Srednješolski vestnik. —sr Pouk v neobligatnih predmetih. Na ministrstvo prosvete je šel predlog, da bi se uvedli v srednje šolc kot neobligatni pred= meti francoščina, italijanščina, opisna ge= ometrija, risanje, ruščina in orkestralne va« jc, a tega ministrstvo iz razloga varčevanja ni odobrilo. —sr Privatni pouk na srednjih šolah. Ker so nekatere srednje šole zaprosile, da bi smcli profcsorji ustanoviti kurze za po= samezne predmete, kot nemščino itd., je mi* nistrstvo prosvete tozadevno prošnjo odbi« lo, ker se tak pouk po ministrski odredbi P. br. 2234 od 20. avgusta 1926 ne more odobriti. —sr Nemščina kot neobvezen predmet. Na II. in III. državni realni gimnaziji ter na državni realki y Ljubljani, na državnih re* alnih gimnazijah v Kočevju, Kranju in Noj vcm mestu se uvede neobligatni pouk nem< ščine v nižjih razredih po starem učnem načrtu. —sr. Zborno petje se sme po odredbi ministrstva prosvcte uvesti v vseh srednjih šolah ljubljanske oblasti kot fakultativno obligaten prcdmet. —sr Stenografija kot obligaten predmet se uvcdc na II. in III. realni gimnaziji v Ljubljani. —sr Nagrajenje prekomernih ur. Mini* strstvo prosvete je z razpisom S. N. br. 18.985, dne 29. decembra 1926 odločilo: 1. Ako ima za naučne ure izprašani učitelj, ki poučuje tudi veščinske ure preko maksima učne obveznosti, potem se morejo vzeti naj* prej veščinskc ure za honorarne, ki so na* grajene kot take po 10, odnosno 14 Din, in šele ko so te izčrpane, se vzamejo še ure na= učnih predmetov z nagrado po členu 4. Pravilnika S. N. br. 1401. —sr Orglanje in vodstvo petja pri služ* bi božji se računa nastavnikom srednjih šol po odločbi ministrstva kot 1 tedcnska ura. —sr Jos. Wester: Kriza naše srednje šole. Cena 12 Din, s poštnino 14 Din. Naša srednja šola preživlja po dosedanjih refor« mah težko krizo. Bliža se usodni čas, ko bo narodna skupščina razpravljala o načrtu srednješolskega, kakor tudi drugih šolskih zakonov. Kakršni bodo ti zakoni, tako bo vse naše šolstvo osnotano; kakršna pa bo srednja šola, tak bo ves narodni inteligenčni naraščaj, taka bo bodočnost naroda! Namen brošure, ki jo je spisal šolnik z 28»letno šob sko in upravno prakso, je, da se v tem kri* tičnem času opozore merodajni činitelji na važnost šolske reforme in se pouči o tem vsa javnost.