Št. 30.
V Gorici, v torek dne 15. aprila 1902.
LetniklV.
l/.haja vs;ik   torck  in   Hohoto v
tt'ilmi ol) II. uri |)i('(l|)()](lm' za meslo
ter <>L 5i. uri popoldm1 za <i<->.clo. Ako
pads n;il;t dnova praznik i/.idc; 'Ian prej ob
6. zvečt-r. Sl;nn* |>»> |»f>šti pri*j<-ns:i!i *ili v
(iorici n;i «loin poäiljun ci'loletno H K.,
pollelno 4  K. in  iVtrtletno 2 K.
I'rodaja s«> v (iorici v l.ol>;ik;irn;ili
Schwarz v Šolskili ulicali in Jcl-
lersilz v  Niuiskih  ulicah  |>o K  vin.
GOEICA
(FJutranjft i/danjr.)
I'redulMtTu in uprAvnMtvo  »e
nahajala   v   «Narodni   titkarni»,
ulica Wtturini h. St. 9.
iJopise je isasluviti na uredniStvo,
oglaac in naročnino pa na upravniStvo
«(jorice». Oglaai se računijo po petit-
vrstah in sicer ako se tiakajo 1-krat po
12 viii., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ato s>e vcčkrat tiikajo, ra<Ju-
nijo se po pogudbi.
Izdajatelj in odgovorni urcdnik Josip Marušič.
Thka  „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič).
Kiij tin in krije lxMloniost.
Vsciieinri kričc: „I'roe s slovan-
skimi šolaini ! Slovanom noheiiih sol !
Proe z ministerstvom, ki ne uveljavi vseli
nemskili zahtev!"'
In kalcrc so Ic vscnem>ke zalilevc?
No, zadevi celjske slovenskc j^iinna/.ije
in češke obrlne sole v Budjejevieali iiani
jib razkrivale dovolj. Zaradi In>sih slo-
venskih nizjili gininazijskih ra/.rcdov v
(Iclju so holcli pangermanski kricaci
vreči svel iz teeajev in zaradi btidjeje-
vi.škc češke obrlnc sole so upnzorili v
parlamentu niinnlo srcdo obstrukcij-ki
skandal prvc vrste, kakorsnih Akandalov
so zmozni jcdiiio le oni in njihovi po-
dajari češkcga pokoljenja a la Trade,
li'o  in Malik.
l)o teh korakov pa jc privcdla Vse-
ncniee jcd.no |t> njili .-drankarska >tra->t
in sovrastvo do Slovanov. ka]ti npliovo
iii'prcnii.sljcno naslopanji' iih'i_riie inieti v
prvi vrsti /anje .-amc usodcpolnih pn-
sledic.
Tcinii nezasliAanemu na-tipanju
Ysciicmeev inora nekaj slcditi, k;:r na
rcdi konec: za naso dr/avo skrajno ne-
Oastnim razmcraui. Saj že ves svet >
prstoni ka/.e na naso dr/avo in na na-
parlaint'iit, v katerem si sine pcščica ko-
medijaiitov dovoliti v-e, kar mere slabo
lue na avslnjsko postavodajo. Ti l.judje
so zdaj iznova pokazah. da >i lie da;o
vzcti priiikc. da In ne i/./.ivali na skraj-
nosti. kalt-i'ili pa se jc vciiJarlc l>ati
njim  v  prvi  vrsli.
Značilnc so hesede, katciv jc i/.-
rckrl due ll). I. in. niini>lcr>ki pii'dst-il-
nik dr. KociImt na hodniku dr/avnc
zbornicc proti oncmii yrol'n Sliir^lm. ki
jc i/.taknil /nano r-cs«>li,* i,«> \>v> ti slo-
vcnski i-cljski ^iinn.i/.iji. .Mcj tcin. ko jc
divjal nolri v zhornici (imp vscncin-kc
ol^'trnkcijc, jc rckcl dr. Kocrhcr ^rol'n
Sliir^hn : ,..l a z s c m t c ur a /. c si I.
Zk' (» d i ii a j s c, k a r s c ho {¦ c, j a z
i ta k   k in a I u   % r r m!"
Za vscncinško  (•mo  vest  In  i.....-ale
vcljati  tc hesedo niimstcrskc^a   predsed
nika  kot  na|iov(ul  ncvihtc, ki hi  /amojjla
poloniiLi  vrliovc njihovih drcvus,  ki  silijo
v nclx'sa. Saj morajo slntiti, da razmcro,
ki hi prisilili! dr. Kocrhcrja k odstopu,
ntc^ncjo |)i-iin!sli s<ihoj p »vsc nov |ioli-
ticcn položaj, a v prvi vrsti spl osno
in j c d ) i a k o v o I i I n o j* r a v i c o,
oh katcri podlc/.cjo Ncnici o^roinni vc-
rini sli)vaiHkc^a prchivalsl va v Av>triji.
A zdi .--«'j da sc najholj strastni V'sciKMnci
- v-aj ka/.cjo sc lako — nc slra^ijo niti
skrajnih posh-die, siccr hi n<> u|inzarjali
zaradi drohtinic. ki se prilmrc Shivanom
na knltiirneii! poljn, v nasi dr/.avni zhor
nici stvari. kakoršniin pninere zastonj
išOcnio v /.'judoviiii parlani'Mitov kiiltur-
nih  dr/.av.
o
4           *
I'o dniyi -Irani pa vidiino /opct.
kakor <hki žc vcčkral porjavljali, da sc
Ijnto ina-i uje /,daj "oni iM-naravni ^rch
ceh"_ra u-taviiir.;a življcnja v Avstriji od
pr\t'L,'a  /at'i'lka |ia do  dancs.
Oni. ki mi hiii pokluan' da vodijo
umhIii dr/.ave, stali so vendar od prvc^a
pocelka u.staviic^a /ivljenja prcd dejstvom.
da jc n^roiiiiia vcrina preliival-tva v
to^transki dr/avni polovici si ova n ska.
Ah nie--tM da hi hill inerodajni činitclji
po v r e d i) o •> I i uva/.evali ta lakt. ki <••
ne da pnta|ili niti zaniolcati. ker jp
/i\o incMi in ki'i. hociili so pnpolnoma
na^protno put tt-r se rajc Itratili / ncm-
Ako !naii|;iii>. katcra |c na v»aki načiii
h«'tela   prcvlad'ivati   v   Av-triji
\'oliini  zakitn  i/.  h-ta   l^t'»i    zau'"to-
Vll   Je   \ i • • 11 (• i' 111   /,e   V   \irii   \'o-po Ntvo  Had
^lovan.-ko \erino. Ko pa je Inla I. iStu)
Av>tnja >e pnlidriin porazena in ilc-
niiriin unireiia, pri-topilo sc jc /. je.lm»
>trani k tnu'odhi /. Ou'crsko. a na di'ii^i
.-tram m- jc uvedla u>tava. ki pa jc /.o-
pct /a.L'ot(i\ila nadvladjc ncinški manjšini
nad -h >\ anskiin pi -chivalst\ mn. to pa /a-
radi teu'a. kcr inerodajni cinitclji nis<•
upo>tcvali z a k o n i) v u s t a v c, ki so
ostali potemtakcin Ic na j >: i p i r ] 11. in
kcr so ti rinilclji videli svojc /vcliraiije
le  v   Ida/.cni  ncnisciiii.
l'l'slcdu'e te;;a nc^ovanja neniskeu'a
cleinenta na jitdni strani, a >koro po-
[lolno preziranje ustavno zajainreniti
pravir   slovanskili   narodnosli   po   dru^i.
jc rnoralo konccno dovosti do tega, da
ho nastalo razmere. kakor.-iiiim so priča
danasiije pariamfjntarne seje o vnaki
priliki, ko #re o(Jtrt»ali od nernAke pre-
potence koščck in jja podati Slovanoni
k<l    kulturno pridohitev.
So časi ^^ spr<.'ininjajo in ž njimi
ljudje. Oh takih politicnih odno^ajih v
na^i dr/.avi jc mural tudi najncumncjši
I ,-previdetij da sc mora j^aniti. ako noee.
da postanc /rtcv oliolosti privilegiran-
ccv. Zato jc tudi najpriprostejsi davko-
plačcvalcc ^lovaiiskc narodnosti se začcl
vpra-cvati: ..Kako? Davkc plac'ujern v
krvi in denarju, zato pa naj nirnam no-
hfriih pravic. drugi pa vse ?" In spo-
znanjc je pri.-šlo v v.^c sloje av^trijskega
prchivalstva. spoznunje. da srno p r e d
H o g o in in c c s a r j e in v s i j e d-
naki Ta kür do tcdaj zatiranih se je
začcl razh-gati po vsi državi in m ostal
Ic klic vpijocoga v pUflOavi. ..Dajte iiain
»plo.šno volilno pravico!" je odrnevalo
iz stotisoc grl — delavskega stanu. v
katerem jc ogroinna inasa s I o v a n-
- k e g a  [»rchival>tva.
In priscl je inni^tcr Uadeni in
I uvcl jc - - nc sicer Ae spložne volilne
praviet». —- p«č pa je uvel novo kurijo
v volilni red. — tako zv ano V. kurijo
in > tem je poskočilo število zastonni-
kov v državncni zhoru r.a 72. ki so tudi
v  ogroinni  vci-un  Slovani.
Scvcda onj, ki jc hit vsp svoje živ-
Ijcnj.1 navajen ukazovati. sc takini novirn
raznicrani tezko privadi. Vajeni gospod-
stva. izmislili so si Nemci drugo.
..Mi smo siocr manj.iina inamreč po
>tcviiu prchivalstva!. a iinamo nerazmerno
vcO zastopnikov nego druge .stranke; pa
Oc tudi smo v inanjšini. vendarle hočeino
vladati !" Tako kri<V zdaj Nemci [Vse-
neiiKi luunivr), te I'razc se oprijemljejo.
Ako pa jim viada tu in tain ue poniore
do samodr/tva. pH daj<> duAka svoji jezi
z ulistruki-ijo in ovirajo parlamentarno
delo. Doklcr so skupno z avstrijskimi
vladami dusili vsaki pojav v kulturnem
živlicnjn avstrijskih narodov in so slo-
vanskc rodoljuhc vlačili po sodiseih in
zaporili m si» z žclezno vztrajnostjo delali
na to. da izdero ,.s 1 o v a n 3 k i k 1 i n,
z a h i t v ne mi k o meso", tako dolgo
je bilo vse dobro. Ko pa so ta njihova
prizadevanja oslala brez uspeha in so
slovanski narodi tim odločneje zahtevali
avoje pravice, katerili so tudi jeli dobi-
vati v malili drohtinicah, — zdaj no za-
gnali Vsenenici hrup in grom o ,,zapo-
stavljanju hvojth pravic"'. Vsaki slovanski
gnnnazijski razred vzbujal je v Vsenemcih
penedi srd in nevoljo. Konečno pa je
prislo do tega, da so začeli kričati: ,.Ke r
ne inoremo b i t i v e č i z k I j u e a i
gospodarji v d r ž a v i, p a tudi te
drzave ni  več treba!u
In taki so danes avstrijski Vsenemci,
v take so se prelevili oni „državo ohra-
njujoei"' elementi. Vsaki njih korak sili
zdaj le se v Prusijo. In s tem je ustvarjen
političen položaj, v katerem se danes na-
hajamo.
Ta položaj pa ne more dolgo trajati
in merodajni krogi na Dunaju morajo v
prvi vrsti sami skrbeti za to, da ae čini
prej odpravi, ker sicer, ako bi 3e dalje
držali roko razdirajočim elementom, bi
sami izpodkopavali temelje oni državi,
kateri na krrnilo §o postavljeni.
Najnovejäi dogodki v parlamentu pa
so usodni Ae z drugega razloga. Stojimo
nainreč pred obnovljenjem trgovinskihpo-
godb in pre(' Jrugimj va/.nimi gospodar6kitni
nalogami. Za izvrAitev vseh teh nalog
treba pa krepkevlade in složnega
d e 1 a v n e g a p a r 1 a in e n t a. Ali mesto
da imaino vlado in državni zastop, zinožen
braniti gospodarske interese države in
narodov, pa se kaie skrajna beda v no-
tranjih političnih razmerah, beda in raz-
cepljenost.
Prepotentni Vsenemci v svoji neo-
pisni domiAljavosti hoteli bi zaradi par
ubogih slovenskih gimnazijskih razredov
preobrniti parlament in postaviti na glavo
ves javni red v Avstriji. Ali iz te moke
ne bo kruha. Sila slovanske narodne za-
vesti in mogooen cut samoohrane bode
razdrobila v niO vsenemške sanje čei, da
je ves   svet   nemšk od  Belta do   Adrije.
LISTKK.
Potovalne črtice
z Ogerskega.
(Spisal  M.   Mihaeljev.   —   1902.1
(Ihilje).
Od omenjene postaj(? Kolonlold smo
se vozili iniino visliskcga grica ^(JalgiMi-
b<M-g), pod kterem mi pokaže žid s prstoni
kraj, kjcr je rudninski vrolec „Kakoc/.y-
Quelle", ki se prodaja skoraj po vsih
lekarnah kot zdravilna voda in jo je
niarsikateri čitatcilj „Gorice" in ludi pis<»c
tega že večkrat pil. Ta voda čisti nanireč
želodec in krv. Mnogim bolnikom jo zato
zdravniki predpiaojo in so jo tudi zomeni o
bvojeni Oasu. Potem se pcljemo minio trga
Alhertialva (Sachsenfeld) na zlo zname-
nito postajo Oudalbk (ali Proniontor). V
tem mi je pravil žid, da je ta l.rg nidi
tega znamenit, ker se tain naliajjijo
ogromne podzemeljske kleli za vino-
shrambe, ki so vsekane v skalovju, prave
podzemeljske luknje !
Dandanaänji je Budatok ir.ogočno
sredižče vinske ogerske trgovinc, kloro
imajo tudi lam večinonm židovi v rokali,
čeravno mi ni žid tega naravno.sl pove-
dal, kur sein pa po drugih zved(»l. Tudi
ena velikanska   pivovarna  je  tain z ve-
tc postaje je lepo viilcti omenjeni otok
('.cpclj, do kter»»ga vozi tudi parni tram-
vaj iz Mudima za izletniko, kteri sc na-
vailno vozijo '/., ure po Donavi navzdol
s parnikoin, nazaj pa s parnim trainva-
jcm. Iz Hudaloku vodi ena pauoga že-
leznii't» proti jugu memo Sekšarda iSzo-
goszanl), Peeiilm (Kiint'kirehen) čcz Dravo
v Osit'k in od tod preko Vukovara in
Slavonije v Hrod, odkodor prckoraci
Savo tor pride v Bouio v Dei vent; od
tod se vijo poleg reke Hosne v Sarajevo
in naproj skozi skupno avstro-tursko
ozcmljc in sandžak Novi l'azar v Mitro-
vico —- Solun. Üruga |tanoga pa, po kteri
smo se mi peljali proti I'ragerskem, vodi
mimo Stolnog-Miograda (Szckes-Kehervar.
mazarski) in Lik blalnega jozora ali ,,ba-
lalon tender" na Slajersko. Peljajoci se
iz l3udalV)ka ali Promontora, naprej pri-
demo na postajo : Marton Vasar ali po
slovenski: Marlinov senienj („vašar" po-
meni senienj). Tukaj vstopi neki stotnik
rodom Ljubljaiičan, kterega pa niseni
poznal, 'er ko me vgleda, me prosi po
ncinški, ee sine vstopi ti v moj kupe,
; kjcr j(! bilo Ae prostora za )i osebe.
Hadovoljno mu ročem, da naj bla-
govoli le vstopiti, kar mn veseü, ker ima
seboj orožje (sabljo) in je to neki dobro
urospod stotnik je hil mož poštenjak in
dohrcga krseanskega misljenja, kar sem
spo/.nal iz njegovega nohlinjenega logič-
nega govorjenja. linena njegovega —
vozil sem se ž njim do Ljubljane — pa
iz gotovib ozirov ne povem. Vroeil mi
je tudi svojo vizitko. Le slovenseino, je
rekel, da je nekoliko pozabil, ker služ-
b.ije že mnogo let na Ogerskem kot vo-
jak. pa vendar I j u b I j a n s k o sloven-
seino Ae dobro lomi. Vsedel se je poleg
meno in onili dveli prej imenovanih ži-
dov ter mi je tudi on marsikaj povedal,
kako pazljiv mora biti potnik, ki potuje
semtortje po ogorskih železnicah, eesar
hočem pa pozneje nekoliko omeniti. —
Tako sva se nekako hitro seznanila in
se mej tem približala zgodovinsko zna-
meniti postaji Velencze, ki leži blizu
obrežja nekako 5 kilometrov dolgega
ribnjaka, čegar imena pa niseni niogel
izvedeti, ee ga sploh ima ! Po tem plit-
vein maleni jezeru podobnem ribnjaku
je plavjilo mnogo povodnih ptic, tudi
znani labudi, kakorAne sem prvikrat vi-
ilel v Aenbrunskem cesarskem zverinjaku
pred 14 dnevi. — Vprašain sicer dokaj
prijaznega žida, je-li to oni kraj, kjer je
bil I. 1848. boj V Da, reče, ravno tukaj
je bil oni znani boj (dne 29. sept. 1848).
*
Aanju dozdeva, da utegnem biti kak zgo-
dovinar, ker se za to zanimam. Na to
pa sem molčal ter naprej govoril z mo-
jim dobrim ljubljanskim rojakom, ki je
bil zadovoljen, da je v meni naäel ena-
komislečega rojaka, da mu ni bilo poto-
vanje v Ljubljano predolgočasno. Enako
zadüvoljen sem bil tudi jaz !
Sponiini na leto 1848-49.
„Hajd Tojaci, hajd junaci,
Konjanici i poäjaci,
BruBino »ablje, brusiuo k.c'tse,
Nek se vragu na strati   nosi !*'
Hrv. vojna ptsem   1.   184Ö.
