; Posamezna Številkat s □ O O POSTSTHT^. PjST/aA.UCRAJSrA. O O Q 1 krono. .tabos* ______________________ m prai .ik.T, .k IB. trt > At unou IMlttaJM. Bora, Anilton iL k. 4, L »td> (trapi*. Tolotoo iatenrk. (L 27*. UPRAVA m unh-.jt r AuBiteoi tlioi »t. A> prttiiftj.', Itut. Tri*. Jo. K. M. BHS poHno6ok.nl mr im kun. 11 787. X* umilo km Aomjo M M otira. — Mtpiti «0 i m troA^o. 5 Leto: II. Maribor, sobota 25. junija 1921. Številka: 142. Itta avstr ijske krize. Maribor. 24 junija. Avstrija je dobila novo vlado. Vod-t \° vidnih poslov je prevzel pred-nik dunajske policije dr. Schober, in 36 pr’-teSnil v svoj kabinet zmožno vi. V'Sne 8^r°kovnjake. ^Naloga nove vn 6 aedvomno zelo težka in odgo-dunajska vlada mora biti re-nata na zunaj in na znotraj. Fi-1( no-ekonomski položaj Avstrije je ftk ‘°’ neu^°dan. Ravnokar je v teku Cl'Ia Zveze narodov, ki nudi avstrij-7° ^publiki precej srečen izhod iz ea'„asQ?!^ uoprilik. Toda najmanjša ^ ancija, ki jo lahko ostale države za ae^autevajo, je pač, da Avstrija ostati 0opvisna država. Če Avstrija izgu-lak V°’\° ?^visnost, tedaj bi bila vsaka M a a cDa v P Ud °ui državi, kateri dr^e Avstrija pridružila. Ker je pata žav Va .^TemaUa, bi moralo one iste dr-j.a e’ zahtevajo od Nemčije visoke acbiske zneske, indirektno podpi-PobV^0?0 dolžnicb. So pa tudi še razni stl,..'lcni interesi, ki zahtevajo, da Av-V ostanG' Toda ta zahteva vzbuja Por j^oodS n,. ilan'i°sti države vedno večji od-stoji v nasprotja z narodno in z nacionalnim nače-U„jn -le močnejše nego internacio-fcabre,}8?‘idarnost. Kriza, v katero je V da Iz ustavodajne skupščine. LDU Beogtad, 23. junija. Današ- 8. poglavju samouprava, je vse prej* njo sejo ustavotvorne skupščine je otvo- kakor samouprava. Na čelo administra-ril predsednik dr. Ribar ob 16.50 uri. cije pride mož, ki ga postavlja minister, Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje narod sam pa pri tem nima nobene debate o 8. poglavju ustave. Poslanec besede. Na koncu svojega govora se Ljubomir Matič (radikalec) pravi, da je zavzema za samoupravo pokrajin. — opozicija pokazala svoje neprijateljstvo F*osl. Drago Bojevič (radikalec) pravi, do države. Centrum pa je napravil da je strah Hrvatov pred majorizacijo tudi nekaj napak, ker je sprejel odredbe neupravičen, ker so v materijelnem ki nikogar niso zadovoljile. Govornik oziru bogataši in močnejši in bi Srbe smatra, da se županije ne smejo zame- zelo lahko dovedli do velike od-njati z oblastmi. Oblasti sploh ne odo- visnosti. Veruje v dobrino hrvatskega brava in čim več jih bo, tembolj bomo naroda id njegove prave zastopnike podobni pokojni Avstriji, ki je na ta vTdi v onih, ki delajo v skupščini, način niti ne bi bilo treba rušiti. O Med njimi vidi tudi predsednika dr. členu 92 pravi, da bi bilo namesto dveh Ribarja. Posl. dr. Sevčič (demokrat) tretjin zadostna tudi polovica poslancev, poda pregled o dosedanjem delu poda se minister izroči sodišču. Poslanec sameznih vlad in ugotavlja, da gospodje, Kurbegovič (musliman) ugotovi naj- ki so dosedaj bili na vladi, narodu poprej, da se 8. poglavje pretresa v niso nudili onega, kar je od njih pri-odsotnosti večine Hrvatov in Slovencev, Čakoval. Akoravno ima ustava mnogo ki so ravno na ureditev pogreškov, bo glasoval zanjo. Posl. La-države polagali največio važnost, zarevič (radikalec) kritizira posebno Zaradi tega. očita vladi, da ni hotela paragraf o odgovornosti ministrov. Po sporazuma tedaj, ko ga ji je ODOzicije njegovem govoru je bila seja zaključena ponujala. Vlada je hotela izsiliti tako ob 19.30 uri. Prihodnja seja bo jutri ureditev države in zato ni moglo priti ob 9. uri. do sporazuma. To, kar naj bi bila po Debata o plebiscitu v Štajer. deželn. zboru. vretjfvi j _ , . TIP Gradec, 23. junija. Na dana- diti. Zastopnik velenemcev grof. Hilbler fcačett Mayr-jev kabinet, je bila šnji seji dež. zbora se je razvila debata pravi, da glasovanje po vsej zvezni dr-—* ne bo*1 .1 ostra, da je izgledalo, i o plebiscitu za priključitev. V imenu kršč. žavi ni izvedljivo, zato se njegova stranka Po kostan- ^ar ki bi šel v žer;iavico j sociialcev ie izjavil Prisching, da je stran- zavzema za glasovanje <-po pokrajinah, ločno vztr3’-2^ 1 ker 36 štajerska od- ;k a slejkoprej za priključitev, a treba se Govornik*trdi, da je gibanje proti gla- N>rln v« i ■ na .plebis^itu in 6 tem! je ozirati na zunanji položaj in zaenkrat sovanju tudi pod vplivom karlistov. Ve- *Š'nl . i ijrlTOfl iz nnlnv.aia ___ i d* ca «ifn<3r*iiriaeni CrNr* A* ..