Štev. 18. Cena edne številke dinar. 2. mája 1926. Leto XIII. Poštnina v gotovčini plačana. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Ameríkanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v FaflekovoJ hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1*50 D., v »Poslanom« 2‘50D. Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi Se ne vračajo, shodi ljüdske stranke ali kmečke zveze. Shod v Bogojini. Dnes dva tjedna 18. aprila se je vršo nad vse veličansten shod v Bogojini. Odpro ga je predsednik stranke i Zednim župan občine Štefan Horvat. V svojem govori je pozdravo narod, poslanca g. Klekl Jožefa i okoli dvejezero-pclsto broječo vnožino, zatém pa reč dao gospodi poslanci. Narodni poslanec g. J. Klekl so se zahvalili za Pozdrav i povdarjali, ka je bo-göjinska fara steber krščanske stranke v Slov. krajini ar je pri zadnjih volitvah zmed 570 glasov 500 dala našoj stranki. Bile so nešterne občine bolše, a med farani na prvom mesti stoji Bogojina. S tem — so pravili — ste Bogojinčarje sebe počastili ar ste pravico zagovorili i to preganjano pravico. Zatem so gučali od političnoga položaja. Radič je s svojov svajov škodo celoj državi. Naj se ta Škoda odpravi, smo Radiča spravili v Beograd. Hvala zato je bila, da je te čas gučao proti državi i kralji, ka smo mi kak njegovi pomiritelje spadnoli z vlade. Mi smo šli iz vlade on je pa šo v ljüknjo iz te pa v vozo. Zakaj pa ne šteo Radič z nami iti ? Bojao se je krščanske stranke. Njegova stranka je sovražnica vere i cerkve. To je pokazala, kda je hujskal proti molili Jezušovoj v oltarskom Svestvi pri priliki euharističnoga shoda v Zagrebi, proti odpüstkom svétoga leta, da narod nebi romao po nje v Rim ; to je pokazala, kda je Zglasala 74 § fin. zakona proti navukom cerkvenim gledoč na šolski Verenavuk ; to kda je podpirala krivovero starokatoličanov, kda je širila, odpad od kat vere, kda je napadala papovoga nuncija, püšpeke, dühovnike nedužno itd. itd. Da se Radič reši voze, je skleno pogodbo S Pašičom i v toj pogodbi jé vse tisto zatajo na koj je 7 let prisegao kak sveto pismo ino je postao iz republikana naj-vernejši prijateo nesrečnoga beogradskoga centralizma. Čeravno ga je Izdajstvo programa posadilo na ministerski stolec, ga je poštena borba naše stranke s te tüdi vrgla. Mi smo z drügimi protivladnimi strankami — Žerjavovi demokratje neso nam šteli pobpisati — vložili interpelacijo na vlado i to pitali zakaj dovoli procente pri državnih küpilah, ka so zavolo toga 100 procentov dragše državne nabavke, — se zna na račun našega žepa — zakaj je zplačao fin. minister delniškoj družbi 10 miljon čeških kron i 54 mil. čeških kron vrednih državnih bonov v Adamovi na prošnjo Pašičovoga sina ? Nadale, zakaj je zdigno ministerskoga predsednika sin Rade Pašič pri ministerstvi za zvünešnje zadeve Ček Št. 483033 vu vrednosti 508 jezero dinarov ? Ta interpelacija i naše stranke zahteve po deli r boj proti güljenji državljanov je vrgo vlado. Dva Radiča sta tüdi spadnola vö. Lovio se je Radič toti za našo stranko ali mi smo njemi ne mogli roke dati, ar smo ne mogli i ne smeli meti vüpanja do njega. Naša ladja nega je sprejela, ar nas šteo potopiti, da sebe reši. Spadno je z vlade i en deo njegovih poslancov je tüdi odpadno od njega. On sam pa gleda nazaj vu vlado k radikalom zdaj pali. Zatem so nam g. poslanec razložili obširno agrarno pitanje. Nišče po zakoni ne je dužen küpiti zemlje niti po reviziji. Pa če jo küpi, de mogo U plačüvati od njé arendo, procente, intereše i drüge stroške zemljá pa njegova popolnoma li ne bo celih deset let. Celo pride v to nevarnost, če zemljo küpi, da jo zgübi i šče vse potroše, pa samo šumo dobi nazaj po čl. 11. Najbolše je počakati stálni agrarni zakon, šteri določi ceno i šteri tüdi zapove küpiti zemljo. Zdaj je samo dovoljeno küpilo zemlje ne pa zapovedano. Pa če Što ravno ma peneze, njemi falej pride, če ne küpi zemlje, ar z interešom od penez lehko plača arendo pa njemi ešče nekaj čistoga ostane, če pa küpi zemljo, intereš zgübi, plača drage procente pa ešče arendo kcoj. — Ki zemljé ne küpi neje vu nevarnosti, da bi jo zgübo. Po odredbi od i. 1922, febr. 28 bi mogo dobiti vsaki agr. interesent od 8 do 15 kubikmetrov drv i 15 kubikmetrov stavbenoga lesa na leto Dobite ví to količino ? (Ne dobimo, zakriči vnožina.) Glejte, jaz sem že lani opozvao vse občine, naj mi dajo do rok izkaz kelko drv dobijo. I bogalo me je samo nekši pet občin. Gda sem na ministerstvi prekdao tožbo, ka naši ljüdje ne dobijo teliko drv, kak njim ide, celo ka včasih nikaj ne dobijo i zato ka je ministerstvo dužno izvoz drv prepovedati, mi je to odgovorilo, ka se občine ne tožijo. Zato, če ščete, ka se tista količina ne izvozi, štera vam ide, morate vse občine sküpno to zahtevati i ne mučati. Od proračuna so nam g. poslanec sledeče povedali. Radič se je hvalo, ka je proračun 720 milijonov menši postao po njegovom prizadevanji, kak je v začetki bio napravljen. To je povedao, zamučao je pa dosta več. Zamučao