotip, v notranjosti pa naj bo list s podatki o avtorju, naslovom, po možnosti telefonsko številko in davčnim kodeksom. Pravilnik natečaja je na razpolago pri vratarnicah Pokrajine Trst na Trgu Vittorio Veneto 4 in v Ul. S. Anastasio 3, ki sta odprti od 7.40 do 19. ure, od ponedeljka do petka. Za morebitne dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na Odsek za spodbujanje dmžbeno-kulturnih dejavnosti, Urad za promocijo okolja, Ul. S. Anastasio 3, III. nadstropje, telefon 3789497 ali 3798464. ske strukture, v katerih delujejo slovenske šole, ali pa nov sedež, ki bi bil vreden tega imena. A na Katinari takega sedeža ni... Govor je bil tudi o drugih šolskih strukturah. Tako je bilo omenjeno, da bo oddelek nižje srednje šole v Križu začasno ukinjen, Fortuna Drossi pa je napovedal, da bo občina popolnoma prenovila šolsko poslopje v središču vasi, v katerem deluje osnovna šola Alberta Sirka. V prenovljenem poslopju naj bi nato dobili svoje prostore otroški vrtec, osnovna šola in tudi nižja srednja šola, če bo takrat ta šolska struktura, glede na število nižješol-cev, še potrebna. Na razširjenem sestanku občinske komisije za šolstvo so spregovorili tudi o slovenskih občinskih jaslih. Zaradi prenavljanja poslopja v Ul. Veronese pri Sv. Jakobu so letos jasli začasno premestili k Vahnauri. Večina staršev pa je predlagala, naj bi jih preselili v Dijaški dom, ki bi bil po okolju in tudi po razpoložljivih strukturah primernejši za to dejavnost. Vodstvo Dijaškega doma naj bi izrazilo načelno pripravljenost za tako rešitev, čeprav bi se moral naš vzgojno-varstveni zavod odpovedati prostoru, v katerem potekajo njegove aktivnosti. Srečanje med tržaškimi občinskimi upravitelji, svetovalci in slovenskimi ravnatelji o vprašanjih slovenskega šolstva je potekalo vsekakor v pozitivnem vzdušju, kal ponovno kaže na nov odnos občinskih oblasti do Slovencev. GLEDALIŠKA PREDSTAVA V OKVIRU POBUDE »ŠOLA-OBČINA« »Palčica« bo obiskala šole Na pobudo odborništva za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas občine Devin-Nabrežina se bo danes zjutraj začel niz uprizoritev Andersenove pravljice “Palčica”. Gledališka igralka Miranda Caha-rija bo tako otrokom nabrežinskega otroškega vrtca in osnovne šole Virgila Sčeka prikazala zgodbo male Palčice na čisto nenavaden način, saj bodo malčki pri pravljici aktivno soudeleženi. Tridesetminutna predstava v režiji in dramatizaciji Marija Uršiča uporablja razred kot scenski prostor, kjer so otroci sami glavni scenski element, s tem da se poslužuje vseh tistih gledaliških prijemov in idej, ki segajo v izkušnjo teatra animacije. Predstava, ki bo prihodnji teden ponovljena v ostalih osnovnih šolah in vrtcih devinsko-nabrežinske občine - v kratkem pa tudi v ostalih sosednjih občinah - se vključuje v širši projekt ”Sola-Občina”: lanskega oktobra je v tem sklopu šole in vrtce obiskala znana slovenska gledališka lutkovna skupina Papilu. iz Ankarana, ki je otroke približala lutkovnemu svetu s predstavo v obliki lutkovne delavnice z naslovom “Papir, papirček in lepenka”, kjer so si otroci kar sami izdelovali scenske lutke, pri tem pa obenem tudi neverjetno zabavali. Medtem ko je predstava Palčica namenjena slovenskim otrokom, bo skupina gledaliških animatorjev iz Padove na italijanskih šolah uprizorila igro “Libro sregolato” (Knjiga brez pravil). Kot že vrsto let bodo spomladi na vrsti mladinske športne igre za osnovnošolske otroke, nekje maja meseca pa bo občinska uprava v sodelovanju s šolami priredila ex-tempore, katerega organi- zacijski nositelj je šola De Marche-setti. V organizaciji srednje Sole Iga Grudna pa bo prav tako spomladi potekal ekološki dan, ko se mladi občani seznanijo s problemi okolja in pomenom njegovega varstva. Tako mladinske igre, kot tudi ex-tempore in ekološki dan so pobude, ki se jih udeležijo skupaj otroci obeh narodnosti, kar seveda predstavlja jasen in konkreten moment približevanja in medsebojnega spoznavanja vseh otrok - slednjih pa je od vrtca do srednje šole v tej občini kar šeststo. SKD BARKOVLJE IN TPK SIRENA Zanimivo predavanje prof. Marinke Pertot »Biološki prag« je bil naslov večera, ki sta ga skupno pripravila v sredo zvečer Slovensko kulturno društvo Barko vij e in Tržaški pomorski klub Sirena na sedežu kluba. Gostja večera je bila prof. Marinka Pertot, ki je ob predvajanju dia-slik, povedala marsikaj zanimivega o Soči, ki predstavlja, je dajala, mejo med kraškim svetom in Furlansko nižno. S pomočjo slik in podatkov, ki jih je nanizala, so se udeleženci večera lahko sami prepričali, kako se spreminja rastlinstvo in koliko lepega je skritega tudi v Furlanski nižini, čeprav se zdi na prvi pogled pusta in dolgočasna. Veliko je povedala tudi o živalstvu. Tako so gostje večera izvedeli na primer, da imamo v Trstu drugačno vrsto vrabcev od tistih v Gorici; da imamo tu navadnega ježa, v Križu in njegovi okolici pa belotrebuša- stega ježa. Pod Križem je bivališče kače »črno-strel«, ali »črna krpa«, U je strupena in je v našm krajih ne najdemo več, najdemo jo šele v Dalma- Poslušalci so izvedeli tudi za nahajališča gada in modrasa in tudi zakaj nekatere rastline rastejo samo na enem območju in zakaj si tudi posameZ" ne živali izberejo samo določena bivališča. Predavanje je bilo tako zanimivo, da so se udeleženci strinjali z ugotovitvijo, da se človek vse življenje nekaj novega nauči. , Nikomur ni bilo za . da se je udeležil tako 1® pega in zanimivega veCe ra, kljub močni burji. je prav tisti večer pihala-Vsi so bili hvaležni pje davateljici za vse, kar ji je povedala in pokazala-J 1 Neva LukeS SEMINAR / NA ZSKD Usposabljanje za delo z otroki Srečanje z igralko Drago Potočnjak 2e od pretekle jeseni se na tržaškem sedežu ZSKD redno odvijajo pobude, posvečene izobraževanju in usposabljanju mentorjev za delo z otroki na gledališkem Področju: poleg rednih tedenskih srečanj, ki so na vrsti ob sredah od 18. do 20. ure in potekajo v obliki gledališke delavnice in posvetovalnice, se občasno vrstijo še posamezne tematske pobude. Niz je preteklega no- vembra uvedla Nerina Švab z delavnico o dramatizaciji zgodbic, poezij, pravljic in pesmic, v dvodnevnem decembrskem srecnju s psihomo-tricistko Loredano Kralj pa so udeleženci odkrivali teoretski in praktični del te posebne vede, ki celovito, posebno v telesnosti, obravnava pristop do otrok. Sedaj je na vrsti dvojno srečanje z igralko in pisateljico Drago Po- točnjak, ki ima tudi izkušnje z režijo in mentorstvom otroških in mladinskih skupin. Posebno uspešno je delala z bosanskimi begunci in ravnokar se ukvarja z Romi. Srečanji bosta v soboto, 14. ih v soboto, 28. februarja, v Gregorčičevi dvorani, in sicer od 16. do 19. ure. Tokratna predavateljica je za srečanje z nami izbrala mladinsko igro Pika Nogavička. Ob praktičnem primeru bo govorila o izbiri, pripravi in prilagoditvi tekstov različnim potrebam. Izbrala bo prizor iz Pike Nogavičke in s skupino naših otrok bo praktično prikazala svojo metodo dela, da doseže sproščenost in kreativnost otrok pri podajanju teksta in igranje na odru. Predavateljica obenem želi, da si udeleženci srečanja preberejo prej igro Pika Nogavička. Dodatna pojasnila dobite na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu (tel. 040/635626), kjer se lahko tudi vpišete na seminar in dvignete potrebno gradivo. Posvet o sporazumu Slovenija - Evropska unija V dvorani Ausonia na tržaški Pomorski postaji bo danes posvet, ki ga je študijski center Dialoghi Europei namenil razpravi italijanskega parlamenta o sporazumu med Evropsko unijo in Slovenijo za njeno pridruženo članstvo in o italijansko-hr-vaškem sporazumu o vzajemnih manjšinah. Osrednje poročilo bo nekaj po 17. uri, po uvodnih besedah prireditelja, Giorgia Rossettija, imel poslanec Antonio Di Bisceglie. Ob 17.45 se bo začela javna razprava, v kateri so svoje sodelovanje že zagotovili poslanec italijanske manjšine v hrvaškem parlamentu Furio Radin, deželni odbornik FJK za odnose z EU Isidoro Gottardo, podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin, predsednik iz-jršnega odbora Unije Italijanov-Maurizio Tremul in generalni sekretar tržaške Ljudske univerze Alessandro Rossit. Danes, PETEK, 6. februarja 1998 PAVEL Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.18 - Dolžina dneva 9.57 - Luna vzide °b 13.00 in zatone ob 3.08 Jutri, SOBOTA, 7. februarja 1998 RIHARD VREME VČERAJ OB i2. URI: temperatura zraka 6,3 stopinje, zračni hak 1015 mb narašča, ve-ter vzhodnik severovzhodnik 60 km na uro, ourja, vlaga 39-odstotna, nebo jasno, morje raz-ourkano, temperatura morja 7,8 stopinje. Rojstva in smrti Rodili so se: Linda i onelli, Tarin Ursich, Marta Gionechetti. UMRLI SO: 79-letn Uncenza Donda, 77-letn ^rnaldo Maculus, 64-let ni Giorgio Almerigotti 0-letna lolanda Spadarc 4-letni Mario Bussani O-lotna Maria Parovel 6-letna Giuseppina Vad nm, 88-letna Odilla Riosa 4-letni Giordano Palčič j/-letna Anita DalVOglic 0-lotni Mario Sommei o-letna Maria Nobile, 97 stna Massimina Dell edove, 73-letni Arduini sgrassi, 70-letna Ondin: retti, 93-letna Paola Bra asevec, 83-letna loland, udez, 81-letni Francesci znidarsic. U___LEKARNE Od ponedeljka s°bote, 7. februarja °nnalen urnik °° 8-30 do 13 00 6 °0 do 19.30 .nkarne odprte l3^° do 16.00 Ivo n,* VCERAJ-DANES Flavia 89 (tel. 232253). Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, UL Bel-poggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska Ulica 33 (tel. 638454). Za dostavljanje zdravil na dom tel; 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Harry a pezzi«, r.-i. Woody Allen, i. Demi Moore, Robin VVilliams; pred vsako projekcijo bodo predvajali kratkome-tražni film »Dead Train«. EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.30, 18.15, 19.00, 20.45, 22.30 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Sel-leck, Matt Dillon. EKCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »The Vackal«, i. Richard Gere, Bruce VVillis. NAZIONALE 1 - 15.20, 18.40, 22.00, »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.45, 20.10, 22.30 »Qual-cosa e cambiato«, i. Jack Nicholson. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.05, 18.55, 20.30, 22.15 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Selleck, Matt Dillon. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.10, 18.55, 20.30, 22.15 »Un lupo mannaro ameri-cano a Parigi«, r. John Landis. MIGNON - 16.00 -22.00 »Milly D’Abbrac-cio: la golosa«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »L’uo-mo della pioggia - The Rainmaker«, r. F. F. Cop-pola, i. Mickey Rourke, Denny De Vito. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »La vita e bella«, r-i. Roberto Benigni. ^1 PRIREDITVE GOS FRANA VENTURINIJA - BOLJUNEC, BORŠT, PESEK priredi jutri, 7. februarja ob 20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu proslavo ob Dnevu slovenske kultme v spomin na skladatelja Frana Venturinija. Nastopili bodo malčki vrtcev iz Boršta in Boljun-ca, učenci GOS Fran Venturini, folklorna skupina Stu ledi, harmonikaš Maurizio Marchesich, pevski zbor Lipa iz Bazovice in tamburaški ansambel KD France Prešeren. Uvodno misel bo podal Vojko Slavec. Sodelovala bodo kulturna društva Krasno polje, Slovenec in France Prešeren. OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE, priredita KD Primorsko in PD MaCkolje v nedeljo, 8. fe- bruarja ob 17. uri v Srenj-ski hiši v Mackoljah večer »Besedo imajo domači ustvarjalci«. DOM J. UKMAR, PD KOLONKOVEC in KD L GRBEC vabijo na Dan slovenske kulture, posvečen Avgustu Černigoju, v nedeljo, 8. februarja 1998 ob 16. mi v dvorani KD I. Grbec - Skedenjska ul. 124. Program: ZPZ L Grbec, Sergij Cesar - priložnostni govor, A. Žerjal - V delavnici mojstra (film),pričevanja ob 100-letnici ške-denjske železarne, MePZ Kolonkovec. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 9. februarja ob 20.30 na PREŠERNOVO PROSLAVO v Peterlinovi dvorani v Trstu, na kateri bodo razglasili izid 26. literarnega natečaja Mladike in podelili priznanja Mladi oder. Nastopili bodo gojenci Glasbene matice iz razreda prof. Jagode Kjuder. Govornik bo Milan Gregorič. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 12. februarja ’98 ob 16. mi v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo ob dnevu kulture. Program: priložnostni govor bo imel dr. Filibert Benedetič, recitiral bo Stojan Colja, glasbeno točko bosta posredovala kitarista Bojan Kuret in VValter Gregori, učenca razreda Marka Ferija na Glasbeni matici. Vljudno vabljeni! g_____________IZLETI SKD CEROVLJE- MAVHINJE organizira 1. 