-t..: - t —__ :_________________ hnv .aie antante povsem resne, so t.a].eraeriUi svojo taktiko in kapituli-; 1 Pred zvezno vlado. Dr. Schober bo eI tedaj odgovornost na dve strani; u^Proti Zvezi narodov, ki bo hotela j7vštrijo ohraniti in brez katere Av-riji vsaj začasno ni rešitve, ter na-/km ljudstvu, ki bo zahtevalo, naj gajska vlada ne zaigra ljudskih in-Tako 1?0 Schober kakor Te-6 V «i je moral paziti, da se ni zameril dj.(ni. bogovom, da si je stekel milost ti0'8lh* I* Prve izjave, ki jo je podal to t, av8trijski zvezni kancler in kate-g0vma Prinesli včeraj, se razbero nje-. dobra volja da ugodi velikim sr-sosednim državam. Zlasti je na-o^l g Potrebo, da se urede prometni le v obmojnih krajih, vedoč, da t»i0l.1 ^odujejc dobremu sošedstvu, ki z?’(dodati med Avstrijo in okoli-l>ov2l T'^avfuni in da vsak tak inzult tU(]j P'‘a Povo nezaupanje, s tem pa -0 oohikupni avstrijski stvari. 1’ideli,. koliko in koko se bo no-^olorju posrečilo spraviti v »ti P^odnamdne interese z narodni-j r*avne z ljudskimi! ^ P°ro?il o novem avstrijskem ^ihr? se r’arn za Tia8e razmera '^rnejše ono, ki ga prinaša v Ht0rštevilki *Prager Prosse« in iz POsnemamo: Kabinet stopa hi |g, ? države v novi, še vedno nevar-ay,strijske krize. Propir med £hiia va,Tn' zadobil obliko, ki bi ute-Ljj0j2fzt°niiti šibko telesce Avstrije. l6 bin- strai)h je kriv, da ni kdo več bahdgj 1 držaimo. Dežele stojo v glo-i st>vraštvu nasproti asiednji Sev(^T.r sc ^c'ta nahaja na Dunaju in h!*6 Wa- Po^ vPDvom velemesta. De-k stj-r,-"'10 Panraviti iz metropole ea 7a aavke, Duševna vez je ^ i? “oparatize-m, katorega so hilidn .. lSGantiki sociale!, je storil, do ozira na ‘Dunaj Pa tu->to. p,....•) ae karajo dežele tvoriti ®°lhonin * 'ju te nacionalno skoraj jedmstveuc države nasprd- J ry MVIVV » ^ v V/ VA CA )< zadeva cele države in ne pokrajin. Od- proti predlogu, da ae plebiscit odgodi. govornost naj prevzamejo meščanske Nato je bil predlog o odgoditvi z 29 stranke. Posl. Schreckenthal je izjavil v glasovi kršč. socijalcev proti 15 velenem-imenu kmetske zveze, da je njegova škim in kmejsko-zvezarskim sorejet. So-stranka za glasovanje na Štajerskem in cijalni demokrati so zapustili dvorano, ne vidi razloga, da bi se moralo odgo- Dr. Rintelen — štajerski deželni glavar. TiP Gradec, 23. junija. Na da- kot namestnika dr. Ahrerja. Ostale ki našnji seji deželnega zbora se ie vršila so jih oddali socialni demokrati,’ so volitev deželnega glavarja in njegovega bile prazne. Tako sta bila zopet iz-namestnika. Oddanih je bilo 56 glasov- voliena oba poprejšnja funkcijonarja nic, od teh se je 36 glasilo na ime Ooa sta krščanska socialca. poprejšnjega glavarja dr. Rintelena in Vzhodno vprašanje. DKU Pariz, 23. junija. Kombija DKU London, 23. junija. Iz Cari-senatorjev za zunanje zadeve je imela grada poročajo, da je dosoel v Angoro včeraj pod predsedništvom Poincareja boljševiški poslanik pri turški narodni sejo. kateri je prisostvoval tudi ministrski vladi. Osobje obstoia iz istih propagan-predsedmk Briand. O gornješlezijski distov, ki so v Turkestanu razširjali zadevi je Bnand izjavil, da se bo An- boljševištvo. glija sporazumela s francoskim pošto- n[^IT , . „ panjem, kateremu se bo pridružila tudi London, 23. junija. Na rimska vlada, ter da bo najvišji svet " • 0 vPraSanie ie spodnja hiša uradno končno rešil to vpra?anje. Tudi v iz- iZ,a? j’ .se bojnim ladjam hodnem vprašanju računa na sporazum £reh°? A’*?21 Dardanele ne more za-z Anglijo in Italijo ter upa, da Turki in . n,tl» *-e 1* »evreška mirovna pogodba, Grki z ozirom na kritični položaj, v Jlf Y.set>uje nobenih tozadevnih po-katerega bi jih spravila ofenziva, ne SGdt,» že v veljavi, bodo odklonili ponujenega posredovanja. Evakuacija Dalmacije., Železniška stavka v Julijski Benečiji. f 23‘ iun‘ia- Italijanski DKU Rim, 23. junija. Stavka že-ironzul v Sph u Amadori, se je povrnil lezničarjev se je razširila v Julijsko Bene-iz Rima v Split. V njegovi bližnji oko- čijo m tudi že v provinco Padua kjer lici se govori, da se bo evakuacija tretje je morale 10.000 potnikov prekiniti cone zopet zavlekla in sicer po vsej pri- nadaljnje potovanje. 'iki radi komplikacij z Barošem. antanti bi bilo znatno večje, ako bi bila njena vlada vedno v stanju govo-riti in postopati v imenu cele države* Toda baš Mayrjeva meščanska vlada ni nikdar imela tega protitežja in za slehernim njenim korakom se je ogla* šal votum separatum avtonomnih dežel. Ponesrečena politika za priključitev je izčrpala vso energijo vlade inf vladnih strank. V tem pojavu leži koren večne državne krize, na kateri nef more nikdo nič izpremeniti, kar bi bilo trajno. Krščanski socialci in vele-nemei, ki so vedno klicali po močni roki in govorili o redu v državi, so sami' izpodkopali vsako avtoriteto in ustvarili kaos v upravi.