je, ka je proračun od lanskoga vekši za dve i pol milijardi, to je dve jezeropetsto milijonov dinarov morete letos več plačati v državno kaso kak lani. Nadale je pozabo povedati, ka tisto, ka se je zmenšalo, so plače siromaških slug i pisačov; tista nepotrebna mesta na ministerstvi, štera so zasedli tüdi njegovi ljüdje, pri šterih bi se dalo dosta prišparati zavolo velikih plač, so pa ostala; pozabo je tüdi na nove automobile, šteri koštajo od 300 do 500 jezer dinarov i pri šterih on pa njegovi ministri so si dali zglasati mesečno 8000 Din. to je osem jezero dinarov na benzin (šteli so pa meti 15—20 jezero mesečno) to je zamučao, pa to tüdi, ka gda je že bilo dvejezeropetsto milijon dinarov vekši teher zglásani od lanskoga, te je Radič z Pašičom tüdi figo pokazao prle hvaljenomi šparanji od 720 milijon dinarov, ar je to odpravo z novimi terhami v tak zvanih Amandmanih ali naknadnih kreditih. Radič je tak delao tű, kak zapravijo gospodar, ki sé toláži, ka je sol plačao — a njiva njemi pa na dugi ostala, ki je pri banki zadužo celo imanje, plačao pa samo eno kravico. K tem terhom Prihaja ešče to, ka je v imeni Radičove stranke Babič kmečki poslanec dao v parlamenti izjavo, ka so oni za to, naj narod državi šenka tistih 20%, štere je te zgübo pri štemplanji penez. (Ogorčeni protesti: mi bi šenkavali, drügi pa kradnoli.) Omenili so nam tüdi g. poslanec, ka mamo zvün 13 miljard plačüvati do dve miliárdi letečih dugov, ar držáva du-güje invalidom, uradnikom itd. pa več miljard vojnih dugov Še v Ameriki, Franciji i Angliji. Narod se je zgražao nad pri toj priliki omenjenirai velikimi dnevnicami, štere je naša komisija za Ameriko vlekla, najmre minister sto dolarov, ostale kotrige pa petdeset na den. Tak je Radič spuno svoje obljübe, ka dačo odpravi. (Nezadovoljstvo proti Radiči.) Z radikali nam je naložo te terhe, ne da bi odpravo. Žerjavovi demokratje so pa tiho vse Zmagovalec Jernej. XVIII. (iz polščine R. J.) Magda je resan bila za deset drugih žensk. Jerneja je malo ostro držala nego spoštüvala ga je tüdi. Gda je bila čemerna, kak te tam v krčmi, njemi je v obraz povedala, ka je nori, ovak je pa ráj bila či so lüdje od njega dobro gučali. Večkrat je pravila : ,,Moj Jernej se dela hempasti pa je zato Čeden." V istini pa je Jernej bio tak Čeden kak njegov stari konj. Brezi Magde nebi mogeo nikam, ne v gospodarstvi ne indri. Zdaj je celo domače breme težilo Mag-dine rame, zato je začnola letati, hoditi, prositi pa je tüdi mela srečo. Na tjeden dni je znova pribežala k Jerneji v vozo i vsa vesela pitala : No, Jernej, kak je kaj ? Znaš ka novoga ? Grajski je prišeo nazaj ! Oženo se v polskoj kralevini. Žena je takša kak lepa jagoda. Velko doto njemi je prinesla. Hujoj ! . . »No ja, dobro, pa ka je z vsem tem ?“ »Tiho bodi, nimak ! . . . Joj, tak sam se zalecala! . . . Znaš, Šla sam gospo pozdravit, glédam : prišla je k meni kak kakša kralica, mlada kak cvetka, lepa kak zarja. Oj joj, tak mi je vroče ! Tak sem zalecana ! « Magda se je brisala z drükanim förtojom potem pa začnola : »Jankico je mela sivo kak tnodriš. Pred noge sam se njoj vrgla, rokico mi je dala küšnola sam jo. Pa znaš, rokice ma dišeče pa male kak dete ! Ravno takša je kak kakša svetnica na kepi pa dobra je, ma smilenje nad kmeti. Začnola sam jo prositi pomoč. Da bi njoj Bog dao zdravje ! . . . Pravila mi je : ,,Kelko premo-rem vam rada včinim." Pa znaš Jernej, glašek ma takši, ka gda spregovori, te nikša sladkost obide. Jaz sam njoj začnola pripovedavati, kak so lüdje v Pognebini nesrečni ona pa mi-je djala; »Ej, ve ne samo v Pognebini. . i potem s ví obe jokali, ona tüdi. Gda je prišeo notri gospod, je vido, ka je jokala i jo je tolažo. Gospodje, znaš, so ne fakši kak ví kmetje. Zdaj njemi je gospa pravila: »Pomagaj toj ženski kelko me reš.“ On je pa djao ; „Vse včinim, ka ti želiš." Oj znaš Jernej, naj jo Mati boža blagoslovi, fo zlato jagodo ! Naj jo blagoslovi z decov pa z zdravjom. Potem je gospod milo pravo: Velka nesreča je to za vas, ka sfe se dali v nemške krample. Da vas rešim vam posodim kelko ste dužni Nemci Justi,« Jernej se je od veselja praskao za vü- hami. »Vej so Nemci grajskoga tüdi meli v kremplaj.« »No ja, ka za to! Gospa je bogata ka bi skoro lejko doli küpila vse Nemce v Pognebini. Zato gospod zdaj lejko guči, kak je tüdi meni pravo . »Naskori bodo volitve, naj bodo lüdjé pametni, ka ne dajo svojega glasa Nemcom. Jaz za Jusfa posodim, Boegiji pa tüdi odrežem peroti.« Potem ga je gospa obrnola, on me je pa pitao, kak je s tebov. „Či je slab. je pravo žbom z doktorom gučao, da njemi da spričevalo, ka zdaj nemre sideti v vozi. Či ga popolnoma ne rešijo, pa bar tak, ka de po zimi šo nazaj. Zdaj je doma potreben. Žetva je tü.