3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291476 od 20. do 21. me od ponedeljka do petka. Pohitite! 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. ^ OBVESTILA SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 - Trst vabi ob Prešernovem dnevu - jutri, 7. februarja ob 18.30 na PRAZNIK MLADIH UST- VARJALCEV. Na sporedu bo odprtje razstave likovnih in fotografskih izdelkov ter recital literarnih prispevkov, ki so jih mladi poslali na likovni, fotografski in literarni natečaj. Sledilo bo nagrajevanje zmagovalcev natečaja in podelitev nagrad občinstva. Sponsorja večera: draguljarna Malalan z Opčin in založba Mladika. DIJAKI SREDNJE SOLE NA PROSEKU bodo jutri, 7. februarja ob 11.30 z odrskim nastopom proslavili dan slovenske kulture. Vabljeni! PLESNA SOLA pri Sv. Ivanu v Trstu vabi vse zainteresirane na začetni sestanek za tečaje latin-sko-ameriških, karibskih, evropskih in modernih plesov, v sredo 11. februarja, ob 20.30. Informacije na tel. št. 0335/6040345, vsak dan, od 8. do 12. ure. SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 14. in 28. februarja t.l. bosta na vrsti srečanji z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanji predvi- devata praktično delo na besedilu mladinske igre Pika Nogavička. Dodatna pojasnila in delovno gradivo dobite v tržaškem uradu ZSKD, kjer se na seminar lahko tudi vpišete (ob delavnikih, od 10. do 16. ure, tel. 635626). KD KRAŠKI DOM organizira tečaj someljerst-va v sodelovanju z AIS (Associazione Italiana So-meliers). Za vpis in podrobnejše informacije kličite do 10. februarja od 11. do 13. in od 18. do 20. me na tel. št. 327124 (Vesna Guštin). SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE, Slovenski kulturni klub, Mladi v odkrivanju skupnih poti, skupina Shalom in Slovenska zamejska skavtska organizacija vabijo v okviru priprav na sveto leto 2000 na predavanje z naslovom MESTO SV. DUHA V NASI VERI. Predaval bo filozof in teolog p. Marko Rupnik. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v soboto, 14. t. m. ob 19. uri. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. me ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi vse, ki bi radi sodelovali na DEFI-LEJU pustnih mask, naj se prijavijo najkasneje do ponedeljka, 16. februarja 1998. Prijavnice so na razpolago v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Defile bo v petek, 20. februarja 1998 ob 20.30. Pohitite, čakajo vas bogate nagrade! ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na KRIŠKA SEKCIJA VZ- PI Evald Antončič -Stojan sporoCa, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Pa-dričah. SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske teCaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. me. Informacije na tel. št. 212859. NA OBČINI DEVIN-NABREŽINA deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. me na tel. št. 299616 do konca februarja. KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. L nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lira; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem - srečanju mladih v Rojanu. MALI OGLASI tel. 040-7796333 GeC TOURS priporoča: UGODNE POVRATNE LET. KARTE IZ LJUBLJANE - do 31.3. - doplač. let. takse NEWY0RK, TORONTO, MONTREAL 692.000lir LOS ANGELES, S. FRANCISCO 832,000 lir MEXIC0CITY 999.0001; KAPADOKIJA In EGEJSKI ZAKUDI 25. 4. - 3. 5., iz Ljubljane, hoteli 4*, vstop v muzeje, takse, odlično vodstvo, 1.399.000 lir. TO NI VSE! - tel. 0038666-549588 ZOBOZDRAVNISKA AMBULANTA sprejme v službo asistentko, tudi brez izkušenj. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst pod šifro »ASISTENTKA«. IŠČEM profesorico ali univerzitetno študentko slovenščine za nekaj lekcij iz literature. Tel. 0347/5740008 v jutranjih ali večernih urah. PRI GABROVCU prodam zemljišče 1500 kv. metrov. Tel.: 225826, ob uri obedov. NA RAFUTU v ulici Finka Tomažiča je na prodaj dvonadstropna hiša, 125 kv. m, s 656 kv. m zemljišča. Informacije v večernih urah na tel. (0481)390238. SUHA DRVA vam pripeljemo na dom na Goriškem. Kmetija Aleš Komjanc, Steverjan. Tel. (0481)390238 v večernih urah. ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici, 95 kv. m z garažo, samostojno ogrevanje, neopremljeno, vseljivo takoj, 700 tisoč lir brez drugih stanovanjskih stroškov. Tel. 0368/3601084. PRODAM nov plinski gorilnik Herman, 25.000 kalorij,.brez grelca za toplo vodo. Tel. 040/225396 ali 225826. DOBRO vpeljano gostilno na Krasu oddamo v najem z možnostjo stanovanja. Tel. na št. 362660 v uradnih urah. ALI SO VASI OTROCI stari od 8 do 12 let in bi se radi pridružili plesni skupini za funky in hip hop? Predstavitev tečaja bo jutri, 7. februarja ob 14.30. Pod nadzorom kvalificiranih učiteljev se bodo otroci zabavali in odkrivali nove plesne gibe. Za informacije pokličite na tel. št. 830363 (Angelica) ali 00386-66-549588 (Sabrina). PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, prevoženih 54.000 km, v dobrem stanju, za 14.000.000 lir. Tel. na št. 410476 ob večernih urah. DVE GOSPE nudita pomoč ostarelim osebam s tedensko izmeno. Tel. 00386-609-650263. KUPIM po zmerni ceni hišico z dvoriščem, tudi če potrebno manjših popravil, v Bazovici ali v sosednjih vaseh. Tel 226414. PRODAM Twingo, Ml optional v odličnem stanju, letnik ’94 (oktober). Tel. na št. 421412 v večernih urah. PODARIM dva mala psička mešane pasme. Tel. 226353. PRODAJAMO kravji in kozji gnoj z možnostjo dobave na dom, Samatorca 47, tel. št. 229191. IŠČEMO inštruktorja/ico za matematiko in fiziko ter inštruktorja/ico za slovenščino, italijanščino in nemščino za vse stopnje. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Inštrukcije«. KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec št. 1. Ob četrtkih zaprto. OSMICO je v Nabrežini št. 8 odprl Martin Ušaj. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15a. Vabljeni! SREČKO ŠTOLFA je v Saležu odprl osmico. Toči belo in Črno vino. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara v Trnovci st. 14. Tel. 200898. V torek in sredo zaprto. V LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Točita belo in črno vino, poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sar-nek). Toči belo in črno vino. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Marije Ban darujejo Elvira Bukavec in otroci 50.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel. V spomin na Tonija Stoparja darujeta Ervina in Mario 30.000 lir za MePZ Lipa iz Bazovice. V spomin na bratranca Giulia Kalca daruje Cveta Peric 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. t Zapustila nas je naša draga Lidia Kralj vd. Pellegrini Žalostno vest sporočajo hci Savina, zet Aldo, tast Oreste, sestrične in nečaki Pogreb bo jutri, 7. februarja, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev in na pokopališče v Trebčah. Trst, 6. februarja 1998 (Pogrebno podjetje Ziraolo) t Dne 2. februarja je mirno zaspala Zora Fabiani vd. Bandel Žalostno vest sporočajo sin Boris, snaha Nadia, vnuka Monica in Marco ter vsi sorodniki Pogreb bo jutri, 7. februarja, ob 9.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga naravnost v cerkev v Barkovljah. Trst, 6. februarja 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) PRIČEVANJE / ALDO RUPEL - SKICE GORICE TRŽIČ / TURNEJA MOJSTRSKEGA PRIPOVEDOVALCA Pesimističen Ruplov pogled na bodočnost Knjiga je izšla v sodelovanju z revijo Isonzo/Soča Marco Paolini in mesto v laguni Poetična in ironično podobo Benetk Pisanje kot okužba, ki sili človeka, da vrže na papir to, kar Čuti v sebi in zaznava okrog sebe. Pisanje kot odgovornost posameznika, ki je zrasel v določeni generaciji. Pisanje kot pričevanje in ohranjanje drobcev vsakdanjega življenja, značilnosti ulic in mestnih Četrti pa tudi ekonomskih in političnih premikov. Pisanje, ki se poraja iz hudobije in jeze ob spoznanju, da je slovenska prisotnost v Gorici še vedno marsikdaj zamolčana ali odkrito nezaželena. Vse to je pisanje za Alda Rupla, ki se tokrat predstavlja s svojim že enajstim knjižnim delom »Skice Gorice«. Avtorjevo pisateljevanje beleži v preteklosti vrsto različnih knjižnih izdaj, od raziskovalnih do Cisto izpovednih, »Skice Gorice« pa so pravzaprav novost, saj se izmikajo vsakemu enostavnemu uvrščanju v tako ali drugačno literarno zvrst. V dvanajstih opisih o nekdanji, sedanji in bodoči Gorici se namreC prepletajo objektivni, skoraj veristični pogledi na goriško stvarnost, v katerih se avtor dotika etničnih, raziskovalnih in družbenih vprašanj, s Cisto subjektivnimi in izpovednimi pričevanji. V prvih skicah prikazuje Rupel s fotografsko natančnostjo kraje in ljudi, ki sodijo v njegov vsakdan. Pri opazovanju oseb se poslužuje interpretacije telesne govorice, topografski popisi Gorice pa mu večkrat omogočajo ek- skurze v preteklost (skica Na Travniku med drugim govori o zadnjem povsem slovenskem shodu leta 1984), obenem pa napoved vizije prihodnosti. Postopoma se objektivistiCno doživlja- „ nje Gorice umika subjek-tivnejšemu pristopu. Že v skici »Revija, poezije in kinematografija« se avtor izpostavlja in kritično ocenjuje skupino »nekaterih poklicnih politikov ali strankarsih funkcionarjev ali predstavnikov, ki le navidez nadaljuje po poti družbene angažiranosti. Svojega življenja sicer ne privatizirajo, toda njihovo vključevanje v družbeno življenje je pravzaprav prehajanje iz kompromisa v kompromis, z nižje na še nižjo spodnjo mejo popuščanja v vrednotah in pogledih iz mladosti.« Ob izredno pozitivnih ocenah izkušnje dvojezične revije Isonzo/SoCa, ki je v mestu izraz nadaljevanja duha drugačnosti in delovanja kinematografskega krožka Kinoatelje, se v avtorja vsiljuje trpka zavest, da je »mlajša slovenska generacija premalo prodorna, premalo ambiciozna, da bi znala poiskati svoj prostor za izražanje na ravni mestnega dogajanja.« S »Cirkusom na trgu pri Rdeči hiši« se prične pravzaprav prehod iz osebnega jaza v notranja popotovanja drugih ljudi. Naravnost ganljivo je doživetje cirkusa v sicer sposojenih besedah Ruplovega sina, ponosno in doživeto je pričevanje starejšega borca (»Spomeniki in venci«), ki razlaga, kako je danes muCno obdržati pri življenju vrednote in sporočilo odporništva. Skica »Na Soči« pripoveduje neuresničeno ljubezensko zgodbo, ki jo pisatelj podoživlja v zavesti mladega dekleta in bojaznih ter neizpolnjenih pričakovanjih fanta. V »Vmesnem Času« se avtor skrije v kožo bolnice v terminalni fazi rakastega obolenja. V teh krajših prozah zaživi pisatelj v Cisto drugačni luči. Od začetne oddaljenosti in skoraj brezosebnosti, se tu Rupel odkriva bralcu, ponuja sebe drugim, svojo preteklost, svojo družino, svojo intimo. Zdi se, da je za avtorja lažje izpovedovati svoja čustva in notranja doživetja, ko se postavlja v druge osebe, ki niso on sam. Tedaj je tudi njegovo izražanje bogatejše, slikovitejše. Ruplova pozornost pa se tudi v teh skicah še vedno osredotoča na obujanje zgodovinskih konfliktov, ki so še posebej prizadeli manjšinsko stvarnost v Gorici, kot na primer pe-toveljski krvavi atentat, napetosti na meji leta 1953, krahiranje našega gospodarstva. Tako je tudi originalna humoreska »Železna zavesa« postavljena v kritična petdeseta leta, v katerih se prepletajo ljubezenske dogodivščine Petelina Gizdalina, MaCka Bafo-na. Muce Fuce in njihovih prijateljev. V »Skicah Gorice« so zanimivi avtorjevi jezikovni oprijemi, ki obsegajo paleto različnih registrov, od literarnega, publicističnega do izpo- vednega, kar odraža Ruplovo vsestransko razgledanost in angažiranost. Iz njegovih razmišljanj o Gorici vejeta vsekakor marsikdaj pesimizem in neka trpka, mračna vizija prihodnosti. V »Konzulti na občini« ugotavlja na primer: »Ker potekajo družbeni procesi mnogo hitreje kot v prejšnjih stoletjih, smemo sklepati, da bo slovenska narodna skupnost shirala v krajšem Času, kot bi sicer.« In še: »Med tem kladivom in nakovalom matične brezbrižnosti ne bo prav ni C pomagalo, Ce se bo obdržalo nekaj desetin najbolj ozaveščenih, s katerimi si bomo tolažili pragmatično vest in z njimi paradirali ob svečanostih ali sprejemih v raznih ljubljanskih dvoranah.