« Ali ni pri nas slična kriza? Če ss lahko v Avstrijp govori o škodljivČsti pretiranega strankarskega boja, kaj naj pa porečemo mi? Ali nima nftš strankarski boj že dolgo tiste oblike, ki je nevarna mlademu organizmu naše države? Tudi med slovenskim ljudstvom hočejo klerikalci vzgojiti najostrejši separatizem, ' ter osOvražiti' Beograd in Srbe enako kakor v Avstriji Dunaj. Posledica tega je, da vedno bolj propada avtoriteta in nastaja kaos na mesto splošne konsolidacije. Kako bi šele bilo, ako bi separatisti neomajeno zagospodovali v avtonomnih deželah? Saj vemo, da gotoVim ljudem ni ne do naroda in ne do državne svobode, kea- zidajo v oblake svojo »civitas dei«. Avstrijski zgled nas uči. Avstrijsko ljudstvo je kulturno na višji stopnji in nacionalno do kosti. Vkljub temu gaj ogrožajo strankarski boji in separatizem .dežel. Kaj naj šele rečemo o nng južnih Slovenili, ki smo veliko bolj obdarjeni s partikularizmom in plemenskimi nasprotji? Rešitev naše krize je samo v močni jedinstveni držav/ -----------------------------: ■ i Kratka brzojavna poročila. DKU Pariz, 23. junija. Senat Xonferenca ožjega ustavnega odseka. LDU Beograd, 23. junija. Na seji ustavotvorne skupščine je bila konferenca „ .K!)^ ,‘/1 zi Z3‘ - Senat je ožjega ustavnega odseka glede razdelit- P,!,, k P°godbJ od 13. okto-ve države na oblasti. Sporazum se ni bra ,18 ureditve zračnega pro- TA? “1,0 Mi* °“"“ie,“u iutIi «*** 0 Iz češkoslovaške. Češkoslovaški parjament ee kmaltt sestane k poletnemu zasedanju. Sedaj stoji v ospredju vprašanje nove vlado. Do petka bo padla odločitev, ali bo sedanja uradniška vlada ostala do jew seni, ali pa jo utegne že v bližnjih1 dneh nadomestiti nova koalicijska vlada. Socialni demokrati so v svojem' proglasu izjavili, da stopijo šele jeseni v novo vlado. Če se bodo ostale stranke že sedaj sporazumele v glavnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tedaj se bodo morali odločiti pred 'jesenjo. Najvažnejši politični problem je v sedanjem trenutku vladin finančni, načrt,^ osobito pa vprašanje davka na dedščine. Socialni demokrati se zavzemajo za svojčasni Englišev osnutek tega zakona in polagajo važnosj; na ta davek radi tega, ker po svojem zpača* ju ne obremeni širokih vret kdhzu« mentov, * ■!' Kakor vsak naeionalni dogodek, tako jo Praga slovesno proslavila tudi dan 21. junija, spominski dan 27 čeških plemenitašev, ki sc bili 21. junija 1621 umorjeni na starem trgu v Pragi Vršile so se razne slavnostne prireditve, predavanja iji slovesnosti, ki so vse imele značaj globoke hvaležnosti da* našnje češke generacije do mučeniŠkiti prednikov. Bil ie to praznik zmagoslavja nad stoletnimi tirani češko slave in češkega postenja, Habsburgovci. Lep pozdrav je poslal iz Capria prezi-dent Masaryk ta poosebljen češki značaj. V svojem pozdravu .se spominja teh davnih žrtev habsburške samo-pašnosti in opozarja na zadnje žrtve, ki so nedavno despele v domovino, ne to pa pravi: Na obeh monumentih so zapisane besede: 'Resnica zmaguje«. iDv rasniga zmaguje — in to spoznanje Je mislečemu duhu y Časovnih zmedah in zablodah na j večja uteha. * Kakor javlja »Prager Preese«, sta obe glasili čeških komunistov »Rudč pravo« in »Vo*w&'rts« objavili celo vrsto dokumentov, ki dokazujejo, da obstoja tajna vojaška organizacija nemškega meščanstva na Severnem Češkem. Cent rum te organizacije je baje »Freie deutsche Biirgervereinigung tur Reichenberg und Umgebung«, ki deluje na eni strani proti komunistom In je celo v stikih s policijo, na drugi strani pa zasleduje tajne nacionalistične cilje in je v stalni zvezi z nemškimi orgeš-organizacijami. To društvo ima v več mestih severne Češke svoje podružnice, ki so razpredle celo gnezdo vohunov in zaupnikov, ki sede v javnih uradih , tovarnah itd. V zadevo je, biaje zapletenih mnogo odličnih oseb, ki so veljale kot lojalni državljani če-škoslov. republike. Odkritja vzbujajo posebno pozor Aost. Vlada je osnovala Slovanski zavod s; sedežem v Pragi. Slovanski zavod ima namen, gojiti in izgraditi gospodarske in zn anstvene odnosa je s slo-- vanskimi deželami. * Da zajezi nevarna poplavo vcneri enih bolezni, je češkoslovaška vlada izdelala zakonski osnutek o pobijanju »polnih bolezni (siphilisa, gonorrhoea . in ulcus molle) ter izdala odredbe proti prostituciji. Vse one, ki so spolno bolni, mora oblast, poklicati k zdravniku. Oblast lahko odredi, dase jihinter niri v bolnici. Prostitucija sama na sebi ni kaznjiva, a kaznujejo se prostitutke, ki okužijo druge ali ki zapeljujejo mladeniče pod 16 let. Odpravljene so vse javne hiše, za prostitutke pa se osnujejo poboljševalnice, r * V Pragi se mudi veliki indijski pesnik in mislec,' širom sveta znani Rabindranath Tagore (izg. Takur). Češki narod mu je priredij lep sprejem in Praga mu nudi vse svojo gostoljub ije. Tagore je izjavil napram dopisni ku nekega lista: »Zelo sem rad, da sem lahko došel med češki narod. Vaše ljudstvo mi vzbuja občudovanje. Iz vsega srca želim mladi republiki srečo in blagostanje. Naj bi pričela svoj razvoj s čvrsto vero v ideale in ne le v prosto silo, ki pri vsakem narodu po-menja, da se stara in da mu srce po staja trdo. Verujte v duševno enoto človeštva in dajte tej enoti izraz v veem vašem narodu.