Tako so prepevali graničarji, ko je
slavni ban Jelačič prekoračil ll.septeru-
bra 1. 1849 s hrvaSko vojsko pri Varaž-
dinu, kjer se je ona zbirala, mejno reko
Dravo*). — Ü tem prehodu piäe priča
iz Varaždina : „SU smo čez na3 Rubi-
kon, prešli smo čez Dravo. Že pred zoro
se je zbirala vojska. Ko se je zbrala,
prileti svitli ban na konju in nagovori
jo še enkrat (hrvaäki seveda), priporo-
čivši jej hrabrost in človečnost, junaStvo
in poAtenje, drznost in čednost. Zdaj
bije odloC'ilna ura, vojska stopi   na   pot.
¦) 0 tem zgodoviaskein dygodku sein hotel
-obširueje poročati ceiijeniin čitatoljem »Gorice«,
kajti im poznaiuo premalu naSo iu drugih Slova-
nuv zgodovino, ker ao nas nemäki profesorji
učili po največ zemljepisje   iu zgoilovino   Neui-
Kje so moje kronico,
Srebrne in beleV
Moj'ga srca ljubice,
Krasno ho svot lelo !
PriSel jo volih'v čas,
Snedel krono m' jo poraz!
Gospodje ! No smesile se   s   takiini
jeromijadami,   kor   dnigače   razvidi   vas
najpriprostejši   pristaš.   da   se   niste   pri
zadnj:h    doželnozborskih    volilvah   horili
za  „omiko, svobodo in nnpredek", arripak
le za svitle kronico.
Zato svetujemo   prizadeti   gospodi:
0 svitlib  kronicah ne zinile nobene več,
marveč uvažujle pesnikovo besede:
Glücklieh ist,
Wer vermisst,
Was nicht mehr zu ändern  isl.
Prenistiti ^ospori Kvgrn Crni-
goj, vikar iz Vol. Žabelj je slal vceraj
pred tukajšnjim okrožniiu kot kazenskim
sodiščem. Ovadili so ga ,.naprednjaki"',
da je pri zadnjih dožolnozborskih volilvah
podkupoval voliloe z denarjem. Kor je
razprava dognala. da je bila o v a d I» a
p ü p o I n o hi a ii e ii l i) m e I j e n a. bil
je gospod Crnigoj o p r o ,š č o n. 0 lej
raz| ravi, ki je jako zanimiva in ki je
pokazala „naprodnjake" v njih pravi Iuc• i,
utegnemo še spregovoriti. — Obtoženca
je zagovarjal odvetnik g.  dr   Kranko.
I/prcd   sodišča.           Kakor   smo
svojeeasno poroeali, hil je 40-lelni Va-
lentin Vončina na večer 1. januvarja I.
1. ko je prišel iz Šuligojeve krcine v Lo-
kovcu, s kainnom na glavi Imdo ranjen,
da so ga morali prepeljali v tukajšnjo
bolnišnico, kjer je 2H. marca umrl, pa
ne vsled rane na glavi, ampak zatoker je
bil jeticen. Te dni se je vr.šila kazenska
obravnava proti Alojziju Kuštrinu. ki je
bil obtožen, da je on udaril \r<mciiio s
kamnoin. Übsojcn je bil na I \ mesocno
ječo in na plačilo !0U K kni odškod-
nino in na 20 K za poplačilo zdravni.ških
stroskov.
St» ne orinovc mandatii. — l'o
Gorici se je govorilo in je to govorico
nekdo brzojavil tudPgraški ,.Tagesposti",
—   govorico namrec, da odloži g. Alfred
Lenassi svoj državnozborski   rnandat.
Sobolni  „Corriere"1 pa   pravi,   da  je   ta
govorica popolnoma izmi.šljona.
Most   <•<»/   Sočo   pri   Karki.
Dunajska tvrdka Gaertner, kaleri je iz-
ročena spodnja stavba mosta čez Soco
pri liarki, se je ohvezala dogotoviti to
delo v sedmih meseeih, ako bode vrenie
ugodno in ne bode voda preveč nara-
ščala. V develih mesecih pa na vsaki
način izgotovi omenjena dela. Zgornjo
in sicor železno stavbo niosla pa je
prevzela tvrdka Wageman na Dunaju, t.
j. ona tvrdka, ki je prevzela delo zelez-
niskega mostu čez Vipavo pri Dornbergu.
—   Ta tvrdka  se je obvezala   dogolovili
svoje delo v dveh mesecih.   Potemtakom
bi  inoral  biti ta most v  jednem letu po-
polnoma dodelan.
Ix Kociiija nani poročajo, da je
tamošnje starašinslvo v svoji zadnji seji
jednoglasno sklenilo peticijo do vlade za
ustanovitev visje slovenske gimnazije v
Gorici. Tako je prav in želeti je, da
sklenejo take peticije ludi vsa druga
starašinstva na Goriškein. — Od lam se
nain tudi poroča, da imajo v Ročinju
poštno odpravileljico, ki ne razinne be-
sedice   slovenski. Brez komentara!
Ix Kanala nam piSejo: Hliža se
mosec niajnik. Kakor drngod, opravljajo
se tudi pri nas ta mesec smarnice. Šmar-
nice so pa pri nas zjutraj ob peti uri in
pol. Naže ljudstvo bi pa žclelo, da bi se
obhajale te šrnarnice zvečer, eno uro
pred nocjo, kakor se to godi drugod
Tudi gledo petja pri smarnieah bi iineli
eno željo. Stare lope pesnii mat ere Hožje,
ki so znane vsemu Ijudstvu ter jih tudi
rado poje, se zadnje case pri nas opu-
ščajo. To pa po našem mnenju ni prav.
Mi nimamo nie proti novim pesmam,
katere prepeva nekaj otrok na koru, ali
pele naj bi so tudi stare, katere bi pelo
vse ljudstvo po cerkvi.
Poäta v Volčah. — V predzadnji
štev. našega lista smo priobčili posnelek
iz nekega dopisa, v katerein je dopisnik
tožil o nekih neredih na tamošnji posti.
posebno pa o tem, da se pisma neredno
in sem ter tje tudi prekasno dostavljajo
strankam.
Zdaj pa nam piše neki drugi do-
pisnik, da so bile pritožbe prvega do-
pisnika neopravičene ter da je v Volčah
prav dobro preskrbljeno za pravočasno
dostavljanje pisem strankam. Posehno pa
odkar so vdobili tarn selskega pismonoso
dostavlja isti po občini razven v Kuti
pisma po štirikrat na teden. Tudi pravi
zadnji dopisnik, da tamošnja odpravite-
Jjica rada postreže strankam tudi i/ven
uradnih ur ler da so ljudje ž njo radi
njene uljudnosti zadovoljni.
Mi smo dali prostora tudi tem vr-
sticam, da se oije „oba zvona".  Ako je
ros, kar pravi današnji dopisnik, potem
je prav; ako bi bilo pa kaj resnice na
tem, kar nam je poročal prvi dopisnik,
fioleni pa naj se nedoslalki od|)ravijo.
S lein pa je zaključena pravda o vol-
čanski  pošli v nasern listn.
/abavui \laU iimmI Trstoni in
Korminom. — S predzadnjo ncleljo je
pričel voziti med Trstom in Korminom
zabavni vlak. Tak vlak bode vozil vsc
ne(]el,|e in praznike do polovico oktobra.
Iz Trsla odhaja la vlak ob 2 4ö rninut
popoludne. iz Kormina pa se vrača ob
9'Of) min. zvecer.
Znul>ljeno — Xeka gospa je zgu-
bila v nedeljo zlato broso (pontapet; v ulici
proti SSoškemu inoslu. Kdor bi ga našel,
naj ga blagovoli prinesti v na.šo liskarno.
kjer dobi  primerno nagrado.
,.11  Piccolo"  in   ..L1 Ainico".
Prvi teh dvch lislov je židovski li-t. Drugi
pa je baje glasilo ital. kalol. duhovsčine.
V sovraslvu do Slovanov -c pa j<jden
od drug<iga inalo ali celo nie nc razli-
kujela. Da. večkrat trobila v tcni po-
glciln v jeden in isli ro«. Tako sta se
našla ludi sedaj. ko so raznesli listi go
vorico, da bode novoimenovanemu tr-
žaškemu skol'u. ki ne zna nili besedice
slovensk«iga in hrv. j(»zika, prideljen neki
koadjulo)" slovansk«; narodnosti. Mi se za
danes nočemo souščali v sirjo kritiko
njiju pisave: opomninio sauio, da trdi
,.lJiccolo". da živi v Iržaško-"koperski
školiji vcčina llalijanov. To pa ni res in
„Piccolo" v e d o in a trdi neresnico. Ako
ž i d o v s k i list neresnico trdi. ni nikako
cuds), da pa Imli ..I/ Amieo*1 to židovsko
neresnico p (j n a v I j a in trdi, so to,
iiioraino reei. jaku slabo pi-ilega glasilu
'tal.  kat.  dubuvsi'-ine.
(»100   krön   dr/avnc   po<l|HM<' je
c. kr. minislei'slvo za |ir»|jeilelr.'tvo na
Dunaju dovolüo novouslanovljeni uile-
kai'iii v Hni<ici ipri I'odgradu v Istrii.
katei'o vodi prezasluženi dekan Anton
Kogae. Ta pod|iora se nilekaini izplaca
na sledeči nacin : takoj 2()(»O krun. leta
l'.Ml.'i zo|»e| 2000 krön. |n»lein pa od leta
l(.)oH do ukljiiOno l'.KJO vsako leto po
()()() krön. / zidanjein stavbe za mle-
karno se prične takoj. čim ilospo po-
treluii   naerti.
IV. shod slovanskih casnikarjev
v Ljiihljniii; ki se vrši dne I".. IS.. 19
in 20. niaja. zauinia vse avstrijsko slo-
vansko časopisje. Kakor na vseh du-
sedanjih shndih bodo tudi na 1\'. tvorili
večino vdele/.(Micov češki časnikarji. ki
bodo iineli tuili verinti govornikov na tem
slioilu. l'oineali pa bodo tudi zaslopniki
lli-val(tv in l''»ljakov. I'red.^edoval ho zi>o-
rovanju Slovak. V predsedništu pa bodo
zjislopane vse slovanske inu'odnosti Inez
izjeme. (ilavni loeki zborovauja sta usta-
novitev slovanskegadopisovalnega
u r a tla ter ustanovitev sp lošn osl o va n-
s k e ga č a s n i k a r s k e g a d r a š t v a. ki \u>
zaslopalo interest» časnikarjev. skrbelo za
podpore bolniiu in oneinogliin časnikarjeni.
usfanavljalo in upravljalo ustanove i.t.d.
Ljublianski meščanski odbor poskrbi da
se bodo čiitili slovansk; gostje v Ljuh-
Ijani kakor doma, pa tmli na Hledu in
v Posto.jni se pripravljajo /.e na dostnjtMi
vsprejein slovanskih casnikarjev. Gotovo
bode ta shod rodil obilo realnih sadov,
a koristil ho tudi nasi deželi, s katero se
seznanijo časnikarji. Vabila se razpošiljajo
v pondeljek. Povahilo se je okoli 800
casnikarjev. [>isal(»ljev in slovanskih od -
ličnjakov. iNaslovi so se sestavljali naj-
skrbnejse. Vendar pa je možno, da se
jt» kako iine prezrlo ali pa se bo kako
vabilo izguhilo. Zato opozarjamo, naj st»
vsakdo. ki st» želi tega shoda vdeležili, a
vabila ne dobi, blagovoli prijavili pri-
pravljalnenui odboru slovanskih casni-
karjev  v  lijubljani.
Zaupni shod v (clju. — Kakor
smo že poročali. se je zbralo na /^iiipnein
shodu dne 10. t. in. v „Narodnem Domir'
v Celju 2()0 zaupnih moz slovenskega
Slajerja, da dajo tlusk;1 >vojeinu uzalje-
nemu cuslvu vsled kompromisnega pretl-
loga, ki ga je ohjavilo glasilo kranjskih
naprednjakov v zailevi celjske slovenske
gimnazije. Hazun tega jt» bil shod v svojein
bistvu namenjen, da izrazi syoje mnenje,
ki je mnenje vseh spodnjih Štajercev, da
Celja kol. mesta za slovenski gimnazij ne
puste na noben nacin.
Zborovanje je otvoril g. dr. J. S(M'iiee
ki je bil tudi izvoljen predsednikoin. V
svojein pozilravnem govoru je naj proj o-
menil, kaj je bilo povod shodu, nainrec:
omenjeni kompromisni predlogi in pa
dolznost slajerskih Slovencev, da take
predloge hiho zavrnejo, da ne bi drugi
Slovani inislili, da slajerski Slovenci zdaj
po srečnem izidu glasovanja o Stürghovi
resoluciji mislijo še na kompromise. Tega
da noben pravi Slajerski Slovenec ne
misli, a od moža, ki brusi meč proti
lastni krvi, ne sprejmejo nobenega na-
sveta. ,,Mi homo branili" je dojal govornik
„do   zadnjega  Celje.   Nihce   nam   ne bo
pravil, kje smemo lanovati. Poniževati
se noslarno nikdar. V;lada nas sedaj pusöa
na cedilu, a se iskala nas bo. Gerrnani-
zaeija v Avslriji ni drugega, nego delo-
vanj(! za pruskega kralja. l^ota \HiH so
Slovani resili Avstrijo. Slovan« bodo
iskali ludi. ko se bo morala '»raniti proti
Prusiji".
Poročevalec dr. \)ct k n je dejal, da
je ,,(>lje-l ono ime, ki doni danes po
celi Avslriji. dasi je razlog temu jako
neznalen, namreč ubogi Stirje spotlnje-
gimnazijski razredi v Celju. Po mače-
hovski se je ravnalo / njimi. a vendar
so se vzdržali, ker so Slovencem potrebni.
Noben pameten celjski Nemec se ni več
spotiktl nad njimi, vse se jih je že pri-
vatlilo. A prišla je ..velika parlanientarna
IikV, grof Stiirgh. ki je hotel v lej zadevi
koinproniisa. Govornik omenja na to ju-
nažkega nastopa slnvenskih in «irugih slo-
vanskih zastopnikov prnti tej Stürghovi
resoluciji. ki je tudi padla. \' tem pa se
spozabi slovonski „narodni voditelj"'
ter predlaga na mehto Celja Žalec ali
Sv. Jurja predlaga sploli nekaj v kar niso
ni Nemci ni vlada nikdar privoliü. iNa
to pravi v zaključku: ,.Za nas štajerske
Slovence je vsak koinpromis nnmogoc.
Nain spodnjegimnazijski razredi saino v
trgu na zadostujejo. ker so p r e m a I o
z a n a s, k <» r p o t r e b u j e m o v Celju
p o p o I n e g i in n a z i j e". Govornik
predlaga v smislu svojega govora reso-
liicijo,  ki se je  tudi spre.jela.
hvečanosten trenutek .shoda pa je
baje moiil govor notarja 13 a š a, ki ni
govoril o stvari. marveč nekako hotel j
vzbujali v navzočih misol. kakor da je j
shod holela izrabiti duhovska stranka za
svoje namen«\ Govor njegov pa je zbujal
splosno nevoljo in se je izražalo obža-
lovanje. da je predsednik dopustil ta govor.
KoneOno sta se sprejeli resoluciji
dr. lieika in zborovalca Korošca. s ka- !
terima se izivüe zahvala slovanskim po-
slanceni pri glasovanju in pa protest proti
preillogom .. Slov. Naroda" gledc kom-
proiiiisa.
Kam dovt'dc \cmce njihova
politirna >tr.»>t. — M»'j tem ko celjski
Germani in |><.l Germani krict'1 zoper slo-
venske gimnazijske razrede in hocejo
po vsej sili ixtirati Slovence iz Celja. pa
se njihova krivienost nad njir.ii sarnimi
že Imdo iiutščuje. Slovenci, probujeni
has po tein M'imšk<»m huj^kanju do večje
živahnosti na polju trgovine, so obrnili
hrbet nemškim n< ponemčenim razgra-
jaOi'in in nosijo svoj denar v slovenske
trgovine. Posledica tega je vidno propa-
danje nernske trgovine. kar se je '/ačelo
kaz.ati na gr<^zen način. Zaporedoma
pailajo v koiikurz neinski ali nemeurski
trgovci in morajo zapirati svoje proda-
jalnt1. V zadnjem času jih je kar peto-
riea na bobiui. In vendar noeejo spo- i
znali. da Cclje s Slovenci stoji in pade.
kor je le piOli otočic v jezeru sloven-
skega jirebivalstva.
Samoinorilka   v   vozu.    —    Na
iMinaju je sedla 11. t. in. v tijakarski voz
lepa, nilada dama ter je povedala voz-
niku naslov, kamor naj bi jo bil peljal.
Mej potjo je zacul voznik strel ; dama
sejo z revolvorjem smrlno ranila. Kijakar
je peljal samomorilko k policijsk«Mini ko-
misarijatu. in od tamkaj so jo prepeljali
v bolnišnico. Pozneje se je dognalo, da
jt» mlada dama komptoiristinja. 19letna
Uo/.a Zeiler, ki se je obstrelila bržčas
vsled nesrt»čne ljubezni ali pa radi slabih
gmotnih razmer.
Kadi iilavoluda. ~ 2Uetno /.eno
dunajskoga kondukterja A. pi. K. je ne-
prestano že dolgo c-asa bolela strasno
glava. Iz obupa si je polila s petrolejem
obleko ter jo je potem zažgala. Ko je
bila ze vsa v planienu. je prihitela na
hotlnik toi- upila ni poinoč. A preden so
prisli ljudje in so pogasili gorečo obleko
in läse, je bila nesrečna žena po vsem
živolu in zlasti po obrazu lako opečena,
da bo gotovo umrla. l'rotlen si je za-
žgala obleko, si je še zamašila usta. da
ne bi mogla  klicati na poinoč.