“ Tak je pravo gospod, znaš, Čüješ ? Včera je hodo v varaš i gnes se pripela doktor v Pognebin. On je ne Nemec. Ti napiše spričevalo. Po zimi boš sedo v vozi, kak kakši krao, toplo ti bo, jesti dobiš tak, zdaj boš pa šo domo, delat, tüdi Justi plačava, gospod znabiti niti intereša nede proso, pa či v jesen vsega ne plačava, bom Šla k gospej. Naj jo Mati boža.............. Čüješ . . ." .Dobra more biti resan ta gospa !" je pravo Jernej. »Samo to ti povem, znaš, gda prideš pred njo, da pokleknes, ovak ti glavo odtrgani! Da bi li Bog dao dobro letino! Pa zdaj vidiš, odkod pride pomoč ? Od Nemcov ? So ti mogoče dali groš za tvoje nore medalje ? Ka ? Dáli so ti ja po tikvi pa po hrbti. Ja, pa da boš resan pred gospov poklekno. »Vej pa bom!« je odvrno. Tak se je vidilo, ka se zmagovalci kaže sréča. Par dni kesnej je dobo na znanje, ka ga zavolo slaboga zdravja püstijo iz voze do zime. Prle ga je' pa okrajni glavar pozvao k sebi. Jernej je prišéo ves potrti. Te kmet, ki je nigda z bajonetom v roki jemao sovražnikom štüke i zastave, se je zdaj začno bojati pred vojaškov bluzov bole ka pred smrtjov. Meo je v srci nikši čüden občütek, kak da ga preganjajo, njemi lejko včinijo ka ščejo, da je nad njim nikša grozna sila, štera bi ga podrla, či se njoj nebi proti postavlao. Tak je zdaj stao pred gla-varom kak nigda pred Steinmetzom, vednako, červo notri, piši vö pa brezi sape. Bilo je tam par oficerov. Vojna i vojaška ostrost sta stali Jerneji pred očmi, kak živivi. Oficerje so ga s prevzetnosjov pa zazavanjom gledali skozi zlate očalje, kak se pač spodobi za poljskoga kmeta od pruskih oficerov. Jernej je mérno stao, zadržavao sapo, glavar je pa nikaj gučao z zapovedujočim glasom. Ne je proso, ne prigovarjao, nego zapovidavao pa prtio se. V Berlini je mro eden poslanec, nove volitve so raz-pisane. ,,Ti poljsko živinče ti / Samo probaj dati svoj glas gospodi Jarzinskomi, .samo probaj !“ Oči vseh oficerov so se iskrile proti Jerneji. Eden njemi je ponovo kak prle glavar: .Samo probaj!" Zmagovalnomi Jerneji je sapa sfalüvala. Gda je pa začüó veseli: ,,Hájdi 1“ se je na ednoj peti obrno, odišeo i si odehno. Zapovedali so njemi, da mora dati glas za gospoda Šulberga. Na to zapovid je ne dosta mislo, Vej je zdaj šo v Pognebin. Žetva bo, grajski je obečao ka reši dug pri Justi, Obda-jale so ga njive z dozorevajočim žitom. Težko klasje je veselo šošnjalo i to je prijetno za kmetovo vüho. Jernej je bio ešče slab, liki sunce ga je krepilo. Hej ! kak je lepo na tom milom sveti ! si je mislo spotrti vojak. Do Pog-nebina je ne deleč. (Dale.! 2 NOVINE 2. maja 1926. to podpirali i sedem let pripravljali s Svojim centralizmom. Vnogi bodo jokali i še kunoli proti tem terhom. Sebé prekunejo. Nesam jaz glasao v parlamenti niti drügi poslanci, Vi ste glasali. Mí poslanci smo samo vaši namestniki. vi, ki ste podpirali Radiča, radikale, demokrate, ste naložili ta bremena narodi, ví ste te zglasali i na Vašoj düši leži odgovor, če za volo teh štera sirota silo trpí ali streho zgübi. Vi ste krivi. (Prebledjeni stojijo omenjenih strank pristašijo i smrtna tišina lada med narodom). Za temi do dna düše segajočimi rečmi so nam razložili zadevo Vodne zadruge, kak so se borili, da je prišla vö komisija i kak nesmileno nas je težila ta zadruga, šteroj smo proti našoj voli mogli plačüvati velike prispevke i štera si je 21% upravnih stroškov računala, to je cele državne podpore i vseh naših pris-pevkov skoro eno štrtino si je razdelilo Vodstvo za svoje plače i kancelarijske potroše, delalo se je pa na kmečkom Skoro nikaj. Na to omenijo g. poslanec, ka so njim pravili g. veliki župan, najmre da bode samo mali prispevek plačüvala okoli 25 Din. na leto edna hiša. Prispevki se moro zmenjšati ar je dobila vodna zadruga 125 jezero dinarov podpore od države zavolo povodni. Na pitanje, jeli Želemo to ali pa ostanemo pri Svojoj zahtevi, ki Smo jo komisiji poročili, smo ednoglasno izjavili, da ostanemo pri svojoj zahtevi, izraženoj pred komisijov. Država naj da inženire, mi sami bomo kopali pod njihovim nadzorstvom svoje potoke. Zatem so nam razložili g. poslanec nameravani novi občinski zakon, njegove dobre i slabe strani i mi smo že naprej protestirali proti prevelikomi vmešavati države v občinske posle. Nazadnje so nam pazko obrnoli na vekšo agitacijo, štera šče Prekmurje spraviti pod Horvatsko šče vödati Slovensko-madjarski list i novo prekmursko Stranko ustanoviti. (Delajo to plačani agitatorje, da bi ljüdstvo zapelali na küpilo veiep. zemlje. Ta domáča Stranka je tista zakunjena dekla, štera se je vsikdar v drügoj formi prikazala, a ostala je zakunjena. Tak delajo tüdi sovražniki krščanske stranke, davajo Si nova iména, kak prle »domáča vérstvena Stranka. Zdaj pa pa drügo imé, Sovražniki pa ostanejo nadale. (Ljüdstvo ednoglasno trdi to vkanljivost.) K sklepi so g. poslanec pravili bogojanskim farnikom, naj bodemo Sprotolešnja gonilna Sila, štera na sever i jüg, zahod i zapad požene novo povekšano življenje za našo krščansko stranko. — Gromoviti »Živio“ jé bio naš odobravajoči odgovor, ka tak ščemo biti i ka ščemo s tem biti zahvalni dobromi gospodi poslanci, — komi se je naš župan v imeni vseh zahvalo — ki se nesebično trüdijo za dobrobit siromaškoga naroda. Shod v Türnišči. Iz Bogojine so