« ; Notranja in zunanja politika. * Za zvezo z Bolgarijo. Beo- gradsui .Trgovski Glasnik* se z ozirom na vedno opasnejše dogodke na vzhodu zavzema za jugoslovensko - bolgarsko zveza V katerikoli smeri se razvijejo dogodki v Mali Aziji, ostanejo za nas vedno velike važnosti. Z ustanovitvijo večje in močnejše države, bodisi Grške ali Turške, se nam in Bolgarski zapre F. K.: V mariborskem parku. Mestni park je sedaj, ko je še cvetje na .drevesih in je posejan z kinčem lepih cvetlic pač naj lepša prirodna stavba v Mariboru. A ko le morem, ga dvakrat na dan obiščem in vselej ga hvaležno občudujem, ker mi brezplačno- nudi duševni in telesni užitek. 2al da vidim , dosti mi znanih in neznanih obrazov po mestnih ulicah, ki jih še nikdar nisem videl v lem krasnem zdravem parku. Vidim pa tudi take ki jih ni več met! nami in ki so mi bili lansko leto in celo letos prijetni družabniki. Bili so poč kot jaz že stari ali ipa eni še zelo mladi. Teh zadnjih je škoda. No, veseli me pa. vseeno, ko vidim za nami naraščaj vrlih malčkov, ki so šele letc4 prvič zagledali naš park in ki jih srečne narodne mamice vozijo po šetališčnih potih. Tako mi je iposlal komaj enajstmesečni srčkani Marko stari znanec, ki me že od daleč spozna in mi vv-vteje. Intet^ -intno 30 te otroke poslu j. [fo ga je nek.dan elužkinja na tla postavili’ da bi ko- izhod na Belo morje. Sedanji dogodki na vzhodu značijo historični preokret, ki mu moramo kot bližnijo >o.l ‘ čusi. Jt;» Zanimivosti. Težave ljubezni. Ljubezea bolezen za katero ni nikoli eno 1 . ..c< ja povrne Iz Algira v Pariz. pričela sedaj premišljevati, **.*,. fBdf naj se odloči, katerega ima &0J Q^t toda zaman, uverila se je, d» ‘Jr "aA> enako rada. Kaj tedaj storiti?,, gem premišljevanju je usmrti In to je tudi storila. Z ljuP so res težave. _ Dnevna kronika. Maribor, - K notici o postopanju P0*1 jo' tvrdke Mcindl smo izvedeli, *>jne, tični dami nista posluževali sjo^1ckr«iflč> ampak nemščine ter sta nastop*1' nervozno. Z ozirom na to *mo .Jt. verodostojnem mestu informtr*11 Bi vedeli, ^a je poslovodja Slovenc Nemec. .„ajtvO> — Ne pozabite na naše dU* ,dne V soboto popoldne in nedeljo P^n ^, hodo dijaki nabirali po ge, ue za .Ferijalnl Savez". *v^ ds jt v mladini slava in #»<* Maribor, Sb. juniji 192! Strin 3 bodne očetnj«ve. Pomagajte ii, da •pozna n;eno lepoto in se navduši za telo v korist vsemu najemu narodu. .v — Regent Aleksander na sokolskem zletu v Osli eku. Iz Beograda Poročajo, da se bo Sokolskega zleta v Osijeku udeležil tudi regent Aleksander Vidov dan bo preživel med Sokoli. Na4 vladar pozna svoie Sokole in So-P” poznajo njega. Zato se ves jugo-slovenski svet raduje nad tem posetom. — Slovesna proslava Vidovega «ne. Vlada je odredila, da se praznuje Vidov dan po vsej kraljevini kar najbolj slovesno. Ugledajmo se v Cehi, ki v*do na dan svojih nacijonalnih praznikov vzbuditi v najiirjih ljudskih vrstah "•»dušenje za mlado svobodno repu* oliko. ~~ Dr. Leopold Lenard, bivši ured* ■j* »Strafe«, ki je v svojih člankih v »Slov. Narodu* odločno zastopal jugo-•lovensto in slovansko idejo nasproti nmskeniu in partikularističnemu Slovencu SLS, je zapustil Maribor, ker je spe-et v službo beograjskega presbiroja. . — Razstava šolskih risb državne «ealke v Mariboru bo odprta od 28. 30. junija 1921 in sicer vsak dan 0(1 9. do 12. ure. Vstop prost. ~~ V inženjersko podoficirsko šolo ? Zagrebu sc sprejme letos do 150 go* J^Cev, Pogoji za sprejem so razvidni n javnih razglasov. Pojasnila dajo vsaka vojaška komanda. , — Važno za kmetovalce. V nedeljo Qe 26. junija ob 16 uri popoldne se ^ kazuje na grnjš mi p‘ spoda barona Ko«snianitha, v Badvanjih najnovejši “nierikanski motorni plug Fordson izvlek največjo amerikanske autorao-Mue tovarne Ford - Motor - Company *jri Praktičnem delil. Razkazoval in oeVal. 