« Ob takem brezupnem gledanju na sedanjost in prihodnost, se Aldo Rupel sprašuje o smislu svojega poCetja, išCe vzroke svojega vztrajanja. Prav gotovo je knjiga, ki jo je napisal, znak njegove kljubovalnosti, izraz osebne revolte, želja, da izpove svoje o Gorici sedaj, v tem času, pa Čeprav je delo tempirano na praznovanje tisočletnice mesta. »Skice Gorice« so izšle v sodelovanju z revijo Isonzo/SoCa. Avtorjeve sprehode po mestu je likovno izoblikoval Hija-cint Jussa, ki je knjigo opremil z dvanajstimi novimi risbami. Izdelal jih je med branjem prvih odtisov Ruplovih skic in med ogledi mestnih Četrti, za tehniko pa si je izbral mešanje barv z dimom. (nek) Pred približno letom dni je Marco Paolini (na sliki) nastopil v tržaškem gledališču Miela s samogovorm La carta pri-ma del Milion - Appunti foresti (Zemljevid pred Milionom - Zapisi tujca), ki je bila pravzaprav gledališko delo v nastajanju; sedaj se je spremenilo v dovršeno predstavo II Milione, ki je bila v torek in sredo na sporedu v tržiškem občinskem gledališču, nato pa še v Vidmu, vsekakor ga bomo lahko videli še drugod v deželi in tudi v tržaškem Rossettiju. Naslov se sklicuje na potopis velikega beneškega popotnika Marca Pola, po katerem se imenuje tudi letališče v Tesseri, ki je prebivalcem Veneta, torej tudi Pao-liniju, izhodišče za potovanje drugam, bodisi zemljepisno bodisi duhovno. Pred letom dni je bil Marco Paolini še dokaj neznan široki javnosti, Čeprav je že imel veliko občudovalcev. Pri nas je že večkrat nastopil, denimo v okviru milj-skega festivala mladinskega gledališča; Cedajski Mittelfest je predlanskim vključil v svoj spored vse monologe z naslovom Album o generaciji, ki se rodila v petdesetih letih; istega leta se je Paolini predstavil tudi na prvem festivalu sodobne italijanske dramatike, ki ga prireja stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine, s Pripovedjo o Vajontu, za katero je prejel nagradi UBI leta 1995 in IDI leta 1996: Zlasti pa je lani v novembru Paolini prikoval pred televizijske ekrane nepričakovano veliko gledalcev, ki jih je globoko v srce ganila njegova občutena pripoved o predvidljivi tragediji iz leta 1963, ki je terjala 2000 življenj. V svoji novi predstavi II Milione Marco Paolini pripoveduje o Benetkah, skrivnostnem mestu v krhkem ravnovesju med zemljo in vodo, ki sloni na pravem gozdu globoko v blato zabitih kolov in v katerem se Cas meri po šesturnih presledkih med plimo in oseko. Pred gledalci se med Paolinijevim pripovedovanjem zvrstijo številne podobe mesta: Benetke, kot jih zagleda turist s prepolnega parkirišča na Tronchettu; dolga sosledica mostov, ki turistom med enodnenvim obiskom uničijo noge; most Ponte delPAc-cademia, s katerega nosači ob treh popoldne spustijo prazne vozičke, da se mora vse živo bliskovito umikati; ostareli prebivalci v starih zgodovinskih poslopjih, ki jim preti izgon, saj si vsak bogataš za kakršnokoli ceno želi stanovanje v romantičnih Benetkah; stare pobožne ženice, ki vsak dan grejo k sedmim mašam v sedem različnih cerkva, da bi jih ne zaprli zaradi pomanjkanja vernikov; hitri luksusni motorni čolni, gondole z objestnimi gondoljerji, ljudski »vaporetti« in počasne motorne barke, ki prevažajo kruh, fotokopirne stroje in umetniška dela za bienalo; industrijski obrati v Margheri, ki so zastrupili zrak in vodo. Obenem pripovedovalec prikaže občinstvu tudi prve prebivalce Benetk; ki so na kolih zgradili lahke lesene hiše z lahkimi strehami in lahke cerkve za lahke duhovnike. Po uničujočem požaru so na krpah zemlje in vode zgradili hiše iz belega istrskega kamna, vedno veC hiš, ki so se tiščale tesno skupaj, silile so h kopnemu, vendar je mesto za vedno ostalo otok, ladja, podobna ladjam, ki so Benečane vodile po širnem morju. Kot Marco Polo oblečeni Paolini je tudi z zadnjo predstavo očaral kritike in občinstvo. Gledalci v prepolni tržiški do-varni so ga poslušali z zavzetim navdušenjem. Njegovo zanimivo pripovedovanje v barvitem, beneško obarvanem jeziku spremlja v živo štiričlanski glasbeni ansambel. Z vizualne plati dopolnjujeta predstavo scena Graziana Pompilija in osvetljava Paola Rodighiera. (bov) RADIO SLOVENIJA IN RAI Razpis natečaja za izvirne radijske igre Radio Slovenija - Kulturno umetniški program, Uredništvo igranega programa v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI za Furlanijo-Julijsko krajino razpisuje ob slovenskem kulturnem prazniku brezimni natečaj za izvirne radijske igre na področjih: A) radijska igra za odrasle s poljubno tematiko do 60 minut, B) radijska igra za otroke s poljubno tematiko do 55 minut. Za vsako zvrst bodo podeljene tri nagrade 1. 300.000, 00 sit, 2.190.000, 00 sit, 3. 95.000, 00 sit. Vsem nagrajencem pripada še avtorski honorar. RAI - Deželni sedež za Furlanijo-Julijsko krajino Radio Trst A se obvezuje, da bo nagrajena dela uvrstil v svoj spored in tako avtorjem pripada še dodatni honorar po tarifi RAI. Poleg nagrajenih del v obeh kategorijah lahko uredništvo na predlog komisije odkupi še nekaj izbranih besedil, ki jih bo skupaj z nagrajenimi uvrstilo v spored. Dela bosta izbirali tričlanski žiriji. Besedila v treh izvodih je treba poslati do 15. aprila 1998 na naslov: Radio Slovenija, uredništvo igranega programa, 1550 Ljubljana s pripisom za nateCaj in z oznako zvrsti. Avtorstvo bodo nagrajenci dokazali s četrtim izvodom. Izid natečaja z naslovi besedil bo objavljen 15. maja 1988 v obvestilih radia Slovenija in na Teletekstu RTV SLO in v slovenskih sporedih Deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino. _________LJUBLJANA / NUK________ Razstava o Koseskem Ob dnevu kulture in 200-letnici pesnikovega rojstva Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so se v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani odločili osvetliti "enega najbolj zanimivih fenomenov v slovenski književnosti", pesnika Jovana Vesela Koseskega (1798-1884); ob dvestoletnici rojstva Prešernovega sodobnika, njegovega danes skoraj neznanega pesniškega tekmeca, bodo v torek, 10. februarja, odprli razstavo in na njej predstavili "pomemben segment tiste dobe, v kateri je ustvarjal tudi Prešeren": rokopisno gradivo, originalne tiske in objave Koseskega v Bleivvei-sovih Novicah ter ostalo knjižno in slikovno gradivo, ki ponazarja pesniški razvoj Koseskega in odmeve sodobnikov na njegovo ustvarjanje; razstavo je pripravil Marijan Rupert, so sporočili iz NUK. Jovan Vesel Koseski je veljal v Času svojega pesniškega vzpona po letu 1844 za prvaka slovenskega Parnasa, za nekaj Časa je zasenčil celo Prešernovo slavo. Užival je podporo Janeza Bleivveisa, politika in urednika Kmetijskih in rokodelskih novic. V svojih programskih na-rodnoprebudnih pesmih je z gromko retoriko krepil slovensko samozavest. Veliko je tudi prevajal, največ iz nemške zgodnjeromantiCne književnosti (Schiller, Chamisso, Uhland), pa tudi Byrdna, Puškina, Danteja in Homerja. Literarna veda ceni Koseskega predvsem kot avtorja prvega slovenskega soneta z naslovom Potažva (objavljen leta 1818 v nemškem časniku Laibacher VVochenblatt) in izvrstnega pisca heksametrov. Njegova pesniška slava pa je začela zahajati že po letu 1868, ko je Stritar opozoril na problem njegove izvirnosti, na jezikovne nepravilnosti in prevajalsko samovoljo. Prav jezikovne nepravilnosti, danes znane kot koseskizmi, so prinesle pesniku največ negativne slave. Pesniško delo J. V. Koseskega je bilo tipičen proizvod svojega Časa, pripominja avtor razstave v NUK, "njegove pesmi delujejo danes naivno, nabuhlo, patetično in celo smešno, v njih ni tistega orfejevskega naboja, ki nam tako ugaja v Prešernovih poezijah, zato ni Čudno, da je pesniška zvezda Koseskega hitro zašla, medtem ko je pesniški sloves Prešerna nenehoma rasel". Vendar se v širšem kontekstu kulturne zgodovine literarno delo Koseskega pokaže kot dragocen prispevek k razvoju slovenske kulture in predvsem nacionalne samozavesti. Razstavo - odprta bo do 6. marca -spremlja priložnostni katalog z daljšim informativnim besedilom avtorja razstave in slikovnimi prilogami. (STA) _______PESNIŠTVO________ Še danes pesniški festival Trnovski terceti LJUBLJANA - Letošnji, že peti pesniški festival Trnovski terceti je posvečen predstavitvi manj uveljavljenih oziroma širši javnosti manj znanih slovenskih pesnikov. V treh festivalskih večerih, ki so se zaceli v sredo in se zaključijo danes, je v dvorani KUD France Prešeren z branjem lastne poezije svoj pesniški izraz predstavilo devet pesnic in pesnikov, vsak večer po trije. Prireditev, ki jo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev organizira Kud France Prešeren, je tudi priložnost za spoznavanje drugačnih (alternativnih) pesnikov. V okviru prvega ‘alter večera*, 4. februarja, se je najprej predstavil mladi slovenski punkovski avtor Jurij Hudolin, nato protislovna literarna oseba, bosanski pisec Goran I. Jankovič, ki je s svojim romanom O Pe-troniju zaslovel po Evropi, kot zadnji pa je svoje pesmi predstavil znani slo- venski gledališčnik in elan Gledališča Ane Mon-ro Andrej Rozman Roza. Včeraj je najprej nastopil predstavnik najmlajše slovenske pesniške generacije Jaka Košir, nato pa je občinstvo lahko prisluhnilo pesmim dveh avtorjev, ki relativno malo objavljata, najprej Barban Korun, nato pa še Zlatku Zajcu. Današnji, zadnji festivalski veCer, bo prva nastopila najmlajša med ženskimi pesnicami na festivalu Taja Kramberger-Maji Vidmar, avtorici kratkih pesmi z erotičnim nabojem, bo kot zadnji v okviru Trnovskih tercetov, sledil še eden letošnjih kandidatov za Prešernovo nagrado Matjaž Kocbek. VeCeri se začenja ob 20.30 uri, vstopnina znaša 500 tolarjev. Uradnemu programu festivala bo sle dilo še družabno srečanje, imenovano Dan slovenskega pesnika. (STA) IRAK / VSE BLI2JI NOVEMU VOJAŠKEMU POSEGU V PERZIJSKEM ZALIVU ' Pentagon pripravlja napad Clintona podpira le Blair No območje posloli 2.200 morincev, novo letolo in brodovje VVASHINGTON - V Času, ko sta se ameriški predsednik Bill Clinton in britanski premier Tony Blair pogovarjala o (vedno bolj skopih) možnostih diplomatske rešitve iraške krize, se je ameriško obrambno ministrstvo odločilo, da pošle na območje Perzijskega zaliva dodatnih 2.200 marincev, da bi okrepilo svojo Prisotnost na Bližnjem vzhodu pred morebitnim vojaškim napadom na Irak. Poleg tega bo Pentagon okrepil tako letalsko kot mornariško moč v Zalivu: tjakaj bo odletelo Sest »nevidnih« lovcev stealth F-117A in prav toliko bombnikov B-52. Na območju se nahaja že 352 vojaških letal, ameriško floto pa vodijo kar hi letalonosilke: Nimitz, VVashington in Indepen-dence. Vse kaže, torej, da se bodo Združene države odločile za nov »kazenski napad« na Irak, ki pa bo vsaj po številu »udeležencev« precej drugačen od tistega, ki ga je -na podlagi pooblastila OZN - izvedel Clintonov Predhodnih George Bush. Doslej se je namreč le Velika Britanija pridružita ZDA na tem novem vojaškem pohodu. Britanski časopisi in televizija posvečajo v teh dneh iraški krizi veliko pozornost. Oboji opozarjajo, da bi lahko Irak s svojimi vojaškimi sredstvi večkrat uničil človeštvo. Kaže torej, da sredstva javnega pbveščanja pripravljajo javnost na skorajšnji napad. Blairov obisk v Wa-shingtonu je le učvrstil navezo z ZDA, medtem ko so drugi zahodni ameriški »prijatelji« odklonili sodelovanje. To valja predvsem za Francijo in, seveda, Sovjetsko zvezo. Po Jelcinovih be-sedah je konflikt sicer že izgubil malce ostrine. Skrajna točka napetosti je že mimo. Zdaj napeto-st malce popušča, kar je zelo pomembno, " je zatrdil ruski predsednik in obenem ponovno opozoril pred nevarnostjo izbruha morebitne svetov-ne vojne v primeru ^ojaškega napada na trak. Dodal je, da Pričakuje mednarodno Podporo za mirno rešitev traske krize. Zvečer je njegov optimizem splahnel. Proti napadu so tudi nekdanje arabski partnerji, Celo nekdanji zgo-ovinski iraški nasprot-nrk Iran je včeraj izjavil, a nasprotuje vsakemu ^ojaskemu napadu na nk. medtem ko v Kuvaj-n je ljudstvo navalilo na Jgovine, v katerih pro-aJnjo plinske maske. Tudi Sadam Husein ni nm • medtem križem rok. klical je splošno amni-t7°, za arabske ujetnike v aku. Na ta način si vi3 0.citno pridobiti a . njenost bratskih eriških držav. Med iz- puščenimi naj bi bilo tudi nekaj stotin kuvajtskih ujetnikov. V VVashingtonu so nekatera sredstva javnega obveščanja že najavila datum napada. Clinton naj bi se odločil za 17. februar. ZDA hočejo »le« uničiti Sadamov arzenal kemijskega, biološkega in jedrskega orožja ter rakete, s katerimi naj bi izstrelil svoje smrtonosne bombe. Na vprašanje, ali nameravajo ZDA likvidirati Sadama Huseina, je Clinton odgovoril, da se bodo le držali »navodil« Združenih narodov, med njimi pa ni »fizične odstranitve« iraškega predsednika. To varianto so predlagali nekateri »jastrebi« v ameriškem kongresu, Clinton pa je njihov predlog zavrnil. Cmeriškega predsednika Clintona je v novi iraški