prišli g. poslanec isti den proti večeri v Türnišče i tű držali pod milim nébom shod zbranim okoli tristo osebam. V začetki svojega govora so omenili, da kak je Bogojinska fara prva v celoj Slov. Krajini pri stranki krščanskoj, tak sta pa med občinami Gomilica i Lipa iz törjanske fare prvivi na volišči, ar sta mele niti ne 40 odpadnikov od naše stranke. To volišče je najmenje zablodjencov pokazalo. Zatem so razložili politični položaj, začasno odájo veleposestniške zemlje, revizijo, proračun i vodno Zadrugo. Kak v Bogojini tak i v Türnišči se je narod ednoglasno izjavo, da se drži svoje zahteve pred komisijov iz-ražene. Po shodi so g. poslanec sprejemali v občinskoj hiži Stranke, ki so mele kakše pritožbe i svoj poseo popolnom otrüjeni zvršili večer ob osmih. Narod jih je z zahvalnostjov püsto domo. Zakaj napadajo demokratje ljubljanskoga herceg-püšpeka dr. A. B. Jegliča. Demokratski listi »Domovina«, »Jutro" napadala ljubljanskoga herceg-püšpeka. Zakaj ? Zato, ka so té v tjedniki »Domoljubi prepovedali čtenjé »Domovine« i drügih demokratskih listov, štere den za dnevom pišejo proti Kristušovoj veri i razširjajo nesramnost, razvüzdanost. Vüzemska Številka demokratskoga lista „Jutro", je puna z tov gnüsobov. Te list je pisao pred kratkim, ka je ne istina, ka je Kristuš včio i ka mi vsi verjemo i molimo : „verjem s telom goristanenje". »jutrovi" demokratje pravijo, ka to neistina. Ravnotak tajijo njihovi listi drüge verske istine. Pred kratkim je .Domovina« pisala od sv. Frančiška, šteroga smrti 700 letnico letos obhajamo, kak je bio Pijanec, razbijač, nečistnik, razvüzdanec ka so matere mogle svoje hčere pred njim skrivati, da jih ne posili itd. Samoga Boga sramoti, ki od njegovih prijatelov tak piše. I ar se takše i spodobne protiverske pa nesramne reči den za dnevom najdejo v demokratskih listah, zato so püšpek dužni bili i je vsaki püšpek i dühovnik dužen po božoj zapovedi i po predpisih cerkvenih zakonov čtenje teh listov prepovedati i odpovedati odvezo tistim prí spovedi, k< te liste li čtejo. Ar so mil. g. hercegpüšpek vršili svojo dužnost, jih napada demokratsko časopisje. Zakaj ? Naj jih ljüdstvo ne bi bogato naj bi nadale štelo protiverske i nesramne demokratske liste, bi veri mlačno, v živlenji nepošteno postalo i z ednim stopilo med vrste demokratske stranke. To boli demokrate, ka glas višešnjega pastira čuva svoje ovce pred njihovimi zgrabljivi^ navuki, ka nede krugljic pri volitvah v demokratskoj kišti, kak je dozdáj ne bilo. — A ti napadi vkoliko so krivični, toliko bole bodo dober krščanski narod okrepili v borbi proti brezverskim demokratom, šteri ščejo naš narod v svoje zanke dobiti. — Vsi krščansko čüteči ljüdje, katoličanci i evangeličanci pošljite nazaj „Domovino", .Jutro" i drüge liste, ki blatijo Kristušove navuke. po vüzmi 4. Evangelij sv. Janoša v 16. poglávji od 5. do 14. vrste. » . . . ar sam vam to govorio, je žalost napunila vaše srce«. Apostoli so se posebno veselili, da je Kristus oe mrtvi stano. Zdaj so niti megnjeno ne dvojili, da je on pravi Bog. Zato je razumliva njihova žalost, kda njim Jezus napove svoj odhod. Tüdi pri nji se je dopunila istina, da pod suncom nega dugoga veselja, da živemo v dolini skuz i trplenja. Trplenje ? — O, ti velko pitanje vsega človeštva i vsakoga posamičnoga človeka ! Odked si, kakši je tvoj pomen ? Greh je bio, ki te je posejao na zemlo ; greh ti je dao takšo bridkost. Zato te morajo nositi vsi, ki so se rodili in s sebov prinesli nesrečni Adamov greh. Nihče je ne odvzeti. Ne samo mreti moramo vsi, nego i trpeti. Vendar, zakaj naj trpi človeštvo ? Dva pre -velkiva navuka nam to povete. Ednoga je izgo-vorio Bog, kda je pravo Adami: „V znoji svojega obraza boš jo krűh", drugoga pa je povedao Kristuš rekoč : »Či šče što priti za menov, naj se odpove samomi sebi i vzeme svoj križ pa hodi za menov.« (Mat. 16, 24.) — Po prvom navuki je trplenje kaštiga za greh. Trplenje čisti düšo. Po drügom navuki pa je trplenje pot v nebesa. V stárom zakoni je trplenje melo samo pečat kaštige, Kristus pa je po svojem trplenji i križi odküpo ne samo nas, nego i naše trplenje. Kristusovo trplenje je podelilo našemi sladkost zaslüženja. Zato pravi Kristus na drügom mesti : »Ali je ne bilo potrebno, da je Kristus to pretrpo i šo v svojo slavo«. (Luk. 24, 26.) I ta miseo, da je Kristus naše trplenje odküpo i da nas naše trplenje odreši i zveliča, je tolažile. Naj že bodo križi živlenja tak težki, na konci te križne poti me čaka Kristus. Nositi je bom morao ; ide se samo za to, ali se vdao v volo božo, ali pa mrmram proti njoj. Či prvo, se s kričom príbli-žavlem k Kristusi, či pa mrmram pa so oddaljav-Jem od njega. Par reči od revizije i od odaje pašnikov, šum pa ne-rodovitnih zemljišč. I. Člen 10. določi 1) da se pri reviziji mora dognati, jeli so interesenti Obdelavali pošteno zemljo, jo bar ednok v štirih letah pognojili, plačali dačo, doklade, prispevke v vodno Zadrugo i če njim ide zemljá; 2) da zemljo zgübi, ki je ne obdelavao ali