1)0,1 e i njim jugoslovanski zaupnik omenjene tovarne gd. Viktor ®a.rešič,- ki bo dajal tudi vsa tozadevna , Pojasnila. Interesenti se vabijo. Ford-6011 je univerzalni stroj za moderno Rf)spodarstvo in opravlja vsa dela na Posestvu, kakor na primer orje, vlači, osi* vleče vozove, poganja zago, mlin. kocine . - . - fiesalke itd. Močan je 25 PS za ogon se uporablja petrolej. Stroj te-"*La -'10 kg,, njegova dolžina znaša 2 m ^111; maksimalna hitrost je 11 km na .r°- Izorje na primer z dvobrazdnim v 10 urah približno 4 hektarje. ’ — Nesreča pri delu. Včeraj ziutr« *r6g 6 ure je pri spravljanju sena na Qir*tmayerievem posestvu v Laiteršner^u Padel 25 letni viničarski sin Jakob jCvas'iz Rošpoha s senika na tla, kjer j* oble?»i s težkimi notranjimi poskod-°arnu Rešilna 'postaja, ki je bila c 9.*3reči takoj obveščena, ga je prepeljal« v splošno bolnico. — Onesvestil se jena Slomškovem pred mestnim kinematografom v popoldan 42 letni vojni invalid rane Vohič. Ptijeli so ga Srčni krit. o .15* postaia mu je podelila prvi Pompč ter ga prepeljala v stanovanj* 8 Pobreški cesti št 32. Aretirane beračice. Radi bera-iJl* Pred frančiškansko cerkvi;o sta j>n' »rotirani 87 letna Marija Miletič in :letna Jožefa Ornik. ftairT” Nudeno. Pred sodnijo ie bil Policij- ZC^en Predpasn^" Dobi se pr« Tatvina.. Gledališki igralki g. ci.2 ,.0*egovičevi so bili ukradeni j? ?Oo*Ai§ke garderobe nizki čevlji, vredni • .< • tfraiT Opozarjamo na prostovoljno W vin* v Kamnici, Felingerjev r> dne 28. junija t. 1. Glej inserat. Gozdna tatvina. Orožništvo v št. Soz«? J11”1 Ptuju je prišlo na sled veliki tatvini. Razni tamkajšnji do-T111 S(V kradli lcs v «07jdn graščaka t..a-.V tatvino je zapleton Baje tudi mčar Pornat. -etepi. pri Sv. Jur ju ob Ščav-fant je pretopli viničarja Repa Aka tako da je vsled poškodb —• ^ri Sv. Duhu pa je dobil v JV ‘ »retepu neti Marinič težje po-"‘^ljenjg Posodice bo nosil velo ^v.^?*^denoJtruDlo samomorilke. Pr} 0hreži?. ^ PtQj«m so našli te dni ^?bw!,av,e t.nipl° okr°S 20 ,et ' v . ^ ki 30. prod kakimi šti- rinajstimi dnevi VKiea nesrečne ljubezni skočilo v Dravo z državnega mostu v Mariboru. Truplo so pokopali na tamkajšnjem pokopališču. — Voz s konjem in ljudmi zletel v Dravo. Pri šentlovrenškem prevozu čez Dravo se je dogodila predvčerajšnjem nesreča, ki bi bila kmalu zahtevala dvoje človeških žrtev. Vsled zapore falskega jezu je Drava tako narasla, da je segala prav do ceste, ki na tem mestu sploh ni ograjena. Iz Št. Lovrenca se je pripeljala s hlapcem na vozu neka kmetica. Maio pred prevozom pa se je konj nenadoma splašil ter zdirjal z vozom navzdol proti brodu, kjer je padel z vozom ter s kmetico in hlapcem vred v reko. Napornemu in hitremu delu dveh brodarjev pa so je ob smrtni nevarnosti posrečilo šc pravočasno-rešiti kmetico in hlapca, kakor tudi konja iz valov. — Gercnt Rafelsberger v BelVncih. Podobno v Dolnji Lenddločno taji, da bi bil ukradel več, dasi e preiskava podala, da je mnogo denarja po izvršeni tatvini zapravil. Obtoženec, ki je vojni invalid in mu manjka cela desna noga, je bil radi tatvine že predkaznovan. Porotniki so na njih stavlieno vprašanje glede celega zneska potrdili, nakar je bil Lasbacher obsojen na 18 mesecev težke ječe poostrene z 1 postom vsak mesec. 3. Novak in Breznik. — Tip zločinca je Stefan Novak. Leta 1918 je i ukradeno poštno hranilno knjižnico Ivigal denar in poslal celo nekoga drugega na pošto in ga napeljeval s tem k goljufiji. Glede izvora te knjige zpove zdaj tako, zdaj drugače. — Marca 1919 je neka tatinska banda, s *katero sta tudi Novak in Breznik, 'vsi so bili še vojaki) v vojaški obleki ot patrula došla k posestniku Prahu. Zastražila je hišo, domačine konfinirala v kuhinji, češ, da išče orožje; najprej so rekli, da ima Prahov sin napačne dokumente, na podlagi katerih je vojaščine oproščen. Ves večer so »tikali po hramu; orožje so iskali celo za slikami na stenah I Konečno so rekli, da so trudni od patrulske službe, dali zapreči voz, nanj naložili 180 kg slanine in 150 kom. klobas in izginili. Naročili so, da naj pride drugi dan Prah po Konja in voz k Črnemu orlu. Uzmoviči so pa plen, voz in konja prodali in si vse porazdelili. Par teh prijateliev že sedi; danes Da sta se zagovarjala Novak m Matevž Breznik, ki sta v bistvu vse priznala; le oborožena nista bila in o tem, da drugi kradejo, sta šele izvedela, ko so se odpeljali z vozom domov. Ta izgovor jima seveda ni pomagal. — Novak je bil nadalje še obtožen radi tatvhije krave, ki jo je prodal v N. Avstrijo, potem ko jo je bil v družbi dveh tovarišev ukradel nekemu Alojziju Kom. Obtožbi, da si je pridržal vojaške stvari in .,fe . Josipa Kodjana napeljeval k goljufiji, je drž. pravdnik med razprave utnaknil. Novak j« ©cividno lagal, ortenaval je le, kar se mu je zdelo, zdaj itpo-' vedal, potem utajil itd. Porotniki . vsa stavljena jim vprašanja izvzemi vprašanje glede tatvine krave, potrdili; glede krave pa so potrdili event, vpra-šen:e na deležnost pri tatvini. Zagovornika dr. Jan in dr. Skapjia sta skušala obtoženca rešiti s tem, d* sta obširno očrtala socijalne