krizi podprl le britanski premier Blair NEMČIJA / VČERAJ V ŠTEVILNIH MESTIH Manifestacije prati brezposelnosti PARIZ / V STAROSTI 84 LET Umri je Haroun Tazieff Znani vulkanolog je bil kaj nekajkrat v središču polemik PARIZ - V starosti 84 let je včeraj umrl Haroun Tazieff (na sliki, AP), najbolj znanj vulkanolog na svetu. Rodil se je v Varšavi a se je kot otrok po očetovi smrti z materjo preselil v Belgijo, od leta 1960 pa živi v Parizu. Dolga desetletja je potoval po svetu, obiskoval vse vulkane in ob vsakem izbruhu, večkrat tudi v Italiji, s svojim nasvetom pomagal reševati težave, ki jih je povzročala lava. Bil je tudi v središču polemik. Leta 1976 so kljub njegovemu mnenju evakuirali 72.000 ljudi iz Guadalupče, izbruha pa ni bilo. 4 leta kasneje so ga v ZDA poslušali, ognjenik SanPElena pa je začel nenadoma bruhati. Življenje je izgubilo 60 ljudi. Leta 1981 ge je predsednik Mitterrand imenoval za posebnega komisarja za boj proti velikim naravnim nesrečam. HAMBURG - V številnih nemških mestih so se pred tamkajšnjimi uradi za delo včeraj začele protestne akcije brezposelnih. Pobudniki so pripravili proteste v približno 200 mestih. Organizirali so tudi sklepanje človeških verig in razne simbolične akcije, denimo razdeljevanje "Kohlove juhe", kislih kumaric in "kuhanega vina proti -socialnemu mrazu". V nekaterih mestih so brezposelni prenočili v spalnih vrečah kar v uradih za delo, v drugih pa hočejo vhodna vrata teh uradov prelepiti s prošnjami za delovno mesto. Spodbudo za široke akcije so brezposelni v Nemčiji dobili v Franciji. Usklajujejo jih sindikalno organizirane skupine brezposelnih s sedežem v Bielefeldu. Bonski vladi očitajo "nedejavnost" v boju proti brezposelnosti. Protesti naj bi se sicer ponavljali vse do parlamentarnih volitev, in to vsak mesec na dan, ko sporočijo podatke o številu brezposelnih. Na poziv k demonstracijam proti brezposelnosti pa se je včeraj odzvalo občutno manj kot 40.000 ljudi v približno 70 mestih po vsej Nemčiji. To so pokazale številke, ki jih je pri organizatorjih demonstracij in policiji zbrala nemška tiskovna agencija DPA. S tem je bil obseg akcije znatno manjši kot pri podobnih demonstracijah v Franciji. Samo v zadnjem mesecu je število brezposelnih v Nemčiji naraslo za več kot 300 tisoč enot in doseglo številko 4 milijone 823 tisoč. Stopnja brezposelnosti je tako dosegla 12,6 odstotka in kar 21,1 odstotka v bivši vzhodni Nemčiji. Pomoč EZ žrtvam vojne na Balkanu BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj odobrila paket človekoljubne pomoči v vrednosti 30 milijonov ekujev za žrtve vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Največ denarja, 25 milijonov ekujev, je namenjenega projektom v Bosni in Hercegovini, predvsem za pomoč pri vračanju beguncev in njihovem vnovičnem vključevanju v življenje. Za izboljšanje življenjskih pogojev beguncev pa bosta po 2, 5 milijona ekujev dobili Hrvaška in ZR Jugoslavija. (STA) Evropariamentarci obsojajo usmrtitev Tuckerjeve BRUSELJ - Potem, ko je v sredo usmrtitev Karle Tucker v Teksasu obsodila delegacja Evropskega parlamenta za odnose z ZDA in zahtevala preselitev za junij napovedanega srečanja z delegacijo ameriškega kongresa v drugo ameriško zvezno državo, so se oglasih tudi Zeleni evropariamentarci. Ti so vsa evropska podjetja pozvah, naj vlagajo le v tistih ameriških državah, ki ne izvajajo smrtne kazni. Zeleni so v sporočilu za javnost obsodili "kulturo nasilja in maščevanja" ter menili, da izvajanje smrtne kazni ZDA na področju spoštovanja človekovih pravic postavljajo na isto raven s Kitajsko in Iranom. Zeleni so tudi izrazih strah, "da bo primer Karle Tucker pripeljal do tega, da bo usmrtitev postala ustaljena procedura in da bodo ameriške oblasti v prihodnje usmrtitve izvajale hitreje in več." Ze v sredo je parlamentarna delegacija za odnose z ZDA v pismu kolegom v ameriškem kongresu zapisala, da si je z usmrtitvijo Tuckerjeve zvezna država Teksas upravičeno prislužila barbarski naziv "ameriške prestolnice usmrtitev". "Ker je Evropski parlament ostro proti smrtni kazni, je izbira mesta Houston v zvezni državi Teksas za junijsko srečanje delegacij parlamenta in kongresa popolnoma nesprejemljivo," je v pismu kongresnikom zapisal podpredsednik delegacije za odnose z ZDA Lucio Manisco. Manisco je kolege iz kongresa pozval, naj predlagajo alternativne kraje srečanja v zveznih državah, ki ne izvajajo smrtne kazni. 'Takšno potezo bi evropsko javno mnenje toplo pozdravilo," je zapisal Manisco. (STA) Portugalska liberalizirala določilo o pravici do splava LIZBONA - Portugalska je navkljub silovitim protestom katoliške cerkve kot zadnja evropska država liberalizirala določila o pravici do splava. Parlament v Lizboni je minulo noč sprejel določilo, v skladu s katerim se umetna prekinitev nosečnosti ne kaznuje do desetega tedna nosečnosti. Za liberalizacijo je glasovalo 116 poslancev vladajočih sociahstov, komunistov in zelenih; 107 parlamentarcev liberalne in konservativne opozicije je glasovalo prod. Doslej je bil splav na Portugalskem dovoljen le v primeru posilstva ali če je bilo ogroženo življenje Zenske. Opozicijska Socialdemokratska stranka (PSD) zdaj zahteva izvedbo referenduma o omenjenem vprašanju. Katoliška Cerkev na Portugalskem je novo določilo v ostri izjavi zavrnila kot "nemoralno". "O pravici do življenja se ne razpravlja," je sporočila katoliška škofovska konferenca. (STA/dpa) Smrtni letalski nesreči MADRID/LIZBONA - V hribovitem predelu osrednje Španije je včeraj strmoglavilo vojaško letalo, pri čemer so štirje ljudje izgubih življenje. Letalo španske reševalne službe naj bi trčilo v goro z imenom Los Hoyos približno 90 kilometrov severno od Madrida. Po poročanju medijev je do nesreče prišlo med izvajanjem reševalne vaje na omenjenem območju. Vzroki nesreče niso znani. Na Azorskih otokih pa je strmoglavilo letalo Antonov 12 neke bolgarske letalske družbe, ki ga je najela portugalska letalska družba Air Luxor za prevažanje pošte med otoki in portugalsko celino. V nesreči je umrlo sedem članov bolgarske posadke, so sporočile portugalske oblasti. Letalo naj bi strmoglavilo kmalu po vzletu kakih 500 metrov od pristajalne steze letališča Lajes. (STA/AP) Zopet bodo dobavljali Mercedes tipa A STUTTGART - Po trimesečni prekinitvi bo nemški koncem Daimler Beriz v ponedeljek ponovno začel z dobavo mercedesa razreda A. Avtomobile bodo najprej poslah trgovcem, prvi kupci pa bodo naročena vozila dobih kakšen teden dni pozneje, so povedah v Daim-lerju. Daimler je dobavo razreda A ustavil lani jeseni kmalu po prihodu na trg, potem, ko se je mercedesov malček pri opravljanju ti. losovega testa večkrat prevrnil. Avtomobilom so sedaj prenovili podvozje in jih opremili z elektronskim nadzorom stabilnosti vozila ESP. Po podatkih koncema se število naročil ponovno povečuje. V podjetju so povedah, da ne prihaja več do odpovedi naročil. Za mercedes razreda A imajo v Stuttgartu zaenkrat približno 100.000 naročil. Trenutno jih na dan izdelajo po približno 300, načrtujejo pa, da bo letošnja proizvodnja dosegla 155.000 avtomobilov tega modela in se v letu 1999 povzpela na 180.000 vozil. Po letu 2000 naj bi s tekočih trakov prišlo že po 200.000 mercedesov razreda A na leto. Mercedesov novi model bo z osnovno ceno v višini 30.000 mark konkurenčen Volksvvagnovemu golfu ah Audijevemu modelu A3. Stroške dodelave razreda A v Daimlerju za letos in prihodnje leto ocenjujejo na skupaj približno 300 milijonov mark. Kljub temu, da je pri prihodu mercedesa razreda A prišlo do zapletov, pa so poznavalci avtomobilske industrije prepričani, da si bo avto v svojem razredu prilastil precejšen tržni delež. (STA/dpa) POKRAJINA / PREDSTAVILI NAČRT ZA LETO 1998 Marca v CD razstava del Luiša Spazzapana Valorizacija muzejev, obnova znanih objektov, sodelovanje z Novo Gorico Goriška pokrajinska uprava je včeraj na tiskovni konferenci predstavila program dejavnosti na področju kulture v letu 1998. Smernice in cilje je na srečanju pojasnila odbornica Maria Masau Dan. Na prvem mestu je vsekakor ovrednotenje (preko preureditve) pokrajinskih muzejev, usklajevanje različnih pobud v pokrajinskem merilu, ovrednotenje pomena galerije sodobne umetnosti L. Spazzapan v Gradišču. Pri promociji kulture so pomembni seveda tudi objekti, kjer se ta dejavnost lahko odvija. Tako smo izvedeli, da bodo do konca leta predvidoma uporabni prostori v pritličju Attemsove palače na Kornu, da bo za kulturne dejavnosti namenjen (in to v zelo kratkem roku) del znane palače Alvarez, da Pokrajina pripravlja načrte za preureditev nekaterih drugih poslopij. Ovrednotenje muzejev - zanimiva je ugotovitev, da na Goriškem so te ustanove v pristojnosti Pokrajine - naj bi potekalo preko preureditve zbirk, pa tudi z večjim sodelovanjem in angažiranjem ustanov, šol, združenj in ne nazadnje v obliki izmenjave z drugimi ustanovami v deželi. Odmeven dogodek bo velika antološka razstave slik Luisa Spazzapana v Ljubljani, v Cankarjevem domu. Razstavo bodo odprli marca in bo prva obsežna raz- stava tega goriškega umetnika v Sloveniji. Letos poteka 40 let od njegove smrti. Izmenjava kulturnih dogodkov bo potekala tudi v obratni smeri. Tako bodo v sodelovanju z Goriškim muzejem, gostili etnografsko razstavo o Krasu in pripravili še več manjših, tudi skupnih prireditev. Ravnateljica pokrajinskih muzejev gospa Emanuela Monta-gnari Kokelj je predstavila zamisel o preureditvi muzejev. Zgodovinar Fabi je napovedal razne pobude ob 80-let-nici konca prve svetovne vojne. Nakazane so bile razne oblike sodelovanja z muzeji in drugimi ustanovami ki delujejo v deželi. GORICA / V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATU2 Poklon skladatelju Pavletu Merkuju in predstavitev zbirke MePZ "L Bratuž" in Glasbeni atelje NOVICE Koncert v sklopu načrta "Tolomeo” V okviru načrta "Tolomeo”, ki ga je zasnovala občinska uprava v sodelovanju z raznimi društvi in ustanovami, bo danes ob 11. uri glasbeno dopoldne, posvečeno glasbi Beatlesov in G. Gershvvina. Izvajali bodo elani tržaškega gledališča Verdi, pod vodstvom Richarda Edlingerja. Napovedan je tudi nastop sohsta Domenica Lazzaronija (trombon). Koncert je namenjen dijakom višjih srednjih šol. Dia večer v Lečniku Na sedežu krajevne skupnosti v Ločniku (na trgu pred cerkvijo) bodo drevi ob 20.30 predvajati diapozitive na temo ”Crke abecede”. Diapozitive so prispevati fotografski krožki Častnim, Lo Scambio, La Primula, Skupina 75, II Torrione, železničarski fotografski krožek in GFI. V drugem delu večera bodo predvajati diapozitive VValterja Boehma iz Trsta. Koncert društva Upizer Deveti večerni koncert letošnje sezone združenja ”R. Lipizer” bo posvečen tangu. Mezzosopranistka Ro-mina Basso, pianist David Leonardi in harmonikar Sebastiano Zorza bodo skušati predstaviti nekakšen zgodovinski prerez melodij, ki so vsaj tako znane in priljubljene kakor dunajski valčki. Koncert bo ob 20.30 v deželnem avditoriju. Burja prevrnila tovornjak Močna burja, kijev sredo pometala po Vipavski dolini je povzročila precej škode pa tudi nekaj prometnih nesreč. Na odseku magistralne ceste med Vipavo in Podnanosom, v bližini križišča za Podrago, je močan sunek prevrnil tovornjak francoske registracije. Šofer, ki se ni zmenil za prepoved vožnje zaradi nevarnosti burje, je bil v nesreči hudo ranjen. Odnesli so posodo z napitninami Tatovi so v sredo ponoči vlomili v znano gostilno Pri luni v Oberdankovi utici 13. Zamikala jih je precej velika steklena posoda v kateri je bilo približno poldrugi milijon tir kovancev in tudi bankovcev od napitnine. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabita na DAN SLOVENSKE KULTURE '98 Nastopajo:Mešani pevski zbor Jacobus Gallus, Mešani pevski zbovr Hrast, gledališka igralca Štefka Drolc in Janez Starina klavirska spremljava: Beatrice Zonta Slavnostni govornik: Jurij Paljk Kulturni dom Gorica - nedelja, 8. februarja 1998, ob 17. uri Zveza slovenskih kulturnih društev Kulturni dom Gorica vabita ob 100-letnici rojstva ROBERTA HLAVATY-ja na odprtje razstave perorisov in karikatur Kulturni dom Gorica - danes, 6. februarja 1998, ob 18. uri Razstava bo odprta do 20. 2. 