jo vödao z polovine; 3) da veški obrtniki samo te dobijo zemljo, če so jo poljedelci že v zadostnoj meri dobili, če zemljo obdelavajo sami, če iz obrta ne morejo živeti i če so v občini ostali; 4) državnim, občinskim i privatnim uradnikom, dühovnikom, trgovcom, krčmárom, stalnim fabričnim i obrt-nim delavcom šterih glavno pozvanje neje poljedelstvo, se mora odvzeti zemljá če njim je bila dana; 5) smejo pri reviziji zahtevati zemljo; ki neso je dozdáj meli ali ki so je premalo dobili; 6) da zemljo dobijo občine, ki so najbliže k veleposestvi, oddaljene pa samo za temi, če so prle že tüdi mele zemljo z-arende. Člen li. Gda se je revizija zvršila, dobi odlok do rok župan, ki ga mora trikrat razglasiti v občini. Proti odloki se po tretjem razglasi sme apelirati ali ustmeno ali pismeno pri občinskom uradi. Priziv reši Okrožni agrarni urad. Proti tomi rešenji se v osmih dnevah sme prizivati na direkcijo. Proti odloki direkcija nega priziva ali zavolo istinskih zrokov sme se vsaki pritožili na ministra i prositi še edno revizijo, gde so nastopile nove prilike. Člen 12. predpiše, ka vse se mora v Zapisnik vzeti pri reviziji. Odgovoriti se mora na Sledečih 15 pitanj. 1) Ime hišnoga očo, 2) ime ženino i kotrig familije, 3) leta starosti, 4) srez, občina z hš., 5) koliko ma svoje zemlje sposobne za obdelavanje, 6) koliko ma od agrara, številka parcele i površina; 7) če ma svoj inventar (živino, kola, plüg itd.); 8) če je zemljo sam obdelavao; 9) ali je dao agrarno zemljo i keliko je dao z arende ali za polovino; 10) če ma po kljüči, po šterom se je zemljá v občini delila, preveč zemlje i keliko; 11)ali bi potom kljüči še mogo dobiti zemljo; 12) je pozvanje glave familije poljedelstvo; 13) jeli opravlja 2. maja 1926. NOVINE 3 šče drügo pozvanje ali obrt i šteroga: 14) jeli stanüje v tistoj občini, kje njemi leži zemljá; 15) jeli je plačao arendo, dačo i vodni prispevek ? Člen 13 i 14. gučita od dobrovoljcov i kolonistov i določila, ka dobrovoljec i kolonist, zgübila zemljo, če 1) ne plača arende, dače i drügih javnih dajatev; 2) če v določenom časi si ne spova hiše; 3) če se ne naseli v določenom vremeni i 4) če ne spuni pogojov ki so predpisani za koloniste. Člen 15. določi, da se" zemljá za hišne plače razlaščena agrarnim interesentom, dobrovoljcom, kolonistom, optantom i beguncom mora všteti v njihovo kompetenco, kak zakon določi. Člen 16 določi, da edino minister razpolaga z zemljov, štera je pri kolonizaciji ali pri reviziji gorprišla i tüdi z premestitvijov agr. interesentov na zemljišče, štero je dozdáj spadajo pod kolonizacijo ali naopak. To so glavne točke iz odredbe za revizijo, šterih se komisija za revizijo mora držati. Če se jih pa ne drži, se mora to javiti na ministerstvo i se mora zahtevati nova zakonita revizija. U. Odgovoriti moramo šče na pitanje, što sme küpiti šume, pašnika i nerodovitna zemljišča? Zakon od 31. Jula 1925. Člen 38. i toga pravilnik od 3. okt. 1925. jasno povete, Što sme biti küpec. Členi 7, pravilnika se glasi, da küpci paš-nikov, šum i nerodovitnih zemljišč smejo biti a) vsi agrarni interesenti vseh kategorij po pot-rabi i gospodarski moči; b) poljedelske skupine, štere majo pašnike z arende; c) skupine poljedelskih pooblaščencov štere nemajo zadosta gozdov ali pašnikov za lastno potrebo ali štere želejo nerodovitno zemljišče spremeniti za povanje. Krčevine, trebeži se tüdi morajo v prvoj vrsti dati agrarnim interesentom. Tak je zakon. Iz toga zakona je razvidno, da če agrarni interesenti ščejo küpiti pašnike, šume ali sküpno, ali posebi, majo prvi te juš i níšče ne more pred nje vujti. Če bi pa gde vujšo, naj prizivajo na ministerstvo. Zakon je zagovarja. — Poljedelske skupine so agrarne zajednice, zadruge, občine, štere majo v zakupi pašnike. Če agrarni interesenti ne marajo je küpiti, smejo je té küpiti. — Skupine poljedelskih pooblaščencev so poljedelska društva. Ta smejo küpiti samo te šume i pašnike, če je ne küpijo agrarni interesenti i poljedelske skupine i če so zaistino pooblaščena od agr. interesentov. Poljedelski pooblaščenec je poljedelec, kitiet — ne pa trgovec ali obrtnik, ki ma pooblastilo od agrarnih interesentov, ka sme küpiti šumo, pašnik. v Nikak ne je pa pooblaščenec, če dovoli ritar i par odbornikov, ka se šuma i pašnik smeta tržiti. Tisti mora dati dovoljenje, ki ma prvi juš küpiti i te je agrarni interesent. Naših gèrentov ne je narod Zvolo odbornikov tüdi nej. Tej so okrajnoga glavara i velikoga župana hlapci ne pa zastopniki ljüdstva. Tej zato v imeni ljüdstva ne morejo govoril i davati pooblastila brez pitanja ljüdstva. Če agrarnih interesentov níšče ne bi pitao, jeli küpijo šumo, pašnik ali ne, nego bi zastopnikom Veleposestva gerenti i odborniki samo podpisali to pooblastilo, to bi bila krivica. Proti tomi dovoljenji majo juš protestirat! agrarni interesenti ár juš, pravo majo po zakoni prvoj vrsti oni küpiti pašnike, šume i nerodovttno zemljišče iz veleposestev. — To v pojasnilo. Če što kaj ne bi razmo ali kakšo