razmere o prevratu; porotniki pa so vprašanja vseeno potrdili z 9 glasovi. Na to je bil Stefan Novak obsojen radi vseh teh hudodelstev na 3 leta ! težke ječe, poostrene s posti in trdimi ležišči. Matevž Breznik pa na 1 leto I težke ječe, ravnotako poostrene. Novak j kazni ni sprejel. Zdivjal je iz dvorane, j tako, da ga je moral paznik prijeti. | Razprava je trajala do a/*21. ure. Sokolstvo. o Prapor Jezdnega odseka M. S.' ie umetniško delo do načrtih g. pro* fesorja Žagarja v Mariboru. Prapor san* ima obliko trikota iz rdeče svile in ima na Vsaki strani uvezen sokolski znak s napisom Maribor in grbom ter na« rodno ornamentiko. Vezenje je iz posebne naklonjenosti prevzela In vodila rodoljubna gospe notarka Ašičeva. Drog ie kovinast in v dovršeni izdelavi g„ Tratnika, zlatarja v Mariboru. o Udelejfaiki mariborskega Sokola na zlet« v Osijeku se opozarjajo, da se zbero točno ob 21.30. uri v Narod« nem domu, kjer prejmo železniške legi* timacije in vozne listke, ki se bodo oreie za vse udeležnike M. S. nabavili. V Narodnem domu bo pripravljen vol za prtljago. Iz Narodnega doma skupen odhod na kolodvor. Soort. : Sestanek vseh nogometašev »Ma* ribora« vrši. danes 24. t. m. ob 20 uri v gostilni »Maribor« na Grajskem tir« gu. Prisotnost obvezna. ; SK Korotan. Pozivajo se vsi člani športnega kluba .Korotan*, da se ude* ležijo današnjega razstavnega banketa, ob 20. uri v gostilni pri .Ornem Orlu* na Grajskem trgu. : V prijateljski training igri sta si pokazala v sredo 22. t. m. S. S. K. Ma* ribor in Svoboda. (Maribor). Hvalevre« dni trainig je odločilo ne kompletno (zakaj?) prvo moštvo »Maribora« j* svoj prid z rezultatom 7:0 (2:0). : Korotan: MAK 2:1 (0:1). V prijateljski tekmi je v četrtek 23. t. m. premagal »Korotan« Mariborski AtletikJ sportklub. % : Francoska Federacija (Pariš): SL reprezentanca (Ljubljana) 5:0. Francozi so zmagali 5:0 polčas 3:0. Veoti« sočglavi poset. Sodnik g. Vodišek. Druifi goal čisti off side. Francoskemu teamu-se je prirejalo veliko odobrava « nja. Gosti posetijo danes Gorenjsko, Slovan, narodno gledališča. Repertoire bodočih dni: V petek 24 : .Deseti brat*. Ab C—40. V soboto 25.: .Caričin« »msconke*. Cutnj rtčer Marii« Šimenca Izven »bon. V nedeljo 56.: .Orpheaa r podiamljtt*. Inv abonementa V pondeljek 57.; .On in njegova sestra*.t častni veter Josipa Povheta. (*r. abon V torek 28 : „Smrt majke Jugotiea*. Sl«*« nostna predstava t proslafo Vidove** dne. hr. abonementa. s Kino. I. mariborski bioskop. Od sobote 25. do torka 28. t. m. se predvaja oeterodejanska drama .Nantas“, drama« tizacija glatovitega istoimenskega romana Emila Zole. V pondeljek vojaška godba O drami bomo se poročali. Kultura in umetnost. x Mario Šimenc, naš priljubljeni tenorist ima jutri v soboto svoj častni večer v .AmaconkahV Daijši članek o g. Šimencu in njegovem delovanju izpod peresa g. S^rbinšeka smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za jutri, na kar opozarjamo c. čitatelje. x Javna produkcija gojencev kapelnika Hermana Frlscha. Jutri v soboto 25. t m. se vrši ob 20. uri v Got« zovi dvorani javna produkcija gojencev šole kapelnika Hermana Frischa. Pred-orodija vstopale pri Hoferju v SoUki oJr x Glasbene Matice v Mariboru III. redni občni zbor se vrši v soboto 25. junija ob pol 20. uri v društvenih prostorih pri Gotzu na Aleksandrovi cesti, na kar Člane ponovno opozarjamo. x Koncert »Glasbene Matice« v Sl. Bistrici. V nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 16. uri popoldne se vrši v prostorih »krajne hranilnice v Slovenski Bistrici koncert, ki ga pmedi Glasbena Matica iz Maribora. Na sporedu so pesmi k moškim zborom iti s sopran, alt in tenor solom. Ker se v Slov. Bistrici zelo redko nudi prilika slišati dovršena jjpevska izvajanja, se občinstvo opozarja, da ne zamudi prilike priti poslušat in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje 2500 oken za zidanje nasel-niških hiš. Dobaviti je kompletna okna z vsemi okovami. Cene je kalkulirati fnnko vagon Skoplje. Ponudbo je nemudoma poslati na naslov Agrarna za-jednica Skoplje. Izvod dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrnižke zbornice v Ljubljani na vpogled. g Nov rudnik. Rudarski nadglednik Vojnovič, je pri poskusnem vrtanju v gozdovih, ki so last DjakoT&ke škofije, 3> H.