1998. Ogled je možen vsak delavnik od 9. do 13. in od 15.30 do 18. ter med prireditvami Razstava Hlavalyjevih karikatur Kar dve razstavi Hlavatyjevih del bosta od danes odprti v Gorici. V galeriji Ars so prejšnji teden odprli razstavo akvarelov, drevi, ob 18. uri pa bodo v Kulturnem domu odprti razstavo karikatur in perorisov, ki jih je mojster izdelal v šestdesetih letih. Za raszavo sta poskrbela ZSKD in Kulturni dom, odprta pa bo predvidoma do 20. februarja. Razstavo Hlavatyjevih del so včeraj odprti tudi na Opčinah. Lep in prijeten večer so v sredo priredili v Kulturnem centru "Lojze Bratuž”. Srečanje je bilo posvečeno tržaškemu rojaku Pavletu Merkuju. To je bil poklon ob (lanski) skladateljevi 70-letnici, pa tudi zaokrožen prikaz njegove ustvarjalnosti na pevskem, oziroma zborovskem, glasbenem in drugih področjih. Večer se je odvijal dokaj razčlenjeno. Tako so pred glavnim dogodkom z nastopom mešanega pevskega zbora in predvajanjem filma ter glasbenimi poustvarjalci, predstavili zbirko pesmi Od korenin do vrhov, ki zaobjema dobršen del Merkujevih stvaritev iz novejšega obdobja. Zbirko je založil SCGV "Emil Komel”. V zbirki so poleg slovenskih (na besedilo Toneta Kuntnerja), dode- lave Kogojeve skladbe, dveh skladb na besedilo Simona Jenka," tudi skladbe v furlanščini, sardšči-ni, italijanščini in terskem narečju. Zanimiv je splet otroških pesmi in priredba znane Gruberjeve pesmi Sveta noč za mladinski zbor. V veliki dvorani je nastopil mešani pevski zbor "Lojze Bratuž” pod vodstvom Stojana Kureta, prisluhnili smo izvajanju instrumentalistov in vokalnih solistk ter predvajanju dokumentarne oddaje "Pavle Merku med nami”, ki jo je posnela RTV Slovenija. Skoda, da se skladatelj zaradi bolezni vdružini, srečanja ni mogel osebno udeležiti. Prihodnje glasbeno srečanje bo 28. februarja . Na sliki - foto Bumbaca -z večera v Kulturnem centru "Lojze Bratuž”. ZDRAVSTVO / NA KONFERENCI ZUPANOV Predstavili načrt zdravstva za leto 1998 V znamenju strogega varčevanja Tudi leto 1998 bo na področju zdravstva v znamenju zategovanja pasu, varčevanja na različnih področjih, krčenja števila zaposlenih. Na podlagi deželnega zakona št. 49 pa morajo Zdravstvene ustanove načrtovati srednjeročno. To pomeni, da morajo, poleg finančnega načrta za leto 1998 pripraviti tudi srednjeročni (triletni) načrt posegov. O načrtu Zdravstvene ustanove za Goriško je tekla beseda na seji Konference županov, ki se je je udeležil tudi deželni odbornik za zdravstvo Dega-no, ki je naglasil, da želi Dežela pred izdelavo deželnega načrta posegov, izpeljati krog srečanj in posvetovanj s predstavniki krajevnih uprav. Na srečanju je bil govor tudi o finančnih sredstvih, ki jih bo Dežela nakazala posameznim ustanovam. Sredstva se določajo na podlagi števila prebivalstva, vendar ob upoštevanju določenih popravkov, v odnosu na število starejših občanov. In kaj je pričakovati od načrta Zdravstvene ustanove za leto 1998 ? Predvsem ne bo novih zaposlitev in niti ne nadomestitev, je napovedal generalni ravnatelj dr. Baratti. Skušali bodo omejiti stroške za zunanje konvencije. Nižji naj bi biti tudi stroški poslovanja bolnišnic, s tem da se izboljša mreža preventivnih dejavnosti na terenu. Glede bolnišnice San Polo je dr. Baratti napovedal, da bo poseg končan do konca leta 1999; konkretno pa naj bi se lotiti reševati vprašanje sodelovanja z bolnišnico v Šempetru. Prav danes se bo sestala delovna skupina, ki naj oceni različne vidike takega sodelovanja. Roparja sta iz banke odnesla 4,066 milijona tolarjev Roparja sta iz poslovalnice Nove kreditne banke Maribor v Novi Gorici odnesla 4.066.175 Sit. Nekaj denarja sta roparja, ki so jima bili policisti za petami, med begom celo izgubila, nato pa zbežala preko meje na območju Rafuta. O dogodku smo poročali že v včerajšnji številki. Iskanje in poizvedovanje policije se nadaljuje, vendar pa zaenkrat ni novosti, smo izvedeli v Novi Gorici. Pri iskanju pobeglih roparjev je sodelovala tudi policija v Gorici, vendar pa brez uspeha. Nadaljuje se tudi intenzivna preiskava glede ropa v menjalnici Pigal v Solkanu, v ponedeljek zvečer. Sezona SSG se nadaljuje 2. marca Zadnje čase je precej povpraševanja in zanimanja za predstave v abonmaju Slovenskega stalnega gledališča, ki se odigravajo v Gorici. V tem času je namreč prišlo do tehničnih težav, tako da so bili prireditelji prisiljeni predvideni program spremeniti oziroma predstave prenesti na kasnejši datum. To velja še posebej za predstavi, ki sta bili napovedani v januarju in februarju. Po preureditvi sporeda naj bi bil vrstni red predstav naslednji: v ponedeljek, oz. torek, 2. in 3. marca 1998 (ob 20.30 - Kulturni dom Gorica) je na programu predstava Čakajoč Godota v priredbi SSG; nato 23. in 24. marca (Kulturni dom - Gorica) predstava SSG Mojsterski tečaj ter 4. in 5. maja ( v centru Lojze Bratuž), Dobri vojak Svejk. V mesecu aprilu pa je predvideno tudi gostovanje slovenskega ljudskega gledališča s predstavo Ukročena trmoglavka. Datum predstave še ni bil določen. Prireditelji se opravičujejo za zamude in se zahvaljujejo, še posebej zvestim abonentom, za izkazano razumevanje. Za podrobnosti in informacije je na razpolago urad Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 -tel. 33288) ^ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA GORICA prireja danes 6. februarja, ob 20. uri na sedežu društva Briški grič v Steverjanu, Bukovje št. 6 srečanje s krajevnimi kmetijskimi podjetniki na temo Nova davčna zakonodaja v kmetijstvu. H ČESTITKE Danes je naš MARKO postal polnoleten. Vsi domači mu iz srca čestitajo in mu voščijo vse najboljše v svetu “odraslih”. S PRIREDITVE SKD KREMENJAK -JAMLJE vabi (ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika) jutri, 7. februarja, ob 20. uri na domačijo Pri Metnih na večer Gore v sliki in besedi (dia posnetki: Silvan Pittoli, besedilo: Adela Klančič, glasba: Hijacint Jussa, bralka: Barbara Rustja); nastopil bo tudi otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba. SD JUVENTINA vabi jutri, ob 16. uri na proslavo ob 50-letnici ustanovitve. Prireditev bo v domu ”A. Budal” v Standrežu. OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v nedeljo, 8. februarja v Gorici. Prireditev bo ob 17. uri v Kulturnem domu. Nastopila bosta zbora Jacobus Gallus in Hrast, slavnostno besedo bo imel Jurij Paljk. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV ” VIPAVA” prireja v soboto, 14. februarja ob 20.30 veselo pustovanje v KD v Sovodnjah. Zaželene (ne pa obvezne) so maske. Prijave v v gostilni Rubijski grad. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi člane, da se v maskah udeležijo pustovanja v petek, 20. februarja, ob 17. uri v gostišču “Al fo-golar” v Gaglianu pri Čedadu. KINO GORICA VITTORIA 1 17.30- 21.00- 0.30»Titanic«. Rež-James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 18.00- 20.00- 22.00 »Tre uomini e una gamba«. I. Aldo, Gio-vanni e Giacomo. CORSO 17.30-19.45-22.00»The Jackal«. Richard Gere in Bruce VViltis. :: lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Carduccijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU ALLA SALUTE (Fabris), Ul. Cosulich 117, tel-711315. POGREBI Danes: 11.00, Giuseppi' na Ziani iz splošne bolnišnice v kapelo splošne bolnišnice in na glavno poko pališče. SZ DOM Gorica izreka iskreno sožalje svojemu bivšemu košarkarju 1 ^ predsedniku Marku beju ob boleti izgubi dra ge mame Mire. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami* O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 12 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRENDI / PO NAJNOVEJSIH 1STATOVIH PODATKIH Promet v industriji novembra lani +5,8% Naročila porasla za 9,7%, največ iz tujine RIM - Tudi najnovejsi podatki o gibanju industrijske proizvodnje kažejo, da je trend zelo pozitiven in torej tudi obetaven. Istat je včeraj sporočil, da s je promet v industriji novembra lani zvečal za 5, 8 odstotka v primerjavi z enakim mesecem leta 1996, medtem ko so naročila porasla za 9, 7 odstotka. Povečanje prometa je rezultat rasti tako notranjega kot tujega povpraševanja: promet na domačem trgu se je povečal za 3, 8, na tujem pa za 10, 5 odstotka. V prvih enajstih mesecih leta se je promet v primerjavi z enakim obdobjem leta 1996 povečal za 3, 6 odstotka, od Cesar odpade na notranji trg 2, 3, na tuje pa 6, 3 odstotka.Enako velja tudi za naročila, ki so se na notranjem trgu novembra povečala za 7, 3, na tujem pa za 13, 4 odstotka, medtem ko so v prvih enajstih mesecih lanskega leta na notranjem trgu zrasla za 5, 4, na tujem trgu pa za 8, 3 odstotka. Vidimo torej, da povpraševanje tujine še vedno prevladuje nad sicer rastočim domačim povpraševanjem. Z ozirom na sektorje industrijske dejavnosti, je prišlo novembra do naj- veCjih zvišanj prometa v proizvodnji prevoznih sredstev (+25, 9%), kovin (+16, 1%), lesa in lesnih proizvodov (+10, 3%) ter nekovinskih rudnin (+9, 9%). Zmanjšal pa se je promet naftne industrije (-8, 6%). Kar zadeva naročila, pa je največji porast doživela kovinska industrija (+16, 8%), na drugem mestu je proizvodnja mehanskih strojev in naprav (+13, 6%), sledi tekstilna in oblačilna industrija (+11, 7%) ter lesna in lesnopredelovalna industrija (+8, 5%). Živahna rast prometa in naročil v industrijskem sektorju krepi pogoje za ustvarjanje delovnih mest, vendar ostaja tveganje, da ostane jug države zunaj tega trenda in da se še poglobi prepad s severom. Tako so včerajšnjega Istatove podatke komentirali predstavniki sindikatov, ki opozarjajo, da je posebno razveseljiva vec kot osemodstotna rast prometa z investicijskimi dobrinami, kar nakazuje možnosti za ustvarjanje novega dela. Sindikati so vsekakor prepričani, da se proizvodna rast utrjuje in da torej ni veC tveganja, da bi se kmalu spet ustavila. EVRO / DVODNEVNI OBISK ZAKLADNEGA MINISTRA V NEMČIJI Ciampi včeraj v Bonnu požel prve rezultate svoje misije Uspešno srečanje z VVaiglom, danes pogovori s Tietmeyerjem BONN - Italijanski zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi je včeraj opravil prvo etapo svojega dvodnevnega obiska v Nemčiji in v Bonnu prepričal svoje sogovornike - s finančnim ministrom VVaiglom na Čelu - da Italija ni izvedla samo kredibilne finančne sanacije, ampak da bodo učinki sprejetih ukrepov tudi trajni. Po srečanju z glavnimi poslanci Bundesrata in pred odhodom v Frankfurt - kjer ga danes čaka nelahko srečanje s prednikom Bundesbanke Hansom Tietmeyerjem in s šefom Evropskega monetarnega zavoda (EMI) VVimom Duisenbergom- je Ciampi z zadovoljstvom dejal, da »gredo stvari zelo dobro«. Da so včerajšnji pogovori pomagali k odpravi večjega dela nezaupanja v Italijo, razširjenega tako v vladnih kot parlamentarnih krogih, je dal razumeti sam Waigl, ko je dejal, da je znižanje deficita od 10 na 3 odstotke bruto domačega proizvoda v zgolj štirih letih »veličastni podvig«. Zdaj, je dodal nemški finančni minister, bodo morali vsi dokazati še to, da so doseženi rezultati tudi trajni. Ciampijevi pogovori v Bonnu seveda niso mogli tudi mimo taCas za Evropo najbolj pereče teme, brezposelnosti, ki je v Nemčiji trenutno še večja kot v Italiji (12, 6 odstotka). Italijanski zakladni minister je izrazil prepričanje, da lahko stroga monetarna politika in krepka javnofinančna sanacija ustvarita ugodne pogoje za boj proti tej »zahrbtni bolezni« Evrope. Rekordne številke milanske borze MILAN - Piazza Affari je včeraj doživela pravi zlati sestanek, z rekordnim dvigom indeksov kljub temu, da je v finalu zavrla - delno zaradi želje po takojšnjem vnovčenju zaslužkov, deloma pa zaradi negativnega zasuka na Wall Streetu. Zadnji Mibtel je tako pridobil dober odstotek, potem ko je v teku sestanka napredek presegal dva odstotka, o tem, da" je bilo trgovanja in likvidnosti izredno veliko pa govori podatek, da so posli dosegli vrednost 4.741 milijard lir. Med številnimi razlogi za evforijo na milanski borzi je bila poleg uspešne Ciam-pijeve misije v Nemčiji tudi napoved razpisa terminske pogodbe (future) na indeks srednjekapitaliziranih delnic Midex, še bolj pa izreden uspeh investicijskih skladov kot alternativne oblike varčevanja glede na vse manj donosne državne obveznice. V enem samem mesecu je milanska borza »zaslužila« okroglih sto tisoč milijard lir, saj se je za toliko zvišala kapitalizacija kotiranih vrednostnih papirjev. V 24 dneh trgovanja se je »bogastvo« borze od 600.042 milijard z dne 31. decembra 1997, včeraj povzpelo na skoraj 700 tisoč milijard lir. Zgodovinski indeks Mib se je od začetka leta zvišal za 16, 3 odstotka in dosegel raven 19.000, kar je nov absolutni rekord delniškega trga. MK - SLOVENIJA / DVOSTRANSKI SREČANJI V LJUBLJANI IN SEŽANI BRDO PRI KRANJU / PODPISALI SPORAZUM 0 vprašanjih avtoprevozništva in trgovine Deželni delegaciji sta vodila odbornika Mattasi in Tanfani - Zastopani tudi SDGZ in SGZ Mobitelu mednarodno posojilo