Zakaj  ni nocui hi\t\\ zvizj»al. —
V nekein malern mestecu na Poznanjskem
imajo starega nočnega čuvaja, ki mor.-i
javiti, da res čuva nad mestom s tem,
da vsako uro zažvižga neko znano me-
lodijo. Zadnji čas pa ni bilo celo noči
slisati njegovega žvižganja. Zupan po-
kliße čuvaja na odgovor. Le-ta skesano
prizna, da inu je izpadel zadnji zob iz
čeljusti, vsled česar pri vsem napenjanju
no spravi žvižgov iz ust. Mestni očetje
so bili v začctku v hudi zadregi, dokler
jini ne svetujo neki odbornik, naj dajo
slarcu na obeinsko stroške napraviti v
Hroslavi novo umetno zobovje. To se
zgodi, in prihodnjo noč župan niti spat
no gre, da bi slisal zopel običajno žviž-
ganje. Toda celo noč ni bilo niti glasu.
Drugo jutro pozove župan zopet čuvaja
k sebi ter vpije nad nijm: „Sedaj ima
vendar zobovie. Zakai ne žvižca?"  Cuvai
pritrdi pohlevno: „Ua imam ga pač, loda
zdravnik mi je naročil, naj ga devani
ponoči v vodo ..,."'
Ha/n«' novice. — Kardinal Ledo-
howski je nevarno obolel Obolel je za
pljučnico in se zdravniki resno boji^ ka-
tastrofo. — Glasoin poroeil iz VarAave
je sodisee obsodilo polkovnika Grimma
radi zlot-instva proti državi na «mrt. car
ga je pa pomilostil v dosmrtno ječo.
Dokler ni zavrAena obrav.iava proti so-
kiivcem. ostane Grimm na Petro-Pavelj-
ski Irdnjavi, pozneje ga pa odvedo v
Düsseldorf.
Nanwlno ^ospodarstvo.
Dclavsko  vprašanje na de/eli.
1.  Dela v c i.
Tibo in navidezno broz slabih po-
sledic se vr.si pri nas na Slovenskem mo-
gočen tok na^ega priprnstega kmečkega
prebivalstva v me<ta k tvoiniskim podjet-
jem kot službujoče osobje za najnižje
poslovne sloje. Preccysen del nasega sred-
njega ineščansk^ga prebivalstva.
0 tem, da se pri tem preseljevanju
le komaj 5 " 0 povspne do kacega zbolj-
sanja svojega socialnega življenja. se dan-
flanes malo razpravlja. In tako i tu o-
gromna množina dela in se ubija, da se
peAčici izvoljenih dobro godi. Novodobna
organizaeija je s skupnim nastopom vsaj
toliko dosegla. da imajo ti ljudje nekako
življeiije, ce pametno in previdno ravnajo.
Opazujemo pa se drug tok. Iz naših
pokrajin se izseljuje leto in dan vedno
več kmečkega prebivalstva v tujino. v
Ameriko, Nemčijo itd. Ta tok postaja
vedno večji in bode pri sedanjih zalostnih
razmerah na krnetih za^vzemal vedno ob-
^irnejže dimenzije.
Saj pa tudi ni skoro drugače mö-
goče. F'ogoji za obstanek, potrebe za
obleko in življenje postajajo vedno te-
/.avnoji in bolj komplicirani. Zaslužka, -1ci
bi zado^Oal tem boij ali manj opravičenim
zahtevaiiK pa navadno ni. Treba le po-
gledati med priprosto ljudstvo in našli
bodemo več nego se na videz misli, vidi
in čuti — bede in vsakovrstnega pornaiij-
kanja. Revno ljudstvo na deželi trpi in
niolči.
Resnica je, kjer ni dela, ni zasluzka.
Vsak misleč in priden človek si zna ustva-
riti delo ž njini zaslužek. Drugace je mno-
gokrat med priprostim kmočkim prebi-
valstvom. To se drži mnogokje le stare
navado in šege, ne zna si pomagati. Po-
moči išče in pričakuje od zunaj. Samo-
stojno nastopiti, z duhom časa napredo-
vati, s spremenjeniini razinerami računiti
in se po njih ravnati. to mu je ponekodi
skoro nemogoče. Le tarn, kjer se veselo
razvija naša narodno-gospodarska orga-
nizacija ali tuji uplivi delujejo nanj, tarn
se pi-edrami iz svoje otrplosti.
Vsled tega opazujemo le prepogo-
stoma, da se življenjski pogoji krajev, ki so
oddaljeni od svetovnih prometnih zvez,
v teku let le toliko spreminjajo. kolikor
to povzrooajo vnanji vplivi. Vnanji tuji
vplivi so pa delovali v zadnjih 50 letih
v marsikaterem oziru neugodno na naše
kmečko prebivalstvo.
Poljedelstvo propada. Življenje po-
staja od dne do dne težavneje. vsakovr-
stna bremena naraščajo vidno — dohodek
in zaslužek pa rapidno padata in se zmanj-
šujota.
Naše kmecko prebivalstvo v obče
silno stedi in se pri vsaki priliki brani
novih stroškov. Pa to mu vse nič ne po-
maga. Kinetijski stan kljub temu hira in
bode še huje hiral. Vse novodobne na-
prave merijo le na to, da se stroški po-
višujejo, o dohodkih se nikdo rad ne
nieni. Vsak drugi stan si pri tern na ta
ali drugi nacin ve pomagati, za kmečki
stan, kot najobsežnejši pa se ne najde
pomoči. Najslabše se tu godi manjžim
kmeOkim posestnikom, kocarjem in užit-
karjom. Ti so navezani polog svoje kme-
tije na postransk zaslužek.
Dokler so ta stan na obsežnejših
posestvih in na grajščinah zelo in red no
uporabljali za delavce, dokler so posa-
mezniki kot posii pri teh domovih imeli
trajno službo, če tudi ne posebno dobro
plačano, tedaj niso ti cutili vse ostrosti
— siromastva.
Drugače je dandanes. Kmetovalci
opuscajo liolj in bolj red no obdelovanje
zernljišč v lastni režiji. Ce le morejo, da-
jejo njive v zakup. Isto store veleposestva.
Kot poljski delavec si ne prisluži nobeden
vec toliko in trajno, da bi mogel racuniti
na to, da bi ostal delavec vse življenje.
Če si le more, si pomaga, da gre v mesto
zlužit ali pa se izseli v tujino. V zitnskem
času ga nikdo ne rabi, po več mesecev
ni najinanjšega zaslužka. Ob času nuj-
nega dola v pomladanskein, poletnem in
jesenskem casu ga vedo poiskati, toda
le za posamezne dni. In tedaj dela pri
najnapornišein delu od zore do inraka,
ulučati iza ua Doliedeleo ne more visoko.
To pa tudi čutijo nestrpni Vsenemci, oni
- čutijo, da se naravna stena slovanstva
čedalje teaneje približuje svojim zako-
nitirn mejam, katerv so siražili dosedaj
privilegiranci, — oni čutijo, da, ako ne
odnehajo od svoje nestrpnosti, lahko na-
itopi trenatek, ki bode izvršil, kar je
hotel grof Taafe in kar je pričel grof
Badeni, namreč uvedenje splošne in jed-
nake volilne pravice; potem pa bi ne-
hala biti Avstrija Eldorado za vsenem-
flke razvajence.
To možnost so imeli pred očmi na-
öelniki zraernejših nemških strank in zato
so ngovarjali zahtevi načelnikov onih
nemäkih strank, ki so za najstrožjo ob-
strakcijo, vsled Cesar so izstopili iz kluba
načelniki ljadske stranke in se je razbila
rnana neraäka „Gemeinbürgschaft"", kajti
vedeli so, ako bode parlament še nadalje
nesposoben za vspešno delo, da mora
vlada razpustiti zbornico, čemur bi sledila
sprememba ustave in kakor rečeno: uve-
denje splošne volilne pravice, ki bi pa
pomenila politično smrt Nemcem v
naši državi.
V zavesti, da se jim še nikoli ni
tako dobro godilo ko zdaj, bodo torej
Nemci znali, kaj stori*i, sicer morajo ve-
deti tudi, kaj jib   čaka.
D o p i s i.
Iz Kormina smo dobili poziv, na-
menjen zapadnim Bricem, s pro-
šnjo, da naj ga objavimo, ki se glasi,
kakor sledi. — V Korminu je napela
italijanska liberalna stranka vse sile, da
bi ob prihodnjih občinskih volitvah zma-
gala, in sicer s pomočjo nezavednih
briskih volilcev. Možje volilci, ne
dajte se zapeljat in ne dajte svojih gla-
soT našemu sovražniku. Cast vsem za-
vednim volilcem. Brici ste bili in ste še
vedno dobri državljani id dobri kristjani.
Zatorej upamo, da niti enega glasu ne
daste judovski stranki, četudi je za to
ponujeno dobro plačilo. Velika škoda bi
nastala za Vas, ki imate kaj pod Kor-
min, pri placevanju davka, ako zmaga
Naglostova stranka. Morali bi dati nazaj
na velikih občinskih nakladah ne samo,
kar ste dobili za glas, marveč dvakrat,
trikrat toliko, kolikor plačujete zdaj
davka, in to Bog v6 koliko let zapore-
doma.
Res je, da pravijo nekateri, da je
vse eno, naj zmaga ta ali ona stranka,
ker so vsi Lahi. Ali res je tudi, da prava
stranka je in ostane avstrijska, kristijan-
ska stranka, kateri pripadajo sedanji
modri možje, župan Josip Legiša, baron
Locatelli in drugi možje, ki so naši pravi
in resnični prijatelji.
Nekateri pravijo: dobimo denara pri
„Banki Cormonese" v nisi Naglosta. Koga
naj premoti to govorjenje? Saj Vam ne
darujojo denara, ampak jim plačujete
dobre obresti. Sedaj je pa 5e druga
banka, in sicer zraven pošte, v kateri so
dobri kristijanski voditelji, kateri dajejo
denar še pod bolj ugodnimi pogoji nego
Naglost in compagnia bella. Torej na
noge, zavedni Brici, dokler je še čas, da
Vaša zemljišča ne ßodo obločena z dva-
krat tolikim davkom, kakor ga placujete
zdaj.
Kdor želi kaj poizvedeti o volilnih
imenikih v Korminu, naj se obrne do
odličnih članov avstrijske stranke. Taki
so: krčmarja Karol Sgubin in Josip An-
geli, trgovci z jestvinami Anton Persa,
Ivan Domicelj in Josip Avian. Ti Vam
dajo pravi svet, ko kaj potrebujete. —
Brici volilci, pokažite zopet, da ste zvesti
avstrijski državljani in neomahljivi v
svojem kristijanskem verskem preprica-
nju. Pridite vsi volit. Volite vsi avstrijske
kristijanske kandidate.
Avstrijski, kristijanski volilci.
Politični pregled.
Poslanska zbornica nadaljuje raz-
pravo o proračunu naučnega ministerstva,
katero najbrže že danes dožene. Danes
bo imela poslanka zbornica naj brže tudi
večerno sejo, v kateri se bodo vrsile vo-
litve v delegacijo. Ako se to danes ne
zgodi, zgodi se pa v petek v večerni seji.
Te dni se je mudil min. preds. dr.
Koerber v Budimpešti in se pogovarjal
z ogerskim min. preds. o vsem materijalu
gospodarske nagodbe, v vseh nje podrobno-
stih. Tarifna komisija se sestane čim prej
v tretje čitanje carinskega tarifa. Med
tern stopijo v dogo^ore resortni ministri
na podlagi vspehov teh posvetovanj. —
Gosposka zbornica se snide v soboto, da
izvrši volitev v delegacije ter da izvoli
tudi pet elanov v kvotno deputacijo.
Mad jar I in zavod sv. Jeronlma.
Madjare silno peče, da Hrvatov ne
morejo spraviti tako hitro s površja „ma-
žarskega zemljevida" kakor bi radi. Ker
vedo, da je hrvaška duhovščina močna
zaslomba hrvatski narodnosti, zaradi
tega se v jednomer zaganjajo v zavod
sv. Jeronima v Rimu, ki je namenjen
vzgoji hrvaške duhovščine. Ta zavod bi
po vsi sili radi zatrli Hrvatom. Ker pa
tega niso mogli doseči naravnost, so z
vsemi možnimi intrigami vendarle dosegli,
da je papež spremenil prvotni naslov
zavoda, „pro croatica gente" v „illirica
gente" in se je s tern izbrisalo hrvaško
ime iz naslova in je zlasti sv. Stolica
sklenila v tem pogledu s Črnogoro neko
pogodbo, ki je baje žaljiva za hrvatsko
ljudstvo. Zaradi tega se je podal sara-
jevski škof dr. Stadler k sv. Očetu da
mu predloži protest hrvatskega episkopata
in ga prosi, da ostane pri prvotnem na-
slovu, ki je osrečil vse Hrvate. V pro-
testu je tudi izražena volja Hrvatov, da
si v slučaju, ako sv. Stolica vztraja pri
spremembi, katero so izzvali ne le naj-
hujši sovražniki hrvatskega naroda, mar-
več tudi krščanstva,   ustanovi s   prosto-
voljnimi darovi nov zavod v Rimu, ki
bode izključno za Hrvate. — Zaradi toga
potovanja dr. Stadlerja v Kim besne zdaj
inadjaro-židovski listi in je bil te dni od
vse ogerske zbornico sprejot ojstor pro-
test proti nastopu dr. Stadlerja.
•           Franclja.
Na Francozkem se pripravljajo za
bližnje volitve v zbornico. Vladni listi
govore o gotovi zmagi vseh repuhlikan-
skih strank. Značilno za to samozavest
pa je vendar, da hoče ministerski pred-
sednik Waldeck - Rousseau odstopiti še
pred volitvani, na kar bi gotovo no nio.uel
misliti, ako bi bili republikanci tako
gotovi zmage.
Mandžurija.
Mandžurska pogodba je delinitivno
sklenjer.a in podpisana. Ruski poslanik
na Kitajskem dvoru, Lesar, princ Cling
in Kwangweng-caro so to pogodbo pod-
pisali in Rusija je gospodar v Maiulžuriji.
Zadnja točka te pogodbe doloca, da se
mora vsa pogodba uvel.ja.viti v treh
mesecih.
Revolucija v Belgiji.
Iz Bruselja, stolnega mesta Belgije
prihajajo čudna poročila. Tako v Bruselju
kakor i po raznih krajih provincije je
prava in pravcata revolucija. Boj se vrši
za splošno in jednako volilno pravico,
katero odreka ljudstvu bruseljska vlada.
0 tern nevarnem gibanju poročajo razne
vesti sledeče: Vse niestD Bruselj je v
orožju. Po ulicah je polno vojaštva in
žandarji. Patrulje na konjih so zastra/ile
vse ulice, vse prodajalne so zaprte, tudi
mestna garda je pod orožjem. Ljudstva
vzlasti delavcev vre po mestu. Delavci
so skoro vsi oboroženi z revolverji. Na
več krajih mesta so se vršili že krvavi
spopadi med vojaštvom in delavci. Ra-
njenih in mrtvih je že mnogo oseb. Du-
hovnik si nobeden ne upa na cesto. Kon-
servativne poslance mora iz zbornice na
dom spremljati vojaštvo, ter stražiti njih
stanovanja. V Bracquequiesu, v Hodengu,
v Gentu itd., so se vršili boji mej štraj-
kujočimi rudarji in policijo. Delavci so
ranili s kamnjem že več redarjev. Pre-
mogokopi vsled štrajkov počivajo. Po-
ložaj je skrajno nevaren, vlada je izdala
ukaz, da mora vojaštvo pri najmanjšem
motenju mini koj rabiti orožje; vendar je
socijalistični voditelj izjavil, da vkljub
temu ne odnehajo in da hočejo iti do
skrajnosti, dokler se jim ne izpolni za-
hteva. — Pričakuje se najhujšega; de-
lavci pripravljajo za 1. majnik splošen
štrajk in se oborožujejo z revolverji.
30,000 rudarjev hoče začeti v Bruselju
poulično vojno. Dan in noč grade bari-
kade. Prebivalstvo je v velikem strahu.
Vlada je pod predsedstvom kralja skenila
najojstrejše odredbe.
Kakor poroeajo zadnji brzojavi, je
v mestu Bruselju jako žalosten položaj.
Vse prodajalne so zaprte, okna pobita,
svetilke razbite, več hiš močno poškodo-
vanih in celo ulični tlak razkopan. Ni
ure, da bi se ne vršili krvavi spopadi
med vojaštvom, orožniki ter policijo na
eni strani in delavci na drugi strani.
Množica in celo žensfre, oborožena
je z revolverji in noži, drvi po ulicah
in razsaja. Dosedaj je mrtvih kakih 6—'-1
oseb a neštevilno ranjenih. Po mestu je
videti nosilce z ranjenimi, bolnišnico so
že prenapolnjone.
Splošen štrajk v Belgiji.
Včeraj že jo pričol v Ko.lgiji splo-
šon štrajk. Štovilo štrajkujočih delavcov
znašii nad 200.000, med temi 125.000
premogarjev, 50.000 nietalurgičnih delav-
cev in 20.000 delavcev iz steklarn.
Vojna v južnl Afriki.
Čudni so res ti Angleži, da jih Bog
razumi! Moj tem ko je ves London in
vsa Anglija prepričana, da je mir blizu
že sklenjon, moj torn, ko hoče satn kralj
na vsaki način, da s<? noha nepotrebno
klanjo njo^ovih podložnih na daljnjem
alriškem Jugu, pa prihaja v svet vest, da
odido v kratkorn zopet 20.000 mož v
Afriko.