pritožbo meo, naj se obrne na uredništvo našega lista, pa dobi odgovor. (Konec.) Ka je loterija? Loterija je igra, v šteroj vsakši, ki si küpi Srečka zna kaj dobiti. Je pa dvoje fele. Edna je takša, v šteroj što zadene, dobi peneze. Pred dvema letoma so trije gospodje iz Beltinec zadeli SO jezero dinarov. Pred par dnevi je eden belgrajski kočiš zadeo sam 100 jezero dinarov. Škoda pa je to, ka je velki Pijanec i tak vse zapravi. Drüga loterija je tista, v šteroj što zadene, dobi kaj drügoga, ka so ne penezi. Med njimi so vse mogoče reči, edne v vekšoj drüga v menšoj vrednosti. Te reči se zovejo »dobitke, zato ka jih nikak dobi. Navadno so tej dobitki kaj takšega, ka Človik lejko ponüca, či pa ne ali njemi ne trbe, pa lejko oda za dobre peneze. Tak so na pr. dobitki: Mašini, biciklini, kočije, plügi, brane, kola, konj, tele, svinče, platno, gvant, Pohištvo, knjige, itd. Edni dobitki se zovejo glavni, zato ka so vekše vrednosti, drügi pa idejo od višiše šume doli. Tak n. pr. naši dobitki za Martinišče idejo od vrednosti 40 jezero dinarov (automobil) do 20 dinarov. Marti- nišče ma 670 dobitkov v vrednosti vküp 78 jezero dinarov. Edna Srečka košta samo — 5 dinarov — tak, ka či si što küpi 3 srečko pa samo edna zadene najmenši dobitek, ma zmerom dobiček. Lejko pa se ..godi, ka s tremi srečkami zadene ešče kaj drügoga. Dobitkov edne vrednosti de dosta, tak n. pr. v vrednosti po 100 Din. bo 50 dobitkov. To pomeni, ka bo 50 reči, štere nedo vse vednake nego vsakša bo po zdajšnjoj ceni vredna 100 din. Što to zadene ma nikaj, ka je vredno 100 din. i či oda telko dobi za njo. .Med glavnimi dobitki so zvün automobila ešče : Nova kola (5.000 din.), biciklin (3000 din.), Singer mašin (3000 din.), slamoreznica (2500 din.) Vsakši naj se popašči ka ne zamidi te velke sreče. To pa tak dosegne, ka si küpi bar edno srečko, či pa več küpi več zna zadeti. Žao nikomi nede. GLASI. Slovenska Krajina. Demokratje na deli. Iz M. Sobote smo zvedli, ka so demokratje pregnali iz M. Soboto g. Čisara kantora rk. cerkve i z tem celo faro grozno razžalili. To grdo delo je moglo samo sovraštvo roditi. Drügoč od te reči več povemo, zdaj pa samo telko omenimo, ka níšče drügi nego jedino Sobočki farniki do si kantora zbirali ar ga jedino oni Plačüjejo. Tajništvo Slov. ljüdske stranke ma urádne vüre od 8. do 13. (do edne popoldne). Poslovio se od nas predsednik naše stranke Ivan Zver iz V. Polane ob priliki odhoda v Kanado. Želemo našemi vrelomi pristaši srečno pot, pa se njemi iz srca zahvalimo ze njegovo nelomljivo vernost prí stranki, za njegove vse trüde i za njegovo posebno gorečnost, z šterov je znao krščanskoj misli dati povekšanje i zmago. D. Marija i sv. Jožef naj ga čuvata na poti i v Kanadi pa ga srečno nazaj pripelata. Vsem Sebeščanski farnikom najlepše pozdrave pošila vojak Anton Žekš, kaplar iz Podgorice, Črnagora. Država. Dete s tremi rokami je porodila nekše ženska v vesi Miljana v Hercegovini. Mati toga deteta je naskori po porodi Vmrla. Dete je ostalo i bo najbrž živelo, ar je črstvo. Dve roke ma popunoma prav zraščenivi, tretja pa priraščena na sredini hrbta. Vlak je zdrobo železničnoga delavca Ivána Stiplovšeka med Celjom i Štorami. Zgodilo se je pri srečanji dvej vlakov. Ednomi se je Ivan ogno, med tem pa prileti drügi ravno iz nasprotne strani i ga zgrabi. Lokomotiva (peč), ga ja vsega razdrobila. Domača politika. Števan pa Lujz si pogovarjafa v nedelo odvečara na stubaj. Števan: »Ali ti je kaj znano, kak se v našoj državi kaj politika süče ?< Lujz: ,,Ej, to ti je zamotani vozeo ! Vidiš tisti Pašičov sin Rade pa nekši drugi Pašičovi ljüdje so bili toženi v zbornici, da so prej dosta državi škodili. Pašičov sin je dužen dosta miljonov dače i ovači si je tüdi förao žepe. Zdaj pa so šteli poslanci njegovoga očo, vej znaš tistoga bradatoga, ki je tak dugo minister bio, naprej zeti. Stari pa je ráj ministrsko žlico odložo, da njemi nebi trbelo doslüšali i odgovarjati na sinove pestvine. Z njim je odstopila cela vláda. Števan: „Sto pa je te zdaj na vladi ?" Lujz: „Što bi bio, stari vsi, zvün Pašiča kak pravim pa Stojadinoviča, vej znaš, to je tisti, ka nam je tak velke potroše naložo. Viš, to je tak kak či se ti konj zmisi na sprotoletje, dlaka nova, konj pa stari. Ime je novo, namesto Pašiča je predsednik Uzunovič, ovači pa je ostalo skoro vse po stárom." Stevan: »Jaz pa sam čüo, da so Radiči dali srečen tart iz vlade.« Lujz: Ja, v Pakraci je meo nekši govor, pa je pravo Vsefele od vlade, v šteroj je sam sedo. Železničnoga ministra Miletiča je imenüvao naravnoč i njemi na oči metao, ka se pri železnici kradne. Miletič pa je zahvalo i vse grdo zlujskao Radiči. Radič je rad bio tomi pa je šteo naj bi ešče več radikalov šlo z vlade. Zato je pravo novinarom v Zagrebi, da je minister za socialno politiko Simonovič korteš pa pije rad. To je radikalom bilo preveč, zato sta dva radikalniva ministra odstopila i Radič bi tüdi morao. Ar pa je ne šteo, so odstopili vsi ministri. Uzonoviči je krao naročo, naj itaki postavi novo vlado, i to se je zgodilo. V novoj vladi so vöbrcnoli Radiča i dva njegoviva ministra. Dva pa sta ešče od ra-dičovcov ostala na vladi'. Vidiš, s tem je doseg-njeno, ka je že Pašič šteo, da bi razcepo radičovce. Stevan: »Ja, či so radičovci na dvoje?