Kredit je bil odobren na osnovi poslovnega načrta podjetja TRST - Na področju sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo sta bila te dni kar dva zelo Pomembna sestanka, posvečena av-toprevozništvu in trgovini. Prevceraj-šnjim zvečer sta se o možnosti povečanja letnega kontingenta dovoljenj za prevoz blaga v tržaškem obmejnem območju za avtoprevoznike iz Slovenije pogovarjala v Sežani deželni odbornik za prevoze FJK Giorgio Mattassi in državni sekretar za promet in zveze Slovenije Igor Zajec. Srečanja so se za italijansko stran udeležili še predsednik tržaške trgo-vmske zbornice Adalberto Donaggio, Predsednik pristaniške oblasti Mic-nele Lacalamita in Giosualdo Quaini, bi zastopa deželno avtoprevoznistvo v mešani italijansko-slovenski komi-siji za blagovni transport, medtem ko 80 slovensko stran poleg Zajca zastopali še predstavniki koprske gospodarske zbornice in pristanišča. Razgovori so bili posvečeni problemom avtoprevozništva v mejnem pasu, o katerih bodo 18. februarja odločali na prvem letošnjem sestanku mešane komisije v Ljubljani. Mattassi in Za- jec sta se zadržala predvsem pri dveh glavnih problemih, in sicer prevozu posebnega zdrobljenega kraškega kamna v škedenjsko železarno (okrog 100.000 kub. metrov letno) in o hipotetičnem odvozu 150 do 200 tisoC kub. metrov materiala, ki ga bodo izkopah za Marino Mujo, v koprsko pristanišče. Prvi prevoz bi opravili Slovenci, drugega pa Italijani, zato slovenska vlada predlaga, da bi ju izločili iz rednega letnega kontingenta dovoljenj, ki jih ureja meddržavni sporazum. Mattassi je menil, da bi bilo to mogoče le po pravilu kompenzacije, kajti italijansko avtoprevozniš-tvo preživlja prav zdaj enega svojih najtežjih trenutkov. V Ljubljani pa je bil te dni prvi uradni sestanek med delegacijo FJK, ki jo je vodil odbornik za trgovino Roberto Tanfani, in delegacijo slovenskega ministrstva za gospodarske odnose pod vodstvom državnega sekretarja Antona Grabelška. V delegaciji FJK so bili tudi predsednik in direktor SDGZ Marino PeCenik in Vojko Kocjančič ter predstavnik goriške-ga SGZ Benedetto Kosič. Slo je za pr- vi in torej pretežno spoznavni sestanek, vendar so bili položeni tudi temelji za bodoče skupno delo v iskanju komplementarnih interesov in z namenom, da bi recipročno čimbolj omejih možnosti konfliktov v procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, ki bo prinesel sprostitev trgovinskih in tudi človeških tokov. SDGZ: Občni zbor sekcije za zunanjo trgovino Zunanjetrgovinska sekcija pri Slovenskem gospodarskem združenju sklicuje bo imela v danes ob 17.30, v hotelu Daneu na Opčinah, občni zbor sekcije, na katerem bodo podali obmčun opravljenega dela Prav ta sekcija je med tistimi, ki so jih spremembe zadnjih let najbolj prizadele, dodatne spremembe pa se obetajo s pristopom Slovenije in ostalih vzhodnih držav v Evropsko unijo. Zato bo petkov občni zbor prav gotovo zanimiv in tudi prelomen, saj bodo na njem obravnavali predloge o reorganizaciji sekcije in o njenem preimenovanju glede na nov položaj. BBRDO PRI KRANJU - Predstavniki Evropske investicijske banke (EIB), konzorcija tujih bank pod vodstvom banke Sumitomo, konzorcija domačih bank na Čelu z Novo ljubljansko banko (NLB) ter nacionalnega operaterja mobilnih telekomunikacij družbe Mobitel so vCeraj podpi-sali pogodbo o najetju dolgoročnih posojil v skupni vrednosti veC kot 150 milijonov mark. Tuja posojila v skupni vrednosti 128, 8 milijona mark bo Mobitel uporabil izključno za nakup in uvoz opreme za digitalni sistem GSM tujih dobaviteljev, dolgoročno domaCe posojilo v vrednosti 24, 4 milijona nemških mark pa za refinanciranje obstoječih finančnih obveznosti. NajveCji delež v posojilnem paketu, ki je sestavljen iz treh delov, ima EIB, ki je Mobitelu odobrila 88, 8 milijona mark posojila. Mobitel si je kot prvo slovensko in eno prvih srednjeevropskih podjetij pridobil posojilo EIB brez državnega poroštva, zgolj na podlagi poslovnega naCrta. Poroštvo za ta del posojila je izdal sindikat tujih bank pod vodstvom japonske banke Sumitomo (v njem so še Deutsche Bank, Dresdner Bank, Bankgesellschaft Berlin, Societe Generale, skandinaviska Enskilda Banken, Creditanstalt in Kredietbank). Dragi del posojila v višini 40 milijonov mark je odobril sindikat tujih bank pod vodstvom banke Sumitomo, v njem pa sodeluje tudi LHB banka iz Frankfurta. Sindikat domačih bank, ki ga poleg vodilne NLB sestavlja še Dolenjska banka, je prispeval 24, 2 milijona mark posojila. Kot je po podpisu poudaril direktor dražbe Mobitel Anton Majzelj, je posojilo veliko priznanje za Mobitel, ki mu je sredstva uspelo pridobiti izključno na podjetniškem temelju, brez državnih poroštev. Izrazil je prepričanje, da bo posojilo podjetju omogočilo hitrejše uresničevanje razvojnih ciljev. Tako naj bi do leta 2000 z digitalnim signalom pokrili 88 odstotkov površine in 96 odstotkov prebivalstva, zmogljivost digitalne centrale pa naj bi se povečala na 180.000 naročnikov z možnostjo nadaljnje širitve. Predstavnika obeh tujih posojilodajalcev, Michael Hobbs iz banke Sumitomo in Christopher Knovvles iz EIB, sta med glavnimi razlogi za dodehtev posojila slovenskemu podjetju omenila stabilne razmere v slovenskem gospodarstvu, odlične poslovne rezultate Mobitela in prihodnost, ki jo ima telekomunikacijska panoga. (STA) < 5. FEBRUAR 1998 v LIRAH * valuta nakupni prodajni 25 < ameriški dolar 1765,00 1800,00 m n nemška marka 977,00 997,00 rS^ md: Val 16, Torriana 14, Finvolley rop ' ° 8’ h^impida, Soča in 01ympia Ko- DEKLICE Skupina A Val hnsa - Torriana 3:0 (15:1,15:5,15:8) VAL IMSA : Ambrosi, Uršič, Brisco. Sošol, Visintin, Toros, Bressan, Cej. Dekleta Vala so proti skromni ekipi iz Gradišča z veliko lahkoto osvojile tudi to prvenstveno tekmo. Nastopile so sicer nekoliko okrnjene, zaradi bolezni in solskih obveznosti so namreč manjkale nekatere standardne igralke, kar pa se ni poznalo pri končnem rezultatu. Tekma je bila enosmerna in tudi tokrat je o zmagovalcu odločal že sam servis. Edina pozitivni element je bil nastop Diane Brisco, ki se po daljši odsotnosti vrača v staro formo. Ostala izida 11. kola: Farra - Ronchi bo danes, Intrepida - Lib. Gorizia 3:1. Vrstni red: Farra in Val 14, Acli Ronchi 10, Torriana 8, Azzurra, Lib. Gorizia in Intrepida 4. Vrstni red B skupine: Villesse in Pieris 10, Staranzano 6, Grado in Villacher Bier 4, Pro Romans 0. NARASCAJNICE Skupina A VBL Cormons - Val MTI 0:3 (7:15, 8:15, 8:15) VAL: Plesničar, Del Fabbro, Simčič Cijan, Visintin, Sturm, Fabiani, Branca, Pišu, Miklus, Cemic. Domačinke so skupaj z valovkami delile drugo mesto na lestvici, A skupine. Tekma je bila zato pomembna v boju za uvrstitev v končnico, ko se bo odločalo o pokrajinskem prvaku. Valove odbojkarice so tekmo odigrale s primerno zbranostjo in zagrizenostjo. Osvojile so vse tri možne točke in potrdile, da se lahko potegujejo za osvojitev naslova. Tekma je bila dolga, vendar domačinke niso nikoli presegle osmice. Povsem zgovoren v tem smislu je bil tretji niz, ko domačinkam kljub 15 menjavam ni uspelo osvojiti niti točke. Olympia - Farra 0:3 (9:15,0:15,2:15) OLVMPIA: Magliocca, Simi, Breganti, Lon-go, Blasizza, Robazza, Devetak, Saveri, Krpan, Canola. Naraščajnice goriške 01ympije so, po predvidevanju, v tekmi proti vodilni Fani, povsem upravičeno prepustile vse tri možne točke. Farra zaseda prvo mesto na lestvici A skupine in je svojo premoč potrdila tudi v sobotni tekmi. Najmlajše predstavnice v belo-modrih dresih so se sicer trudile, vendar njihovo trenutno tehnično znanje ni na taki višini, da bi lahko furlanski ekipi odščipnila set. Ostali izidi 7. kola: Villesse - Etsi 2:1. Vrstni red: Val 14, Farra in Cormons 12, Capriva 11, Villesse 6, 01ympia 4, Etsi 1. Vrstni red skupina B: Staranzano 15, Pro Romans 13, Torriana in Grado 10, Acli Ronchi 8, Allovs 4, Pieris 3. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Značilnosti Bloške planote V okvir praznovanj slovenskega kulturnega praznika se zadnja leta vključuje tudi SPDT s prirejanjem večerov o kulturnih, krajevnih in folklornih značilnosti raznih območij v slovenskem prostoru. SPDT zato vabi nocoj elane in prijatelje na prikaz naravnih danosti in kulturnih zanimivosti Bloške planote, ki jih bo s predvajanjem diasov in videofilma prikazal France Skrabec. Sodelovala bo Petračeva družina, ki se bo ob glasbeni spremljavi predstavila s petjem starih ljudskih pesmi z Blok. Prireditev bo zvečer v Gregorčičevi dvorani v uk. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30. Uspeh ZSI1998 Kot smo že obširno poročali, so 31. zimske športne igre v priredbi SPDT na Trbižu vsestransko uspele. Za to gre v prvi vrsti zasluga prizadevnim organizatorjem, predstavnikom posameznih smučarskih društev in klubov, ki so sodelovali in ne nazadnje vsbm nastopajočim mladim smučarkam in smučarjem. Na progi Priesnig so se vsi zagnano potegovali za kolajne in najboljši so dejansko dosegli zavidljive rezultate, ki so sad požrtvovalnih priprav in treningov, kar pričajo odlični časi v absulutnih lestvicah posameznih tekmovalk in tekmovalcev Valentine Suber, Fjone in Karin Mezgec, Christiana Volpija, Boruta Bogatca, Marka Prešla in drugih. Predaval bo alpinist Silvo Karo Za prihodnji Četrtek, 12. februarja, pripravlja SPDT predavanje priznanega slovenskega alpinista in osvajalca osemti-sočakov Silva Kara. Z nizom diapozitivov bo predavatelj prikazal svoje alpinistične podvige v Severni Ameriki in sicer v nacionalnem parku Yose-mite, na Groenlandiji in na Aljaski. Zelja članov Alpinističnega odseka SPDT je, da bi se prikaza Karovih podvigov udeležil širši krog ljubiteljev gora, zlasti alpinistov iz vseh tržaških krogov, zato bo predavanje v domu v BrišCikih s pričetkom ob 20.30. Pohod po tržaški okolici Sredi februarja je v pripravi izlet po tržaški okolici, ki z letošnjo tretjo izvedbo, postaja tradicionalna prireditev SPDT. Tržaški planinci sebodo takrat zbrali v Ricmanjih in opravili krožno pot v glavnem po stranskih poteh Kolonkovca. S podrobnostmi o pohodu bo SPDT seznanilo elane in potencialne udeležence prihodnji teden v tej rubriki, vsekakor jih že sedaj vabi k polnoštevilni udeležbi. Program izletov SPDT 1998 Pri izpisovanju programa izletov SPDT za leto 1998, ki je že na voljo članom in prijateljem društva, je izpadel izlet na Po-lovnik, 28. junija, ki ga bo vodil Stojan Glavina. Članom se opravičujemo za neljubo pomanjkljivost in jih vabimo, da si v program vpišejo manjkajoči izlet. (L.A.) V nedeljo se zaključi tečaj smučanja SPDG Kljub skromnim snežnim razmeram - so pri SPDG uspeli speljati letošnji tradicionalni tečaj smučanja. Dejavnost se bo sklenila v nedeljo, 8. t.m. v Podkloštru, ko bodo udeležencem izročili potrdila - priznanja za udeležbo in ko bo tudi zaključna družabnost za vse, ki so se štiri nedelje “martrali”, bodisi kot učenci, bodisi kot vaditelji, bodisi kot organizatorji ali samo spremljevalci. Letos so pri SPDG priredili tečaje alpskega smučanja (različnih stopenj) in deskanja, drugo leto zapored pa so se po-služili v glavnem lastnih vaditeljev. Ker je bilo zanimanje za dejavnost pre-cejšnje(nad 70 tečajnikov) je bilo prvo nedeljo v začetku nekaj skrbi zaradi usklajevanja, sestavljanja skupin in podobnih zadev, kar pa so vaditelji (na sliki) skušali rešiti na najboljši možni način. Priprave na Zamejsko smučarsko prvenstvo za pokal ZSŠDI SPDG je prevzelo organizacijo tekmovanja v veleslalomu in superveleslalomu za pokal ZSSDI. Tekmovanje bo na Zonco-lanu v nedeljo, 1. marca. Prireditelj pričakuje udeležbo okrog 200 smučarjev iz osmih, oziroma devetih zamejskih smučarskih društev in klubov. Sicer pa bo marec pri SPDG v znamenju tekmovanj. Tako bo 8. marca na Trbižu društveno tekmovanje, sredi meseca pa Čaka smučarje še nekaj preizkušenj. Planinski večer jutri v Jamljah Društvo Kremenjak v Jamljah pripravlja jutri, ob 20. uri planinski in pevski ter glasbeni večer. S prireditvijo, ki bo na domačiji pri Metnih (prostori, ki jih je društvo običajno upora • bljalo so se spremenili v gradbišče) želijo v Jamljah počastiti Praznik slovenske kulture. Za planinski večer z diapozitivi Gore v sliki in besedi bosta poskrbela Silvan Pittoli in Adela Klančič (brala bo Barbara Rus tja) ter otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba. Izbor glasbe: Hijacint Jussa. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 6. t. m., ob 20.30 Dan slovenske kulture. Nastopajo MePZ Jacobus Gallus, MePZ Hrast, gledališka igralca Štefka Drolceva in Janez Starina ter govornik Miroslav Košuta. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 6. t. m., ob 20.30 (red B); »Senilitci« Itala Sve-va v izvedbi Stalnega gledališča F-JK. Predstavo je za gledališče priredil Alberto Bassetti . Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopajo Roberto Her-litzka, Lučka Počkaj, in Alvia Reale Predstava v abonmaju: odrezek 3 - rdeče. Ponovitvi jutri, 7. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 8. t. m. ob 16. uri; predstavo bodo ponovili od 12. do 15. marca. Danes, 6. t. m., ob 17.30 srečanje ob predstavi »Seni-lita Itala Sveva - iz strani na sceno«. Srečanja se bodo udeležili Roberto Damiani, Antonio Calenda, Roberto Herlitzka, Francesco Macedonio in Alberto Bassetti. Vstop prost. Predprodaja vastopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30,15-19). V teku je tudi predprodaja vstopnic za predstavo »Caterina di Heilbronn« H. von Kleista, ki bo na programu od 17. do 22. t. m. (v abonmaju - odrezek 14 moder). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Jutri, 7. t. m., ob 20.30 (reda A/F) premierska predstava baleta »Mutatioroc« Mauriceja Bejarta. Ponovitve: v nedeljo, 8.2., ob 16. uri (reda D/D); v torek, 10.2., ob 20.30 (reda B/A); v sredo, 11.2., ob 20.30 (reda C/B); v četrtek, 12.2., ob 20.30 (reda E/C); v petek, 13.2., ob 20.30 (reda F/E); v soboto, 14.2., ob 17. uri (reda S/S); v nedeljo, 15.2., ob 16. uri (reda G/G). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih), vstopnice za balet so na razpolago tudi v Vidmu pri ACAS - Ul. Faedis 20 (tel. 0432 - 470918). Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 6. t. m., ob 18. uri bo Mario Pasi predstavil balet Mutatiomc Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 6. t. m., ob 20.30 premierska predstava: gostuje gledališka skupina Plexus T. s predstavo Neila Simona »Plaza suite«" (na sliki) v prirebi Tullia Kezicha in Alessandra Levantesija. Režija Guglielmo Ferro. Nastopata Massimo Dapporto in Maria Ameba Monti. Vstopnice so v predprodaji pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311) in pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613). Gledališče Miela Fluidi magici - Čarobni valovi Danes, 6. t. m., ob 17. uri »Camilliana« - pogovor o gledališču Giulia Camilla. Sodelujejo Corrado Bologna, Lina Boluoni, Daniele Cartolezzis in Mario Tu-rello. V nedeljo, 8. t. m., ob 18. in ob 21. uri film »II Mahabharata«. V petek, 13. t. m., ob 17. uri debata na temo »L’arca-no, il magico, il simbolico neila storia della mušica« s Francescom Attardi Anselmom. V nedeljo, 15. t. m., ob 21. uri film »Faust«. V torek, 17. t. m., ob 18. in ob 21. uri film »The King-dom«. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V sredo, 25. in v četrtek, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatro in Teatro di Sarde-gna z Goldonijevo komedijo »La bottega del caffe«. Režija Gigi DelVAglio, nastopa Paolo Bonacelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365). GORICA Kulturni dom Gorica Kinema - Gorizia Cinema: v četrtek, 12. t. m., ob 20.45 film »Happy to-gether« (Hong Kong 1997). Režija Jerzy Stuhr Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288). V nedeljo, 8. t. m., ob 17. uri Dan slovenske kulture. Nastopajo MePZ Jacobus Gallus, MePZ Hrast, gledališka igralca Štefka Drolceva in Janez Starina ter govornik Jurij Paljk. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine Danes, 6. t. m., ob 20.45: gostuje gledališka skupinaTeatri Uniti z Molierovo predstavo »Misantropo«. Režija Toni Servillo. Nastopajo laia Forte, Andrea Renzi in Toni Servillo. Predstavo bodo ponovili jutri, 7. in v nedeljo, 8. t. m., ob 20.45. Teatro delle Mostre Jutri, 7. t. m., ob 17.30 »Il teatro di nar-razione« - Marco Paolini se bo srečal s publiko. Danes, 6. t. m., ob 20.30 gostuje gleda- liška skupina Moby Dick - Teatri della Riviera: Marco Paolini »Il Milione«. Teatro Contatto - Avditorij Zanon Danes, 6. in jutri, 7. t. m., ob 20.30: Robert Lepage, Compagnia Ex-Machina, Segnali Culture Enginee-ring: »Gli aghi e 1’oppio« (Les aguilles et Topnim). Predstavo je napisal in režiral Robert Lepage. SLOVENIJA SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 6. t. m., ob 20. uri film »Vulkan«. V ponedeljek, 9. t. m., ob 10.30 gostuje PD S Nova Gorica s predstavo A. de Saint Exuperyja »Mali princ«. Režija Jaša Jamnik. PORTOROŽ Avditorij Danes, 6. t. m., ob 18. in ob 20.30 film »Mirovnik«. Jutri, 7. t. m., ob 20.30 gostuje Primorsko dramsko gledališče (za abonma in izven): Eugene Ionesco »Plešasta pevka«. Režija Vito Taufer. V nedeljo, 8. t. m., ob 18. in ob 20.30 Večer slovenskega filma: Naš Avto!. LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 14. (za gledališki abonma in izven) ter v nedeljo, 15. t. m. (za izven) ob 19.30 v Linhartovi dvorani »Julij Cezar« v izvedbi italijanske skupine Societas Raffaello Sanzio. Režija Romeo Castellucci. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 6. t. m., ob 19.30 (A. R. Gurney »Punci (Syl-via)«. Jutri, 7. t. m., ob 19.30 (Abonma Vikend): Michel Tremblay »Nore babe«. V nedeljo, 8. t. m., ob 20. uri: Klemen Markovčič »Poklon pesniku« - večer poezije v počastitev kulturnega praznika. SNG - Drama Danes, 6. in jutri, 7. t. m., ob 19.30 (izven - konto): N.V. Gogolj »Revizor«. Mala drama: danes, 6. t. m., ob 18. uri: J. Mišima »Obisk« (izven konto); ob 20. uri: M. Duras »La mušica« (izven (konto). Vse ponovitve Albeejeve igre »Kdo se boji Virginie VVoolf?« napovedane za januar odpadejo zaradi bolezni. Kulturni dom španski borci Jutri, 7. t. m., ob 17. uri: Iztok Valič »Pepelka«. Lutkovno gledališče Jutri, 7. t. m., ob 11. uri (izven) na Melem odru: Svetlana Makarovič »Sapramiška (izven); ob 17. uri R. Dahi - A. Tkačev »Velikanski dobrodušni velikan« (izven). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaS Corrado Rojac s mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 bo nastopil Tokyo String Quartet. Na sporedu Mozart, Šostakovič, in Smetana Gledališče Rossetti V soboto, 14. t. m., ob 21. uri koncert Riccarda Coc-cianteja. Za abonente Stalnega gledališča FJK je predviden popust. Gledališče Miela Fluidi magici - Čarobni valovi Jutri, 7. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Kirlian Ca-mera. V ponedeljek, 9. t. m., ob 21. uri »Magična violina«, nastopata violinistka Roberta Nitta in pianist Federi-co Consoli. Na programu Tartini, Paganini in Ravel. V sredo, 11. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Thea-trum Chemicum. V petek, 13. t. m., ob 21. uri bo nastopil pianist Aleksander Rojc z Bachovimi skladbami. V soboto, 14. t. m., ob 21. uri koncert »L’enigma eter-no«, nastopa mezosopranistka Sonia Turchettoob klavirski spremljavi Elise De Luigi. V petek, 20. t. m., ob 21. uri bo nastopil Malleus. Kavama S. Marco Ul. Battisti 18 Jutri, 7. t. m., ob 21. uri v okviru Tržaških glasbenih večerov bodo nastopili Amalia Acciarino in Paolo Rizzi - »Nostalgia di Napoli« ter pesnica Ombretta Terdich. »Il pošto delle fragole« Park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu V četrtek, 12. t. m., ob 21. uri bosta nastopila kitarist Andrea Allione in pevka Adriana Vasgues. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V torek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Dulce Pontes »Ca-minhos«. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 koncert »Triestango«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V soboto, 14. t. m., ob 20.45: Hanna Schygulla - poje Jean-Marie Senia. ZOPPOLA (Pordenona Rototom Jutri, 7. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) koncert skupine pop-punk »Prozac+«; ob 24. uri (dvorana reggae) koncert skupine »Les Tambours de Brazza«. ______________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Hit Hotel Casino Park V petek, 13. t. m., ob 22.30 koncert Riccarda Coc-cianteja. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V soboto, 14. t: m., ob 20. uri koncert pianista Dimitrija Sgourosa (za glasbeni abonma in izven). Rezervacija in prodaja vstopnic vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 12. ure v upravi KC S. Kosovela (Kosovelova 4a) tel. (00386-67 t 32531 in 32533). KOPER Dvorana PalaCe Gravisi - Barbabianca V četrtek, 12. t. m. (mavrični abonma) koncert J-Nadles (flavta) in K. Porovne (kitara). Na programu Giuliani, Genin, Strajnar, Piazzola, Beaser, Štuhec. V torek, 17. t. m., ob 20. uri koncert, na katerem bosta nastopila Patricija Kopačinskaja (violina) iz Moldavije in SijavuS Gadžijev (klavir). Na programu Schumann, Krek, Ravel, Kreisler, Winawsky in Bazzini. LJUBLJANA SNG Opera in balet V sredo, 11. t. m., ob 19.30 (abonma Sreda, izven in konto) zadnja ponovitev opere G. Mayerbeeja »Hugenoti«. V soboto, 14. t. m., ob 19.30 (abonma izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«. V petek, 20. t. m. (abonma petek, izven, konto), ob 16.30 -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. V pripravah je premiera G. Verdija »Ples v maskah« ' v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri. Dirigent Igor Švara. Cankarjev dom V ponedeljek, 9. t. m., ob 19.30 v Gallusovi dvorani (srebrni abonma) Mednarodni mojstrski ciklus Dimi' tris Sgouros (klavir). V torek, 10. t. m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani koncert blues-jazz-cajun-country glasbe. Nastopil bo Cla-rence »Getemoutb« Brovvn. V sredo, 11. t. m., ob 20. uri (zlati abonma) bo v Gallusovi dvorani nastopil kanadski baročni orkester Tafelmusik. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija Rettori Tribbio: do 13. t. m. razstavlja umetnik Enzo Maio. Urnik razstave: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Nadia Bassanese: do 13. t. m. bo na ogled razstava Federica Rizzi j a. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Palača Costanzi: do 25. t. m. je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure. Muzej Revoltella: do 8. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalTinformale alle muse energetiche«. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«, Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. OPČINE 100-letnica rojstva Roberta Hlavatyja: odprta je razstava akvarelov, perorisb in karikatur, ki jo je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe -Ob Pečini in sicer v Župniji sv. Jerneja na Opčinah, v župnijskem domu Andreja Zinka, v dvorani doma Brdina in v dvorani Zadružne kraSke banke. KONTOVEL Trgovina»Dolce Divani« (Kontovel 531}: v ponedeljek, 16. t. m., ob 17. uri otvoritev skupinske razstave »L’arte riprende vita sul Carso«. Razstava bo odprta vse do 9. marca s sledečim urnikom: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 17. ure.. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. t. m. razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12. Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva. Kulturni dom: danes, 6. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave ob 100-letnici Roberta Hlavatyja. _____________SLOVENIJA________________ SEŽANA Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov. Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razstava Karla Zelenka. Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): do 20. t. m. je na ogled razstava Zorana Musiča (na sliki)- grafike iz zbirk Modeme galerije v Ljubljani. LJUBLJANA Avla Galerije Nove Ljubljanske Banke: do 6. t. m. je na ogled je razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«-Razstava fotografij s predstave. Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Jutri, 7. t. m., ob 11. uri prva Krpanova delavnica za otroke, ob retrospektivi Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. marca razstavlja Karel Zelenko. TV SPORED Petek, 6. februarja 1998 RAI 3 slovenski program ■Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Risanka: Peter TV dnevnik e rai i 6.00 6.30 9.35 11.15 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.00 17.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.40 20.50 22.35 22.40 0.10 0.40 Euronevvs Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Clerici), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II viggio (dram., It. ’74, r. V. De Sica, i. Sofia Loren, Richard Burton) Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Zelo miren kraj (i. Ange-I la Lansbury) I Dnevnik, 13:55 Gospodarstvo Aktualna oddaja: Gara Giovanna Variete za najmlajSe: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Duck Tales in , nan. Zorro |Tg Ragazzi - Mladinski |dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik A Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Dokumenti: Viaggio nel cosmo - Potovanje v vse-mirje (vodita Piero in Alberto Angela) Dnevnik Film: Invasori spaziali (fant., ZDA ’53, i. Helena Carter, Arthur Franz) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo RAI 2 Pregled tiska Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Lassie Jaz pišem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktualno: Cronaca in diretta - Kronika v živo (vodi Danila Bonito) 17.15 dnevnik, vreme Dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa Variete: Macao Večerni dnevnik Tg2 Variete: Furore Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme, 0.20 šport Film: Oltre la notte (dram., It. ’93) 4k RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.20 14.00 14.50 15.30 17.00 18.25 19.00 20.00 20.40 22.30 22.55 23.55 0.30 1.10 1.15 Dnevnik, vreme Aktualna oddaja Dok.: Veroizpovedi -Koran, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik 3, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Media/Men-te Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 115.00 Tgr - Sredozemlje i Športno popoldne: Naga-no ’98, ženska odbojka Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.15 Magazzini Einstein, 20.30 Blob Aktualna odd.: Maastricht, Italia Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Milano-Roma Aktualno: Magazzini Einstein Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori orario Boks: Franco-Cioffi (IP v superlahki kat.) S? RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 |r Slovenija 2 Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče Dnevnik Tg 4 ! Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Colombo Kviz: OK, il prezzo e giu-I sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat TV film Perry Mason: La bara di vetro - Steklena krsta (’91, i. R. Burr) Aktualno: Emilio Fede intervjuva j Film: Complotto di fami-glia (krim., ZDA ’79, r. A. Hitchcock, Karen Black) _ | Pregled tiska Nan.: Z odprtim srcem, l 2.50 VVings CANALE 5 6.00 8.00 8.45 9.45 11.30 13.00 13.30 13.40 14.15 15.40 16.15 17.15 18.35 20.00 20.30 21.00 23.20 1.30 1.45 2.45 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Shovv Aktualna odd.; Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ! Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e ; donne - Moški in ženske Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Ciao dottore! (i,- Ul-rich Reinthaler Aktualna kronika - Veris-simo sul pošto - Na licu mesta (vodi M. Liorni), 17.45 Verissimo - Kronika v živo (vodi Cristina Parodi) Vraiete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodi Ezio Greggio) Aktualne teme v oddaji: Accadde domani (vodi Maria De Filippi) Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (1.00) dnevnik Striscia la notizia Nan.:DreamOn Nočni dnevnik 6.10 9.20 10.20 12.20 12.55 13.30 14.00 14.20 15.30 16.05 17.30 18.30 19.00 20.00 20.55 22.40 23.25 0:85 0.40 0.50 1.50 Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Supercar Film: Charleston (kom., It. '77, i. B. Spencer) Šport studio, 12.25 Odprti studio Nan.: Willy, princ z Bel Ai-ra Risanke: Lupin Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: Svveet Valley High Variete za najmljaše, risanke Nan.: Xena in bojevnik Melicerte Odprti studio, vreme Nan.: V osmih pod isto streho, 12.00 La tata Variete: Sarabanda Nan.: Professione fanta-sma - Prikazen po poklicu (i. M. Lopez, Edi An-gelillo, Max von Sydow) Aktualna odd.: Moby’s (vodi Michele Santoro) Nan.: Fallen Angels Aktualno: Le notti deli’ angelo Fatti e misfatti Šport studio Pregled tiska TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi In... diretta Figli miei Made in Italy Zoom mladi Posočje spraSuje Glasb. odd.: Musichiamo Zoom mladi (•) MONTECARLO 13.00 10.55 12.00 14.00 16.00 18.05 20.10 20.30 23.00 0.00 19.30, 22.450,1.20 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Ironside Aktualno: Candido Film: La figlia deli’ am-basciatore (kom., ’56) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Aktualno: Quinto potere? Film: Agente 007 solo per i tuoi occhi Check Up Zdravje Nogomet: Gold Cup 7.55 8.05 8.35 9.20 10.10 10.45 12.00 12.30 13.00 13.05 13.10 15.50 16.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 18.20 19.10 19.20 19.25 19.30 20.05 20.35 22.30 22.35 23.10 23.20 23.55 1.00 1.50 Oglasi TV prodaja Oddaja za otroke: lutkovna nan. Ku-Ku, 8.50 dok. nan. Narava od blizu Tedenski izbor: Humanistika, 9.50 Parada plesa Nan.: Oh, dr. Beeching | (VB, zadnja epizoda) Tedenski izbor. Nad.: Vrtinec rož (Fr., 2. del) Pripravljeni (oddaja o slovenski vojski) Ljudje in zemlja Poročila Vreme, šport Vremenska panorama Zgodbe iz školjke Mostovi Obvestila in oglasi Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Otroški program: Sprehodi v naravo, 17.45 ris. nan, Cofko Cof Dokumentarna serija: Novi raziskovalec Risanka Dobro je vedeti Oglasi TV Dnevnik, vreme, šport Nagano '98 Film: Storyville (thriller, ZDA '91, r. Mark Frost, i. J. Spader, J. Whalley-Kil-mer, Jason Robards) Oglasi, napovedniki Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Nanizanka: Newyorska vročica (ZDA, i. Lisa Ger-stein, Portia De Rossi) Mojstri jazza Dok.: Novi raziskovalec Vreme, napovedniki TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Šahovski turnir Open ’98 Gost: dr. Janez Drnovšek Glasba: Primorkinih 10 Sprememba z Rudijem -Alternativno zdravljenje Napovednik, videospot Dnevnik, vreme Šahovski turnir Open ’98 Utrinki iz Južne Afrike Briški vinarji Spoznajmo jih: V. Makuc Glasb, odd.: Naj spot Dnevnik TV Primorka Vremenska panorama Nanizanka: Pepa in Pepe (Španija, 20. ep.) Tedenski izbor: Šport Film: Will Success Spoil Rock? - Bo uspeh pokvaril Rocka? (kom., ZDA 1957, r. Frank Tashlin, i. Tony Randall, Jayne Mansfield, Betsy Drake) TV prodaja Nanizanka: Moje pasje življenje (ZDA, i. Michael Varmusch, Kallum Keith Renni, Jennifer Clement, 5. epizoda)) Oglasi, napovedniki Nanizanka: Ana Marija -Ženska gre svojo pot (Nemčija, 12. epizoda) Oglasi, napovedniki TV igrica: Kolo sreče Videoring Napovedniki, oglasi Tomaž Domicelj Koncert 21.35 22.05 23.50 Dokumentarna serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja (VB, 11. del) Film: Night Full Of Rain - Noč polna dežja (It. 1978, r. Lina VVertmuller, i. Giancarlo Giannini, Candice Bergen) Nadaljevanka: Profit (ZDA, i. Adrian Pasdar, Lisa Zanp, Allison Hos-sack, Jack Gwaltney,54.) 6B Koper Euronevvs Sredozemlje Četrtkova športna oddaja Košarka: Barcelona -Union Olimpija (EL) Program v slovenskem jeziku: Več ljudi več ve Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Vsedanes aktualna Facciamo fes ta - Praznične prireditve Potovanje po Nemčiji TV dnevnik Vsedanes Sconflni: Filmski festival Pogovorimo se o... Teche (vodi Roberto Fer-rucci) Vsedanes, vreme r "N Radio Trst A 8-00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8-10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knji-9a: Nezaslišana simfonija (L Rebula, po-9aja L. Počkaj, 7.); 9,40 Zanimivosti iz žival-sl ^ GORICA q c- O POSTOJNA 0 -*is KOČEVJE 1 l \ ° PORTOROŽ * X q -----------------------'' V -^RNOMEU UMAG ---------------PEKA OPATIJA PAZIN q 11 ZAGREB -7/4 . TRST š 4/10 <6. O M Danes bo pretežno jasno, na Primorskem bo pihala burja, ki bo oslabela. SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosdnjih pokrajinah bo precej jasno. Burja ob severnem Jadranu bo oslabela. n JUTRI GRADEC -7/5 TRBIŽ M. SOBOTA O -9/5 CELOVEC O -7/5 -13/2 O KRANJSKA GORA Q TRZIC -10/3 O KRANJ ? GRADEC -9/4 MARIBOR O -R/6 PTUJ CEO, 1/8 O OVIDEM 1/8 _,N. GORICA 2/8 GORICA - UUBUANA -7/4 po: Ak 5 CELJE O -7/6 N. MESTO ZAGREB -7/5 O KOČEVJE <9 -x° V soboto in nedeljo bo pretežno jasno. Burja na Primorskem bo v soboto prehodno ponehala. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Prva letošnja izstrelitev evropske rakete ariane KOZROU (FRANCOSKA GVAJANA) -Po petih preložitvah v zadnjih petih dneh zaradi viharnega vremena so včeraj ob 0.29 po srednjeevropskem času, to je ob napovedanem času, v Gvajan-skem vesoljskem središču (CSGJ v Južni Ameriki izvedli prvo letošnjo izstrelitev evropske nosilne rakete ariane (telefoto AP) . To je bila 105. izstrelitev ene od različic rakete s tem imenom doslej. Ariane 44LP je na začasni prehodni tir uspešno utirila dva geostacionarna telekomunikacijska satelita: brazilski Brasil-sat B3 in mednarodni Inmarsat III-F5. Na začetku 22. minute poleta se je na višini 420 km nad vzhodno obalo ekvatorialnega dela Afrike, pri hitrosti 9, 6 km/s od zadnje stopnje rakete ločil brazilski satelit, pet minut kasneje pa mu je pri hitrosti 8, 9 km/s in skoraj 1200 km nad Afriko sledil še Inmarsat III-F5, ki pripada mednarodni organizaciji za pomorske satelitske telekomunikacije Inmarsat s sedežem v Londonu. Gre za 33. zaporedni uspešni polet poslovne rakete ariane 4 v zadnjih treh letih, 75. izstrelitev ariane 4 in za 17. različico ariane 44LP pri tem. Brasilsat B3 ima 28 transponderjev. Opravljal bo televizijske, telefonske in podatkovne prenose za Brazilijo iz stalnega položaja nad Atlantskim oceanom, nad 65 stopinjami zahodne zemljepisne dolžine. Satelit je za brazilsko družbo Embratel izdelala ameriška družba Hughes Space & Communications iz El Segunda v Kaliforniji. Načrtujejo, da bo satelit deloval najmanj 12 let. Glavni del Inmarsata III-F5 je velik 3, 2 krat 2, 3 m, v vesolju pa meri pripravljen za delovanje 7, 6 m do največ 20, 7 m. Predvidena življenska doba satelita je 13 let. Njegov stalni položaj bo nad Afriko nad 25 stopinjami vzhodne zemljepisne dolžine. Oskrboval bo prenosne telefone in druge prenosne komunikacijske naprave na odmaknjenih področjih. Inmarsat III-F5 je opre- mljen z edinstvenim navigacijskim paketom zasnovanim tako, da lahko zviša natančnost obeh sistemov za določanje položaja, to je ameriškega GPS in ruskega GLO-NASS. Satelit je izdelala ameriška družba Lockheed Martin Telecommunicati-ons iz East VVindsorja v New Jerseyju. Vsak od obeh utirjenih satelitov je imel ob izstrelitvi maso 1780 kg. (STA) enajst milijard NEW YORK - Število Studijo je pripravil svetu 296 milijard ljudi, svetovnega prebivalstva oddelek za gospodar- Po napovedih bo Steše bo do leta 2200 usta- ska in socialna vpra- vilo prebivalstva narahlo na okoli 11 milijar- Sanja pri ZN. Po tem slo v vseh predelih sveti ah, predvideva študija scenariju bo leta 2150 ta, razen v Evropi. Leta Združenih narodov. na svetu 10, 8 milijar- 1995 je v Evropi živelo To število temelji de ljudi. Ge pa bi v pri- 728 milijonov ljudi, leta na oceni o srednji ra- hodnjih 155 letih ro- 2150 pa naj bi jih le še vni rodnosti, po kateri dnost ostala na ravni iz 595 milijonov, kar po-naj bi se vsaki družini obdobja od 1990 do meni 18-odstotni padec rodila dva otroka. 1995, bi bilo tega leta na v 155 letih. (STA/APP) Bolnišnica ne jamči za protezo ITZEHOE - Bolnišnica ne jamči za zobno protezo, za katero se morebiti izkaže, da so jo ukradli med operacijo. Omenjeno odločitev je v ponedeljek objavilo deželno sodišče v mestu Itzehoe. Načeloma mora vsak bolnik pred operacijo poskrbeti za to, da svoje predmete shrani na varno, je sodišCe utemeljilo svojo odločitev. Kraje zobovja, ki »ga načeloma ne more uporabljati kakšna tretja oseba« in je pred kratkim doletela neko pacientko, bolnišnica očitno ni pričakovala. (STA/dpa) Princesa Diana je podila rekord poročanja v časopisij LONDON - Smrt valižanske princese je navdihnila veC člankov v britanskem Časopisju kot najhujše tragedije druge svetovne vojne in podrla vse rekorde novinarskega poročanja na Otoku. »Zgodba (o smrti) Diane je brez primere,« pravi Tony Law, direktor inštituta za raziskave tiska Durrants Press Cuttings, ki leto za letom preučuje vsebino kakih 200.000 otoških Časopisov in revij. Takega zanimanja medijev ni zbudil noben dogodek po letu 1940, razkriva Law. Pretres ob smrti »princese ljudstva« v avtomobilski nesreči v Parizu 31. avgusta lani je bil tolikšen, da so lani poročila o nesrečah in tragedijah zasedla 28 odstotkov Časopisnih strani; v prvih šestih mesecih leta, pred nesrečo, komaj 2, 5.odstotka. Se veC pozornosti je vzbujala tudi britanska kraljevska družina, ki so jo ostro napadali zaradi navidezne brezbrižnosti ob smrti valižanske princese. O monarhiji je lani pisal vsak dvajseti članek; v prvi polovici leta »le« en odstotek Člankov. Tudi svetovne tiskovne agencije še vedno vsak dan poročajo o dogodkih, povezanih s pokojno princeso. (STA/AFP)