šel v okolici Slobodne Vlasti, Lc-vanjske, Varoši in Majara bogat premogov rudnik, kakor tudi železno, bakreno, medeno in koalinsko rudo. Mi umetnost pevskega zbora naše dične uistrstvo šume frude je odredilo pose- Glasbene Matice iz Maribora. Zbor, ki nastopi, s 50 pevci, vodi koncertni vodja gospod svetnik Oskar Dev. x Plamen. Izšla je 11. štev. ter prinaša: Ivan Zorec: Zmote in konec gdč. Pavle (konec). —Vitomir F. Jefenc: Jugoslovansko dobrovoljstvo (V.). — Gustav Strniša: Čebelarjeva. — R. Peterlin Petruška: Zunaj tuli veter. — S. K.: Obup. — Gustav Strniša: Elviri. — Rado Murnik: Ženini naše Koprnele. — Dragotin Inkiostri: Kapital in tlelo. — Miroslav Kunčič: Spomin. — S. K: Se malo ur . . — Gustav Strniša: Razo- detje. — J. Suchy: Črtice iz francoske revolucije. (VII.) — I. S. Orel: Pasti in zanjke (dalje). — Politična kronika. — Razno. — Debeljak Tine: Zimska žalostna. — Moderni poetični koncerti. Gospodarstvo. Borza 23. junija. Zagreb: Berlin 207.50—0, Italija 727—727.75, London 549—550, NewYork 145.00-146.00, Pariz 1180-1185, Praj?a 200 do 200.45, Švica 2460—2465. Valute: Ameriški dolarji 140—141*25, avstrijske krone 0—22.50, carski rublji 0—32, Seško-slovaške krone 0—198, francoski franki 0—1150, napoleond. 483—485, nemške marke 212—21400, romunski leji 224—227, souvereigni 255, italij. lire 715—720, turške lire 480. Dunaj: Ameriški dolarji 673—677, nemške marke 955.00—961.00, aneleSki Funti 2540-00—2560, francoski franki 5430 jdo 5470, italijanske lire '8345—3365, jugoslovanski dinarji 1830—1855, poljske marke 4175—4275, švicarski franki 11.475—11.525, češkoslovaške krone 931*25— P37*25, madžarske krone 278.50 do 281.50. C ari hi Berlin 835, New York 591, 'London 2220, Pariz 4765, Milan 2920, Praga 8'iO, Budimpešta 2.35, Zigreb 4, Varšava 0.37, Dunaj 1.12, avstrijske žigosane krone 0.90. bno komisij^ strokovnjakov, ki bo za devo natančno preiskala. g Telefonski tarif. Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu javi, da trgovsko ministei-stvo prošnji za znižanje telefonskih pristojbin za stalne-po-staje ni ugodilo, češ da bo to dhogoče še le potem, ko bo telefonski materijal in delavci cenejši in ko se bodo zboljšale državne finance. g Tranzit tobaka. Finančni minister jej odobril naredbo samostalne monopolne uprave, s katero se za branj u-je traAzit tobaka preko naše države i za prihodnje leto. Isti se bo dovolil samo v posameznih slučajih pod pogojem, da naša monopolna uprava ne potrebuje tobaka. g Jadransko parobrodarstvo. Kakor izvemo, se bosta v kratkem združili dve največji jadranski parobrodni družbi, reška »Adria« in tržaški »Co-sulich«. Natančnejše modalitete še niso znane. V italijanskih krogih vlada za to največje zanimanje. Beka bo na -ta način •zapet oškodovana v korist Trsta. g Italijanski kapital v Dalmaciji. ; Banka Comerciale Spalatinac povišuje svojo glavnico z izdajo 19.000 novih delnic. Od teh se prepusti 6000 starim bi so največja podjetja Češkoslovaške. ’ Nj‘.?' skapna vrednost znata tez 1 milijarde. čekosi. k-on. g Najvec ja ladja za prevoz petrole ja. V aprilu je bila v ladjedelnici »Pal-mero Shippbuildnig aud Iroan Comp. Ltd« dovršena največja ladja na svetu za prevoz petroleja. Ladja nosi ime »San Gaspar« ter ima 12 tankov, za 18.000 ton petroleja (tona po 1016 kg). Ladja meri 548 krat 68 krat 42 angleških stopinj. Po klasifikaciji Lloyda spada -San Gaspar« na najvišjo stopnjo ter s-prejema tudi. 'potnike I. razreda. I g Stanje zlata v Zedinjenih drža- j vali. Po uradnem izkazu je znašala za-1 loga zlata v Zedinjenih državah koncem aprila t. 1. 3,089,679.800 dolarja. To je za 32,207.000 dolarjev manje kot 1. maja 1917. V aprilu se je zvišala za- _____ loga za 2,940.000 dolarjev. j-------------------------- ~ ’ j g Kriza šlezijske tekstilne indu-'^0 DOZS^Š ri9rOCnin©» strije. Iz Krnjavo poroca.jp, da traje 1 kriza tekstilne industrije še dalje. — Štiri velike tovarne za sukno stojijo.] Glavni urednik: Radlvoj Rehar. Druge so skrajšale delovni čas in od- pustile nekaj delavcev, vsled česar jo 4000 brezposelnih. g Davčni dohodki v Franciji, fti- rektni davčni in monopolni dohodki za mesec maj t. 1. znašajo v Franciji 1,004,080.000 frankov, to je 120,001.300 frankov manje, kakor je bilo stavljeno v državnem proračunu. Istotako šajo dohodki iz prometnega davka >,‘95,000.000 frankov manje kot je bilo preračunano. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od V210'—7*1 J’ ure in ob četrtkih od —V*®®1 ure Odgovoni) urednik: F r a n V o g1 Mala oznanila Pristne kleplane čipke, vložki, motivi itd. ceno oddati, Meljslca c. 15-1. 863 Miza za raztegniti se ceno proda. Zrinjskega trg 7, 866 Dekle, staro 29 let, pridno, pošteno ter Čedne zunanjosti, i nekaj tisoč kronami, iSče radi pomanjkanja znanja poštenega ter pridnega fanta, najraje železničarja. Starost 80—35 let. 'it. sliko se prosi, katera se pozneje vrne. Tajnost zajamčena. Dopisi na upravo „Tabora“ pod ,Srečna bodočnost*. 868 Dijak išče Jaz počitnice pri-msrno pisarniško ali histruk-cijsko službo. * JTrgovski pomočnik > za delničarjem, ostalih. 13.000 pa bo baje ' Lahko motorno kolo (Mo Jugoslavija in Zedinjene države. Ameriški konzul K. S. Patton v Beogradu se je izrazil, da tvorijo bo-gastovo Jugoslavije v glavnem surovi, ne- nih verižnikov. izdelani produkti. Od teh prisiranih pri neki banki v Italiji. — Potemtakem bi prišel dosedaj domač denarni zavod v italijanske roke. — Sliši se, da se za tem činom skriva nekaj, kar bi bilo na£im državnim financam v direktno škodo. g Zamenjava kronskih uovčanic. Pri izmenjavi kronskih novčanic se je pokazalo, da je v naši državi bilo manje kronskih novčanic v prometu kot se je računalo. Za izmenjavo je bilo natisnjenih samo 50 milijonov dinarjev. Mogoče je, da se nahaja v uovo okupiranem ozemlju večja vsota kronskih novčanic v prometu. V smislu obstoječih predpisov se bo pri izmenjavi postopalo zelo rigorozno ter se bo vsaka razmeroma velika količina podvrgla najstrožji kontroli in zamenjalo eventuelno samo primeren del iste. S tem bo prekrižan račun raznih valut- tor-Keve) z 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, goatilna. „ Najboljša čistila za čev!je Ilirija, JurjevoinCipulin na debelo in drobno BALOH & ROSINA Grajski trg 3. 867 (železninar) starejša moč, se za prvo mesto sprejme. P!^3 dogovoru. Stanovanje nd razpolago. Ponudbe upravo pod št. 2100. 84l 3-3 Poslovodjo-strokovnjaka veščega slovenskega ali) hrvatskega in nemSkega J jezik* išče špedicija na Aleksandrovi cesti št. 41, stropje levo. I. na* Velika izbira! Moško perilo, čevlja, obleke, klobuke, pasove, dežnike, palice za spre ha-. u surov/m pre: j g Organizacija monopola na Hrvat-SfffilS1 £ [ ? ,za, ,ZV0Z’ k’bl iškem. Trgovska in obrtna 'zbornica v 9fLP°V ’ °P'|’ ž,t0! Zagrebu javlja, da .so na Hrvatskem ffiSSrS les^in *žwfna™Za ^izvzcte }v\ delokroga finančnih oblasti janje, tržne torbice, ?ediTnlm-‘,.drž*va™ 301 tobakTrzeagJebrkfSzačasno S potovalne košare . evetfe1-0 5iivJbepravi“d*i šo^remJieTti! direL^0^ pokrajinsku' Ulomn>oln%ter razno galante- nepripravne za ameriški trg, a tobak,! 'TT , .... ,.1 da je prelahek za razvajene ameriške' « Uv.0/; s,oh Prepovedan. Mmiatrbku kadilce. Drugi produkti se izvažajo iz!svet f .lzdal »ai'fdbo. s katero sc prs-Jugoslavije. Vsled izvoznih težkoč je povoduje uvoz soh. trgovina « eol.io je produkcija bakra tako zelo padla, da e!LTv‘.1 rosta ™ “ ™lž“jo cene za -v obče ttžko, da bi ga ostalo količkaj ■10 du\ai:)OV m,et; st?tu' Za trgovino ■ ta izvor. Glavni vzrok,' da se trgovina ua veTl, s® določala maksimalna z Zedinjenimi državami slabo razvija, Iceua\ F?u?n(™ ““““ter monopolni u- -leži v tem, ker pri nas v obče primarij-1 prav? .n\ dovohl nubav0 'soh prihod- kuje blaga, ki bi se v Ameriki lahko nja ! a’ Zopet znižane Sladkor v kockah kg K 46*— • Sladkor kristal kg K 45*—-Kava žgana kg K 68'— Bučno olje prima, lit. K 44'— Namizno olje prim., lit K SO'-" Vinski kis prima, liter K S*"* Vse drugo specerijsko blag0 najceneje! Jaš & Lesjak, Maribor Maribor, Šolska ulica 2. Razpošilja po pošti! 8«4 2-1 prodalo, nadalje slabo stanje prevoznih’ " ,^yoz u Romunije. Z obzirom na sredstev, tako prekoceanskih, kaKor. že-; obstoječe srbsko-romunako trgovsko lezniških in končno previsoka carina ia i P°sodbo se računa carina za blago ro-razne omejitve. Kot izvozne luke vjinunskesa izvora ]io minimalni tarifi. Zedinjene države pridejo v poštev Trst, Zgodba z Romunsko je .veljavna sa-Solun, Dubrovnik in Split, a vsled ne-! mo fl° 4- aprila 1922. 1. ter s tem dnem urejenih prometnih ra?mer na Balkanu Preneha. se poiiljke navadno zakasnijo. Direktni! g Produkcija premoga na ruskem promet otežkoči tudi dejstvo, da sta ozemlju. Produkcija premoga na ru Trst in Solun v tujih rokah, a Split iti skem ozemlju jo zuasalt. v Ineeen maju Dubrovnik nimata redne parobrodne t.!. ~.5 milj on a ton, v a, siiu pa je zna-zveze in obe luid veže z zaledjem samo ■ ša'a 7.75 miijjonov trm. ena ozkotirni železnica. j g Zdru/vaje Skoda ivornic r Rnsto- !n*>»n in l‘oUli Iiut’.o. .Vz 1’rags javljajo, g Razpis dobave oKen, Agrarna da se todo v kratkem z'»nmb: Skodove jjednica v Skoplju iia^nania- trgovski tvornipe z Rustonovuni in Poldi-Hiitte, siraženje 1(1 v Maribort* JAKOB LAH SJKKftaS i— kih vozov. — Pojasnita v pisarni* p rijo kupita najce->' neje pri tvrdki Zavod za zaklepanje prevzame Maribor io-*, Glavni trg Stev. 2. { stanlika ulica KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TSSkARNE D. KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU. OSLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVE&KO STROKO SPADA-:: JOČA DELA. IZVRSSn SOLIDNA 1 CENE ZMERNE I i-astftiic m udamcii; ^Koazorc” Tabor** — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.