« Lujz: »Istina je. Zdaj pa se kecmajo med sebov. Ministra bi ji radiva nekaj za sebov potegnola, deset se njima je prej posrečilo, zato pa delata pri Stipici. Stipica Radič je svoje poslance vküp pozvao i so se jako med sebov meli. Novine so pisale, ka je prej Marženka, Radičova žena ednoga ministra splüskala. Sledkar so toti novine pisale, ka ga je ne, samo jako lagoja je bila, Tisti ministri i poslanci, ki so prle z Radičom bili, zdaj čüdne reči pravijo. Celo to je pravo minister Nikič, ka je Radičova »Banka hrvačkih Seljačkih zádrug« tisti 2 i pol miljoni, ka so imo-vinske občine plačale, dali na posodo, ne potrebnim kmetom, nego miljonari Prpiči. Vidiš tak se dela tam, kde ne vodi politike kršč. ljübezen i pravica. Števan ; ,,Jaz pa sam zvedo, ka so že Radičovi poslanci pa edini. Vsi so za to, da se pali ponüdijo radikalom za vsako cono. Radikali pa se bržčas razločijo na dva dela. Nekaj poslancov je za Pašiča i za centralizem, nekaj pa za Jo-vanoviča, ki je nekelko bole popüstlivi v tom pogledi. Pašič je tak dugo delao, da so Jovano-viča izključili iz stranke. Jovanovič ma več poslancov na svojoj strani. Boj med Pašičom i Jovanovičom se zdaj komaj začne. Jovanovič v svoji novinaj zamazane korupcije razkrivle od Palmovoga sina Radeta. Pošta opravništva. Ivan Nemec. Sv. Duh. Do 3. maja. Franc Fartek. Šalovci 88. Urgirali, da príde vaša prošnja kem prle iz Ljubljane Beograd. Ešče izda ne je. Maja meseca se pali potrüdimo na ministerstvo i prosimo pomoč. Več ne moremo včiniti. K, Gornji Petrovci. Izročeno g. uredniki Novin. K, Maribor. V Cirilovo tiskarno, Tü ga zdigni, Ivan Denša, Chicago, Frank Jörköš 2026, W, Coulter Str, je lani pri Horvat Antoni plačao, tak nam je Toni sam gorpovedao. Zato smo Plačane tri dolare spisali za leto 1926, En dolar je tak šče duga na letos, — Števan Žižek 1339, W, 19 nd, Str, ne je plačao na lani. Dužen je tak na lansko i letošnje, Novine i M, List njemi Pošiljamo, kalendar je od vas dobo, — Martin Hozjan, 6422, Wentawooth Ave, neje plačao na lani i letos. Kalendar dobo od vas, — Ivan Toplak 1904, W, 22 nd, Str, na lani plačao na .letos ne. Plačao je pa Ivan Toplak 946. W. 18 Pl. na lani i letos. Dva Toplak Ivana mata Novine. — Štefan Gerič 1919. W. 22 nd. Pl. je plačao na lani i letos. Štefan Gerič 1422 S. Peoria Str. za lani ma 85. Din. duga pa vse na letos. Dva Štefana Geriča sta naročnika. — Martin Hozjan 6422. S. Wentworth Ave za letos plačao, za lani pa ešče dužen. — Štefan Tkalec 980 Cullerton Str. v redi za lani i letos — Štefan Zelko 1023 W. 18. th. Str. ravnotak plačao za lani in letos. — Martin Djura 1622 S. Troop Str. plačao na lani i letos. — Ana Ritlop 3138. W. 47. th. Str. vredi za lani i letos, Sprejeli tüdi en dolar za sirote. — A. Balažic. Mengeš. Novine i Marijin List nesta plačana na to leto. Janoš Zvonkovskl, Sokolovac. Sprejeli 15 Din. Hvala lepa. Košič J. Pertoča. Z zahvalnostjov sprejeli naročnino na celo leto, Fr. Gaber Srdica. Hvala za Pozdrav, Na lani vse plačali. Na letos sprejeli 480 Din. Novomi naročniki doposlali Novine. Vaš račun naj ostane, kak ste novomi naročniki zračunali. Holsedl Anton Gerlinci. Tistoga lista nesmo ešče dobili do rok, zato cene nevemo. Vam jo že naznanimo, Ivan Ladi Gerlinci,Hvala za Pozdrav, Na pitanje gledoč ste pa dobili že odgovor v Novinah, Mihael Pustišek Zdole, Na lani vse plačano, na letos pa M, List na celo leto, Novine na pol leta Plačane, Hvala na vaših čestitkah, Pozdravljeni ! Jožef Kregar Tešanovci. Plačali ste Novine i M. List za to leto. M. Liste smo Vam doposlali. Če ne li vseh dobili, nam naznanite. V naslovnh je falinga popravljena, ne zamerite nam jo. Žižek Mihal Ižekovci. Vašo prošnjo poslali g. velikomi župani. Dajte nam odgovor, če dobite i kelko dobite podpore za škode poplave. Mary Zver. Cleveland. Dobili na Črensovsko cerkev 100 Din. i na Martinišče 170 Din. Najlepša hvala. Preklic. Podpisani preklicujem i obžalüjem vse, ka sam v župnišči v Turnišči govorio proti č. gosp. Antoni Rantaša, dühovniki v Velkoj Polani s pogledom na tamkajšnje Marijino drüžbo, kak popunoma neistinsko i se njim zahvalüjem, da so me ne tožili. VOURI ŠTEFAN ODA SE nova zidana hiša za trgovino na Hotizi. Pozvedite v trgovini OBERSKI Hotiza broj 116. 