Zdaj je bajti odpotoval sam vojni
minister lord Kosobery v južno Al'riko
in sicer na izrecno zahtevo kralja Ed-
vanJa, ker je nevoljen, da pogajanja za
mir tako pocasi naprodujejo. Ta aklep
ni po vol.fi onim činitoljoin angležkim, ki
hočejo vojno na vsaki način nadal.jevali
in kaže, da vlada med njiini in kraljom
v tej zadevi močno nasprotje. K tem
ljudem spada tudi lord Kitchener, ki jo
hud, da si proti ponosnim in hrabrim
Burotn so vedno ni pridobil nobehih la-
vorik. — Po drugi strani se pa poroča,
da se kralju zaradi tega tako mudi z
zaključkom vojne v Afriki, ker preti ne-
varnost na Irskom, kjer le še s težavo
dušijo splošni upor.
Anglija. pač ne pride do mini, a to
le zaradi tega, ker ga ona nikomur
ne da.
Domače in razne novice.
Ženska podru/nica sv. V. in M.
— Opozarjanio še enkrat slovensko ro-
doljubno obcinstvo, da pripravlja za dan
20. t. in. ženska podružnica sv. Cirila in
Metoda veliko besedo z imenitmm pro-
grainom. Vabila so že v tisku in sejutri
razpošljejo. Natanjčni program priobčimo
prihodnjič. Glede na plemeniti narneii
tega koncerta nadejamo se, da se bo
naše narodno obcinslvo kakor navadno
tudi letos odzvalo povabilu na to veselieo
v mnogobrojnem žtevilu.
Za „Šolski Dom" prejelo uprav-
ništvo „Gorice": prec. gosp. J. Peternel,
dekan v Kobaridu K 10. — Hvala!
Dobrolioten nasvet. — Žalovanje
po „svitlih kronicah"' deželnih odborni-
kov je v „Soči" odkritosrčno ter traja
že več inesecev. ümejemo, umejemo bo-
lečine izvestnih gospodov !
Dr. Tuma je imel krasen načrt!
Spraviti je hotel sebe in dr. Treota v
deželni odbor, a ta nacrt se mu je iz-
jalovil. Zato pretaka njegovo glasilo solze
po izgubljenih kronicah ter napada ne-
prestano sedanja slovenska deželna od-
bornika. Še pred desetimi dnevi ju je
imenovala „Socatt „velika reveža" in ko-
rnodna in nevedna odbornika, ki hočeta
prejemati po 33)3 kron na mesec. . . .
In ne le v prozaični „Soči", tudi
v verzih izlivajo prizadeti gospodje svoje
otožne občutke. Nekdo žaluje po izgub-
ljenih kronicah prepevaje po napevu
znane pesmi „Kje so mojo rožice*' to-le
žalostinko :
Okoli 4 in pol uri zjutraj dospe do drav-
skega mosta, ki je dosihmal delil Oger-
sko.od Hrvatske. Naj prej sta stopila na
most dva hrvatska husarja. Malo za njima
je šlo nekoliko krajiških (graničarskih)
8trelcev, vse to kakor tako imenovana
pjrednja straža (Vorposten). Za njimi je
korakala druga prednja straža (Avant-
garde) po imenu, eden oddelek Otoča-
nov. Zdaj jaha junak junakov, ban Je-
lačič, spremlja ga 30 častnikov vsake
vrste, kar se imenuje „Generalstab"; a
na zadnje sledijo zopet Otočani. Za njimi
se yzdiguje dolg steber megle. Pa to ni
megleni steber, marveč množica brabrih
junakov brez konca in kraja. Tolika je
bila vojska, da je od 4. in pol do 8. ure
nepretrgoma korakala čez dravski most.
6ilo jih je 40.000 izbranih, za hrvatsko
stvar naudušenih junakov. To je bil lep
pogled; zdaj so šli vitežki graničarji,
ˇeselo pevajoči, zdaj so naši hrvatski ko-
njiki na svojih čilih konjih dirkali, zdaj
se je most tresel in ^kripal pod težkim
bremenom topov in streliva itd.
,      Borba pri Veleuczu*).
Tako je korakala hrvaško-slavonska
vojska pod svojim ljubljenirn vojskovod-
jem banom Jelaftičem  Čez   Čakovac  in
Mato in Kanižo, potem ko ho morali pi-
• •'¦-• •) V«lencze j« trg; to ime ppmeni pa tudi j
jonirji zgraditi most za silo med so raž-
nim streljanjem, ker so umikajoči se
Mažari obstoječi most zažgali. Previdno
je korakala prednja straža in za njo
glavno krdelo po cesti proti Kis-Koma-
rom; od tod pajedospela prednja straža
(ki je štela več bataljonov), in glavna
vojska v kraj Szemes blizu srede obrežja
blatenskega jezera. Blizo tega kraja v
Marzahely se je pridružil hrvatsko-sla-
vonski vojski sedmi polk oklopnikov
(kirasirjev) in ena divizija lahke konjice,
v kateri je služilo tudi mnogo Slovencev,
pevajoči cesarsko pesem. Ta dan 21.
sept. (1848.) bi se bili mažarski veljaki
radi sešli k pogovoru z banom na blat-
nem jezeru v Szemes-u; siutilo se je in
govorilo, da je hotel od zadnjega pala-
tina nadvojvoda Štefana odpcslani par-
nik (t. j. odposlanci na parniku), odtrgati
bana od zvestobe in vere in njegovih
kcdel. AH načrt se ni posrečil lokavirn
Mažarom, častniki so blagega bana nazaj
držali, ter ga niso nikakor pustili iti na
p&rnik ; prav, saj menda bi ne bil nikdar
več nazaj prišel. Kako nezadostno so
bili četrti bataljoni (izmed 16 granicar-
skih polkov) oboroženi, spričuje to, da
so isti še le tukaj prejeli orožje in sicer
le prva vrsta je dobila erarske puške,
tietia in sietrta vrata ste bili Drevideni z
domačimi puškami. Dne 22. septembra
je došla prednja straža z glavno vojsko
v Šiofok (kopališče ob blatnern jezeru).
Dne 25. sept, pa je korakala prednja
straža in brigada general-majorja Teodo-
roviča ter dospela v Stolni-Biograd, kjer
je tarn in v okolici počivala do 29. sept.
(1. 1848). Prvi streli v tej krvavi vojni
so se slišali konec obrežja istoga jezera
pri Lepseny (trgu, zdaj žolezniška po-
staja), kjer so ujele predstraže tri sov-
ražne husarje. Tu postavi ban svoja kr-
dela v bojni red; toda Mažari, videči
veliko banovo vojsko, se takoj začnejc
uuiikati, ker jim je dobro došla megla
v to pomagala, da so mirno Stolnega
Belgrada*) (s 25000 rnož) se umaknili do
Velencza. Sovražnik je bil po dveurnem
boju premagan, ter se je po noči urnikal
proti Žr> spredaj omenjeni postaji : Mar-
ton Vasšar. O tern boju pri Velenczu so
znane te posameznosti: Upornikom je
poveljeval bivši vojni minister Mcszaros
(katerernu nd tudi ena ulica v Budimu
na cast nazivlje; ime Meszaros pa po-
meni tudi mesarja, je torej slovanske
korenine!). Ko je boj dvomljiv postal,
zapove ban 1. otočanskemu bataljonu,
naj pohiti z naglimi koraki v boj,   in ta
*) V Stolnern  liolgradu   sß  izdulnjo  žde/-
nino in usnje. V tem mestu so uekdaj kronali in
-_i-----------i:_____1.,.   U—~K«                                    Pla
vedno odlični bataljon je došel prekasno
na bojišče; napad je bil že odbit. Od
obeli strani je padlo kakih 200 rnož
ranjenih in mrtvih, katerih poslednjih pa
so imeli Mažari tri čelrtine vec. Spornina
vreden je tu neki posebni čin serežan-
skega oddelka pod poveljem častnika
Vlajsavljeviča. Ta oddelek je zadel na
mnogoštevilnejše mažarske pešce. Ker
je bilo Serežanov mnogo manjše število,
so mislili Mažari, da se jim hočejo po-
dali, ter jim gredo prav prijazno na-
i sproti; Serežani so slutili ravno isto, in
že so si vzajemno podajali roke in ho-
teli piti „na zdravje", ko na enkrat za-
htevajo Mažari od Serežanov, du naj
položijo orožje! Serežani pa zgrabijo za
svoje dolgo puške in v hipu je nastala
krvava svalovščina med urnikajočirni se
Mažari ; 35 mrtvih je pokrivalo bojišče,
mnogo je bilo ranjenih in en častnik in
1.2 nioz je bilo pa ujelih , pa le en Se-
režan je bil lehko ranjen. To je bila
prva bojna igra Serežanav na bojišču ria
odprtem polju. Nadalje je ujel ta častnik
Serežanov v istern boju upornega ma-
jorja Ivanko ter zaplenil 135 komadov
pitane živine. Ker se je ta junak tudi
pozneje ob vsaki priliki v boju odliko-
val, je bil nadarjen z vojaškim zasluž-
nim križcem in briljantnim prstanorn v
vpfidnoati 450 eld. v zlatu. (Dalje pride.)
Edino hrana je pri kmetu dobra, kajpada
ne povsod. Kadar inia poStena in dobra
kmečka družina težko in naporno dele».
tedaj so „Struklji" gotovo za kosilo. Iz
lastne izkušnje ve kmet, da more d«»lav«»e
sumo tedaj težka dela eel dan izvräevati,
ako ima temu primerno hrann. To vedo
pri nas istotako na pr. tuji delavci, knkor
laški zidarji in takozvani „Prekmurei" s
Hrvaškega. ŽaL se pa dobe tudi take hiše,
kjer se ponudi delavcu le žganje „jeruš"
za nioči, kar jih  ima.
To jo pa tudi en vzrok, da so žto-
vilo težakov, dniiuirjev in enakili de-lav-
skih nioči leto za letom zmanjšuje. Ta
nedostatek bolj in bolj čutijo posostniki
večjih zemljišč in voleposeste.v.
Posanuv.nik   si  tu  no   more   voliko
pomagati.   Delavcem  no more, ihiti   bolj-  :
šega ali pa celoletnega zaslužka, ker tudi   ,
njegova   beda   presega   vse  moje  ali pa
ima   tako   urejeno,  da je   dal   velik   del
svojib   k 11Uui-  v   zakup,   vsled   eosar   no
rabi   veliko   delavnih    inoči,   le   za   casa
oranja, žetvo, košnjo jih rabi po uokoliko
dni in tednov.
I I. P o s 1 i.                                 j
K dolavcem  na  dežoli moraino  pri-
števati tudi posle.   Kakšne   razinoro  naj- |
demo tu'?                                                       j
Posli,   kateri bi    veliko   let,   po   10. i
20 in več let   slu/.ili  pri eni hisi.   posta- [
jajo vedno   redkeji.   Razni so iizroki. da j
se to   veO ne dogaja.   0 tern so mnenja
in   izkušnje   tako   razliene, da se o  tem
ne da   lahko   pisati.   Eno  se pa  vendar
lahko   reee, in to je:   Število poslov na i
deželi   bolj in   bolj   pojoma   in   bode se |
bolj pojemalo,   ker vse hiti   damlanes le  |
v nit^sta ali se izseljuje, ker ne naj dp na
de/eli voč ugajajočega phuila in tudi no
obstanka.
Yoloposestvo za veloposestvoin se.
prodaja, razkosuje. ali daje v zakup in
množina polrobnih poslov se s torn zni-
}x\)Q. To posli čutijo, zato so odmikajo
in si hi to. drugje kruh slu7.it. So pa se-
voda so dnigi razlogi, slab zaslužok, slabo
ravnan.jo itd., ki napote poslo, da si poi-
Seejo dru.nega kruha. Poljedolee jini v
sedanjih razmerah težko ustreže.
Kajpada so   tudi o tem   mnenja in
izkušonja silno različna.   Kilon zagovarja  '¦
to. driigi ono, a resniea jo. da pada šte-
vilo   poslov  na doželi   leto za letom  tor ¦
da to silno neugodno vpliva na kmetijstvo.  ;
____                                                                       i
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------!
Loterijske številke.         j
lo.  apiil.i.                                 j
Grae.......87     IS    Sli    3S   IS
Dunaj......2ti      0    li»    IS      1
Gostilna                 j
JiBankeiainfflHiarskBpWvaiaBria1
v Gorici. ulica sv. Klare št. 15
toOi prislna bola in Orna vina iz drust-
veno kleti. it\ piintigumsko pivo. Postrožo
z okusnimi jediii. -- Xa razpolago so
hlevi za živino in  dvorišuo za krogljanjo. i
Za obilen obisk se toplo priporoi-a
svojim rojakom
Anton (jorboc,   \
j-ostiluicar.
I                    Javna zahvala.
|                  Podpisana izreka   tem potoni   najsrčnojšu   /ahvalo   vsom
,     üuiin, kateri so ob  času   bolezni  in prerane biniti   naše prcljuh-
ljene hčere, oziroma sestre
I       JVCaFije JKrast
;    skazali ljubezen do blage   pokojnico.   Posohno   so    zalivaljtijemo
;    vsem oniin sorodnikoni. prijatriljem   in   ziiancein.   ki  su   priliiUli
spreiniti )O k zadnjeinu počilku  in sploh vscm oniru, ki so nam
1    stali na  strani    v   najl)ridkej.ših   urah    Vsem   kličeiiio   ^injone.ua
j    srea: Bog stutfro povrni!
i                  Na Livku, due 14.  aprila 1902.
I                                                                                          V
\                                                   Zulu j oca rotlbimi.
i
Prosiva   zahtovati   listko!
Njijvecjii trgovinsi z xolo/joni
Konjedic & Zajec
Gorica.  pred nadškofijo  hiš. štev.   II.
Za («us siavbe pripoiora vse stavbne potrebščine, kakor: cement,
stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra-
1   nišča itd.  Ima v   zaJngi  nrodje za vsa rokodelstva   iz   najhnlj    sloveüib
i   tovat-n. ()[M)zai'ja na svojo bo^jaio izber   kiihinjskega in hisnega orodja
po  bi'ozpi'imoino  nizkih  conab.
y-^f       Edina zaloga       |         |
I           I    stavbenih nositeijev    t^2s^^
v Go.*ici.                             if                         |]
Pocinkatta aica za vittogradi' j>o jako   snizanih   cvnah!
l'o/.oi !
KllO kl'OIIO lia<;'ra<le i/.plarava vsaknmi, kd«»r (lok;i/,c
s puinlili luijino now amerikanske blagajne, da je kii|>il pri najn za
100 kron  bla.ua.
Prosiva   zahtcvati   listko
"  Pozorljno krono nagrade!
Pozor!  Eno   krono   nagrade!
Anton   Pečenko
Vrtna  ulica 8 («(HU( A  Via Giardino 8
i>ritmvns"'M
pristna    bela
in črna   vina
iz   vipovskih,
furlanskih.
briskih,   dal-
matinskih   ii   j
isterskih   v i
noaradov.
l)ost;ivlj;i ii;i tiMin  in    ra/.iinšilia   no   /j'liv-
nie'i    na   vsc   krajt1    avstro-egcrsko    innnarhiji1   v
soilih  ml   ,r>i)   litrov   naproj.   Na   zahtcvo    posiljii
tinli nzoivc.
Cene zmerne. Postrežba  poštena.
Ivan Bednarik
|>ri|mr<H-;i  svojo
knjigoveznico
v («orici
ulica Vetturini št. 3.
Peter Drašček,
trgovec jedilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priponu-a s<> \). w. olu-in-
stvu v (ioriei in z tlc/clc.
Prodaja kavino pi'imcso.
siadkor. milo. slanino. riz.
maslo surovo in knhano.
oljc moko iz Majdi(v<(k\ ih
uilinov in vsc jcslvinc.
Zalo^a žvcplriik
sv. Cirila in JVtctoda.
Fani Drašček,
zaloga šivalnih strojev v Gorici,
Stolna ulica kt. 2.
Prodaja
slrojr ludi
na Icdcii-
>\\c  ali
IIH'H ('l!O
o1m'(»1\o.
SI 10 j i mi
iz ])ivih
lovatu lor
najlioljšo
kakuvosli
Priltorora
(l|)('ill>IVI|.
Podpisani priporoča slavneniu ob-
činstvu    v   Gorici   in    na   deželi   svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
lične moke iz Majdičevega miina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače nn
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, dornači tropinovrc.
fini rum, različna vina, goršice (Sons.)
Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
Uirski Bistrici, ter drugq v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenab.
Z odličnim spožtovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Seiiieniški ulici li. štv.   ~
(v lastni  hiši)

..Narodna Tiskarna"
ima v zalogi vse tiskovine
za duhovnije, županstva in
druge   urade, na  močnem
papirju
,,Narodna Tiskarna"
ima v zalogi in  na prodaj
knjige: „Ilijado", „Tri igrv" za
slov. mladino in „Z^otiovino
tolminske sole"
brošiir<\ S diploinc
ti'^ovskc račuiH', 6E
pisnia in zavitkc <•
firino, ® cenikc, i
va!;ila na kaiton in
$ 8 na papir &  $
„NARODNA TISKARNA"
=== v Gorici, ulica Vetturini St. 9 =
jo iH'^skrbljona / povsein novinii rrkami,
okraski in I'mimi papii'jnn, tor iihmc prc-
Y/Hi vsa v tiskarsko stroko spadajooa <lela.
©   ©   ©   ©
Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako
nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence.
------      II9KA=—
poschiicc i'ji/ih' v«'-
likosti in olilikc z
/avitki,<B /arornicc
in porocnirc v «*lo-
^.iiilnili (»'rosmi'tni-
rc v ra/nili oltlikah
„Narodna Tiskarna"
-           tiska   —         —=¦
„GORICO" # #
ki izhaja dvakrat na toden v dveh
izdajah, ter stane na leto 8 kron,
pol leta 4 K, četrt leta 2 K
Pismena naročila tiskovin
se izvrše z obratno posto;
vsa druga v najkrajsem
o o o -   času   o G o o
„Narodna Tiskarna"
-   tiBka   -
# „PRIM. LIST"
ki izhaja vsak četrtek ter stane na
leto 4 krone, pul leta 2 K, za manj
premožne eelo leto 3 K
St. 30.                                        V Gorioi, v torek dne 15. aprila 1902.                              Letnik IV.
l/.haja vsak torek in Mohoto v
ti'dmi oh II. mi preilpoMiie za nii'slo
ler ol, H. uri p<>poltlm> z;i. <Ji'ži'lo. Ako
pad«« iiata (Jiicvii praznik i/.idc dan prejob
(i. /.viTcr. Shine p(t pošli prcjcniaii iili v
(iorii'i na iloin p<Hiljan rHoIrtno S K.,
pollctno \ K. in ("'i'111 lel.no  ^  K.
I'rodaja se v (Jorici v toliakain.ili
Schwarz v Solskih ulicali in .) •• 1 -
I u r s i I /. v  Niinskili   ulicali   po K  vin.
GORICA
Oecrrno i/<lanj<\)
I'reduiätvo in upravniitvo •«•
nahajata   v   «.Naroiini   tiakarni»,
ulica Wtturini h. St. 9.
iJopisc je nasloviti na uredniätro,
ojzlase in [laročuino pa na upravniitro
»Goric«>. Oglaüi ue r&čunijo po petit-
vrstah in sicer ako se tiukajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču-
nijo se pu pogoJbi.
Izdajatclj in odgovorni tirednik Josip Maru&ic.
Tiska  „Narodna tiskftrna" iodgov. J. Maruäic).
Kiij iiain kriju bodoniost.
Vseiiciiici kričc: ,.1'roc, s slovan-
skimi šolaiui ! Slovaiiom nobenih šol !
ProO z ministers!vom, ki nc iiveljavi vseh
nemških  zalitev!"'
In kalere so Ic vscnemške zahteve?
No, zadevi eeljske slovcnsk»? ^ im na/, i j<*
in oeske obrtnr sole v l»iid)ejevicali iiain
jili razkrivale dovolj. Zaradi horih slo-
venskih ni/.jih gimnazi|skih razrcdov v
(leljn so lioleli pangc rmanski kricaOi
vreči svel i/. teOajev in zaradi biidjejc-
viške če.ške obrtne sole so uprizorili v
parlamcntii ininulo srcdo ohstrukci|-ki
škandal prve vrste., kakor.šnih škandalnv
so zmozni jcdino le mil in njihovi po-
dajači češkega pokoljcnja a la Prade,
ho  in Malik.
l)o toll korakov j>a je privcdla Vse-
nemcc jedino Ic njili slrankarska *lrasl
in sovrastvo do Slovaiiov, ka|ti njihovo
ncpn'misljeno nastopanje ulegne inicti v
prvi vrsti /anje same usodcpolnih po
slrdir.
Trinu !it;/.a>lišant'iiiii n a--l< »p.i n | ti
VseneiDcfv inoi'a nekaj siediti, kar na
redi koncc /,a našo dr/.avo skrajiio nc-
Oastnim ra/.nnTain. Saj /.<• vcs svet >
prstom kaze na naso dr/.avo in na na^
parlanienl, v kalerem si sine pcšOica ki>-
mcdijantov dovoliti vse, kar nnri' -laln•
lue na avslrijsko postavodujo. Ti Ijudje
so zdaj l/.nova poku/.ah, da >i in1 dajo
vzrti pnlik»', da l>i nt» i/.zivah na skraj-
nosti.          kalci'ili  pa  sc jf    vrndarl»1  I'ah
njiin   v   prvi  vrsli.
Znaciliic so hcscdt», kaltM-c jc i/.-
rckfl due 1(1. t. in. rn j n i > I«• f-U i prcdsi'd-
nik dr. Koci'Imt na hodniku di/.avnc
zhornicc proti oiicinu <,M'ot'u Stiimliu, ki
jc i/taknil /naiio rcsoliicijo pr> ti slo-
vcnski ccljski j^iinii.i/.iji. Mcj tcm. ko jc
divjal notri v /Imrnici hrup vscncin-kc
olistrukoijc. jc rckcl dr. Kncrhcr ^n»lu
Sltir^'liu : ,..l a z s c m t c % a /. c si t.
Z^' o d i ii a j s c, k a r s c h <» c c. j a z
i t a k   k in a I u   j,1 r c in!"
Za vsiMicmško črno vest In morale
vcljati tc besi'dtj ministcrskc^a picdscd-
nika kot napovt3ci ncvibtc, ki bi zamo^la
poloiniti   vrhovc njiliovib  drcvos,  ki silijo
v  nebesa. Saj  morajo slutiti, da razrncrf,
ki    bi    prisililc   dr.  Koorbrjrja k od.-topu,   |
titc^iHjjo  princsli scboj    p >vs(»   nov  poli-   j
titMMi  polnžaj, a  v  prvi   vr^li   spl o Š n o  I
in    j c d n ako    v o 1 i I n o    p r a v i c o,
ob  katcri  podlcžcjo    N**m<• i   o^romni  v-
čiiii  .»lovanskejja   prcbivalstva v  Avstriji.
A /i'i  si*, da sc riajbolj strastni  \rsen(*n»ci   .
-  v-aj   ka/.cjo <c lako --¦ nv strasijo  niti   !
skra.jnib   poslcdic. siccr    bi   in1  uprizarjali   j
zaradi  drnblinic. ki sc pribcjrc Slovanoni   !
na kiiltiirni'iii  polju, v nasi drzavni zbor
nici    stvari.    kakoršnim   primcrc   zastonj   i
iščiMiio  v  Z'i«'dovini    parlaiiHMitov  kultur-  }
nib  dr/av.
*      *
I'o (Iru^'i    strani    pa   vidimo   /.opct,
kakor smo /c  vcOkrat    ponavljali.   da sc   j
Ijuto    ma>i ii|c   zdaj  'oni   ncnaravni yrcb
cclc<;a  u-tavnc.a  Aivljcnja  v   Avstriji  od
prvcLia  zaci-tka  pa  do  dancs.
Oni. ki so biii poklnaii! da vodijo
iisnilii dr/.ave, stab so vciidar od prvc^a
počctka li-taviir^'a /ivljciija prcd ib-jsUoin.
da jc o^roiiniit vcčina pn-bival>tva v
bi-tran»ki dr/.avni polovici -lovanska.
Ah moto da bi bill mcrodajni Oinitelji
po v r c d n o s t i uva/cvali ta I'akt, ki se
in1 da prita|iti niti /ainoleati. kei' jtl
/i\(» MH'so in Uri. bodili so popolnoma
na^protiio jm»t ler sc raj»1 bratili /. nem-
sko niaiihino. katcra |c na v>aki načiii
hotcla   prcvladovaii   v   Avslriji
Vi'iilni /akon :/. Ida l^ti! /.a^to-
vi! je Ni'iiiccin /.c v viru ^o^pod>(vo nad
slovan.-ko vci'ino. Ko pa je lula I. lSdil
Avslnja •ic pobtično pora/.ena in d^~
narn-i uničcna. pri-topilo sc j:> /. jedno
>lrani k na-jodbi /. O^crsko. a na dnu'i
strain >c jc nvcdla ustava. ki pa jc zo-
I'ct zaj,rotovila nadvladjc ncmški manjsini
nad slovanskini I'l-cbivalstvoin. to pa z.a-
radi tcu'a, kcr mcrodajni Oinitelji n>>o
ii|io>tcvali /. a k <• n o v u s t a v e, ki so
ostali potemtakcin !<¦ na papirjii. in
kcr so ti Oinitelji videli svojc /.veliOanjc
Ic  v  blaženi  ncmšOini.
roslcdict» ti'^a m^ovanja nemškeija
clcnicnta na jedni >irani. a skoro po-
polno prcziranje uslavno zajainOenib
pravic   slovanskih    narttdnosti   po   dru^Ti,
jo rnoralo kone^'iio dovesti do tega, da
so nastale razmorc. kakorAnim so priča
danaSnje parlamenlarne seje o vsaki
priliki, ko gre odtr^ati (»d ncrnSke pre-
potence ko.šeek in ga podati Slovanorn
kol „kulturno pridobitov".
No CHsi sf* spreniinjajo in ž njirni
ljudje. 01) takih političnih odnošajib v
naši državi jc moral tudi najneumnejsi
sprevuleti. da sc mora Kanifi; ako noce,
da postane žrtev oholosti privilegiran-
cev. Zato je tudi najpriprostejSi davko-
plačovalec slovanske narodnosti se začel
vprfoevati: „Kako? Davke plačujern v
krvi in ilonarjii, zato pa naj nirnarn no-
l)fnih pravic. drugi pa vse ?" In spo-
znaiijH je pri.šlo v vse sloje avstrijskega
prcbivalstva. spoznanje, da smo pred
ii o g o in in c e a a r j e in v si j e d-
n a k i. Ta klic do tedaj zatiranib .se je
zac-ci razlt'gati po vsi državi in ni ostal
!e klic vpijočega v puščavi. ,,Dajte naru
splo.šno volilno pravico!'' je odmevalo
iz stotisoO grl — delavskega stanu, v
katcretn je ogromna masa s I o v a n-
s kt'jja prebivalstva.
In prišel je minisier Badeni in
uvcl je. — ne sicer so splošne volilne
pravice, — pač pa je uvel novo karijo
v voblni red. — tako zvano V. kurijo
in s tfin je poskoeilo Stevilo zastopni-
ko\ x Hr/.avnciM zboru na 72. ki so tudi
v ogromni večmi  ^lovani.
Seveda oni, ki je bil vse svoje živ-
Ijcnjc navajen ukazovati. se takirn novim
razineram težko privadi. Vajeni gospod-
stva. izmislili so si Nemei drugo.
..Mi smo sicer inanjžina ^narnreč po
stt'vilu prebivalstva\ a imaino nerazrnerno
veO ziislopnikov nego druge stranke; pa
0-c tudi smo v inanjšini. vendarle hočemo
vladati!"' Tako kriče zdaj Nemci (Vse-
nemei lU'.mreO). te (raze se oprijemljejo.
Ako pa jim vlada tu in tarn ne pomore
do samodržtva, pa dajo duska svoji jezi
z olotriikcijo in ovirajo parlarnentarno
delo. Dokler so skupno z avstrijskimi
vladami du.šili vsaki .pojav v kulturnem
življcnjti avstrijskih narodov in so slo-
vansk«» rodoljube vlačili po sodiščih in
zaporili in so z železno vztrajnostjo delali
na to. da izdero ,.s I o v a n s Ic i k I i n,
z a b i t v ne mi ko m e s o", tako dolgo
je bilo vse dobro. Ko pa ao ta njihova
prizadevanja ostala brez uspeha in so
slovanski narodi siim odloönej« zahtevali
svoje pravice, katerih so tudi jeli dobi-
vati v malih drobtinicah, — zdaj §o ta-
gnali Vsenemci hrup in grorn o „zapo-
stavljanju svojih pravic*. Vsaki slovanski
gimnazijski razred vzbujal je v Vsenemcih
peneči srd in nevoljo. Konečno pa je
priälo do tega, da so začeli kričati: „Ker
nemoremo bitiveč izključni
gospodarji v državi, pa tudi t e
države ni več treba!"
*     *
In taki so danes avgtrijski Vsenemci,
v take so se prelevili oni rdržavo ohra-
njujoci" elementi. Vsaki njih korak sili
zdaj le še v Prusijo. In s tern je ustvarjen
političen položaj, v katerem se danes na-
hajamo.
Ta položaj pa ne more dolgo trajati
in merodajni krogi na Dunaju morajo r
prvi vrsti sami skrbeti za to, da se čiru
prej odpravi, ker sicer, ako bi ie dalje
držali roko razdirajočim elementom, bi
sam' izpodkopavali teraelje oni držari,
kateri na krmilo so postavljeni.
Najnovejši dogodki v parlamentu pa
so usodni še z drugega razloga. Stojirno
namreč pred obnovljenjem trgovinskihpo-
godb in preddrugimi va/nimi goapodarskimi
nalogami. Za izvräitev vseh teh nalog
treba pa krepke vlade in složnega
delavnega parlamenta. Ali mesto
da imamo vlado in državni zastop, zmožon
braniti gospodarske interese držare in
narodov, pa se kaže skrajna beda v no-
tranjih političnih razmerah, beda in raz-
cepljenost.
Prepotentni Vsenemci v svoji neo-
pisni domišljavost' hoteli bi zaradi par
ubogih slovenskih gimnazijskih razredor
preobrniti parlament in postaviti na gla\ro
ves javni red v Avstriji. Ali iz te moke
ne bo kruha. Sila slovanske narodne za-
vesti in mogočen cut samoohrane bode
razdrobila v nič Tsenemäke sanje 6ei, da
je ves   svet   nemäk od   Belta do Adrije.
L1STKK.
Potovalne črtice
z Ogerskega.
(Spisal  M.  Mihaeljev.   —   1902.^
iDalj»').
Od omenjeno postaje KoIimiIoM smo
se vozili niimo visli.škoga griča ((Jalgen-
berg), pod ktorem mi pokažc /id s prstom
kraj, kjta- je nidninski vrelec „Kakoezy-
Quelle", ki se prodaja skoraj po vsili
lekarnah kol zdravilna voda in jo je
marsikateri čitatelj „Gorice" in tudi pisoc
tega žo večkrat pil. Ta voda čisti nainreo
želodec in krv. Mnogim bolnikom jo zato
zdravniki prcdpišejo in so jo tudi zenieni o
svojem času. Potem se peljemo inimo trga
Albertl'alva (Sachsenield) na zlo zname-
nito postajo Budalbk (ali Proinontor). V
tern mi je nravil žid, da jt« Ui trg nidi
tega znamenit, ker se tain nabajajo
ogromne podzemeljske kleti za vino-
shrambe, ki so vsekane v skalovju, prave
podzemeljske luknje!
Dandanašnji je Uudaiuk mogočno
sredižče vinske ogerske trgovine, klero
imajo tudi tarn večinoma židovi v rokali,
čeravno mi ni   žid tega naravnoal pove-
likirn vrtom in žetališčem za goste.  Kaz
tc [tostaje jc lepo videti omenjeni otok
l!e[»elj, do ktcrega vozi tudi panii tram-
vaj iz Hudima za izlctnikc, kteri se na-
vadno vozijo '/., lire po Di)iiavi navzdol
s parnikom. nazaj pa s parnim tramva-
jeni. Iz Hudatoka vodi ena panoga že-
leznice proti jugu moino Sekšarda (Szi>-
goszard), Perubu (Fünfkirchen) Oez Dravo
v Osiok in oil tod preko Vukovara in
Slavonijc v Hrod. odkoder prekoraci
Savo tcr pride v Hosno v Kcivent; od
tod se vije poleg roko Bosne v Sarajevo
in naprej skozi skupno avstro-tursko
ozeniljo in sandžak Novi Pazar v Milro-
vico — Solun. Driiga panoga pa, po kteri
.smo sc mi peljali proti Pragerskem, vodi
niiino Stolnog-Biograda (Sztikes-Kehervar,
nmžarski) in tik blatnega jezera ali ,,ba-
laton longer" na Stajorsko. Peljajoci se
iz Budal'oka ali Proinontora, naprej pri-
demo na postajo : Marlon Vašnr ali po
slovonski: Martinov semonj („vašar" po-
ineni somenj). Tukaj vstopi neki stotnik
rodom Ljubljancan, ktorega pa nisein
poznal, 'er ko me vgleda. me prosi po
nemški, ce sine vstopiti v inoj kupe,
kjer j(i bilo še prostom za 3 osebe.
Kadovoljno mu  ročoin.   da nai bla-
seuoj orozje (šabljo) in je to neki dobro
za potovanje po Magyarorszägu!   —   Ta I
gospod stotnik je bil niož poštenjak in
dobrega kršOanskega mišljenja, kar sem
stpoznal iz njegovt'ga nehlinjenega logic-
nega govorjenja. Imena njegovega —
vozil sem se ž njim do Ljubljana — pa
iz gotovih ozirov no povem. Vročil mi
je tudi svojo vizir ko. Le slovenäeino, je
rckcl, da je nekoliko pozabil, ker služ-
buje že mnogo let na Ogerskein kot vo-
jak, pa vendar I j u b 1 j a n s k o sloven-
šeino se dobro loini. Vsedel se je poleg
mono in onih dveb prej imenovanih ži-
dov ler mi je tudi on marsikaj povedal,
kako pazljiv mora biti potuik, ki potuje
semtertje po ogerskih železnicah, česar
hočem pa pozneje nekoliko omeniti. —
Tako sva se nekako hitro seznanila in
se mej tem približala zgodovinsko zna-
moniti postaji Voloncze, ki loži blizu
obrezja nekako f> kilometrov dolgega
ribnjaka, čegar imena pa nisem mogel
izvedeti, če ga sploh ima ! Po tern plit-
vem malem jozeru podobnem ribnjaku
je plavalo mnogo povodnih ptic, tudi
znani labiuli, kakoršne sein prvikrat vi-
dol v senbrunskein oesarskein zverinjaku
pred  14 dnevi. — VpraŠam   sicer   dokaj
nrimzneu:!   >.id;>     i«-Ii    tn   nni   \irai     Han ii»
je bil oni znani boj (dne 29. sept. 1848).
Na to dostavi, da  se mu po   tem   vpra- '
sanju dozdeva, da utegnem biti kak zgo-
dovinar, ker se za to zanimam. Na to
pa sem molčal ter naprej govoril z mo-
jim dobrim Ijubljan9kim rojakom, ki je
bil zadovoljen, da je v meni nasel ena-
komislečegp rojaka, da mu ni bilo poto-
vanje v Ljubljano predolgočasno. Enako
zadovoljen sem bil tudi jaz !
Sponiini na leto 1848*49.
„Hajd Yojaci, hajci junaci,
Konjanici i pe^jaci,
Brusmo sablje, brusimo kösi',
Nek so vragu na »trail  nosi I'4
Hrv. vojna  pesein   1.   1848.
Tako so prepevali graničarji, ko je
slavni ban Jelačič prekoračil ll.septeu-
bra 1. 1849 s hrvaško vojsko pri Varaž-
dinu, kjer se je ona zbirala, mejno reko
Dravo*). — O tem preliodu piäe priča
iz Varaždina: „Šli smo čez naä Rubi-
kon, prešli smo čez Dravo. Že pred zoro
se je zbirala vojska. Ko se je zbrala,
prileti svitli ban na konju in nagovort
jo äe enkrat (hrvaäki seveda), priporo-
čivši jej hrabrost in clovečnost, junaätvo
in poštenje, drznost in čednost. Zdaj
bije odlocilna ura, vojska stopi   na pot.
*) O tem zgodoviiiokem dogodku sem hotel
io* "zguüovioo, ~K6r   sö   Has  nemssi   j»roiaiorji
učili po naireÖ zemljepisje   in   zgodovino   ******
čije in 36 driiavic »nemJk« zr»*t* itd.          Ptt.
Kjo so mojo kronice,
Srebrne in bele?
Moj'ga srcn ljubico,
Krusno so svotlclci!
Prišel je volitev ("as,
Snedel krone in'je poraz!
Gospodje !  No smešile se   s   takimi
jeromijadumi,    ker   drugačc   razvidi    vaš
najpriprostejši   pristaš.   da   so   nistn   pri
zadnjih   deželnozborskih   volilvah   borili
za „omiko, svobodo in napiedok", ampak
lo za svitlo kronico.
Zato svetujemo   prizadeti   gospodi:
0 svitlib kroiiicab ne finite nobene voč,
marveč uva/.ujte pesnikove besede :
Glücklieb  ist,
Wer vermisst,
Was nicht mehr zu ändern ist,
Prečastiti ^ospod Evgen (rni-
goj, vikar iz Vol. Žabelj .je slal vceraj
piod tukajšnjim okrožnim kot kazenskim
sodiščem. Ovadili so ga „naprednjaki",
da je [>ri zadnjih doželnozborskih volitvab
podkupoval volilce z denarjem. Kor jo
razprava dognala, da je bila ovadba
p op o 1 n o in u li o u l <! m o Ij e n a. bil
jo gospod Črnigoj o p r o a 0 e n. 0 loj
razpravi, ki jo jako zanimiva in ki jo
pokazala „naprednjake" v njih pravi luci,
utegnemo so spregovoriti. — Obtoženca
je zagovarjal odvotnik g. dr   Franko.
Izpred sodist'n. — Kakor smo
svoječasno poročali, bil je 40-leini Va-
lentin Vončina na večer l. januvarja t.
1. ko je prišel iz Šuligojeve krčme v Lo-
kovcu, s kamnom na glavi budo ranjon,
da so ga inorali prepeljati v tukajšnjo
bolnišnico, kjer je 28. marca umrl, pa
ne vsled rane na glavi, ampak zato kor jo
bil jetieen. Te dni se je vršila kazonska
obravnava proti Alojziju Kuštrinu, ki je
bil obtožen, da je on udaril Vončino s
kamnom. Obsojen je bil na 14 meseeno
ječo in na plačilo 100 K kot odškod-
nino in na 20 K za poplačilo zdravniških
stroškov.
Se ne odpove   maiulatii.   —   Po
Gorici se je govorilo in je to govorico
nekdo brzojavil tudi graški ,,Tagesposti",
—  govorico iiamreč, da odloži g. Alt'rod
L e n a s s i svoj državnozborski   mandal.
Sobotni „Corriere"  pa  pravi,  da  jo   ta
govorica popolnoma izmišljena.
Most  t'ez   Noeo   pri   ßarki.   —
Dunajska tvrdka Gaertner, kateri jo iz-
ročena spodnja stavba inosta eez Soeo
pri Barki. se je obvezala dogotoviti to
delo v sedmih meseeib, ako bode vreme
ugodno in ne bode voda preveč nara-
ščala. V devetih meseeih pa na vsuki
način izgotovi omenjena dela. Zgornjo
in sicer železno stavbo mosta pa je
prevzela tvrdka Wageman na Dunaju, t.
j. ona tvrdka, ki je prevzela delo želez-
niškega rnoslu čez Vipavo pri Dorn bereu.
—  Ta tvrdka   se je obvezala   dogotoviti
svoje delo v dvoh meseeib.   Potemtakem
bi moral biti  ta most v jednem letu po-
polnoma dodelan.
Iz Rot'inja nmn poroeajo, da je
tamošnje starašinstvo v svoji zadnji seji
jednoglasno sklenilo peticijo do vlade za
ustanovitev višje slovenske gimnazije v
Gorici. Tako je prav in želeti je, da
sklenejo take petieije tudi vsa druga
starašinstva na Goriškem. — Od tam se
nam tudi poroča, da imajo v lločinju
poštno odpravitoljico, ki na razume be-
sedice  slovenski. Brez komentara!
\'L Kanala nam pišejo: Bliža se
mesec majnik. Kakor drugod, opravljajo
se tudi pri nas ta mesec smarnice. Šmar-
nice so pa pri nas zjutraj ob peti uri in
pol..Naše ljudstvo bi pa želelo, da bi se
obhajale te šmarnice zvečer, eno uro
pred noejo, kakor se to gotli drugod
Tudi glede petja pri šmarnicah bi iineli
eno željo. Stare lepe pesmi matere Božje,
ki so znane vsemu Ijudstvu ter jih tudi
rado poje, se zadnje case pri nas opu-
ščajo. To pa po našein mnenju ni prav.
Mi nimarno nič proti novim pesmam,
katere prepeva nekaj otrok na koru, ali
pele naj bi se tudi stare, katere bi pelo
vse ljudstvo po cerkvi.
Poätu v Volčah. — V predzadnji
štev. našega lista smo priobčili posnetek
iz nekegi, dopisa, v katerem je dopisnik
tožil o nokih neredih na tamošnji pošti.
posebno pa o tem, da se pisma neredno
in sem ter tje tudi prekasno dostavljajo
stiankam.
Zdaj pa nam piše noki drugi do-
pisnik, da so bile priložbe prvega do-
pisnika neopravieene ter da je v Voleah
prav dobro preskrbljeno za pravočasno
dostavljanje pisem strankam. Posebno pa
odkar so vdobili tam selskega pismonošo
dostavlja isti po občini razvon v Ruti
pisma po šlirikrat na teden. Tudi pravi
zadnji dopisnik, da tamošnja odpravite-
Ijica rada postreže strankam tudi i/von.
1Mi'"shTo 'dali prosTorä ludi tem vr-j
sticam, da se čuje „oba zvona".  Ako je !
res, kar pravi danaSnji dopisnik, potom
je prav; ako bi bilo pa kaj resniee na
tem, kur nam je poročal prvi dopisnik,
potom pa naj se nodoslalki odpravijo.
S tom pa jo zaključena pravda o vol-
eanski pošli v nascin  listn.
Zabavni vlak incd Trstom in
lioriiiinoin. — S prcvlzadnjo ikmIcIjo jo
priöcl voziti mod 'l'rstom in Korminom
zabavni vlak. Tak vlak bode vozil vs<«
nod(!lje in praznike do polovico oktobra.
Iz Trsla odbaja ta vlak ob 24!") ininut
popoludnc. iz Kormina pa sc vrača ob
9-0r> min. zveeer.
Z^ubljcno. — Neka gospa jo zgu-
bila vnedeljo zlato bro.šo (pontapet; v ulici
proti Soškemu mostn. Kdor bi ga našol,
naj ga blagovoli prinesti v našo tiskarno,
kjor (lol)i pritnorno  uagrado.
i>Iasa /adiisnica po pok. kardi-
nalii. — Iz Gorenje liranico natn pišojo.
da j<% dno 9. t. m. bila tam darovana
rnašii» zadušnica po pok. kardilnalu Mis-
sia. Maše se jo udoležilo še precejšno
število vernikov, akoravno ima zdaj ljud-
stvo vso polno dela na polju. Pri maši
jo oigljal kandidat (ilozolije g. Alfonz
V7alos. - Poroea s(; tudi, da'je ljudstvo
ogorčeno zaradi uinazane pisave „SoCe"'
in  ,.Priinoreatl.
„11 Piccolo" in „L'Aniii'o". —
Prvi teh dvob listov jo židovski list. Drugi
pa je baje glasilo ital. katol. duliovsčine.
V sovraštvu do Slovanov se pa jeden
od drugoga rnalo ali celo nie ne razli-
kujota. Da, voekrat trobita v tern po-
gledu v jeden in isli rog. Tako sta se
našla tudi sedaj, ko so raznesli listi go-
vorico, da bode novoimenovanemu tr-
žaškoniu rikol'u, ki ne zna niti besediee
slovenskega in hrv. jezika, prideljen noki
koadjutor slovanske narodnosti. Mi se za
danos nočemo spušeali v širjo kritiko
njiju pisave; opomninio samo, da trdi
„Piccolo", da živi v tržaško - koperski
školiji vočina Italijanov. To pa ni res in
„Piccolo" vedonia trdi neresnico. Ako
ž i d o v s k i list neresnico trdi, ni nikako
ctudo, da pa tudi ,,L' Amico'' to židovsko
neresnico ponavlja in trdi, so to,
moramo roci, jako slabo prilega glasüu
ital. kat. duliovsčino.
(>400 kron držnvne podpore je
c. kr. minislerstvo za poljedelstvo na
Dunaju dovolilo novoustanovljeni m.le-
karni v Ilrusici (pri Podgradu v Istri),
katoro vodi prozasluženi dokan Anton
Rogač. Ta podpora se mlekarni izplaca
na sledeei nacin : takoj 2000 kron, leta
1903 zopet 2000 kron, potem pa od leta
!9o3 do ukljucno 1906 vsako leto [>o
600 kron. Z zidanjem stavbo za nile-
karno se prično takoj. čini dospo po-
trebni nacrti.
IV. shod slovanskih (asnikarjov
v Ljubljani; ki se vrši dnc 17., 18., 19
in 20. maja, zanima vse avstrijsko ?lo-
vansko časopisje. Kakor na vseh do-
sodanjih sbodih bodo tudi na IV. tvorili
vecino vdeložencev češki easnikarji. ki
bodo imeli tudi vecino govornikov na tem
sbodu. Porocali pa bodo tudi zastopniki
Hrvatov in Poljakov. Predsedoval bo zbo-
rovanju Slovak. V predsedništu pa bodo
zastopane vse slovanske narodnosli l^rez
izjeme. Glavni točki zborovanja sla usta-
novitev slovans kega dopisovalnega
urada ter ustanovitev splošnoslova n-
skega casnika rsk ega drustva. ki bo
zastopalo interese časnikarjev, skrbolo za
podpore bolnim in onemogliinčasnikarjem,
ustanavljalo in upravljalo ustanove i.t. d.
Ljubljanski tneščanski odbor poskrbi da
so bodo čutili slovanski gostje v Ljub-
ljani kakor doma, pa tudi na Hledu in
v Postojni se pripravljajo le na dostojen
vsprejem slovanskih časniknrjev. Gotovo
bode ta shod rodil obilo realnih sadov,
a koristil bo tudi naši deželi, s katero se
soznanijo easnikarji. Vabila se razpošiljajo
v pondeljek. Povabilo so je okoli SOO
časnikarjev, pisateljov in slovanskih od-
ličnjakov. Naslovi so se seslavljali naj-
skrbnej^e. Vendar pa je možno, da se
je kako ime prezrlo ali pa so bo kako
vabilo izgubilo. Zato opozarjamo, naj se
vsakdo. ki se žoli toga sboda vd;ležiti, a
vabila ne dobi, blagovoli prijaviti pri-
pravljalnemu odboru slovanskih casni-
ka rjev v Ljubljani.
Zaupni sliod v (1elju. — Kakor
snio že porocali, se je zbralo na zaupnom
sbodu due I0. t. m. v „Narodnem Domu"
v Celju 200 zanpnih niož slovenskega
ötaj(irja, da da jo duska j-vojomu užalje-
noinu čustvu vslod kompromisnoga pred-
loga, ki ga je objavilo glasilo kranjskih
naprednjakov v zadovi celjske slovenske
gininazijj. Kazun loga je bil shod v svojein
bistvu namonjon, da izrazi syoje ninonje,
ki jo mnenjti vsob spodnjih Slajcreev, da
Celja kot mesta za slovenski ginnutzij ne
pusle na noben način.
svojem pozdravnem govoru je najprej o- j
menil, kaj je bilo povod   shodu,  narnreč '
omenjoni kompromisni predlogi in pa
dolžnost Stajerskih Slovencev, da take
pred loge hitio zavrnojf:, da ne bi drugi
Slovani mislili, da stajorski Slovcnci zdaj
po srocnom izidu glasovanja o Stiirghovi
resoluciji inislijo so na kornpromise. Toga
da noben pravi stajerski Slovenec ne
rnisli. a od moža, ki brusi moč proti
lastni krvi, no spr^jmejo nobenoga na-
svota. ,.Mi homo branili'1 jo dojal govornik
„do zadnjoga Coljo. Nihče nam no bo
pravil, kjo smemo slanovati. Ponižovati
so ne damo nikdar. Vlada nas sedaj pu.šča
na codilu, a so iskala nas bo. Germani-
zacija v Avslriji ni drugoga, nego delo-
vanje za pruskega kralja. I.;ta 1848 so
Slovani rršili Avstrijo. Slovane bodo
iskali ludi, ko se bo morala branili proti
Prusiji".
Poroeovaloc dr. I) <? e k o jo dojal, da
j(l „Cl^ljo" ono inn1, ki doni danos po
c(.'li Avstriji, dasi jo razlog temu jako
noznaton, namrec ubogi štirje spodnjo-
gimnazijski razredi v Celju. Po inačo-
hovski so je ravnalo ž njimi. a vendar
so so vzdr/.ali. kor so Sloveru'oni [lOtrobni.
Nobon pamoton coljski Nemec se ni več
spotikal nad njimi, vso se jih je že pri-
vadilo. A prisla je „velika parlamentarna
1 Lie•% grof Stiirgh. ki jo hotel v tej zadovi
konipromisa. Govornik otnonja na to ju-
naškega nastopa slovonskih in drugih slo-
vanskih za.stopnikov proti toj Stiirghovi
resoluciji, ki je tudi padla. V tem pa so
spozabi slovenski „narodni voditelj"
ter predlaga na mesto Celja Žaloc ali
Sv. Jurja predlaga sploh nokaj v kar niso
ni Nemci ni vlada nikdar privolili. Na
to pravi v zaključku: ,.Za nas štajerske
Slovence jo vsak kompromis nemogoe.
Nam spodnjegimnazijski razredi samo v
trgu no zadostujojo, ker so premalo
z a nas, kor potrebujemo v Celju
p o p o I n e g i rn n a z i j e". Govornik
predlaga v smislu svojega govora reso-
lucijo, ki so jo tudi sprejola.
Svecanosten trenutek shoda pa je
bajo molil govor notarja B a š a, ki ni
govoril o stvari, marvee nekako hotel
vzbujati v navzocih misel. kakor da jo
shod hotola izrabiti duhovska stranka za
svojo nannMio. Govor njegov pa je zbujal
splošno novoijo in se je izražalo obža-
lovanjo, da jo predsednik dopustil ta govor.
Konočno sta se sprejeli resolueiji
dr. Deeka in zborovalca Korošea, s ka-
terima se izroeo zahvala slovanskim po-
slaneem pri glasovanju in pa protest proti
predlogom ,.Slov Naroda" glede koin-
promisa.
Kam dovede Xemce njihova
politicna strast. — Moj tem ko coljski
Germani in pol-Gormani kriee zopor slo-
vonske giinnazijsko razrodo in hočejo
po vsoj sili izlirati Slovence iz Celja. pa
se njihova krivienost nad njirwi samimi
že hudo mašOujo. Slovenci, probujeni
baš po tem nem^keni huj^kanju do večje
živalinosti na polju trgovine. so obrnili
hrbet neniskim in ponomčonim razgra-
jačem in nosijo svoj donar v slovenske
trgovine. Poslodiea tega je vidno propa-
danje nemske trgovine. kar se je zaeolo
kazati na grozen način. Zaporedoma
padajo v konkurz nemški ali neincurski
trgovci in morajo zapirati svoje proda-
jalno. V zadnjem času jih je kar peto-
rica na bobnu. In vendar nočejo spo-
znati, da Coljo s Slovenci stoji in pade,
kor jo le pieli otočič v jezeru sloven-
skoga prebivalstva.
Samomorilka   v   vozu.   —   Na
Dunaju jo sodla 11. t. in. v tijaknrski voz
lopa. nilada dama ter je povedala voz-
niku naslov. kamor naj bi jo bil peljal.
Mej potjo je začul voznik strel; dama
seje z revolverjem smrtno ranila. Fijakar
jo poljal samomorilko k policijskemu ko-
niisarijatu, in od Lain kaj so jo prepeljali
v bolnišnico. Pozneje so jo dognalo, da
jo nilada dama komptoiristinja. 191etna
Roza Zeiler, ki so je obstrelila bržčas
vslod nosroene ljubozni ali pa nidi slabih
ginotnib razmer.
Radi ^lavobola. — 21letno ženo
dunajskoga koiuiukterja A. pi. K. jo ne-
prostano žo dolgo časa bolela straSno
glava. 1/, obupa si je polila s potrolojom
obloko tor jo je potom zažgala. Ko je
bila ze vsa v planienu, je prihitola na
hodnik tor upila na pomoč. x\ prodon so
prisli ljudjo in so pogasili goroeo obleko
in laso, je bila nesrečna zena po vsem
životu in zlasti po obrazu tako opečona,
da bo golovo umrla. Preden si jo za-
žgala obleko, si je šo zamasila usta. da
no bi mogla klicati  na pomoe.
Zakaj iii no^ni hi\i\\ /vi/t;al. —
V nekoMi maleni mostecu na Poznanjskom
iniajo staroga noCMit»ga  euvaja,   ki   mor.i
javiti, da res čuva   nad  mestoin   s   tem,
da vsako uro zažvižga neko  znano  me-
lodijo. Zadnji uas pa   ni   bilo  cele   noči
prizna, da mu je izpadel   zadnji   zob   iz
čeljusti, vsled česar pri vsem napenjanju
no spravi žvižgov iz ust. Mestni očetje
so bili v začotku v hudi zadregi. doklor
jim no svetujo noki odbornik, naj dajo'
starcu na obdinske stroSke napntviti v
Broslavi novo umotno zobovje. To se
zgodi. in pribodnjo noč župan niti spat
ne gre, da bi slisal zopot običajno žviž-
ganjo. Toda celo noč ni bilo niti glasu.
Drugo jutro pozovi* župan zopet euvaja
k sobi lor vpijo nad nijrn: „Sedaj ima
vendar zobovjo. Zakaj ne žvižga?" Cuvaj
pritrdi poblevno: „Da imam ga pad-, toda
zdravnik mi je naročil, naj ga devam
ponoči v vodo . . , ."
Nanxhio i;*()sj)()(larstvo.
Dolavhko vprašaii.j« na d«*želi.
1. D o 1 a v c i.
Tilio in navidezno broz slabih po-
sledic se vrši pri nas na Slovenskem mo-
goeon tok nasega priprostega kmeekega
prebivalstva v mo.-ta k tvoiniskiin podjet-
jorn kot službujoče osobje za najnižje
poslovne slojt;. Pivcejson del na.šega srod-
njega meščanskega prebivalstva.
O torn, da se pri tern presoljevanju
lo komaj 5% povspne do kacega zbolj-
šanja svojega socialnoga življenja. so dun-
danes malo razpravlja. In tako i tu o-
gromna množina dola in se ubija, da se
pe^čici izvoljenih dobro godi. Novodobna
organizaeija jo s skupnim nastopom vsaj
toliko dosogla. da imajo ti ljudje nekako
življenje, čo pametno in previdno ravnajo.
I           Opazujemo pa se drug tok. Iz naših
| pokrajin se izseljuje leto in dan vedno
j vcC- kmočkoga prebivalstva v tujino, v
Ameriko. Nemeijo itd. Ta tok postaja
vedno veeji in bode pri sedanjih žalostnih
razmerah na kmetih zavzemal vedno ob-
Airnejže diinenzije.
Saj pa'tutli ni skoro   drugače  md-
goče.    Poeoji   za   obstanek,   potrebe   z».
obleko in   življenje   postajajo   vedno te-
žavneji in bolj komplicirani. Zaslužka, ki
i bi zadošeal tem bolj ali manj opravieenim
j zahtevam. pa   navadno ni.   Treba le po-
j gledati   med   priprosto   ljudstvo   in našli
I bodemo več  nego so na  videz  misli, vidi
I in cuti — bede in vsakovrstnega pomanj-
kanja.    Revno ljudslvo na   dežoli trpi in
niolei.
Hesnica je, kjor ni dela, ni zaslužka.
Vsak misled in priden clovek si zna ustva-
riti delo ž njim zaslužek. Drugačo je mno-
gokrat med priprostim kmeekiin prebi-
valstvom. To se drži mnogokje le stare
navade in sege, ne zna si pomagati. Po-
moei isce in pricakuje od zunaj. Samo-
stojno nastopiti, z duhom časa napredo-
vati, s spremenjenimi razmerami računiti
in se po njih ravnati. to mu je ponekodi
skoro nemogoče. Le tam, kjer se veselo
razvija naša narodno-gospodarska orga-
nizacija 'i tuji uplivi delujejo nanj, tam
se predrumi iz svoje otrplosti.
Vsled tega opazujemo le prepogo-
stoma, da se življenjski pogoji krajev, ki so
oddaljeni od svetovnih prometnih zvez,
v teku let le toliko spreminjajo, koiikor
to povzrocajo vnanji vplivi. Vnanji tuji
vplivi so pa delovali v zadnjih 50 letih
v marsikaterem oziru neugodno na naše
kmečko prebivaistvo.
Poljedelstvo propada. Življenje po-
staja od dne do dne težavneje. vsakovr-
stna bremena naraščajo vidno — dohodek
in zaslužek pa rapidno padata in sezmanj-
šujeta.
Naše kmečko prebivaistvo v obče
silno štedi in se pri vsaki priliki brani
novih stroškov. Pa to mu vse nie ne po-
nwga. Kinetijski stan kljub temu hira in
bode še buje hiral. Vse novodobne na-
prave merijo le na to, da se stroški po-
višujejo, o dohodkih se nikdo rad ne
meni. Vsak drugi stan si pri tem na ta
ali drugi način ve pomagati, za knieeki
slan, kot najobsežnejši pa se ne najrie
pomoOi. Najslabše se tu godi manj aim
knioOkim posestnikom, kočarjem in užit-
karjem. Ti so navezani polog svoje kme-
tije na postransk zaslužek.
Dokler so ta stan na obsežnejših
posestvih in na grajšeinah zelo in redno
uporabljali za delavce, dokler so posa-
mozniki kot posli pri teh domovih imeii
trajno službo, ee tudi ne posebno dobro
plačano, tedaj niso ti čutili vse oslrosti
— siroinaštva.
DrugaOe je dandanos. Kmetovalci
opuščajo bolj in bolj redno obdelovanje
zemljišč v lastni režiji. Če le morejo, da-
jejo njivo v zakup. Isto store veleposestva.
Kot poljski delavoc si ne prisluži nobeden
več toliko in trajno, da bi mogel racuniti
na to, da bi ostal delavec vse življenjo.
Če si le more, si pomaga, da gre v mesto
zlužit ali pa se izseli v tujino. V zimskem
času ga nikdo ne rabi, po veO mesecev
ni najinanjšega zaslužka. Ob casu nuj-
nega dela v pomladanskem, poletnem in
najnapdrnišem delu od Voreab1 Tiimitä; °"
plačati ga pa pobedeleu ne more visoko.
To pa tiicli čutij» nestrpni Vsonomci. oni
čutijo, da so naravna stena slovanstva
čedalje tesneje približuje svojim zako-
nitim mejani, katere so stražilt dosed aj
privilegiranci, — oni čutijo, da, ako no
odnehnjo od svoje nestrpnosti, lahko na-
stupi t'.'enutek, ki bodo izvršil, kar je
hotel grof Taate in kar jo prieel grot"
Badeni, hnmreč uvedenje splošne in jed-
nako volilno pravice; poteni pa hi ne-
hala biti Av.strija Eldorado za vsenem-
ške razvajence.
To možnost so imeli prod oemi na-
čelniki zmernejsih ncmäkih slrank in zato
so ugovnrjali zahtevi naeelnikov onih
nomških strank, ki so za najstrožjo ob-
slrukcijo, vsled ee.sar so izstopili iz kluba
načelniki Ijiulske stranke in so je razbila,
znana ncmäka ,.GeineinbiirgschalV; kajti
vedeli so, ako bode parlament so nadaljo
nesposoben za vspešno delo, da niora
vlada razpustiti zbornieo, čemur bi sledila
spreniemba ustavo in kakor reöeno: uve-
denjo splošne volilne pravice, ki bi pa
pomenila p o I i t i e n o stnrl Nemeem v
naši državi.     >-^- • -    '
V zavestj, da so jim še nikoli ni
tako dobro godilo ko zdaj, bodo toroj
Nemci znali, kaj storiti, sicer morajo ve-
doli ludi, kaj jih    eaka.
Dopisi.
Iz Rormina. smo dobili poziv, na-
menjen z a p a d n i m B r i c e m, s pro-
šnjo,. da naj ga objavimo, ki so glasi,
kakor sledi. — V Korminu jo napela
italijanska liberalna stranka vse sile, da
bi ob prihodnjih obeinskih volitvah zma-
gala, in sicer s porooejo nezavednih
briskih volilcev. Možje volilci, no
dajto so zapeljat in no dajte svojih gla-
sov našemu sovražnikn. Cast vsern za-
vodniin volilcem. Brici ste bili in ste še
vedno dobri državljani in dobri kristjani.
Zatoroj upamo, da niti enega glasu ne
daste judovski stranki, četudi je za to
ponujeuo dobro plačilo. Velika škoda bi
nastala za Vas. ki imate kaj pod Kor-
min, pri placevanju davka, ako zmaga
Nagloslova stranka. Morali bi dati nazaj
na velikili občinskih nakladab ne samo,
kar sto dobili za glas, marveč dvakrat,
trikrat toliko, kolikor plaeujete zdaj
davka, in to Bo^ ve koliko let zapore-
doma.
Res je, u<t pravijo nekateri, da je
vse eno, naj zmaga ta ali ona stranka,
ker so vsi Lahi. Ali res je tudi, da prava
stranka je in ostane avstrijska, kristijan-
ska stranka, kateri pripadajo sedanji
modri možje, župan Josip Legiša, baron
Locatelli in drugi mozje, ki so naši pravi
in resnični prijatelji.
Nekateri pravijo: dobimo denara pri
„Banki Cormonese' v hiši Naglosta. Koga
naj premoti to govorjonje? Saj Vain ne
darujejo donara, ainpak jim plaeujete
dobre obrosti. Sedaj je pa šo druga
banka, in sim* zraven pošte, v katori so
dobri kristijanski voditelji, kateri dajojo
donar so pod bolj ugodnimi pogoji no^o
Nnglost in oompagnia bolla. Toroj na
noge, zavodni Brici, doklor jo äe eas, da
Vasa zomljišča ne bodo oblo/ena z dva-
krat tolikim davkom, kakor ga plaCtijeto
zdaj.
Kdor žo!i kaj poizvodeti o volilnih
imenikih v Korminu, naj so obnio do
odličnih elanov avstrijske stranko. Taki
so: krenmrja Karol Sgubin in Josip An-
geli, trgovei z jestvinami Anton Persa,
Ivan Domicelj in Josip Avian. Ti Vam
dajo pravi svet, ko kaj potrebujete. —
Brici volilci, poka/ite zopet, da sto zvesti
avstrijski državljani in neoiviahljivi v
svojem kristijanskom verskem prepriča-
njn. Pridite vsi volit. Volite vsi avstrijske
kristijansko kandidato.
Avstrijski, kristijanski volilci.
Politični pregled.
Poslanska zbornica natlaljujo raz-
¦ pravoo proraOnnu uauenega ministerstva.
kntero najbiže /o danes dožene. Danes
bo imela poslanka zbornica naj brže tiidi
večorno sejo, v kateri se bodo vršile vo-
litvo v dologacijo. Ako se to danes ne
z'godi, zgodi se pa v petek v večerni seji.
To dni so jo niudil min prods, dr.
Koerber v Budimpešti in se pogovurjal
z ogerskim min. prods, o vsem materijalu
gospodarskenagodbe. v vsoh nje podrobno-
stib. Taril'na komisija se sestane čim prej
v tretje eitanje carinskega tarifa. Mod
tern stöpijo v dogovore resortni ministri
na podlagi vspehov teb posvetovanj. —
Gosposka zbornica se snide v sohoto. da
izvrži volitev v delegacije tor da izvoli
tudi pet elanov v   kvotno deputacijo.
Madjari in zavod sv. Jeronlma.
Madjare silno pečo, da Hrvatov ne
morejo spraviti tako hitro s površja „ma-
žarskega zemljevida*' kakor bi radi. Kcr
vedo, da je hrvaška dnhovšcina močna
zas-lomba hrvatsld narodaosti, zaradi
toga so v jednomer zaganjajo v zavod
sv. Jeronima v Rinui, ki je namenjen
vzgoji lirvaške duhovšč-ine. Ta zavod bi
po vsi siii radi zatrli Hrvalom. Ker pa
tega niso mogli dosoči naravnost, so %
vsemi možnimi intrigami vendarle dosogli,
da je papež spremenil prvotni naslov
zavoda, „pro croatica gente" v „illirica
gente" in se je s tem izbrisalo hrvaško
ime iz naslova in je zlasti sv. Stolica
sklenila v tem pogledu s Grnogoro neko
pogodbo, ki je baje zaljiva za hrvatsko
Ijndstvo. Zaradi tega se je podal sara-
jevski škof dr. Stadler k sv. Oeotu d;i
mu prodloži protest hrvatskega episkopata
in ga prosi, da ostane pri prvotnem na-
slovu, ki je osrečil vse Hrvate. V pro-
testu je tudi izražena volja Hrvatov, da
si v slueaju, ako sv. Stolica vztraja pri
spremembi, katero so izzvali ne le naj-
hujši sovražniki hrvatskega naroda, mar-
več tudi kr.ščanstva,   ustanovi s   prosto-
voljninii darovi nov zavod v Uimu, ki
bodo izključno za Hrvate. - Zaradi toga
potovanja Aw Sladlerja v Him bosno zdaj
nuuljaro-židovski listi in jo bil to dni od
vse ogersko zbornioo sprejot ojster pro-
test proti naslopu dr. Stadlerja.
Francija.
Na Krancozkom so pri pravija jo za
bližnje volitvo v zbornico. Vhuiui listi
govore o gotovi zmagi vsob republikan-
skih strank. ZnaOilno za to samozavost
pa je vendar, da lioce ininisterski prod-
seduik Walilotjk - llonssoau odstopiti so
prod volilvani, na kar bi gotovo ne mogol
misliti, ako bi bili republikanci tako
gotovi zmage.
Mandžurija.
Mandžurska pogoilba je dclinitivno
sklenjer.a in podpisana. Ruski poslanik
na Kitajskem dvoru, Lesar, princ Cling
in Kvvangweng-caro so to pogodbo pod-
pisali in Rusija jo gospodar v Mandžuriji.
Zadnja toeka to pogodbo določa, da so
morsi vsa pogodba uveljaviti v troll
niesocih.
Revolutija v Belgiji.
Iz Bruselja, stolnega tnesta Bolgijo
prihajajo čudna poročila. Tako v Bruselju
kakor i po raznih Urajih provincije je
prava in pravcata rovolucija. Boj so vrši
za splošno in jodnako volilno pravico,
katero odreka ljudstvu bruseljska vlada.
0 torn nevarnem gibanju poročajo razne
vesti sledec'O: Vse inesto Brusolj je v
orožju. Po ulicah je pol no vojaslva in
žandarji. Patruljo na konjih so zastra/.ilo
vse ulice, vse prodajalne so zaprte, tudi
mestna garda je pod orožjem. Ljudstva
vzlasti delavcev vre po mestu. Delavci
so skoro vsi oborožcni z revolverji. Na
voč krajib tnesta so se vršili žo krvavi
spopadi med vojaštvom in delavci. Ra-
njenih in mrtvih jc že mnogo oseb. Du-
hovnilc si nobedon ne upa na cesto. Kon-
servativne poslanco mora iz zbornice na
dom spromljati vojaštvo, ter stra/iti njih
stanovanja. V Bracquequiesu, v Hodengu,
v Gentu itd., so se vrsili boji mej štraj-
kiijoOimi rudarji in policijo. Delavci so
ranili s kamnjem že več redarjev. Pre-
mogokopi vsled štrajkov počivajo. Po-
ložaj je skrajno novaren, vlada je izdala
ukaz, da mora vojaštvo pri najmanjšern
motenjn miru koj rabiti orožje; vendar je
socijalistični voditelj izjavil, da vkljub
temu ne odnehajo in da hočejo iti do
skrajnosti, dokler se jim ne izpolni za-
hteva. — Pričakuje se najhujšega; de-
lavci pripravljajo za 1. majnik splo^en
strajlc in se oborožujejo z revolverji.
30.000 rudarjev hoče začeti v Bruselju
poulično vojno. Dan in noč grade bari-
kade. Prebivalstvo je v velikem strahu.
Vlada je pod predsedstvom kralja skenila
najojstrejše odredbe.
Kakor porocajo zadnji brzojavi, je
v inestu Bruselju jako žalosLen položaj.
Vse prodajalne so zaprte, okna pobita,
svetilke razbite, več hiš močno poškodo-
vanib in celo uliOni tlak razkopan. Ni
ure, da bi se ne vrsili krvavi spopadi
med vojaštvom, orožniki ter policijo na
eni strani in delavci na drugi strani.
Množica in celo ženske, oborožena
je z revolverji in noži, drvi po ulicah
in razsaja. Dosedaj je mrtvih kakih 6—7
oseb a ne;stevilno ranjenih.   Po mestu je
videti nosilce z ranjenimi, bolniänice so
ze prenapolnjeno.
Splošen štrajk v Belgiji.
Včernj že jo pričel v Belgiji splo-
šon šlrajk. Štovilo štrajkiijočih delavcev
znašti nail 200.000, mod' teini 125.000
premogarjev, f>0.00i) motalurgičnih delav-
cev in 20.000 dolavciw iz steklarn.
Vojna v južni Afrikl.
Cludni so res ti Angleži, da jib Bog
raziuni! Mej torn ko je ves London in
vsa An^lija propričana, da je mir blizii
/,o sklenjon, mej torn, ko hoče sam kralj
na vsaki lufčin, da se neha nepotrebno
klanje njogovib podloznib na daljnjem
at'risUem Jugii, pa prihaja v svot vest, da
odide v kralkom zopet 20.000 inož v
AlViko.
Zdaj je baje odpotoval sam vojni
minister lord Uosebery v južno Afriko
in sic<»r na izrocno zahtevo kralja Kd-
varda, ker je nevoljen, da pogajanja za
mir tako pooasi napredujejo. Ta sklep
ni po volji onihi cinitoljem angležkim, ki
hocejo vojno na vsaki način nadaljevati
in kaže, da vlada mod njimi in kraljem
v tej zadevi tnocno nasprotje. K tem
Ijudetn spada tudi lord Kitchener, ki je
hud, da si proti ponosnim in hrabrim
Buroni se vedno ni pridobil nobenih la-
vorik. — Po drugi strani se pa poroča,
da se kralju zaradi tega lako mudi z
zaključkom vojne v Al'riki, ker preti ne-
varnost na Irskem, kjer le so p težavo
duš ijo sjilošni upor.
Anglija pač ne {»ride do miru, a to
le zaradi tega, ker ga ona nikomur
ne da.
Domače in razne novice.
I            ŽcnsUa podru/nica sv. €. hi >I.
— Opozarjamo se enkrat slovenako ro-
doljubno občinstvo, da pripravlja za dan
20. t. in. ženska podružnica sv. Girila in
Metoda veliko besodo z imenitnim pro-
gramom. Vabila so že v lisku in sejutri
razpošljejo. Nalanjčni program priobčimo
prihodnjič. Gledö na plemeniti namen
tega koncerta nadejaino se, da se bo
na.se naroduo občinstvo kakor navadno
tudi letos odzvalo povabilu na to veselico
v rnnogobrojnem številu.
Za „Šolski Dom" prejelo uprav-
ništvo „Gorice*1: preč. gosp. J. Peternel,
dekan v Kobaridu K 10. — Ilvala!
Dobrohoten nasvet. — Žalovanje
po „svillih kronicalr' deželnih odborni-
kov je v „Soči" odkritosrčno ter traja
že več mesecev. Umojemo, umejemo bo-
lečine  izvestnih gospodov !
Dr. Tuma jo imel krasen načrt!
Spraviti je hotel sebe in dr. Treota v
deželni odbor, a ta nacrt se mu je iz-
jalovil. Zato pretaka njegovo glasilo solze
po izgubljenih kronieah ter napada ne-
prostano sedanja slovcnska deželna od-
bornika. Še pred desetimi dnevi ju je
imonovala „Soca" „velika reveza" in ko-
rnodna in nevedna odbornika, ki hočeta
prejemati po 33;3 kron na mesec. ...
In ne le v prozaični „Soči", ludi
v verzih izlivajo prizadeli gospodje svoje
otožne občutke. Nekdo žaluje po izgub-
. ljenih krouicah prepevaje po napevu
znane pesini „Kje so moje rožice1' to-le
žalostinko :
Okoli 4 in pol uri zjutraj dospe do drav-
skega mosta, ki je dosihmal delil Oger-
sko od Hrvatske. Najprej sta stopila na
most dva hrvaiska husarja. Malo za njinia
je Slo nekoliko kraji$kih (graničarskih)
strelceVj vse to kakor tako imenovana
prednja straža (Vorposten). Za njimi je
korakala druga prednja straža (Avant-
garde) po imenu, eden oddelek Otoča-
nov. Zdaj jaha junak junakov, ban Js-
lačič, spremija ga 30 častnikov vsake
vrste, kar se imenuje .„Generalstab"; a
na zadnje sledijo zopet Otočani. Za njimi
se vzdiguje dolg steber megle. Pa to ni
megleni steber, marveč množica brabrih
junakov brez konca in kraja. Tolika je
bila vojska, da je od 4. in pol do 8. ure
nepretrgoma korakala čez dravski most.
Bilo jih je 40.000 izbranih, za hrvaU'^o
stvar'naudusenih junakov. To je b;l !
pogled; zdaj so šli vitežki grani y,
veselo pevajoči, zdaj so naši hrvatsk ..o-
njiki na svojih čilih konjih dirkali, zdaj
se je most tresel in škripal pod težkim
bremenorri topov in streliva itd.
Üorba pri Veleuczu*).
Tako je korakala hrvaško-slavonska
vojska pod svojim ljubljenim vojskevod-
murv    III    rvaillsiV,    puicm    bu    av tuuiwi   vi-     ¦
"*} Velencze je trg; to ime pomeni pa tudi J
Bcnctko (rnalarakii.                                 Pis.     I
jonirji zgraditi most za silo med so raž-
nim streljanjem, ker so umikajoci se
Mažari obstojeci mn^l zažgali. Previdno
je korakala prednja straža in za njo
glavno krdelo po cesti proti Kis-Koma-
rom; od tod pajodospela prednja straža
(ki je štela več balaljonov), in glavna
vojska v kraj Szernes blizu srede obrežja
blatenskega jezera. Blizo tega kraja v
Marzaholy se je pridruz'l nrvatsko-sla-
vonski vojski sedmi polk oklopnikov
(kirasirjev) in ena divizija lahke konjice,
v kateri je služilo tudi mnogo Slovencev,
pevajoči cesarsko pesem. Ta dan 21.
sept. (1H48.) bi se bili mazarski veljaki
radi sešli k pogovoru z banom na blat-
nem jezeru v Szemes-u ; slutilo se je in
govorilo, da je hotel od zadnjega pala-
tina nadvojvoda Štefana odposlani par-
nik (t j. odposlanci na parniku), odtrgati
bana od zvestobe in vere in njegovih
krdel. Ali nacrt se ni posrečil lokavim
Mažarom, častniki so blagega bana nazaj
držali, ter ga niso nikakor pustili iti na
parnik ; prav, saj menda bi ne bil nikdar
več nazaj prišel. Kako nezadostno so
bili četrti bataljoni (izmed   16  graničar-
skih polkov) oboroženi,   Hpričuje   to,   da
le prva   vrsia je   uuuim   erarsive   pusne, i
tjetja in četrta vrsta ste bili prevideni z !
domacirni puskami. Due 22. septembra
J3 došla prednja straža z glavno vojsko
v Šiofok (kopališče oh blatnem jezoru).
Duo 25. sopt. pa je korakala prednja
straža in brigada goneral-majorja Teodo-
roviča tor dospela v Stolni-Biograd, kjer
je tarn in v okolici pocivala do 29. sept,
(I. 1848). Prvi streli v toj krvavi vojni
so se slišali konec obrežja istega jezera
pri Lepseny (trgu, zdaj žolezniška po-
staja), kjer so ujcle pred.straže tri sov-
ražne husarje. Tu postavi ban svoja kr-
dela v bojni rod; toda Mažari, vidoči
veliko banovo vojsko, so takoj začnejo
uuiikati, ker jim je dobro došla megla
v to pomagala, da so inimo Stolnega
Belgrada*) (s 25000 mož) se umaknili do
Veloncza. Sovražnik je bil po dveurnem
boju premagan, ter se je po noči umikal
proti že sprodaj omenjeni postaji : Mar-
ton Va^ar. 0 torn boju pri Velonczu so
znane to posameznosli : Upornikom jo
poveljeval bivši vojni minister Meszaros
(kateremu se tudi ena nlica v Budimu
na cast nazivlje ; ime Meszaros pa po-
meni tudi mesarja, je torej slovanske
korenine!). Ko je boj dvomljiv postal,
xapove   ban   1.  otočanskemu   bataljonu,
¦"¦J   V   OlUlMUill   ocigrauu    at;   liuciujt;   »en;/,     i
iiino in usnje. V tem inestu so nekdaj kronali in
opkopavali ogerske kralje.                           Pis.     '
vedno odlični bataljon je došel prekasno
na bojišče; napad je bil že odbit. Od
obeli strani je padlo kakih 200 tnož
ranjenih in mrtvih, katerih poslednjih pa
so irneli Mažari tri četrtine več. Spomina
vreden je tu neki posebni čin serežan-
skega odtlelka pod poveljem častnika
Vlajsavljeviča. Ta oddelek je zadel na
mnogoštevilnejše mažarske pešce. Ker
je bilo Serežanov mnogo manjše število,
so mislili Mažari, da so jim hocejo po-
dati, ter jim gredo prav prijazno na-
sproti ; Serežani so slutili ravno isto, in
že so si vzajemno podajaii roke in ho-
tel i pi ti „na zdravje", ko na enkrat za-
htevajo Mažari od Serežanov, da naj
položijo orožje! Screžani pa zgrabijo za
svoje dolgo puške in v hipu je nastala
krvava svatovšcina med urnikajočimi se
Mažari ; 35 mrtvih je pokrivalo boji.šče,
mnogo je bilo ranjenih in en castnik in
12 mo/ je bilo pa ujetih , pa le en Se-
režan je bil lehko ranjen. To je bila
prva bojna igra Sorožanav na bojišču na
odprlem polju. Nadalje je ujel ta častnik
Serežanov v istem boju upornega ma-
jorja ivanko ter zaplenil 135 komadov
pitane živine.  Ker se je   ta junak   tudi
nnznfiio ob .vaala  nriliki   v    hoiu    odlilco-
nim križcem in   bnljantnim   prstanom v
vrednosti 450 gld. v zlatu. (Dalje pride.) •
Edino hrana je pri kmetu dobra, kajpada
ne povsod. Kadar ima poStena in dobra
krnečka družina težko in naporno delo,
tedaj ao „Atruklji" gotovo za kosilo. lz
lastne izkuSnje ve kmet, da more iMuvoc
samo tedaj težka dela eel dan izvrševati,
ako ima temu primmio hrano. To vedo
pri nas istotako na pr. tuji delavci, kakor
laSki zidarji in takozvani „Prekmurvi" s
Hrvaškega. Žal so pa dohe tudi tako bi>t\
kjer se ponudi dHavcu le žganje „jeruJ"
za nioei, kar jih ima.
To jo pa tudi en vzrok, da so šte-
vilo težakov, dninarjev in enakih dolav-
skih moči loto za letom zmanjsuje. Ta
nedos'atek bolj in bolj čutijo posostniki
veejih zornljišč in  voloposestev.
Posamo/.nik   si tu ne   more   voliko
pomagati.   Dolaveom ne more dati    bolj-
soga ali pa cololetnoga zaslužka,  ker  tudi
njegova  beda   presega  vse  mojo   ali  pa
ima   tako   urejeno,  da je   dal   velik   del
svojjh   kultur   v   zakup,   vsled   iVsar   no J
rabi   veliko   delavnih   inoči.  le   za   easa !
oranja. žetvo. košnje jib rabi po nekoliko
dni in tednov.
II. Fosli.                            I
K delavcem  na deželi nioramo   pri-
števati tudi  posle.   Kaksne   razmore  naj- ,
drmo tu?                                                        !
Posli,   kateri bi   veliko   let,   po   10. !
20 in vee let   služili pri eni hiši.   posta- j
jap vedno   redkeji.   Kazni so uzroki,  da •
se to   vec ne  dogaja.   0 tern .so  ninenja ;
in   izkusnje   tako   razliCne, da se o  tern j
ne da   lahko   pisati.   Eno   se pa   vendar
lahko   reče, in to je:   Stevilo  poslov   na
deželi   bolj  in   bolj    pojema   in   bode  še
bolj pojeinalo,   ker vse hiti  dandanos  lo  !
v iiu^ta ali se izseljuje, ker ne naj<le   na
dezoli vec ngajajoeega plučila in tudi ne
obstanka.
Voloposostvo   za   veleposeatvoni   se
prodaja,   razkosuje   ali   daje v zakup   in
innožina  potrobnib poslov se s tern zni-  j
.>.uje.  To  posli    cutijo,   zalo so odmikajo  i
in si Into drunje   kruh slu^.it.   So  pa so- '
vedasedi'iigi   razlogi, slab zaslužek, slabo
ravnanjo  itd..  ki napote poslo. da si  poi- I
šiV.jo  druu'otia    kruba.   PoljodcMee   jim   v
sedanjih ra/.morab težko ustreže.
Kajpada so tudi o tern innen ju in
izkusenja silno razlii-na. Kdon zajjovarja
to, drugi ono, a rosniia je, da pada šte-
vilo   poslov  na  deželi   loto 7.a lotom   tor
da to silno neu^odno vpliva na kmotijstvo.
_______________________________________________________________________________________i
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------I
Loterijske številke.
liv apui.i.
Gnu-.......S7    !S    SO    -*S    18
Duiiaj......2t>     0    U»     IS      1  :
i
Gostilna
, V 111(11 öüöHd 111 SdllJdlölLt!|[d 111 USlvd MIDI Ha 1
I      v Gorici, ulica sv. Klare št. 15
i toCi pristna bi'la  in črna vina  v/.   društ-
vene kleti.  in punli.jamsko pivo. Postreže
z okusnitni  jodili.   -•-    Xa   razpolago so
hlevi za zivino  in dvorišče za kro^ljanjo. i
Za obilen  obisk se topic priporoea '
svojiin rojakoni
Anton (Jorboc,"
fiostilnicni'.
!                 Javna zahvala.
j
1                 Podpisana izreka   tern potoni najsrOiiej^o  zahvalo   vscni
.    uiiini, kateri so oh  easu   bolezni in prerane snnti  nase ureljub-
«    ljene hčere,  ozironm sestre
I       JVCarijc J^Fast
!     skazali ljubezen do bla^e   pokojnico.   Posebno   se   zahvaljiijenio
:     vseni onini  sorodnikom.   {»rijat^ljcin   in  zriancem.   ki  so priliitcli
spremiti jo  k zadnjeinu pučilku in spluh  vscin  uniin, ki so iiam
I    stali na   straui   v   najhridkejÄih   ursili   Vseni   kličemo   ginjfneüii
•     srca: Bog stotero povrni!
i                    Na  Livku, due   U.   apiila  1002.
\                                               Zalujoca rodbiiiii.
Prosiva   zahtevati   listke!    '
|               Niijvofja trgoviiiii z zolozjcni
Konjedic & Zajec
Gorica.  pretl nadškofijo hiš. štev.   II.
/a i/as stavbe priporoüa vse stavbne potrebščine kakor: cement,
stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje. strešna r!:,ia, cevi za stra-
nišča itd. Ima v zalo^i orodje za vsa rokodelstva   i/.   naj bolj   slov(u:ili
i   tovain. Opo/.aija na svojo bo^ato i/,l>or  kuhinjskega in hjšnega orodja
;   po brezprimerno  nizkib conab.
¦  p^^a^^^           Edina zalog;a            I                1
§            I    stavbenih nositeljev    i^^^^J
[                                                               v tio/ioi.                             if                        y
v   Pocittkana zica xa vinogradc />o jako  zuizaiiih   cenah!
Po z o i !
HllO kroilO Iia<;'ra(le izplaeava vsakonm, kdor dokažo
s potnlili najino novo amerikanske blagajne, ila je kupil pri naju za
100 kron  blasja.
Prosiva   zahtevati   listko!
Pozor! Eno krono nagrade!
Pozor!  Eno   krono   nagrade!
Anton   Pečenko      ,
Vrtna   ulica S (iOlUCA  Via Giardino 8
Di'inoro^H
pristna    bela
in črna   vina
iz   vipavskih,
furlanskih.
briskih,   dal-
I'    matinskih   In
isterskih   v i
nuqradov.
iM)si;ivij;i  n;i iioin  in   razposilju   po   zclc/,-
nici   n;i   vso   krajo   avstro-i'jrcrskt1   inonailiijo   v
suilili od   ;")G   litrov   napivj.   A'a  z;ihtovo   pošilja
tudi  uzoivo.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Ivan Bednarik
priporoČH svojo
knjigoveznico
v (Jorici
ulica Vetturini št.  3.
Peter Drašček,
trgovec jedilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priponu-a s<» p. n. oluMn-
stvu v (Jorici in z dcžch4.
Prodaja. kaviuo prinioso,
sladkor. milo. slauiuo. riž.
niaslo surovo in kuliauo,
olj(\ moko iz Majdičevih
uilinov in \m* j(\stviuo.
i         Zaloga zv(ipl(Mik
sv. Cinla in jM!etoda.
Fani Drašček,
zaloga šivalnili strojev v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Prodaja
slroje tudi
k   na leden-
r     t?kc ali
inci-Tcne
obroke.
Slroji so
iz prvih
tovain ter
najboljše
kakovosli
Priporoča
sc slav.
¦   obcinstvu-
Podpisani pripr»roča slavnemu ob-
činštvu   v   Gorici   in   na   deželi    sz'Ojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
liene moke iz Majdičevfga mlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: franc oski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovrc,
fini rum, različna vina, goršice (Sens.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi to-
stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
llirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjern
Josip Kutin,
trguvec v Semeniski ulici h. stv.   ^
(v lastni hi.si)
•  %    '* '%  V   ^ '**  "'* **+ % '*  I
„Narodna Tiskarna"
inia v zalogi vse tiskovine
za duhovnije, županstva in
druge   urade, na  močnem
papirju
„Narodna Tiskarna"
inia v zalogi in na prodaj
knjige: „Ilijado", „Tri igre" za
slov. inladino in „Zgodovino
tolmitiske sole"
==TISKA =
Im'okuim', S (liploinc,
ti'Kovsk«* ručiinc, S
pisinu in zavitkc s
firriio, S (MMiike, ®
viihila na karton in
$ 8 na papir %  %
„NARODNA TISKARNA"
-          v Gorici, ulica Vetturini St. 9 z=z
je preskrbljena. z povseni noviini (vi'kanii,
okraski in liniin papirjcm, ter more pre-
y/Hi vsa v tiskarsko stroko spadajoea dela.
©   ©   ©   ©
Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako
nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence.
=^TISKA =
])osctiii<M' razin1 vc-
likosti in oblike /,
z;i\ itki,® /aročnicc
in poiwtrnicc v eh*.-
Kiiiitnilitcrosnii'tni-
cc v ra/uih oltlikah
„Narodna Tiskarna"
=====  tiska----------=-----
„GORIC0" # #
ki izhaja dvakrat na teden v dveh
izdajah,   ter stane na leto  8 kron,
dqI leta 4 K. ftetrt lfit.a. 2  K_____
Pismena naročila tiskovin
se izvrse z obratno posto;
„Narodna Tiskarna"
tiska   =— ¦¦——_____=
#,,PRIM. LIST"
ki izhaja vsak četrtek ter stane na
leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj
ni'iimir/nfi  solo  lnti»  a u