4 NOVINE 2. maja 1926. GOSPODARSTVO. Zadrüžništvo. Pomislite 1 Jeli nebi potrebne bile domače posojilnice ? Štere navadno po svetkaj uradüjejo i so navadno v takšem kraji, da ljüdje lehko Opravijo svoje posle, kda idejo v cerkev. Pa nej samo to, da nikaj ne zamüdijo, nego tugi to, da brez vsakoga potroša opravijo svoj posel i vsaki znesek od dinara naprej lekko naložijo. Ešče vekšega pomena so posojilnice za mladino, delavce hlapce itd. Domače posojilnice majo namen i ga morajo meti, da podpirajo varčnost (šparanje) med ljüdmi na te način, da zbirajo od mladine tüdi male šume kak hranilne vloge. Po vsej krajej, kde je razvito zadrüžništvo, majo Vsefele prilike razširjene, da včijo mladino varčnosti. Povemo par zgledov i Želemo, da bi se tüdi pri nas udomačili. Po veči krajej majo to lepo navado, če idejo obiskovat rodbino za god ali pri kakšoj drügoj priliki, ne nesejo deci cukra ali kakše drüge reči za dar, nego vložijo na ime deteta par dinarov i jemi prinesijo hranilno knjigi-co za dar. Povejo pa tüdi, — ka na mladino jako dobro vpliva, — či do vrli i či do radi šparali, te naj drügoč pa pridejo, jim dajo peneze ka do sami nesli v posojilnico. Vido sam v večih mest da je to mlajini vekše veselje, kak či bi jim kajšteč drügo prineso. Deca se čütijo nekak za svoje gospodare i majo velko veselje do šparanja. Vnogi dinar bi šo za cuker ali kaj drügoga, če toga nebi bilo. Na takši način se pa navadijo sigdar bole šparati i postanejo tüdi dobri gospodarje. Ešče vnogo drügi prilik bi se dalo napisati, Šteri pa za volo maloga prostora nam ne mogoče, Tak n. pr. majo nešterne posojilnice na-biralnike (Šparavce) razdeljene med mladinov itd. (Dale pride.) GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. * 100 kg. pšenice 295 Din., ,, „ žita 200 , „ „ ovsa 185 „ ,, ,, kukorice 155 ,, „ ,, ječmena 185 ,, „ „ hajdine 270 „ ,, „ prosa 225 „ „ „ pš. Otrobi 120 „ Z. Živina. govenska. teoci. svinje v Zagrebi 1 kg. 8-850 D. 8-10 D. 14—16 Din v Ljubljani „ 8-8-50 D. 8 - 10 D. 14—16 Din. . 3. Krma Sena ni. 100—125 D„ slame m. 50—100 D. Zagrebečka borza, dne 28. aprila 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56*85 Schiling D 8‘04 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1*69 Nemška zlata marka D 13*55 Francoski frank, 1 frank D 1*90 Madjar. K. 100 (nova em.) D 0 079 Švic. fran., fr. D 1096 Talijanske lire, 1 lira D 2'28 Zürich t Dinar, 100 Din Šv. frcv 912. Priporoča bogato zbirko podob, polski križov i prevzeme cerkvena dela, oltare itd. FRANC NEMEC kipar i pozlatar, Sv. Duh, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici. IMANJE K ODAJI 30 plügov. njive, travniki, gorice i šume je k odaji v St. llji poleg glavne ceste Z imanjom se oda ves inventar i vsa živina. Staroga pridelka ešče je za edno leto, krme pa za 20 glav živine. Cena 400.000 Din. — Oglasiti se je pri KAROLI PR1NČIČ pošta Št. Ilj v Slov. Goricah. Oda se imanje zavolo preselitvi. Pri Cigan Jožefi v Črensovci je k odaji eden novi malo nücani Bicikl. Dobi se po niskoj ceni. SENO, Superfosfát, Portland-Cement, Papir za zid, Papir za pokriv, Karbolineum, Ter, Kovačko vogelje, Šteinkol, Drva, Les — se dobi pri VIKTOR CZIPOT trgovci v MURSKI SOBOTI. NAZNANJAM vsem interesentom, da sem odpro puškarsko in mehanično delavnico v MURSKI SOBOTI glavni trg na dvorišču (g. Cipota trgovina z manufakturov) prevzamem v popravila vseh vrst pušk, re-voiverov, biciklinov, šivalnih mašinov. Novosti Emaliranje in Ponižanje biciklinov po fabričkom sistemi. Garantirani za vsako vrstne delo. Se Priporočam za obilen obisk S spoštovanjem E. ČERVEK NIZKE CENE! DOBRO DELO! Iz konkurenčnoga imanja MARIJE ŠTERMANN v Ljutomeru se oda HOTEL z gostilnov, kavarnov, mesarijov i modernov hladilnicov na električni pogon. Hotel je ednonadstropna hiša z 9 sobami za tühince, 2 gostil-niškima sobama i velkov KAVARNOV, vse na novo slikano i z električnov razsvetlavov. Celo podjetje se oda z opremov ali brez nje. Vabim interesente na ogled i ponüdbe! Upraviteo konkurenčnoga imanja : Dr. GROSSMANN Ljutomer. Razglas. Naznanja se vsem Poštüvanim trgovcom in odavcom, da se na letne dneve: 6. maja, 6. augusta in 11. novembra veliko kramarsko in Živinsko senje zopet obdrži v občini MARTJANCIH. Pristojbina za živino in kramarsko mesto se nebode pobirala. Za veliko udeležbo vsi cenjeni trgovci i kramarji se Povabijo. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri 1 HAHN trgovina s papirjem, s pisarniška^ in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino pošte. Jugoslovanski Kreditni Zavod v M. Soboti registrovana zadruga z omejeno zavezo ima svoj II. REDNI OBČNI ZBOR v četrtek dne 13. maja 1926 ob 10. uri predpoldan v zavodovih poslovnih prostorih v Muski Soboti. Dnevni red : j. Čitanje in odobrenje zapisnika o ustanovnem (prvem) občnem zboru. 2. poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za prvo upravno l. 1925. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Glasom §-a 20 pravil je občni zbor sklepčen, če je zastopana Vsaj Ve vplačanih deležev. Ako bi ob napovedanem času ne bilo Zastopanih toliko deležev, se vrši 1/2, ure pozneje nov občni zbor, ki sme polnoveljavno sklepati ne glede na število prisotnih zadružnikov ozir. Zastopanih deležev. Za načelstvo : Dr. SLAVKO VESNIK l r. predsednik. !! Biciklisti!! Prle kak te gde indri küpüvali Poglednite moje skladišče. Na ráte se lejko dobi v D. Lendavi pri trgovci Weissensterni. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ.