številka 37 ^cenal20 din	Celje, 18, septembra 1986
glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, mozirje. slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in 2alec
četudi številke niso vedno
(isto zrcalo, v katerem bi
lahko videli vse, zlasti pa ne
tedaj, kadar govorijo v pov-
prečkih, so nekatere vendar-
le takšne, da se pred njimi
ustavimo in zamislimo. V
stladu z zaključki prve kon-
ference celjskih sindikatov
je občinski sindikalni svet
tttketiral 138 svojih osnov-
nih organizacij in jim zasta-
vil štirinajst vprašanj.
V tej anketi je dobil stabi-
lizacijski program svoje po-
sebno mesto. Na vprašanje,
liako je s stabilizacijskim
programom v kolektivu, tri-
najst osnovnih sindikalnih
organizacij ni dalo odgovo-
ra, sedemindvajset jih je od-
govorilo pritrdilno in kar
enaindevetdeset negativno.
Pa še res je, da ponekod
éakajo na šablone, na direk-
tive, kako naj sestavijo sta-
bilizacijski program.
(Novi tednik, 9. 9. 1971)
Sejem obrt živi svoje bogato živijenje
' Kovaška kladiva kovaštva Krištof iz Vinarij pri Mariboru so zazvenela na prostorih
celjskega Golovca prejšnjo sredo, na začetku dveh poslovnih dnevov v okviru XIX.
mednarodnega sejma obrti. Kakovosten sejem, pomembne vzporedne prireditve, pa tudi
lepo vreme so v naslednjih dneh pritegnili številne obiskovalce. Sejem bo odprt še do
, nedelje, več o njem pa na straneh 4. in 5.	^oto: EDI MASNEC
Sllkanle z voskom
Pod roko Miče Perića nastajajo ču-
doviti dekorativni izdelki v batik
tehniki. Stran 13.
Pred pričetkom rokometne sezone
Tone Tiselj, trener rokometašev Aera, obljublja uvrstitev
v gornjo polovico lestvice. Stran 17.
Za obiskovalce In poslušalce
Javna radijska oddaja ob 85. obletnici Gorenje Glin
Nazarje. Stran 12.
Pričelo se je
zelo slovesno
Drobno gospodarstvo ne moro Izkoristiti
vseh swoßlh primerlalnih prednosti
s kovaškimi kladivi ko-
vaštva Krištof iz Vinarij pri
Mariboru, ki so nosilci priz-
nai^a mojster umetne obrti,
se je prejšnjo sredo pričela
slovesnost na pričetku de-
vetnajstega mednarodnega
sejma obrti v Celju, sejma,
na katerem preko 3500 raz-
stavljalcev razstavna 7000
izdelkov na največjih povr-
šinah doslej - 23.000 kva-
dratnih metrih.
Oba osrednja govornika na
slovesnosti - predsednik or-
ganizacijskega odbora sejma
Ernest Draš in predsednik
republiškega komiteja za
osebno delo in drobno go-
spodarstvo Jože Strle sta po-
udarila pomen drobnega go-
spodarstva in celjskega sej-
ma s spremljajočimi priredi-
tvami za njegov razvoj. V
svetu in pri nas (to smo zapi-
sali tudi v vrsto dokumen-
tov) je že prodrlo spoznanje
o izrednem pomenu drobne-
ga gospodrstva. Njegova
prednost je predvsem izred-
na tržna prilagodljivost, ve-
lik delež inovacij in visoka
produktivnost dela. K|jub
temu gibanja in razmere v
drobnem gospodarstvu pri
nas niso odraz teh spoznanj.
Delež drobnega gospodar-
stva v družbenem proizvodu
Slovenije se je v preteklem
srednjeročnem obdobju zni-
žal z osmih v letu 1981 na 7
odstotkov v letu 1985. Vsako
leto v Sloveniji odprejo manj
obratovalnic, zmaiySiye se
zaposlovanje. Zato je Ernest
Draš dejal, da letos ne more-
mo tako kot pretekla leta go-
voriti o pogojih za razvoj
obrti, temveč o pogojih za
цјепо ohranitev. Posveti, ki
so se v dneh odkar je sejem
odprt že zvrstili, pa so potr-
dili njegova pričakovar^a, da
bodo na njih oblikovali stro-
kovna stališča za celovitejši
pristop k reševanju nakopi-
čenih težav, s katerimi se
drobno gospodarstvo kljub
vsej podpori družbe srečuje.
Svojo pripravljenost za po-
moč pri reševanju težav
drobnega gospodarstva pa
so izpričali tudi številni
ugledni gostje.
Prijeten kulturni program,
ki ga je motilo le slabo vre-
me, so za slovesnost na pri-
četku sejma prispevali Ko-
morni moški zbor Celje, Fol-
klorna skupina Želežničar-
skega prosvetnega društva
France Prešeren iz Celja ter
bobnaiji, pihalni orkester in
maržoretke Papirnice Ra-
deče.
Karavana Gorenja po Jugoslaviji
Prejšnji četrtek je na 1300 kilometrov dolgo pot po Jugoslaviji krenila kolesarska Kara-
vana bratstva in enotnosti, skupina štiridesetih kolesarjev sestavljene organizacije Gorenje,
kije do danes 18. septembra, torej v osmih dneh, obiskala štiri mesta, ki nosijo Titovo ime
ter številne Gorenjeve tovarne in predstavništva. Srečanja udeležencev karavane, z delavci
Gorenjevih tovarn, predstavništev, razstavno prodzynih centrov in servisov, prav taka pa
tudi z delovnimi ljudmi in občani na poti, kjer so vozili, pomenijo pomemben prispevek k
skupnim prizadevanjem za krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti,
čemur dajejo v poslovnem sistemu Gorenja poleg aktivnosti za povečanje proizvodnje,
produktivnosti, kakovosti in izvoza še poseben poudarek. Karavano sestavlja 40 kolesarjev
iz Gorenjevih delovnih organizacij, med njimi tudi mnogo tistih, ki so lani s kolesi prevozili
1000 kilometrov po Sloveniji. V vseh krajih, kjer so razstavno prodajni centri in servisi
Gorenja, so pripravili ob prihodu karavane priložnostne slovesnosti. Cilj karavane bo danes
v Beogradu.
prireja
v petek,
19. t. m. ob 20. uri
v hotelu Dobrna
zabavno-glasbeno
prireditev
VESELA JESEN.
Informacije in rezervacije
Hote! Dobrna
na telefon 778-000
Kllučnl problem
so icailrl in denar
r Topru ustanovili družbeni svet
Sanacija Topra ne bo uspe-
^ (e se ta celjski kolektiv ne
kadrovsko okrepil, je bila
osnovnih ugotovitev celj-
izvršnega sveta, ki je
Prejšnji teden podprl tudi
Predlog o ustanovitvi družbe-
sveta pri delovni organi-
¡»ciji Toper. Še tako dober sa-
nacijski program namreč ne
^ге pomagati kolektivu iz
^v, èe nima kadrov, ki bi
sanacijski program tu-
ji uresničili. Drug ključni
Noblem Topra pa je kronično
J?®anjkanje trajnih obrat-
^ sredstev, ki ga premošča-
" v kolektivu s posojili.
z obstoječimi kadri niso
^sobni razreševati težkega
^onomskega položaja, v kate-
so se znašli že lani, ugotav-
JJo tudi v Topru samem. Ta-
^.Potrebujejo ustrezno uspo-
^^ene kadre za nadaljni teh-
. ^o-tehnološki razvoj, mar-
Voi raziskovalce in raz-
ij^J ter za organizacijo dela in
jj^atorstvo, ki jih doslej niso
f^P^li pridobiti predvsem za-
riizkih plač. Z visoko
^Posobljenimi kadri pa bi
"faa ojačati tudi vodstvo de-
lovne organizacije in sicer po-
trebujejo kar tri pomočnike
glavnega direktorja.
Družbeni svet bo vsa) za ne-
ka) časa pomagal premostiti
kadrovsko sušo v tem celj-
skem kolektivu, seveda pod
pogojem, da bosta njegovo
ustanovitev podprla tudi celj-
ska skupščina in delavci
Topra.
Družbeni svet, ki bo med
drugim sodeloval pri izdelavi
dolgoročnega razvojnega pro-
grama, spremljal izvrševanje
programa ukrepov ter aktivno-
sti za sanacijo in prestrikturi-
raiije proizvodrye ter analiziral
učinkovitost sanacijskega pro-
grama, bo sestavljen iz pred-
stavnikov delovne organizaci-
je Toper, skupščin občin СеЦе,
Doboj, Šentjur in Šmarje pri
Jelšah, Gospodarske zbornice
Slovenije, Ljubljanske banke
Splošne banke Celje, Medob-
činske gospodarske zbornice
Celje, Občinskega komiteja
Zveze komunistov Celje, Re-
publiškega komiteja za indu-
strijo in gradbeništvo in Sploš-
nega združer^a tekstilne indu-
strije Slovenije.
VILI EINSPIELER
2. stran - novi tednik
18. september 1986
Novi Objekti za mozirslci občinski prazniki
Slavnostna seja občinske skupšči-
ne Mozirje z vodstvi družbenopolitič-
nih organizacij je bila minulo soboto
v Bočni, na njej pa so ocenili razvoj
občine v enoletnem obdobju, nakaza-
li usmeritve za naprej ter razdelili
tradicionalna občinska priznanja
»12. september«.
Sicer pa so za mozirski občinski
praznik že ves teden prej potekala raz-
na tekmovanja in prireditve, s, kateri-
mi so v Gornji Savinjski dolini želeli
okrasiti svoj praznik. Med pomemb-
nejšimi dogodki naj omenimo odkritje
spomenika talcem v Ju vanj u in pred-
stavitev zapisa Aleksandra Videčnika
o kmečkem delavstvu Сопце Savinj-
ske doline, gospodarsko пад pomemb-
nejše pridobitve pa so prav gotovo po-
sodob^ena žagalnika, tudi hkrati za
85-jubilej nazarskega Glina, asfaltira-
na costa med Go^im gradom in Rad-
miijem v dolžini 6 kilometrov, nova
bencinska črpalka v Solčavi, stano-
vanjski blok v Lučah in predvsem no-
va tovarna Iskre na Ljubnem.
Mladi so se razumljivo izredno raz-
veselili športnega igrišča v Bočni, ka-
terega vaščani so bil letos tudi sicer
gostitelji osrednje prireditve za občin-
ski praznik.
Največja pridobitev - Iskrln
obrat na Ljubnem
Iskra je v Gornji Savinjski dolini s
prenovljenim obratom feritov v Solča-
vi in v soboto odprto tovarnico na
Ljubnem - v obeh skupćo zaposlenih
150 delavcev - dejansko ustvarila po-
goje za razvoj modeme industrije.
Elektronika je prav gotovo perspektiv-
na industrija, proizvodni program pa
je tudi ekološko čist, kar ima za Gor-
njo Savinjsko doUno z vsemi njenimi
naravnimi in turističnimi možnostmi,
še poseben pomen.
Posebej kaže poudariti, da je nov
Iskrin obrat izjemno uspešno vpet v
okolje in ne kazi izgleda Ljubnega ter
funkcionalno vključuje tudi dva sta-
rejša objekta Z dograditvijo proizvod-
nega obrata na Ljubnem ob Savinji, je
tudi zaokrožena naložba delovne orga-
nizacije Iskra-Elementi, tozda Feriti v
vrednosti milijiirde 175 milijonov di-
naijev. Tretjina je lastnih sredstev.
Ostalo pa združeno v Iskri in s posoig
Učinki naložbe se kažejo že letos i
bolj pa prihodnje leto, s^ pričakuje!
da se bo obseg proizvodnje povečal ?
trideset odstotkov, za prav toliko pa a
bo povečal tudi izvoz.
MITJA UMNU
Na slavnostni seji skupščine obči^
Mozirje v Bočni so za častnega obh
na Mozirja imenovali Albina Vip^
nika-Strgarja, zlati plaketi občin^
podelili tozdu Gozdarstvo iz ОогђЗ
ga grada in Matevžu Požarniku i
Bočne, srebrne plakete pa Planins^
mu društvu Mozirje, Združenju šof^
jev in avtomehanikov, Miru Cigaleji
iz Nazarij in Dušanu Dolničarju, ^
rektorju Iskra tozda Feriti iz Lgu)
Ijane.
Nagrado občine so podelili Zvej
prijateljev mladine, svetu za delo
pionirji, Antonu Ikovicu iz Solča>
in Rudiju Kuharju iz Ljubnega, raj
delili pa so še 11 značk občine za pt¡
zadevno delo v krajevnih skupnost)
in organizacijah združenega dela.
Korak nazaj za dva naprej
Skupina CK ¥ Tekstilni tovarni Prebold
Delovna skupina CK ZKS je
prejšnji teden obiskala tudi
tekstilno tovarno Prebold,
kjer se je pogovor vrtel
predvsem o opiranju na
lastne sile. Kolektivu tek-
stilne tovarne gre priznati,
da namenja vso pozornost
razvoju - tudi na račun
manjših osebnih dohodkov,
kot so poudarili komunisti,
se s tem strinjajo, saj so na
tem področju napravili ko-
rak nazaj, ki bo z rezultati
kmalu pokazal, da je v bi-
stvu pomenil dva koraka
naprej.
Ko so se tudi komunisti v
tekstilni tovarni odločali ali
П£П namenj^o denar za na-
ložbe in si v tovarni delijo
slabše osebne dohodke, ali
pa zaenkrat naložbe omejijo
in si delijo boljše osebne do-
hodke, ni bilo dileme. Odlo-
čili so se za prvo možnost in
to zavestno, ker so prepriča-
ni, da se bo samoodpovedo-
vanje kmalu izplačalo. Prvi
te delovne organizacije. Z vr-
sto novih izdelkov, ki so re-
zultat dela razvojne službe,
so uspeli nadomestiti izpad
dohodka za račun jeansa,
znova pa prihajajo spet naro-
čila za jeans, tako da se go-
spodaski polož^ izboljšuje.
Kolektiv je dodatno obre-
menüa nepredvidljivo viso-
ka inflacija, ki je negativno
vplivala zaradi posojila med-
narodne flnančne korporaci-
je iz Washingtona, ki je pre-
boldski tovarni odobrila dva
milijona dol^ev posojila za
modernizacijo proizvodnje.
Bodočnost napredka je v
razvoju na lastnih silah, so
poudarili člani delovne sku-
pine CK ZKS in ta bodočnot
je Prebolčanom zagotovlje-
na. Član delovne skupine
CK ZKS Emil Štern je v raz-
govoru s komunisti poudaril
tudi to, da bo treba krepiti
akcijsko sposobnost Zveze
komunistov.
JANEZ VEDENIK
Ponovna uvedba prisilne uprave v Mlekarni?
Celjski izvršni svet je prejšnji teden
podprl predlog o ponovni uvedbi ukre-
pa družbenega varstva v Mlekarni Ar-
ja vas. Ocenil je namreč, da je bil eno-
letni mandat začasnega kolektivnega
poslovodnega organa prekratek, da bi
se lahko Mlekarna postavila povsem
na lastne noge.
Pobudo za ponovno uvedbo prisilne
uprave so dali; družbenopolitične orga-
nizacije Mlekarne in kolektivni poslo-
vodni organ ter samoupravna delavska
kontrola sozda Hmezad, predlog pa so,
poleg celjskega izvršnega sveta, podprli
še Ljubljanska banka Splošna banka
Celje, Medobčinska gospodarska zbor-
nica Celje in Republiški svet za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano. Dokončno
odločitev o ponovni uvedbi ukrepa
družbenega varstva v Mlekarni Aija vas
bodo konec meseca sprejeli delegati žal-
ske skupščine.	V. E.
Sooblikujejo tržišče
Jubllei Razvojnega centra Celje v znaku
poslovnih uspehov
Razvojni center Celje, ki
praznuje jutri 10-letnico ob-
stoja in tako kot že nekaj let
zapored »Dan Razvojnega
centra«, je kolektiv, ki ves
čas obstoja uspešno krmari
med gospodarskimi čermi.
Zasluga za uspešno poslo-
vanje gre odločitvi o obli-
kovanju tozdov, vse večje-
mu prodoru na jugoslovan-
sko tržišče in sooblikovanju
le-tega,
V nasprotju z nekaterimi
kolektivi, ki se danes zavze-
majo za drugačno samo-
upravno organiziranost, za
tako imenovano detozdira-
nje oz. ustanovitev enovitih
delovnih organizacij, se v
Razvojnem centru zavedajo,
da jim je ravno heterogenost
dela omogočila, da so preži-
veli. Če bi namreč ostali le
pri projektiranju, kar je bila
njihova osnovna dejavnost
pred desetimi leti, bi se zara-
di izrazitega upadanja na-
ložb znašli v hudih poslov-
nih težavali. Da je temu tako,
priča med drugim podatek,
da tozd Projektiva ustvaija
danes le četrtino prihodka
Razvojnega centra.
Aleksander Jezemik,
predsednik kolektivnega po-
slovodnega organa, pravi:
»Za tozdiranje se nismo od-
ločili, ker je bilo to v tistih
časih politično zanimivo,
temveč smo se s tem lotili
notranjega prestrukturira-
nja. Kar zadeva projektira-
nje, pa se vse pogosteje za-
stavlja vprašanje гШ potrebu-
jemo v naši družbi projekti-
vo ali projektante. Za projek-
tiv© je namreč značilno, da
izdela načrte in je zanje pla-
čana, ne glede na to, ali se ti
načrti kasneje tudi uresniči-
jo. Takšnega projektiranja
ne potrebujemo, gotovo pa
rabimo dobre projektante,
tudi v Celju.«
V prvih letih obstoja je Raz-
vojni center ustvaril približno
94 odstotkov dohodka v celjski
občini, danes pa le še dobro
četrtino. Na jugoslovanskem
tržišču namreč ustvaija kar 47
odstotkov celotnega prihodka.
To so v kolektivu dosegli s ta-
ko imenovanimi usmerjenimi
programi, tako da so danes pri-
sotni domala v vseh republi-
kah in v avtonomni pokrajini
Kosovo.
Med največje projekte Raz-
vojnega centra v avtonomni
pokrajini Kosovo gotovo sodi
tovarna za predelavo pocinka-
ne pločevine v Vučitrnu. Gre
za projekt vreden 10 miliji
dinarjev, ki je v cleoti cU
Razvojnega centra. S svoja
računalniškimi programi (sol
ware) so prisotni tudi v netei
rih večjih slovenskih delod
organizacijah, kot je na prinj
Litostroj, med večje uspehej
štejejo tudi prodor v maribo
sko občino. Znano je namn
da se slovenske občine vse bi
zapiTejo. Gre za projekt hlad
nice v Lenartu.
Gotovo najvažnejše v sed
ryi gospodarski krizi paje, di
Razvojnem centru že dolgo i
čakajo več le na to, kaj bo џ
trebovalo tržišče, temveč sai
oblikujejo ponudbe in ga nal
način sooblikujejo. T^o t«
nutno skupaj z mariborsko i
soko tehniško šolo razveji
proizvodni program cikloi
nil. Zagrebški inštitut za tri
raziskave je tudi že analizii
tržišče in ugotovil, da bo lahl
tovarna ciklogonil ustvaij»
letno 6 do 7 milijard dinarjf
prihodka.
Aleksander Jezemik, poja
nìjje: »N^težje je prodajati s
telektualne storitve, zato so
se v Razvojnem centru odloí
za prodajo proizvodnih progi
mov. Tako ne prodajamo le O
ših ur in delavcev, temveč O
lovite proizvodne programe,!
im^o znatno večjo prodni
vrednost. Skušali jim bort
prodajati čim ceneje, ko№
nam bo pač dopuščal dobi
dek, in si na ta način zagotovi
čimvečjo participacijo, ko li
proizvodnja stekla.«
VILI EINSPIELÍ
Delavka ob polavtomatskem navijalnem stroju, ki je raču-
nalniško krmiljen.
rezultati se že kažejo in ti bo-
do seveda vplivali tudi na
boljše osebne dohodke.
Takšni kot so sedaj (65 000
dinaijev), so pod občinskimi
povprečnimi osebnimi do-
hodki in manjši kot v tekstil-
ni dejavnosti v Slovei^i.
Člani delovne skupine CK
ZKS so pohvaUi tudi priza-
devanje tega 1800 članskega
delovnega kolektiva, ki se
pri izvozu že пекад časa ne
zadovoljuje več samo z dode-
lavnimi posh. Takšni posh
pomenijo reševanje neke de-
lovne sredine na kratek čas.
Pribhžno tako kot beg iz
konvertibilnega izvoza na
khrinškega. Na tujem trgu
bodo letos v tekstilni tovarni
Prebold prodali za šest mih-
jonov dolarjev izdelkov.
Zaradi nekaterih zveznih
administrativnih ukrepov je
v polletju tekstilna tovarna
znašla v težave. Dovoljen je
bil uvoz jeansa, ki je pred-
stavljal dobršen del dohodka
Decembra o samoprispevku
¥ laški občini wölno donarla za KS
z dosedanjimi samopri-
spevki so v Laški občini
močno izboljšali standard
osnovih šol in vrtcev, rešili
pa tudi marsikateri pereč
komunalni problem v kra-
jevnih skupnostih. Samo-
prispevek je potreben, ugo-
tavljajo v laški občini, ker
je to ena izmed pomembnih
oblik zagotavljanja sred-
stev za razvoj družbenega
standarda prebivalcev.
Takoimenovani delovni
osnutek 4. občinskega samo-
prispevka so obravnavah že
v vseh kr^evnih skupnostih
laške občine na vseh ravneh
sociahstične zveze, ponekod
tudi že na zborih krajanov.
Predsedstvo občinske
konference SZDL, ki seje na
zadnji seji seznanilo z mne-
nji na terenu, je na osnovi
teh mnenj izoblikovalo glav-
na merila o tem, kakšna bo
stopnja zbiranja sredstev,
kako se bodo sredstva delila
in v grobih obrisih že tudi
program.
Sredstva naj bi združevah
po enaki stopnji kot doslej,
to je 1,5 odstotka od bruto
osebnega dohodka. Od tega
bi šlo 0,5 odstotka za skupni
program (sedaj 0,7) in odsto-
tek za programe krajevnih
skupnosti.
V skupnem programu bo
le prizidek k osnovni šoli
Anton Aškerc v Rimskih To-
phcah. Vendar bo za šolo šlo
le tohko denarja, koUkor bo-
do potrebovah za to, da po-
goje dela na tej šoh izenačijo
s pogoji na ostalih osnovnih
šolah v občini: enoizmenski
pouk, kabineti za strokovne
predmete in podobno. Če bo
od tega ostalo k^ sredstev,
jih bodo namenih krajevnim
skupnostim.
Kakovostni premik v vse-
bini programov in načinu
združevanja sredstev pred-
stavlja dogovor nekaterih
krajevnih skupnosti, da bo-
do združevah del svojih
sredstev iz samoprispevka
za skupen program. V pred-
hodnih razpravah sta se izo-
bhkovida dva takšna progra-
ma. Krajevna skupnost Ra-
deče in okohške krajevne
skupnosti, Jagryenica, Svib-
no, Vrhovo in Zidani most,
bodo združih sredstva za po-
sodobitev in razširitev zdrav-
stvenega doma v Radečah.
Krajevna skupnosti Laško,
Marijagradec, Rečica in po
vsej verjetnosti tudi Vrh nad
Laškim pa naj bi združih del
sredstev za posodobitev tele-
fonije in razširitev telefon-
skega omrežja.
V kr^evnih skupnostih
bodo v naslednjih tednih
zbori kr^anov. Na njih bodo
podrobneje razpravljah o
lastnih programih in o os-
nutku o 4. občinskem samo-
prispevku, ki so ga na vče-
rajšnji seji obravnavah dele-
gati zborov občinske skupš-
čine.
VIOLETA V. EINSPIELER
Komunisti dremali, izgube naraščale
Delovna skupina CK ZKS, ki je bila v
sredo na obisku v timezadovem Kmetij-
skem kombinatu v Šmarju, se je sezna-
nila s potekom sanacije v tej delovni
organizaciji ter s problemi in načrti v
šmarskem kmetijstvu.
Razmere v KK бтагје se postopoma
urejajo, lansko izgubo so pokrili, letošnja
ob polletju pa je bila manjša od oprede-
ljene v sanacijskem načrtu. Ob oceni fi-
nančne sanacije so opozorili, da seje ban-
ka pri tem slabo vključevala.
V prid boljšim rezultatom poslovanja
uspešno poteka tudi tehnološka sanacija,
med drugim z boljšo organizacijo v pra-
šičjereji in z lastno krmno bazo ter vlaga-
ryi s tem v zvezi. Brez večjih naložb na-
meravćoo povečati proizvodnjo mleka od
sedanjih 10 na 15 milijonov litrov mleka.
NadaÖnji razvoj bo temeljil tudi na po-
speševanju oziroma uvajanju dopolnil-
nih dejavnosti, kot je obnova ribezovih
nasadov in uvajarye proizvodrye malin.
Kot poseben problem so na sestanku v
Šmarju izpostavili slabo izvedena meli-
oracijska dela na Imenskem polju. Zah-
tevali so ugotovitev odgovornosti za na-
stalo škodo, tudi osebne.
Kaže, da bo najtrši oreh kadrovska sa-
nacija. Predlagali so, пад izvršni svet
šmarske občinske skupščine prouči mož-
nosti za podaljšanje veljavnosti ukrepa
družbenega varstva obstoječim kolektiv-
nim vodstvom, ukrep pa naj bi razširili
na vse temeljne organizacije Kmetijske-
ga kombinata Šmarje pri Jelšah. Razmi-
šljajo tudi o reorganizaciji v smislu u*
дјапја nekaterih temeljnih organizad
saj je nesmiselno, da je 240 zaposlen"
organiziranih v štirih temeljnih organih
cijah in delovni skupnosti skupnih slu»
V okviru Kmetijskega kombinata пд) '
ostale samo kmetijske dejavnosti, za K"
vinarje pa bi bilo treba najti mesto v j
od sorodnih organizacij združenega d»
Komunisti v KK Šmarje so na sesj^
ku samokritično ocenili, da so s prešit
aktivnostjo v precejšnji meri »prispe^'
li« k štiri leta naraščajočim izgub^
Vprašali so se tudi, zakaj je med ktn«^
zlasti mladimi, malo članov Zveze ko^
nistov in ocenili, da bo v tej smeri potr®'
na širša in bolj načrtovana akcija.
MARJETA AGB^
18. september 1986
novi tednik - stran 3
S sposobnimi kadri iz ležav
^пџпа skupina CK ZKS v šentjurskih toztiih Topra
skupina central-
^ komiteja slovenskih
Sirtunistov je prejšni teden
""jjliala tudi Šentjur. Janez
rfVastnik, član predsed-
^^ CK ZKJ in Milan Bra-
îL- izvršni sekretar pred-
2stva CK ZKS sta se po-
darjala s komunisti obeh
Lprovih temeljnih organi-
' ij v Šentjurju, z vodilni-
JTj delavci celotne delovne
^.ganizacije in odgovorni-
mi šentjurske občine.
Oba Toprova tozda se, ta-
ijo kot celotna delovna orga-
^cija, otepata s težavami.
Qb polletju sta imela skupno
75 milijonov dinaijev izgube,
niedtem ko so v celem Topru
ugotavljali, da je ta dosegla
270 milijonov. Poslovanje te-
pjelji na kratkoročnih kredi-
ti, za obresti pa тоггцо let-
no odšteti skoraj milijardo
¿inaijev. Da bi se izkopali iz
vseh teh težav, so izdelali sa-
nacijski program, vpraš^e
paje, kako ga uresničiti. Ste-
razpravljalci so namreč
poudaijali veliko vlogo ka-
ijrov, ki bi lahko nsgveč pri-
феуа1: k reševanju težav, na
ialost pa jih Toper nima. Po-
magale пдј bi mu druge de-
lovne organizacije, ki imsóo
dovoü strokovnjakov, v To-
pru pa bi jih težko zaposlili
ie zaradi zelo nizkih osebnih
dohodkov, ki so ob polletju
dosegu v povprečju 70 tiso-
èakov.
V pogovoru so prišla na
dan tudi nekatera nesoglasja
med vodilnimi iz Topra in
odgovornimi iz šentjurske
občine. Ti ugotavljajo, da jim
ne more biti vseeno, кги se v
Topru dogaja, saj je v obeh
tozdih zaposlenih 10 odstot-
kov vseh delavcev v občini.
Hkrati so že imeli priložnost
spoznati številne predhodne
sanacijske programe, ki pa
niso dali rezultatov. Očitali
so tudi, da sta imela tozda
vso sedajo opremo že pred
združitvijo v Toper, kar po-
meni, da se je va^u premalo
vlagalo. Tudi obljube o grad-
nji nove proizvodne hale so
ostajale neizpolnjene, zato ni
čudno, da so se pojavile zah-
teve o odcepitvi obeh temelj-
nih organizacij. Na sestanku
so takšne težnje označili kot
neprimerne, hkrati pa so za-
vrnili tudi šentjurski pred-
log, ki govori o drugačnem
ugotavljanju deleža prihod-
ka posameznih tozdov k
skupnemu prihodku. Ta
obračun sed^j ni ločen po
posameznih tozdih, zato pri-
híya do nejasnosti.
Za številne težave so na
pogovoru menili, da so po-
sledica slabih poslovnih od-
ločitev v preteklosti, da pa si
novo vodstvo prizadeva sta-
nje izboljšati. Pri tem pa se
bo moralo lotiti tudi vpraša-
nja učinkovitosti skupnih
služb, za katere ugotavljsoo,
da so preobsežne, predvsem
pa ustvariti takšno vzdušje v
delovni organizaciji, ki bo
vse delavce spodbujalo k
večji prizadevnosti za odpra-
vo sedanjih težav.
T. CVIRN
Gozdarji
v Šaleški In
GornJesavInJskI
dolini
Udeleženci svetovnega
kongresa gozdarjev, ki je
bil prejšnji teden pod na-
zivom lUFRO zaključen
v Ljubljani, so v nedeljo
in ponedeljek obiskali
tudi Gomjesavinjsko in
Šaleško dolino.
Nazarski in šoštanjski
gozdaiji so gozdaije-
znanstvenike z vsega sve-
ta v nedeljo seznanili z
umiranjem gozdov v Ša-
leški dolini ter v okolici
Luč in Okonine, v pone-
deljek pa so jim prikazali,
kakšno je gospodć^enje s
kmečkimi gozdovi. Pelja-
li so jih na kmetije v oko-
lici Gornjega grada. Luč
in Logarske doline.
R. P.
Jubilej Giina
Delovna organizacija Go-
renje Glin, Lesna industrija
Nazarje je konec prejšnjega
tedna praznovala 85-letnico
obstoja. Osrednjo sloves-
nost ob jubileju so združili z
zborom kolektiva in zak-
ljučkom posodabljanja ma-
nipulacija žaganega lesa.
Ob tej priložnosti so podeli-
li devetim delavcem plake-
te in jubilejne nagrade za
trideset let dela v kolek-
tivu.
Vrednost naložbe v poso-
dobitev žagalnice, ki bo za-
gotovila bistveno večjo pro-
duktivnost in večji izplen
lesne mase, je znašala 700
m^onov din. Pomembno
pri tem je, da so večino mon-
tažnih in instalacijskih del
opravil delavci Gorenja Glin
sami. Izdelali so tudi tran-
sporterje in nosilne kon-
strukcije ter vpeljali sodob-
no merilno in računalniško
tehniko. In nenazadnje, s po-
sodobitvijo žagalnice so od-
pravili ^udi negtežja fizična
dela.
Izkoristek posodobljene
žagalnice naj bi bil za nekaj
manj kot 3 odstotke večji kot
doslej, z njo pa delavci Gore-
гча Glin uresničujejo tudi ci-
lje, ki so si jih letos zadali s
sanacijskim programom. Da
jim gre na bolje, priča tudi
vse ugodnejša struktura iz-
voza. Tako so še lani izvozili
10.000 komadov ivernih
plošč, medtem ko so letos iz-
voz surovin znatno zmanjša-
li, saj so v prvem polletju iz-
vozih le 2000 komadov iver-
, nih plošč.	^ ^
Tabor ljudsice
fronte
Na Mrzlici bo v nedeljo že
tradicionalno peto množič-
no srečanje Tabor ljudske
fronte Mrzlica. Namen tabo-
ra je obujanje spominov in
tradicije predvojnih zboro-
vanj delavcev in kmetov.
V kulturnem programu, ki
se bo začel ob 11. uri, se bodo
predstavile kulturne skupi-
ne iz Hrastnika, slavnostni
govornik pa bo Miloš Pro-
senc, sekretar CK ZKS. Or-
ganizator-občinska konfe-
renca SZDL Žalec - priporo-
ča udeležencem, da se na Mr-
zlico povzpnejo predvsem
peš po znanih planinskih po-
teh, sicer pa bodo organizira-
ni tudi avtobusi iz Liboj,
Vranskega in Polzele do
Podmeje. Od tu bodo pra-
porščake in starejše udele-
žence na Mrzlico prepeljali s
kombiji.
Odliicovanja za
delavce Metice
Na seji delavskega sveta
Metkinega tozda Proizvod-
nja tkanin so prejšnji četrtek
podelili Martinu Razboršku
in Elici Rogelšek državna
odlikovanja. Martin Razbor-
šek je prejel - »Red zaslug za
narod s srebrno zvezdo«, Eli-
ca Rogelšek pa »Red dela s
srebrnim vencem«. OdUko-
vanja je podelil Peter Priv-
šek, predsednik celjskega
občinskega sindikalnega
sveta.	v. E.
Prenova v Zvezi komunistov ]e pogoj
za uresničitev gospodarske stabilizacije
Delovna skupina CK ZKS pod vodstvom Štefana Korošca, na obisku v CeUu
Temeljita prenova Zveze
komunistov v organizacij-
skem, kadrovskem in vse-
binskem pogledu je pogoj
za uresničevanje stabiliza-
cijskih nalog in za izhod iz
družbenopolitične in gospo-
darske krize.
To je bistven povzetek raz-
prave na razširjeni seji celj-
skega občinskega komiteja
Zveze komunistov, ki ji je
prisostvovala tudi delovna
skupina CK ZKS, vodil pa jo
je član predsedstva CK ZKJ
Štefan Korošec.
Celje v tem trenutku - orisal jo
je predsednik izvršnega sveta
Miloš Pešec, ponuja sicer lep
izgled, še posebno, če dohod-
kovne in sploh finančne rezul-
tate celjskega gospodarstva
primerjamo z republiškimi
povprečji. Tako je celjsko go-
spodarstvo zabeležilo v tem ča-
su za 6 odstotkov večjo rast
celotnega prihodka in 17-od-
stotno večjo rast dohodka od
republiškega povprečja ter v
primerjavi z enakim časom la-
ni. Prav tako pa je v enaki pri-
merjavi izkazalo tudi večjo
akumulativno sposobnost. Za-
nimivo pri tem je, da so bili
n^akumulativnejši predstav-
niki iz drobnega gospodarstva,
ki so navzgor potegnili tudi
celjsko občinsko povprečje.
Se vedno pa imajo v občini
Celje težave z izgubarji. Izgube
so za 95 odstotkov večje kot
lani, pri tem pa celjskemu go-
spodarstvu kaj malo pomaga
primerjava z republiko, češ da
je to še vedno za 43 odstotkov
manjša rast izgub kot v vsej
republiki.
Povsem nezadovoljivo pa je
rasel obseg zunanjetrgovinske
menjave, saj je skupni izvoz
komaj za pet odstotkov prese-
gel lanskega, pri tem paje kon-
vertibilni za petino manjši, kli-
rinški pa večji za 32 odstotkov.
To je sicer omogočilo celj-
skemu gospodarstvu ustrez-
nejše in boljše dohodkovno-fi-
nančne rezultate, ki pa im^o
po pravilih prave ekonomske
igre v svetu dokaj kratko sapo.
Prav to je med kritično razpra-
vo poudaril tudi Štefan Koro-
šec, rekoč, »da nam krtkotr^ni
blagodejni učinki pri dohodku
zaradi klirinškega izvoza, ne
morejo pomagati iz velikih go-
spodarskih zagat jugoslovan-
ske zadolženosti, s^ smo za-
dolženi na konvertibilnih tr-
žiščih.«
Obvladovanje inflacije in
cen ter usmeritev v izvoz, zlasti
konvertibilni, ost^ajo še na-
prej naše glavne in strateške
gospodarske usmeritve, pri če-
mer je temeljni pogoj prenova
delovanja subjektivnih sil, zla-
sti Zveze komunistov. Če tega
pogoja ne bomo izpolnili, po-
tem tudi ni izgledov za uresni-
čitev gospodarske stabiliza-
cije.
Delovna skupina CK ZKS se
je o aktualnih političnih nalo-
gah pogovarjala tudi s člani os-
novne organizacije ZK v tozdu
Posoda, EMO СеЏе, o poslo-
vodnih funkcijah in delu pa še
z aktivom komunistov-gospo-
darstvenikov. MITJA UMNIK
Sedma osnovna šola v Titovem
Velenju je nujno potrebna
I Nova, sedma osnovna šo-
;la v Titovem Velenju je nuj-
ino potrebna, zato je treba
itoriti vse, da bo denar za
pričetek gradnje čimprej
ibran.
Takšna je osnovna ugoto-
vitev z razširjene seje pred-
sedstva občinske konferen-
ce socialistične zveze Vele-
le, ki so jo sklicali z name-
nom, da predstavniki zdru-
lenega dela povedo, ali bodo
lahko zagotovili manjkajoča
»redstva za pričetek gradnje.
Načelno je namreč dogovor-
jeno, da bo polovica denarja
zbrana iz samoprispevka,
polovica pa po posebnem
sporazumu z gospodarskimi
organizacijami združenega
dela.
Poleg tega, da je treba
zbrati potreben denar za iz-
gradnjo, je treba čimprej re-
šiti tudi vse probleme v zvezi
z zazidalno parcelo, tako da
bi lahko z gradnjo pričeli v
začetku prihodnjega leta.
Nova šola je Titovemu Vele-
nju nujno potrebna, s^ na-
njo čaka že 450 otrok (narav-
ni prirastek) približno toliko
otrok pa še iz stanovanj, ki
bodo še zgrčena. Sedanje
poma^kanje šolskega pro-
stora je zaskrbljujoče. Učen-
cev v oddelkih je preveč, pri-
manjkuje tudi učil, nekatere
pomembne vzgojne ure pa
im^o organizirane kar po
avlah šol. Predstavniki zdru-
žeiiega dela so na seji zagoto-
vili, da bodo v svojih delov-
nih organizacijah storili vse,
da bi zbrali preostali denar
kar bi omogočilo izgradnjo
nove šole.
R. P.
"Iladi na usposabljanju
l^anf ^^ mudi dvainštirideset deklet in enaintrideset
ivma^^ iz občin Trbovlje in Žalec na vojaškem usposabljanju
L^^^rn centru Planina. Pod vodstvom Ivana Rupnika, kije
pf^^f^dant tabora, se učijo vojaških veščin, seznanjajo se z
L^^^no-poUtično ureditvijo, sami sestavljajo in izvajajo
Mn ° ^^ilt^irni program. Pripravljajo pa se tudi na
Ио^^о akcijo, kjer bodo pomagali nape^ati vodovod k
Г tv!	^^ usposabljanju bodo ostah osemnajst dni.
dneh pa so jih obiskali tudi predstavniki družbeno
o h; If'^ih organizacij obeh občin in se z mladimi pogovarjali
v^gvi^ovem delu ter nalogah, ki jih тогадо izpolniti pri tej
Öi^i ■ ^^ General Konrad Kolšek v pogovoru z mla-
L. Korber
POGLED V SVET
Kovati železo, dokler je vroče
Na sedežu Združenih narodov v New
Yorku, v palači ob East River ju so začeli
41. zasedanje generalne skupščine OZN.
Le-to bo značilno po sila dolgem dnev-
nem redu, ki obsega kar 142 točk. Značil-
no bo po tem, da poteka neposredno po
koncu osmega vrhunskega sestanka ne-
uvrščenih v Harareju. Značilno pa bo
tudi po najhujši finančni krizi v zgodo-
vini svetovne organizacije, kar je nare-
kovalo tudi varčevalne ukrepe: mara-
tonsko zasedanje bo za tri tedne krajše
od 40. zasedanja generalne skupščine
OZN.
Generalni sekretar OZN Perez de Cu-
ellarje v svoji poslanici ob začetku zase-^
danja narisal dokaj čmo podobo sveta
in možnosti OZN, da izpolni svoje nalo-
ge. Napetost traja še naprej v mnogih
delih sveta, ugotavlja prvi mož OZN,
nobenega količkaj pomembnega na-
predka ni bilo pri brzdanju oboroževal-
ne tekme, nad človeštvom pa visi meč
jedrske katastrofe. Razen tega svet ogro-
žata gospodarska in družbena neena-
kost; pomemben del človeštva živi še
naprej v popolni bedi. Apartheid in dru-
ge oblike rasnega zatiranja in zapostav-
ljanja so še naprej žive. Svet je torej slej
ko prej v krizi, pri iskanju izhoda iz nje
pa so Združeni narodi nepogrešljivi.
Pričakovati je, da bodo neuvrščeni, se
pravi večina članstva v svetovni organi-
zaciji, po sestanku na vrhu kovali žele-
zo, dokler je še vroče, kot se reče. V tem
smislu bosta razprava in sklepanje v ok-
viru generalne skupščine OZN v marsi-
čem preizkusni kamen akcijske usmeri-
tve neuvrščenih, kakršna je bila značil-
na za sklepe, sprejete v Harareju. Poka-
zalo se bo, koliko so države članice giba-
nja neuvrščenih zmožne preseči pojave
pasivnosti v lastnih vrstah, pojave spre-
jemanja resolucij brez kasnejšega ukre-
panja v smislu sprejetih sklepov, se pra-
vi pojave verbalizmB.
Med značilnosti letošnjega zasedanja
generalne skupščine OZN sodi tudi dej-
stvo, da se ga letos ne bo udeležilo toliko
voditeljev držav in vlad kot lani; ob ju-
bilejnem zasedanju. Toda tokratno zase-
danje bo pomembno tudi zato, ker se
bosta ob njem srečala in pogovarjala
šefa diplomacij obeh supersil, ZDA in
Sovjetske zveze, Shultz in Ševardnadze.
Na teh pogovorih se bo pokazalo, ali so
stvarne možnosti, da se predsednik Re-
agan in sovjetski voditelj Gorbačov se-
staneta, morebiti še letos in nadaljujeta
lani v Ženevi začeti dialog. Odločitev o
novem vrhu voditeljev supersil bi po-
menila, da sta obe ugotovili, da je vzlic
velikanskim razlikam v interesih in po-
gledih na mnoga vprašanja možno vsaj
malo premakniti voz pogajanj v smeri
sporazumevanja na območju raketno-je-
drskega oboroževanja, točneje rečeno,
omejevanja in brzdanja le-tega.
Na dlani je namreč, da more nevarnost
jedrske katastrofe omejiti samo spora-
zum med supersilama. Odtod tudi pozivi
neuvrščenih Gorbačovu in Reaganu, naj
se sestaneta in sporazumeta o vpraša-
njih, od razpleta katerih je v marsičem
odvisen mir na svetu.
Ker je temeljna naloga svetovne orga-
nizacije bdeti nad svetovnim mirom in
varnostjo, je razumljivo, da bo tudi to-
kratno zasedanje generalne skupščine
OZN namenilo dobršen del pozornosti
prav tem vprašanjem. Upajmo, da bodo
rezultati plodnejši kot so bili doslej.
Piše Jože ŠIrcelI
4. stran - novi tednik
18. september 1986

Korošec in
Kučan na
sejmu
Prejšnji četrtek so se-
jem obiskali ugledni gost-
je. Štefan Korošec, član
predsedstva CK Zveze
komunistov Jugoslavije
se je med ogledom neko-
liko dlje zadržal na raz-
stavnem prostoru Kovi-
notehne, l^er so ga njeni
predstavniki seznanili s
poslovanjem delovne or-
ganizacije. Posebej se je
zanimal o možnostih
obrtnikov in družbenega
drobnega gospodarstva
za пгцетапје posojil.
Predsednik centralne-
ga komiteja Zveze komu-
nistov Slovenije Milan
Kučan pa se je s sekretar-
jem centralnega komiteja
Milošem Prosencem in
članom izvršnega komite-
ja Vladom Klemenčičem
pogovarjal s predstavniki
organizatorjev sejma in
medobčinske gospodar-
ske zbornice Celje. Milan
Kučan je med drugim de-
jal, da bo treba v vehki
družbeni diskusiji ragas-
niti idejne dileme, ki so
vezane na obrt.
Problemi imajo globlje Icorenine
Dušan Šlnlgol na razgovoru s predstavniki Cella In
slovenskega drobnega gospodarstva
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine SR Slovenije Du-
šan Šinigoj je prejšnjo sredo
obiskal XIX. mednarodni se-
jem obrti ter se pogovarjal s
predstavniki občine Celje ter
slovenskega drobnega gospo-
darstva.
Predstavniki občine Celje so
Dušana Šinigoja seznanili z, v
primerjavi z republiškimi pov-
prečji, dokaj ugodnimi gospo-
darskimi gibali v prvem pol-
letju, ko so bili v Celju izrazito
nezadovoljni le z zunanjetrgo-
vinsko menjavo. Posebej so
spregovorili o razmerah in
obetih za naprej v treh delov-
nih organizacijah, ki so se ali
se še ukvarjajo z veUkimi teža-
vami.
V Cinkarni so uspešno izpe-
ljali ekonomsko sanacijo ter
začrtali pot k izboljšanju var-
stva окоЏа ter sprejeli dolgo-
ročni načrt, v Emu so se dobro
zastavljeni načrti podrli zaradi
administrativnih cenovnih
ukrepov, Toper bremenijo iz-
gube in ne vidi poti iz začara-
nega kroga dohodka, nizkih
osebnih dohodkov in s tem ne-
privlačnosti za strokovnjake,
ki bi edini lahko tokove zaobr-
nili. Dušan Šinigoj je pri tem
poudaril, da težke razmere v
Jugoslaviji niso posledica pre-
visokih dohodkov in skupne
porabe, temveč predvsem
zgrešenih naložb, podcenjene-
ga izvoza in nizke produktiv-
nosti. Tega ni mogoče spreme-
niti v kratkem času, zato tudi
ni pravih pogojev za vzpod-
budno ekonomsko politiko,
takšno, ki bi spodbujala dobre
in udarila slabe gospodarje.
Administrativni ukrepi priza-
devajo vse, najbolj pa dobre.
Da im^o problemi globje
korenine je Dušan Šinigoj ugo-
tavljal tudi na razgovoru s
predstavniki skoraj 80.000 de-
lavcev drobnega gospodarstva
družbenega in zasebnega sek-
tora Slovenije. Vsi kazalci ka-
žejo, da se to ne razvija po pri-
čakovanjih, da celo nazaduje
in to kljub že nekaterim spreje-
tim spodbujevalnim ukrepom.
Ti so po mnenju predstavni-
kov drobnega gospodarstva
preveč parcialni in neusklaje-
ni, zato so predlagali vrsto
• sprememb.
Sekretar Zveze obrtnih zdru-
ženj Slovenije Slavko Juhar je
med drugim opozoril na davč-
ni sistem in davčno politiko,
na neusklajenosti obrtnega za-
kona in zakona o davkih obča-
nov, na vprašanja uvoza repro-
materialov, odmero akontacij,
obresti in strokovno usposob-
ljenost delavcev občinskih
uprav za družbene prihodke.
Predsednik skupščine Sploš-
nega združenja drobnega go-
spodarstva Jože Oreškovič pa
je med osnovne težave drobne-
ga gospodarstva uvrstil pro-
bleme predstavitve in zastopa-
nja drobnega gospodarstva na
zvezni ravni, vprašanja izobra-
ževanja za delo v obrtništvu ter
rastoč problem šušmarstva.
Dušan Šinigoj se je strinjal,
da se je treba odprtih vprašanj
lotiti, vendar celovito in po-
globljeno. To nalogo bo nepo-
sredno prevzel republiški ko-
mite za osebno delo in drobno
gospodarstvo, ki bo potem tu-
di predlagal izvršnemu svetu
spremembe - tudi zakonske.
Izvršni svet si bo prizadeval
ustvariti pogoje za pospeševa-
nje razvoja obrti, vendar bodo
morale pri tem več prispevati
tudi občine. Gotovo bodo o
tem bolj razmišljale, če bodo
občinskim proračunom odvze-
li avtomatizem in jih usmerili
na lastne vire. Potem bodo
imele neposreden interes za
razvoj drobnega gospodarstva
- tudi za ustanavljanje skladov
za ta namen.
Prva Lobetova nagrada le šla v Radeče
Po velikosti največja in po
mnenju komisije, ki je izbirala
Lobetove napade tudi najpo-
membnejša, je naprava za ra-
zrez hlodovine, ki so jo skupaj
razvih Ferdo in Jože Barachini
iz Radeč ter Alojz Fink iz Trbo-
velj. To je prenostni gater G-1,
ki omogoča razrez hlodovine
na terenu v neurejenih pogo-
jih, kjer ni na razpolago elek-
trične energije. Prednost reši-
tve je predvsem v mobilnosti
naprave in hitri pripravljenosti
za obratovanje. Podobne reši-
tve doslej v Jugoslaviji in v
svetu še niso znane.
Zanimivo je, da so gater iz-
delali v obratovalnici, ki ima
sicer naziv orodjarstvo. To je
doslej nćgvečji izdelek, ki je na-
stal v obratovalnici bratov Ba-
rachini, pri izvedbi pa so po-
magah trije kooperanti. Delah
so ga leto in pol. »Če ne bi
uspeh, bi lahko zaprU obrato-
valnico, tohko smo vložih
vary,« pravi Jože Barachini.
Zaenkrat, ko je gater še v fazi
prototipa, im^o z ryim še ved-
no izgubo, a pričakujejo, da bo
kasneje boljše, saj je zanima-
гце zary veliko.
Stroja seveda ne bodo izde-
lali sami, saj za to nimajo mož-
nosti, tako da bodo prodajah le
svoje zn^e. Sicer pa je znanje
tako bolj privlačno: vedno no-
vo delo, razmišljanja in nove
rešitve za potrebe naročnikov.
Pri tem jih tudi ne dovolj veh-
ka družbena podpora inventiv-
ni dejavnosti, ki se odraža sko-
zi davčno pohtiko, ne ustavi,
saj je, kot pravijo, inventivnost
odvisna od človeka, ob obrtni-
ka, od tega, kakšen način dela
si žeh in uveljavi v obratoval-
nici.
Sodelovanje med velikimi in malimi
Odmeven posvet o kooperacUab le pripravila Gospodarska zbornica SlovenUe
Posvet o kooperacijah, ki
ga je na drugi poslovni dan
v okviru XIX. mednarodne-
ga sejma obrti v Celju pri-
pravila Gospodarska zbor-
nica Slovenije, je z množič-
no udeležbo in vsebino raz-
prav potrdil potrebo po kre-
pitvi kooperantskih odno-
sov med velikim in drob-
nim gospodarstvom.
Osnovna ugotovitev po-
sveta je bila, da bodo morale
kooperacije postati ena iz-
med glavnih gospodarskih
aktivnosti v prihodnjem ča-
su, s^ zagotavljajo bolj učin-
kovito gospodarjenje, pove-
zan pristop na domačih in
tujih trgih, večje učinke in
tudi boljše medsebojne od-
nose. Z njimi se odpir^o no-
ve poti in možnosti za hitrej-
ši in bolj kakovostni razvoj
gospodarstva nasploh.
Da je slabosti sedćO še pre-
več, je poudaril tako vodja
posveta, predsednik Gospo-
darske zbornice Slovenije
Marko Bule kot tudi razprav-
Ijalci iz medobčinske gospo-
darske zbornice Maribor in
Celje, iz Tomosa, Iskre, Les-
nine, Inštituta za delo. Metal-
ke... Vsi po vrsti so ugotav-
Ijah, da kooperantski odnosi
sicer obstajajo, a da so pre-
redki in neorganizirani, daje
drobno gospodarstvo z zdru-
ženim delom v klasičnih po-
godbenih odnosih, pogodbe
pa so kratke ah kvečjemu
srednjeročne. Velika slabost
je tudi pomanjk^e poslov-
ne morale, zaradi česar krat-
ko obič^no potegnejo mali,
ki jim lahko vehki brez po-
sledic kadarkoh odpovedo
pogodbo, medtem ko so sa-
mi materialno odgovorni za
izpolnjevanje svojega dela
pogodbe.
Kot je v sklepni besedi de-
jal Marko Bule, bo treba
predvsem preseči miselnost
vehkih delovnih organizacij,
da lahko vse store same. Za-
to je pozvćd vse delovne or-
ganizacije, da neredijo oce-
ne, кгО so pri kooperacijah že
dosegle in кгу načrtujejo.
Gospodarska zbornica pa bo
na tej osnovi obhkovala zak-
ljučke o možnostih za koope-
racije. Poleg tega mor^o
med kooperanti prevladati
dohodkovni in dolgoročni
odnosi, s^ le od takšnih lah-
ko pričakujemo trdnost in
stalnost.
Posvet je tudi potrdil po-
trebo po čimprejšnjem celo-
vitem računalniško podrtem
sistemu, ki bo zagotavljal
pretok informacij o možno-
stih sodelovalna med drob-
nim in vehkim gospodar-
stvom. Na celjskem sejmu
takšen računalniški sistem
že predstavljata skupno Me-
dobčinska gospodarska
zbornica Celje in Kovinoteh-
na, zaenkrat pa zajema samo
podatke o ponudbi in pov-
praševanjih širšega celjske-
ga območja.
Cementninarii, Icamnoseici in teracerji
v času sejma so se na red-
nem letnem zboru zbrali
člani sekcije cementninar-
jev, kamnosekov in teracer-
jev. Obširno so spregovorili
o težavah, ki jih tarejo ter
iskali poti za njihovo razre-
šitev.
Tako kot v številnih dru-
gih dejavnostih se srečujejo
z vehkimi težavami zaradi
zastarele strojne opreme. To
skuš^o razrešiti s poveča-
nim izvozom, ki bi jim пгџ
zagotovil tudi možnosti uvo-
za. Ugodne možnosti nakupa
vidijo pri nemškem partner-
ju, ki jim je pripravljen po
ugodnih cenah odstopiti za-
starele stroje. Kako kako-
vostna bo lahko proizvodnja
s takimi stroji, je seveda
vprašanje.
Prihodnost kamnoseštva,
cementninarstva in teracer-
stva pa ni v serijski proiz-
vodnji, temveč v izdelovanju
unikatnih izdelkov. Pomem-
ben pogoj za nadali no P''^
tej smeri je ustrezno stroko'
no izobraževanje. Z osnovtf
strokovno izobrazbo dela*
cev niso zadovoljni, zato s
trudijo, da bi jim omogoĆ''
še dopolnilno izobraževanj'
Med težavami izstopa tu^
vse dražji prevoz cementa ^
drugih materialov, ki v^
njem času že dosega vi^
nost materialov. Rešitev ^
do skušah najti skupaj s ^
mentamami in zasebni'
prevozniki.
Pialceta mesta Celje
Zlate plakete mesta Celje so letos prejeli: Jançi"
Oven iz Ljubljane za napravo za avtomatsko umerjanj«
hidrostatov, Slavko Horvat iz Ptuja za univerzah
livarski stroj in komplet kokil, Drago Jager iz Мац
bora za orodja za brizganje plastike, skupina avtorjev
Mitja Volarič, Vojko Žagar, Jože Skočir in Danilo
Gabršček iz Kobarida za elektroerozijski stroj za greze.
nje in Poslovni center za drobno gospodarstvo Kovj!
notehna Celje za njegovo vlogo in prispevek k razvoj\j
drobnega gospodarstva.
Srebrne plakete so prejeli: Ivan Vrhovšek ц
Otočca, Jože Lipar iz Črnomlja in Ivan Letina
Macinca pri Čakovcu. Bronatsto plaketo je prejel Jože
Jenko iz Ljubljane.
Plakete Zavoda Golovec
za kakovostne izdelke
Komisija, ki je ocenjevala kakovost obrtniških
izdelkov, je imela težko delo. Ocenjevala je, kaj posa-
mezen izdelek pomeni za izvoz in kot nadomestitev
uvoza, kakšna je njegova izvirnost, kolikšno je vgra.
jeno znanje, kakšna je oblika, tržni pomen in novost
izdelka. Prijavljenih je bilo 89 izdelkov, komisija pa
je dodatno ocenila še štiri.
Zlata odličja so prejeli: Srečko Slemenik iz Slovenj
Gradca v poslovnem sodelovanju z obrtniško zadrugo
Trgokooperant Maribor za merilec pretoka z mikro-
procesorsko nakazovalno napravo in spominom
lE, Franc Kuhar iz Krarpa v poslovnem sodelova^uz
Lesnino tozd Veletrgovina Ljubljana za stroj za izde
lavo niti za spajanje furnirja, Igor Varšak iz Zagreba \
sodelovanju z ERO TOK Koplas Titovo Velenje zj
računalniško vodeno mikrofilmsko kamero. Danile
Gašperšič iz Ilirske Bistrice za teptalni stroj za sneg tei
Danijel Saksida in Branko Dolinšek iz Maribora \
sodelovanju z Jeklotehno Maribor tozd za drobne
gospodarstvo za stroj za kemično čiščenje konfekcije
Srebrna odličja so prejeli: Peter Germ, KK Ptuj
tozd Jelka, Janez Vidmar, Vera in Stane Šarla tei
Sonja Planterič.
Bronasta odličja so prejeli: Ivan Derentič in M^ai
Macarol, Miran Pavšič, Vlado Pisar, Rudi Potočnik ir
Oton Herman.
Letos prvič Lobetove nagrade
Medobčinska gospodarska zbornica Celje in Kovi
notehna Celje staletos prvič razpisali nagradni nate
čaj za Lobetove nagrade in plakete, ki sta jih podelil
tistim izdelkom, ki so pokazali največji razvoj ш
svojem področju.
Komisija je med 43 prijavljenimi izdelki dodelili
prvo nagrado Ferdu in Jožetu Barachini iz Radeč tei
Alojzu Finku iz Trbovelj za prenosni gater G-1. Druge
nagrado je prejel Zdenko Sirca iz Celja za digitaln
prenosni registrirnik, tretjo nagrado pa Jože in Vinke
Moder iz Dola pri Ljubljani za Zaščitno masko z zatem
nilno zaslonko za elektrovaijenje. Priznanji za četrto ii
peto mesto sta dobila Marjan Kralj iz Tržiča za pretočn
umivalnik in Tugomir Zaletel iz Ljubljane za min
bowhng.
inovacije 1986
Komisija za inovacije je letos iskala nagrajene«
samo med 31 prijavljenimi inovacijami. To je za 4i
odstotkov manj kot lani, vendar so obrtniki dejan
sko razstavili več novih tehničnih rešitev in novil
koristnih izdelkov. Marsikatere inovacije pa ni bili
mogoče predstaviti na sejmu zato, ker so že v upo
rabi.
Prvo nagrado za inovacijo je prejela skupina avtor
jev: Mitja Volarič, Vojko Žagar, Danilo Gabršček, Joži
Skočir in Jože Oven za elektroerozijski stroj za elek
trodno grezenje. Drugo nagrado je prejel Pavle Logon
der iz Medvod za diferencial s samodejnim blokira
njem odgonskih osi, tretjo nagrado sta prejela Danije
Saksida in Franko Dolinšek iz Maribora za stroj zi
kemično čiščenje SADO s toplotno črpalko in zaprtin
sistemom delovanja. Četrto nagrado so prejeh Mariji
Kodrič, Tomaž Slivnik in Vladimir Kovrešič za tehno
loško dozirno tehtnico, peto nagrado Jože Bider i;
Rečice pri Savinji za razmetovalec sena, šesto nagradi
Alojz Fink iz Trbovelj ter Jože in Ferdo Barachini i;
Radeč za prenosni gater. Nagrade so prejeh še Antor
Kambič iz Semiča, Martin Vrečko iz Ponikve, Vitji
Fabjan iz Ljubljane, Branko Štefančič in Bojan Vitel
iz Ljubljane, ter Danilo Tonej iz Titovega Velenja.
18. september 1986
novi tednik - stran 5
џ enake pravìcc in dolžnosti
^ četrtem delovnem tovartškem srečanju se Je v CeUu
^fßlo 2700 delavcev olirti Slovenije
"ysoboto se je v Celju
* lo blizu 2700 delavcev,
noslenih pri obrtnikih
Slovenije na svojem četr-
f ni delovnem tovariškem
rečanju. Dopoldan so se
®Ljerili na športnih sreča-
^iib skupno z obrtniki in si
Sledali sejem, popoldan pa
o preživeli na srečanju pri
Jllioarjevem Janezu na Te-
идГЈЦ.
gpregovoril jim je sekretar
fPpubUškega sveta Zveze
sJidikatov Slovenije Franc
L¡bar. Med drugim je dejal,
izdelki, razstavljeni na
sejmu, dokazujejo visoko ra-
Ул in kakovost znanja in
sposobnosti delavcev. V Slo-
veniji je v zasebnem in druž-
benem delu drobnega go-
spodarstva zaposlenih sko-
^ 10 odstotkov delavcev,
vendar jih je manj kot polo-
vica organiziranih v Zvezi
sindikatov. Večje vključeva-
nje delavcev bi lahko po-
membno prispevalo k zago-
tovitvi enakih pravic in ob-
veznosti tem delavcem, kot
jih imajo delavci v združe-
nem delu in kakršne jim za-
gotavlja ustava. Zal pa na to
pogosto pozabljamo, kar se
odraža tudi v pomanjkljivem
uresničevanju kolektivne
pogodbe. Neredke slabosti
so nelegalno zaposlovanje -
tudi ml^ših od 15 let, po-
manjkljivo varstvo pri delu,
nespoštov^e politike deli-
tve osebnih dohodkov po
kolektivni pogodbi brez ude-
ležbe delavca v čistem do-
hodku obratovalnice in vrsta
drugih nepravilnostih pri
osebnih dohodkih, zastoji
pri izobraževanju in proble-
fni delegatskega odločanja
delavcev preko skupnih de-
legacij.
Predsednik republiškega
odbora sindikata delavcev
obrti Jože Hadler paje pode-
lil letošnja priznanja republi-
škega odbora. Prejeli so jih:
osnovna sindikalna organi-
zacija Elektromedicine
Ljubljana center, osnovna
organizacija delavcev na po-
dročju osebnega dela Žalec,
sklad za izobraževanje delav-
cev Brežice, osnovna organi-
zacija sindikata delavcev
obrti Ljubljana Center, ob-
činski sindikalni svet Titovo
Velenje, obrtno združenje
Novo mesto ter posamezni-
ki: Alojz Copot iz Ljutomera,
Mirko Gavranovič iz Ljublja-
ne, Sijepan Filipovič iz Kozi-
ne, Franček Kavčič iz Ljub-
ljane ter Ivan Kramer iz
Celja.
Obrtni polciici »v živo«
Obrtna ulica, predstavitev obrtnih poklicev »v živo«, ki jo
že tretjič zapored na celjskem sejmu pripravlja Zveza obrt-
nih združenj Slovenije, je vsekakor veliko prispevala k
temu, da se zanimanje za obrtne poklice med mladimi veča.
Dokaz temu so letošnji vpisi, saj je ponekod prošenj več kot
pa razpisanih štipendij. Že v prvih treh dneh sejma se je
skozi obrtno ulico sprehodilo dva tisoč mladih osnovnošol-
cev, končni obisk pa bo veijetno presegel šest tisočico,
toliko je namreč prijavljenilh obiskov, saj v Golovec priha-
^o tudi številne nenajavljene skupine šol iz vse Slovenije.
Številne strokovne šole iz vse Slovenije ter obrtniki pred-
stavljajo s praktičnim delom, grafičnimi ponazoritvami,
video kasetami in filmi 16 poklicov. Med obrtniki omenimo
le izdelovalca trobil in pihal, poklicov. Med obrtniki ome-
nimo le izdelovalca trobil in pihal, poklic, ki je pri nas že
prava redkost.
iViočne zadruge so
pogoj za napredek
Od dohodka obrtnih za-
drug je treba odvajati sred-
stva za razvoj v zadrugah,
Hnančne službe zadrug je
potrebno povezati v enoten
sistem, s spremembo davč-
nih predpisov je treba obrt-
nikom omogočiti vlaganje
obratnih sredstav v lastno
zadrugo ter za vsa dolgoroč-
na sredstva priznati davčne
olajšave.
To so le nekatere ugotovi-
tve s posveta o študiji obrt-
nih zadrug Slovenije, ki ga je
v ponedeljek pripravil odbor
obrtnih zadrug pri Zvezi
obrtnih združenj Slovenije
in ki se ga je udeležil tudi dr.
Andrej Ocvirk, predsednik
zvemega komiteja za indu-
strijo in energetiko.
Posvet o študiji ter sklepi,
ki jih bodo naknadno spreje-
li v odboru obrtnih zadrug
pri ZOZ SRS, je bil posebne-
ga pomena tudi zato, ker
smo v tem času na razpotju,
kako sistemsko in instituci-
onalno doseči, da bo drobno
gospodarstvo dobilo mesto v
družbi, ki mu gre. Študija je
zato dobra osnova za razvoj
obrtnih zadrug in obrti nas-
ploh, z vključitvijo vseh do-
sedanjih praktičnih izkušeru
pa naj bi predstavljala tudi
osnovo za model razvoja za-
drug v Jugoslaviji.
Kot so poudarili na posve-
tu, je ob opredelitvi funkcije
in položna zadružništva po-
trebno čimprej poiskati v po-
sameznih zadružnih zvezah
prednostne smeri razvoja,
zato je, med drugim, potreb-
no s šolanjem in štipendira-
njem omogočiti pogoje za
večjo specializacijo, ki je po-
trebna za vodenje in razvija-
nje kooperacijske dejavno-
sti. Ob tem je treba sistem-
sko urediti tudi obračun
stroškov za financiranje za-
log v kooperaciji, doseči, da
bo del sredstev, ki jih plaču-
jejo zadruge, temeljne orga-
nizacije kooperantov, pozdi
in ozdi za financiranje neraz-
vitih področij, namenjen ne-
posrednemu razvoju obrti in
drobnega gospodarstva.
Spremembe so potrebne še
pri zunanjetrgovinskem
usmerjanju zadrug, pa pri
uredbi o začasnem uvozu
blaga na dodelavo, potrebno
je tudi poenotiti politiko
davčnih olajšav za izvršen iz-
voz. Problematika, ki jo je
potrebno reševati danes in
jutri, pa tudi dolgoročno je
še obširnejša, del odgovorov
pa bodo skušali poiskati tudi
na jutrišnjem posvetu o raz-
voju obrtnih zadrug v Jugo-
slaviji.
REKLI SO
' Goran Tanaskovič iz Griž:
»Na celjskem sejmu obrti so-
delujem že več let, saj me-
nim, da je to nujno za večino
obrtnikov. Veseli me, ko vi-
dim, da obrtniki namenj^o
vedno več pozornosti inova-
cijski dejavnosti, s^j je res,
da se prav v obrtnih dejavno-
stih inovacije rojevajo vsak
dan. To je nuja in brez inova-
cij bi obrtništvo stagniralo.
Sam se ukvarjam s kovinsko
galanterijo in vem, da je tre-
ba tržišču ponujati stvari, ki
jih trg potrebuje. Letos pred-
stavljam novost-žlebove za
sneg, ki jih lahko na obstoje-
če vijake na salonitkah pritr-
di vsakdo. Da je to izdelek,
ki ga ljudje potrebujejo, je
poka^la tudi prodaja.«
Edi Petemel, predsednik
sekcije za živilstvo pri Zvezi
obrtnih združenj Slovenije:
»Živilci, združeni v sekcijo
pri Zvezi, ugotavljamo, da je
bil skrajni čas, da smo se
med sabo povezali. Nekaj
konkretnih smernic za naše
delo smo sprejeli že na lan-
skem posvetu v okviru celj-
skega sejma. Ker smo dobro
povezani, lahko tudi lažje re-
šujemo težave, ki so skupne
za vse. Na letošnjem posvetu
v Celju pa bomo znova sku-
šali opozoriti na nekatere
probleme, ki jih imamo, zla-
sti kar zadeva družbeni stan-
dard.«
Obiskovalci o sejmu
Za strokovne in podobne ocene letošnjega sejma obrti
bo dovolj časa tudi po končanem sejmu. Obiskovalci in
teb ni malo, pa se menjajo vsakodnevno. Kakšne so torej
prve ocene in vtisi obiskovalcev z 19. sejma obrti?
Jože Pretnar iz Ljubljane:
»prvič sem na obrtnem sej-
mu in sem res prijetno prese-
nečen. Dosti je stvari, ki jih
lahko kupiš le tu in ki jih v
vsakdanjem življenju, vsaj v
Ljubljani recimo- ne moreš
kupiti. Mishm da je sejem
res dobra predstavitev dela
obrtnikov, ki ga sicer, takš-
nega mnenja sem sedaj, ko
sejem zapuščam, premalo
poznamo. Presenečen sem
tudi nad kakovostno gostin-
j sko ponudbo.«
Zinka Saifrit: >»V Bistrico
pri Rušah, od koder sem pri-
«a samo s tem namenom, da
SI ogledam sejem, se vračam
^dovoljna. Na sejmu, sem
^ bila, a takrat ponudba še
JJbila tako obširna. Splačalo
^ Je priti. Nek^ sem naku-
zase, pa tudi otroci bodo
»^oma veseli daril.«
j^Sonja Škorjanc, Kompas
^прег: »Na sejmu sem bila
Ij^dnje pred tremi leti. Ve-
jj ° je novega in četudi smo
Ц doslej z našo skupino de-
Hil^k^' zaposlenih pri obrt-
eh iz obalno-kraškega ob-
močja ogledali v glavnem
razstavišču Primorcev,
imam vtis, da bomo veliko
videli in kaj kupili. Kot turi-
stična delavka lahko rečem,
da je sejem vreden ogleda.«
Franc Korenjak iz Sloven-
ske Bistrice: »V Celje smo
prišli z našim kmetijskim
kombinatom. Vtisi so dobri,
veliko smo videli, veliko bi
človek rad tudi kupil, a kaj
ko je vse tako drago. Kljub
temu, žal nam ni.«
Za lačne in žejne poskrbljeno
Zelo redki so obiskovalci, ki se pritožujejo nad
letošnjo gostinsko ponudbo na celjskem sejmu, saj je
za to, tako po obsegu kot tudi pestrosti in kvaliteti
ponudbe dobro poskrbljeno. Gostinsko ponudbo z
mizami ima 16 gostincev zasebnega in družbenega
sektorja z več kot 2500 sedeži, devet gostincev pa ima
stoječo gostinsko ponudbo. Tudi za zabavo je v večer-
nih urah, ko se sejemska vrata zapro, dobro poskrb-
ljeno. Golovec namreč v dneh sejma gosti vrsto prizna-
nih narodnozabavnih in zabanih ansamblov. Ome-
nimo le nekatere: Gorenjci, Gu-Gu, Agropop, Nočna
izmena, ansambel Braneta Klavžarja ...
Naj inovacija
Prvo nagrado za inovaci-
jo na letošnjem sejmu obrti
si deli pet avtorjev, Mitja
Volarič, Vojko Žagar, Danilo
Gabršek in Jože Skočir iz
delovne organizacije TIK
Kobarid in obrtnik Jože
Oven, ki so predstavili elek-
troerozijski stroj za elek-
trodno grezenje, dragoceno
novost na našem tržišču.
Stroj s sicer malce zaplete-
nim imenom je za našo ko-
vinskopredelovalno indu-
strijo še posebnega pomena,
s^ je elektroerozijsko greze-
nje eden novejših postopkov
obdelave kovin v svetu, pot
od zasnove do prvega proto-
tipa pa je dolga in zapletena.
Vsi doslej znani proizv^alci
v svetu namreč izkušnje pri
proizvodnji teh strojev lju-
bosumno skrivajo, zato je
uspeh domačih avtorjev, ki
so od zasnove pa do izdelave
prototipa porabili nek^ let,
tem večji. Stroj je blizu
predvsem strokovnjakom,
zato o r^egovih funkcijah in
uporabi tu ne kaže razprav-
ljati. Pomembno je, da je na-
meryen obrtnim delavnicam
in industrijskim obratom, da
je precej cenejši od uvoženih
in da pri uvEuanju tega po-
stopka obdelave kovin ne bo
potrebno segati po devizah.
Vsi inovatorji iz Kobarida so
pri izdelavi prototipa v lastni
delovni organizaciji dobili
samo moralno podporo. Pra-
vijo, da sicer ni bila m£yhna a
kíó to pomaga pri nakupu
elektronskega in ostalega
materiala, potrebnega za iz-
delavo tako zahtevne napra-
ve. Takšna so, žal, še vedno
in prepogosto pota našega
inovatorstva. Zaključek pa
je tako znan. Sedžu se menda
za izdelavo stroja v delovni
organizaciji že bolj zanimao,
zato lahko le upamo, da bo
kmalu na tržišču.
Ziatorogovo zabavno popoldne
Za še prijetnejše sejemsko in zabavno vzdušje so
minulo soboto, ko je sejem obiskalo več kot 25 tisoč
obiskovalcev, poskrbeli laški pivovarji.
Ob 160-letnici pivovarne so pri svoji pivnici na sej-
mišču pripravili Zabavno ziatorogovo popoldne, kjer
so volili lepotico in lepotca popoldneva, licitirali pete-
lina, pripravili interno tombolo z bogatimi nagradami.
Povorka iz Laškega je s svojo godbo na pihala pred
prihodom na sejmišče krenila tudi po celjskih ulicah.
Med drugim so s seboj pripeljali 800 litersko steklenico
Zlatorog piva. Ali je polna ali prazna, niso izdali, piva
pa so stočih brez dvoma samo to popoldne nek^krat
več.
6. stran - novi tednik
18. september 1986
Avtobus tudi Skozi Vinski vrh
Za kraßevnl praznik nova Jolšlna prodajalna
Krajani v šmarski krajev-
ni skupnosti Vinski vrh
praznujejo svoj praznik 31.
avgusta, v spomin na otvo-
ritev nove šole v kraju, v
letu 1975, ki so jo po potresu
solidarnostno zgradili za-
savski revirji. Letos so
praznik obeležili nekoliko
kasneje, v soboto, ko so to
priložnost izkoristili tudi za
otvoritev nove samopo-
strežne prodajalne.
Na slavnostni seji skupšči-
ne kr^evne skupnosti Vin-
ski vrh so med drugim po-
udarih uspešno izpeljale na-
loge v preteklem srednjeroč-
nem obdobju, zlasti pa opo-
zorili na probleme. Níyveéje-
ga pomena za кгдј je bil lani
asfaltiran del ceste (1200 me-
trov), ki povezuje Vinski vrh
s Šmaijem, v naslednjih le-
tih pa bodo s posodablja-
njem te ceste nadaljevah. V
načrtih im^o gradnjo oziro-
ma posodabljanje še ostalih
cest, kar pa je odvisno od re-
zultatov referenduma za no-
vi občinski samoprispevek.
Z novo samopostrežno Jel-
šino trgovino je problem z
osnovno preskrbo na Vin-
skem vrhu rešen. Gre za oko-
h 300 kvadratnih metrov
prodignih površin v gasil-
sko-kultumem domu, kate-
rega okohco so za krajevni
praznik prevlekh z asfaltom.
Ker v кггОи ni gostinskega
objekta, se krajani zavzema-
jo, da bo v delu omenjenega
objekta opremili še bife.
Takšen objekt bi bil zlasti
potreben za rešitev proble-
ma družbene prehrane za
okoh petdeset delavcev Tek-
stilne tovarne Prebold, ki
ima na Vinskem vrhu svoj
obrat.
Pretežno kmetijska kra-
jevna skupnost, bi potrebo-
vala tudo prodajalno, kjer bi
bilo mogoče kupiti kmetijski
reprodiUccijski material in
zaščitna sredstva. Takšno
prodajalno je šentjurski
Kmetijski kombinat pred le-
ti ukinil, r£izgovori s Šmar-
skim Kmetijskim kombina-
tom pa so trenutno še v po-
vojih.
Problem zase so telefonski
priključki, ki jih je v kr^evni
skupnosti zaenkrat le pet,
potreb pa vehko več. Priza-
devno si, da bi vsak od
osmih zaselkov dobil vsíú po
en telefonski priključek, se-
veda pa se vse zatika pri de-
naiju.
Deset kilometrov oddalje-
na krajevna skupnost od ob-
činskega središča še nima
avtobusne povezave, kaže
pa, da bo ta problem v naj-
krajšem času rešen. V dogo-
voru s celjskim Izletnikom
пдј bi avtobus vsaj enkrat
dnevno vozil na progi skozi
Vinski vrh.
Ob kriOevnem prazniku so
na Vinskem vrhu prvič izpe-
Ijah gasilsko prireditev, ki
пгд bi postala tradicionalna.
Prvega memoriala Štefana
Krumpaka se je v soboto
udeležilo deset ekip, prehod-
ni pokal pa je prejela moška
gasilska ekipa društva iz Me-
stinja.
M. AGREŽ
Spomnili
se bodo
ukradenih
otrok
v počastitev krajevne-
ga praznika »Ukradeni
otroci« se v krajevni
skupnosti Dolgo Polje v
Celju že ves teden vrstijo
najrazličnejše, v glav-
nem športne prireditve.
Včeraj pa so v Pionir-
skem domu Cvetke Jeri-
nove odprh razstavo
značk delovne organiza-
cije Aurea, nato je bil še
koncet moškega pevske-
ga zbora Tone Tomšič iz
Strmca pri Vojniku.
Osredrya prireditev ob
prazniku bo jutri. Najprej
bo slovesna seja skupščine
kr^evne skupnosti, na ka-
teri bodo podelili lo-ajevna
priznanja, društvo upoko-
jencev pa bo razvilo svoj
prapor. Sledil bo kulturni
program, ki so ga pripravih
učenci sredixje šole za trgo-
vinsko dejavnost. Proslava
bo v Pionirskem domu
Cvetke Jerinove.
WE
V	Radečah 1500
pionlriev-gasllcev
Radeče bodo letos gostile 1500 pi-
onirjev gasilcev iz Slovenije in Hrva-
ške, ki se bodo zbrali v nedeljo na 19.
tradicionalnem srečanju.
Občinska gasilska zveza Laško, ki je
organizator srečka, je skupaj z zvezo
kulturnih organizacij pripravila nek^
kulturnih prireditev s katerimi želijo
dati večji poudarek temu dogodku.
V	petek bodo odprh razstavo hkov-
nih del akademskega shkzuja Roberta
Faganela iz Gorice, ki je poleti sodelo-
val v likovni koloniji Zdravilišča La-
ško. Razstava bo v galeriji Laški dvo-
rec. Nekaj del bo na ogled tudi v Zdra-
vihšču Laško. Na otvoritvi bo sodelo-
val celjski oktet pod vodstvom Ivana
Kneza.
V	cerkvi Sv. Križa v Svibnem pa bo
v soboto zvečer koncert moškega pev-
skega zbora Papimičar Radeče pod
vodstvom Adolfa Drageuja. Sodelova-
la bosta tudi dva mlada glasbenika,
Tatjana Mole in Tomaž Kmetič.
Slovesna otvoritev srečanja bo v ne-
deljo ob 14. uri na radeškem stadionu.
V	kulturnem programu bosta nastopi-
la otroški pevski zbor radeške osnov-
ne šole in pihalni orkester radeških
papimičaijev s skupino maržoretk in
bobnaijev, pod vodstvom Jožeta
Rusa.
VIOLETA V. EINSPILER
Veliko lepih možnosti za
preživlianje prostega časa
Pionirski dom Celje tudi letos pri-
pravlja številne intçresne dejavnosti
za učence celjskih osnovnih šol. Že
dalj časa se trudijo za boljšo poveza-
vo s šolami in prav zaradi tega upajo,
da jim bo uspelo v program njihovih
aktivnosti vključiti čimveč pi-
onirjev.
Pionirski dom ima med celjskimi os-
novnimi šolami prav gotovo posebno
vlogo. Razen rednega podaljšanega bi-
vanja, ki je osnovna dejavnost pionir-
skega doma, že več let pripravljao raz-
ne kulturne dejavnosti. Letos so se še
posebno potrudih z obveščanjem in s
povezovanjem z vodstvi šol, da bi bilo
čimveč otrok in staršev seznanjenih z
možnostmi za preživljanje prostega ča-
sa, ki jih pionirski dom nudi. Pionirji
se lahko vključijo v delo Pionirskega
dramskega, lutkovnega ah plesnega
gledahšča, v likovno dejavnost ah v
folklorno skupino. Oglede predstav
vseh treh pionirskih gledahšč organi-
zirao za večino celjskih osnovnih šol
in im^jo tudi kulturni abonma.
V okviru hkovne dejavnosti priprav-
ljajo v avh pionirskega doma stalne
razstave likovnih del celjskih osnov-
nošolcev, ob koncu šolskega leta pa
zaključno razstavo v Muzeju revoluci-
je. Najpomembnejša pa je gotovo sli-
karska kolonija »Motivi iz Celja«, ki jo
pripravljao vsako leto. V pionirskem
domu deluje tudi stalna folklorna sku-
pina, ukvarjajo pa se tudi z izdelova-
njem narodnih noš in z organizacijo
regijskega srečanja pionirskih folklo-
omih skupin. Ker pa so takšne kultur-
ne aktivnosti razvite tudi na šolah, so v
okviru pionirskega doma organizirah
tudi aktive mentorjev plesnih in fol-
klornih skupin ter hkovnih krožkov.
Sodelovaje s šolami je tako lažje. Le-
tos se v pionirskem domu pripravljsgo
tudi na novost pomoč pri organizaciji
kulturnih dnevov na šolah.
Delavci pionirskega doma se trudijo,
da bi pionirji čimbolje izkoristili svoj
prosti čas. Ker pa se srečujejo z denarni-
mi težavćimi, síj so omeryene kulturne
dejavnosti vendarle njihova drugotna de-
javnost, jim to uspeva predvsem z vehko
mero dobre volje in prizadevnosti. Žal pa
so zato njihove interesne dejavnosti ome-
jene na kulturne, saj za tehnične nim^o
ustreznih prostorov. Njihova velika že^a
je, da bi lahko uredih računalniško učil-
nico, ki bi služila za izobraževai\)e kadrov
in seveda tudi pionirjev.
ID
Podčetrtek še '
vedno žuli preskrbi
Cesta v Ollmie le sedal dovoli široka
Razvoj v Podčetrtku te-
melji na kmetijstvu in vse
bolj razvijajočem se turiz-
mu. Prav slednji gospodar-
ski panogi nameravajo v
bodoče posvečati še več po-
zornosti. V nedeljo so kraja-
ni Podčetrtka obeležili svoj
praznik in ob tem opozorili.
na številne naloge, ki jih ča-
kajo.
Predlani so v Podčetrtku
asfaltirah slaba dva kilome-
tra ceste Imeno-Sveti križ-
Imenska gorca, preostalih
1200 metrov pa bodo poso-
dobih v tem srednjeročnem
obdobju. Pomembna prido-
bitev za kraj je ureditev pe-
tih avtobusnih post^ahšč iç
javne razsvetljave v glavnem
križišču ter razširitev pločni-
ka v dolžini 900 metrov. V
nedeljo so predah namenu
razširjeno cesto v Ohmje v
dolžiiii 2700 metrov, kar je
pomembna pridobitev za na-
daljnji razvoj turizma, zlasti
kmečkega, v tem кгцји. V
novi stanovanjski blok v
Podčetrtku so se letos spo-
mladi vsehle številne druži-
ne, v bloku pa so opremih
tudi oddelek jash za najmlîy-
še krajane. Ob lOO-letnici de-
lovanja podčetrteškega ga-
silskega društva so lani jese-
ni odprh vrata novemu gasil-
sko-kultumemu domu, pre-
skrba z mesom pa se je iz-
boljšala z novo mesnico in
delikateso celjskih Mesnin.
Nadaljrja razširitev pločnika
do Atomskih toplic, novi tele-
fonski priključki na partizan-
ski Rudnici, ureditev kanaliza-
cije v Podčetrtku, dokončanje
javne razsvetljave, asfaltiranje
ceste do pokopahšča in tako
imenovane »vinske ceste«, so
glavne naloge t^a sredixjeroí
nega obdobja. Ce bo denaij
dovolj, bodo uredili še pokopj
hšče ter staro šolo v Ohmju.
Kot poseben problem v kn
jevni skupnosti Podčetrtek ji
Janez Kovačič, predsedni
sveta KS, izpostavil preskrbo
ki je za кгад s 1300 prebivalci)
številnimi turisti nemogoča!
Podčetrtku je treba zgratì
novo, sodobnejšo in večjo fl
govino za osnovno preskrU
kar pa v tem trenutku nil
stvar krajevne skupnosti, ai
pak problem širšega pomera
MARJELA AGRB
Janez Kovačič: »Dobro j,
delujemo z zdravilišču
Atomske toplice, ki nam/
posebnem sporazumu oj
stopa del denarja od tet
stične takse, da gredo stv«
hitreje, saj imamo marsUj
skupne interese.^
Franc Purnat
v soboto so za mozirski
občinski praznik v Bočni
s košarkarsko tekmo med
mladimi in starimi odprli
novo asfaltirano športno
igrišče. Starejši so mlajše
ugnali z 31:24 in dokazali,
da niso za v staro šaro.
Med navijači za veterane
pa je bil tudi Franc Pur-
nat, ki je tik pred tekmo
kot predsednik gradbe-
nega odbora prerezal
slavnostno vrvico.
»Kaj bi rekel, najbrž
sem najbolj srečen človek
danes, sć{j nam je končno
le uspelo zgraditi v Bočni
športno igrišče,* je preki-
peval od veselja in dodal,
da je bil sicer zelo srečen,
ko si je zgradil hišo, za
igrišče pa ne ve, če ni še
bolj srečen.
Pa to ni prvič, da se je
moral Franc Purnat do-
kazati. Dokazati voljo in
zagnanost, morda že kar
trmo, ki sojo sicer morali
dokazovati vsi Pumati iz-
pod Menine, da so si izbo-
rili svoj prostor pod son-
cem, snj jih je bilo »po
božji volji« kar 15.
Franc je bil od teh tretji
otrok in prvi sin, pa ni
čudno, če je oče - kovač
.ob Letošču - za njegovo
rojstvo segel giobbe v
žep, za 100 litrov vina je
dal. Srečna usoda pa
Francu ni bila spremlje-
valka: najprej seje zaradi
nesreče v gozdu Menine
planine komaj 14-letni
deček moral sprijazniti z
usodo paraplegika.
»Če te usoda prikrajša
pri nogah, moraš pač po-
skusiti z rokami in glavo.
Res pa je, da se moraš v
življenju bolj in večkrat
dokazovati. Ne vem, mor-
da je pri meni tudi zaradi
mojega življenja več smi-
sla za skupne akcije. Za
šport pa sem se vedno za-
nimal. Rad sem gledal
svojega sina, ki se je po-
skušal v košarki..
Franc je utišano pripo-
vedoval: o izučitvi za pod-
kovskega kovača, o seda-
nji njegovi »funkciji*
vzdrževalca bočkega vo-
dovoda, o družini, ki si jo
je zgledno ustvaril in o že-
ninem razumevanju. Oči
so mu posebej zažarele,
ko se je spomnil vnučke
Albine, še mnogo pre-
majhne za igrišče; ampak
otroci poganjajo kot ko-
jjrive.
Veijamem mu, da odri-
va težave, zdravstvene ali
drugačne, z neko poseb-
no, naravno in silovito
močjo; kot bi to moč zaje-
mal iz izvira Letošča iz-
pod Menine, iz svojega iz-
vira. MITJA UMNIK
Jubilej zelene bratovščine
v nedeljo, 14. septembra
so se zbrali člani lovske
družine Žalec na slavnostni
seji, da bi proslavili lep ju-
bilej, štirideset let organizi-
ranega lovstva v žalski ob-»
čini.
Slavju so se pridružih tudi
številni predstavniki sosed-
njih lovskih družin ter pred-
sednik skupščine občine Ža-
lec Ludvik Semprimožnik,
ki je slavljence v imenu po-
krovitelja izvršnega sveta tu-
di pozdravil ter med drugim
omenil, da lovci niso po-
membni samo za ohranjanje
narave, ampak tudi za sploš-
ni ljudski odpor, saj bi v pri-
meru vojne lahko bih odhčni
vodniki po sicer skritih in
nepoznanih številnih gozd-
nih poteh. O nastanku in raz-
voju žalske lovske družine je
govoril razen Janka Petrička
še edini živeči soustanovitelj
družine - Ivan Roje. Lovci so
s prostovoljnim delom opra-
vili mnoga pomembna dela,
zadnje pa je asfaltirana cesta
do koče na Rinki, ki jo bodo
prihodnje leto z novim trak-
tom spojih med staro in no-
vo ter tako pridobih še пекгц
potrebnih prostorov.
Sedarxji predsednik lovske
družine Žalec Valter Verhov-
šek je ob koncu slavja izročil
številna priznarya, najvišja z
zlato družinsko plaketo in ori-
ginalnimi shkami shka^a Jo-_
žeta Svetine, pa so dobih naj-'
zaslužnejši člani Konrad Pe-
vec, Janko Krašovec, Štefan
Pečolar, Janko Petriček in
Ivan Roje, ki ga je v imenu
izvršnega odbora Savinjsko-
Kozjanske lovske zveze Jože
Kuntarič tudi predlagal za naj-
višje repubUško lovsko odliko-
varvje Zlatorogovo plaketo, ^
sta jo doslej prejela samo d^
lovca (med drugim tudi ioif
Kuntarič). Za častnega člai»
lovske družine Žalec so imen^
vah Draga Pogorelca. Slavno^
so zaključih s tekmovarxjern '
streljaryu na ghnaste goloW
merjasca in jelena ter seveda
družbenim srečarjem in po^
vorom, kako z lovstvom, to W
membno panogo, v bodoče.
TONE VRABJ
Foto: LJUBO KORBH^
Predsednik LD Žalec Valter Verhovšekje otvoritveni str^
zaupal predsedniku SO Žalec Ludviku Semprimožniku.
Ob iubiielu lovska brošura
Lovska družina Šentjur je v nedeljo na Blagovni proa
vila 40-letnico svojega obstoja. Poleg krajše proslave n
tamkajšnji brunarici so pripravili tekmovale v streli
njn na glinaste golobe in streljanje z malokalibrsko pu^
Ob jubileju je lovska družina izdala 40 strani obsegaj«
brošuro, v kateri so opisah svoje dosedanje delo in razv()
Tako je v knjižici opisana zgodovina lovstva v kraju, gosp
daijenje z divjadjo, lovsko čuvajna služba in lovsko goj
tvene naprave. Z^jeh pa so tudi kulturno življenje v lo\^
družini, delo aktiva mladih lovcev, vključili pa so tudi zap
o skladateljih Ipavcih, ki so bili navdušeni člani zelen
bratovščine. Knjižica je tudi bogato ilustrirana.
ERNEST REČNi
li'
18. september 1986
novi tednik - stran 7
Krajani Radeč in
Kolice
praznuielo
l^ajaní Radeč in okolice v
ђ jneh praznujejo svoj kra-
í'vdí praznik. Njihov program
l'-gditev, ki so se pričele v
P boto z prvimi športnimi tek-
!?ovaryi in zabavnim progra-
om. J® izredno bogat,
bo trajal vse do prvih dni
Sobra.
prireditev je športne-
značaja.	kulturnimi
^rireditvami pa velja omeniti
Eoncert MPZ Papimičar z
Joremljavo orgel v cerkvi na
Sobnem, otvoritev razstave iz-
jgllcov iz Radeč in okolice in
feden slovenske kmečke ku-
ђјЈџе v gostišču Karoline Grač-
0. Svoj delež bodo k praznič-
pj,nu vzdužju prispevali tudi
jjsilci in ostala društva ter or-
ganizacije.
Osrednja proslava krajevne-
ga praznika Radeč in okolice
^ 3. oktobra na radeški os-
iiovni šoli. Ob tej priložnosti
j^o predali namenu novo
inertno dvorano.
^	VLADO MAROT
frtnarsica šola
ima 40 let
Vrtnarska šola Medlog v
;;elju je bila ustanovljena
ired 40 leti. Sredrya vrtnarska
'olaje sedaj ena izmed usmeri-
£V na srednji kmetijsko živil-
ski šoli v СеЦи, kjer bo v petek
3b 16. uri tudi proslava v poča-
stitev tega jubileja.
Ob tej priložnosti bodo odprl
cvetlično razstavo, ki bo na
ogled od petka do ponedeljka,
od 16. do 20. ure.
Da se mlatičem niso izsušila grla, so vedno poskrbela brhka dekleta.
Povorka časa, ki se je umaknil
¥ Lesičnem skrbUo za ohranjanje starih kmečkih običajev
že osmič zapored je gasil-
sko društvo Lesično-Pil-
štanj organiziralo zanimivo
prireditev, kmečki praznik,
ki so ga poimenovali »Od
setve do žetve in mlačve«.
Prikaz številnih starih
kmečkih opravil je bil v ne-
deljo v Lesičnem.
V povorki na vozovih so
bih v značilni opravi sejalec,
ž^ice, kosci, mlatiči, veza-
či, tisti, ki so skrbeli za izsu-
šena grla in ostali, ki so ne-
koč, pa tudi še danes, sodili v
značilen kmečki ceremonial.
Zanimivo se je bilo zopet
srečati z dobro staro ročno
mlatilnico, z radosejo, ki je
žito na grobo očistila, z ve-
jevko, ki je ločevala zrnje od
plev, mlinom na vodo in po-
dobnimi »stroji« ter pripo-
močki, kot je slamnato pri-
veslo za povezanje žita v sno-
pe in podobnim. Organizator
je poskrbel, da so se številni
obiskovalci, zlasti tisti iz no-
ve generacije kmečkih go-
spodaijev, in otroci, seznani-
li, kako so posamezna opra-
vila nekoč potekala in кгу
vse jih je spremljalo.
Za kmečki praznik v Le-
sičnem so se potrudile tudi
domače gospodinje, ki so
pripravile razstavo jedi iz
moke, zlasti nsjrazličnejših
vrst kruha, kot je pršnjača,
pajjek, pogače, potice vseh
vrst in podobno.
Po končani povorki je bilo
tekmovanje v spretnosti v
starih kmečkih opravilih.
Pomerilo se je sedem ekip iz
posameznih zaselkov. Da je
bila prireditev zares v zna-
menju časa, ki je za nami, pa
so poskrbeli še člani folklor-
ne skupine iz Kozjega, ki so
odplesali neksj značilnih slo-
venskih narodnih plesov.
M. AGREŽ
Praznik Pod gradom
v celjski krajevni skupno-
sti Pod gradom so tudi o letoš-
njem prazniku - praznujejo
ob obletnici množičnega od-
hoda pečovniških rudarjev V
partizane - pripravili bogat
program športnih in kultur-
nih prireditev.
Že v nedeljo so pripravili po-
hod po partizanskih kurirskih
poteh. Gre za tradicionćdni po-
hod, ki se ga vsako leto udeleži
več krajanov, pot pa jih vodi
ob spomenikih in drugih pom-
nikih iz NOB v krajevni skup-
nosti. Letos so se krcani od-
pravili po partizanskih poteh
na Zgonxjih Polulah in Koš-
nici.
V nedeljo je športno društvo
Pod gradom pripravilo še ori-
entacijski pohod, ki se ga je
udeležilo devet ekip.
S ponedeljkovim tumiijem
v odbojki na igrišču v Zagradu
so se začele športne prireditve,
ki se nadaljujejo danes, to je v
četrtek s tekmovarxjem v stre-
ljanju z zračno puško, v soboto
pa bo še turnir v malem nogo-
metu in vlečenje vrvi. Večino
tekmova^ bo na igrišču v Za-
grebu, ki so ga letos obnovili
prizadevni mladinci iz krajev-
ne skupnosti.
V krajevni skupnosti so po-
skrbeli tudi za srečka n^-
mlćjših; v sredo je bilo sreča-
гце cicibanov iz celjskih vrt-
cev, malo kasneje pa še tekmo-
var\je pionirjev iz celjskih os-
novnih šol.	g §дот
Krajevni praznile na Vransicem
v krajevni skupnosti Vransko bodo v nedeljo, 21. septembra
proslavili krajevni praznik, obenem pa tudi 100 let gasilstva.
Ob 11. uri bo najprej slavnostna seja skupščine krajevne skup-
nosti in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili
tudi krajevna priznanja zaslužnim krcanom OF. Sledila bo še
slavnostna seja ob 100-letnici delovanja gasilskega društva. Po
poročilih o delovanju društva bodo podelili republiška, občin-
ska in društvena gasilska priznanja, ob 14. uri bo v paradi okoli
1000 gasilcev, zatem pa bodo razvili spominski prapor in nanj
pripeli trakove.	^ONE TAVČAR
Usposabljanje mladih na Boču
Oddelka za ljudsko obrambo pri šmarski in šentjurski
občinski skupščini sta letos ponovno organizirala štirinajstd-
nevni seminar na Boču za mladince, ki se ne nameravajo
vključiti v srednje usmerjeno izobraževanje. Iz šmarske
občine se je taborjenja oziroma izobraževanja udeležilo sto, iz
šen^urske pa 40 mladih. Poleg vojaško-strokovnega dela semi-
narja so se v tem času odvijale številne interesne dejavnosti,
zlasti s področja športa in kulture. V tem delu sta se vključili
občinski konferenci ZSMS Šentjur in Šmarje. Po oceni sodelu-
jočih je tudi letošnji tabor na Boču lepo uspel.
M. A.
Vrančani na oddaji »Znanje imanje<
k Vranskega je v večernih urah odpotovala 51-članska delegacija, v kateri so bili predstav-
družbenopolitičnih organizacij skupščine obine Žalec in Krajevne skupnosti Vransko,
predstavniki nekaterih delovnih organizacij ter izbrani športniki in športnice iz Krajevne
«upnosti Vransko. Z njimi so bili tudi pevci Savinjskega okteta in trio Robija Zupana, z
^menom, da se v sodelovanju s krajevno skupnostjo Donja Mutnica udeležijo televizijske
Ј^паје »Znanje imanje« (na sliki), ki jo je v nedeljo direktno prenašala tudi TV Beograd,
^ddaja je imenitno uspela, pohvaUti pa je treba tudi predstavnike športne ekipe iz Vran-
j 'kega, ki so se tokrat še posebej potrudili in si za svojo zmago priborili zavidljivo število
wck.
Delegacija je v vasi Donja Mutnica ostala tri dni in v tem času obiskala razne kulturne in
^bavne prireditve, predstavniki družbenopolitičnih organizacij SO Žalec in Krajevne
i^upnosti Vransko pa so se udeležili tudi sprejema, ki jim ga je priredila Skupščina občine
; ^aračin. Med drugim so si gostje ogledali tudi tovarno stekla Paračin. Zadnji dan obiska je
potekal v znamenju omenjene oddaje »znanje - imanje«.	BRANKO KOBAL
V Rimsicih Toplicah so organizirali plavalni tečaj
Toplo vreme so v minulih dneh izkoristili tudi pri Društvu prijateljev mladine v Rimskih
Toplicah, ki so prvič v sklopu svoje dejavnosti pripravili plavalni tečaj za neplavalce na
tamkajšnjem bazenu. Udeležilo se gaje 38 tečajnikov od 1. do 5. razreda. V desetih dneh so
se vsi naučili osnov plavanja, dvajset učencev pa je osvojilo tudi zlate in bronaste delfine.
Sicer pa pri Društvu pravijo, da je njihov projgram bogat po vsebini in da se učenci radi
vključujejo v njihove aktivnosti. Zelo uspešno izvedejo očiščevalne akcije, v teh dneh bodo
pomagali pri spravilu poljskih pridelkov, pripravili pa bodo tudi kostanjev piknik.
VM
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
Prihajajo hladni dnevi,
s tem tudi potrebe po toplih
oblačilih,
Kje jih kupiti?
v poslovnih enotah Savinjskega
magazina:
-	Blagovnica Polzela,
-	Blagovnica Prebold,
-	Blagovnica Šempeter,
-	Manufaktura Žalec,
-	Dom Vransko,
-	Tekstil Šempeter
Oglejte si zalogo!
Brigadirsko delo še vedno koristno
Hj^škem so zadovoljni z delom brigadirjev
, *2aenkrat se nam mladinska de-
i L ^ûa akcija Kozjansko izplača in ta-
" bo verjetno še nekaj let«, je dejal
^"»^ad Zemljič, sekretar občinske
¡"[uerence mladih v Laškem na
j^'^edstvu socialistične zveze v La-
d,i ' je obravnavalo poročilo o
MDA Kozjansko 86.
.Letos sta na deloviščih v Brezah,
^^^oštru in Vrhu nad Laškim delali
"rigadi v dveh izmenah. Brigadirji
jç,°.Praviû 9000 norma ur, vrednost del
y 17 milijonov dinarjev. Normo so
g. Povprečju presegU za polovico. V
^Пет so delali na vodovodnih na-
peljavah. Delovišča so bila dobro pri-
pravljena, krajani so bih z delom bri-
gadirjev zadovoljni. Vse tri krajevne
skupnosti na manj razvitem območju
laške občine so predložile programe
del do leta 1990. Zato ne pride v poštev
predlog, da bi MDA Kozjansko za dve
leti ukiniU zaradi ureditve brigadirske-
ga naselja. Mnogo bolj koristno bo, če
vse tri občine (Laško, Šentjur in Sev-
nica) čim prej zberejo denar, da še
pred zimo začnejo urejevati brigadir-
sko naselje. Za to bi potrebovali še 5
milijonov dinarjev. Milijon bi dobili iz
rednih sredstev akcije, preostaU denar
pa bi združile vse tri občine in republi-
ška konferenca mladine. Po tem izra-
čunu bi morah Laščani zbrati milijon
tristo tisoč dinarjev.
Tudi občinska konferenca mladih v
Laškem ocenjuje, daje mladinsko pro-
stovoljno delo zašlo v slepo ulico, ker
mladi niso dovolj motivirani za delo v
brigadi. Da resno mislijo o koristnosti
prostovoljega dela za njihovo območ-
je, bodo Laščani najbolje dokazali s
tem, da bodo do prihodnje brigadirske
sezone pomagah urediti naselje, zaradi
katerega je bilo letos nemalo vroče kr-
vi med brigadirji in vodstvom akcije.
WE
8. stran - novi tednik
18. september 1986
Henry Moore
v začetku septembra je v Hertfordshiru v Angliji,
umrl svetovno znani kipar Henry Moore, eden izmed
zadnjih v generaciji »starih, velikih«, kije od začetkov
našega stoletja dalje vtiskovala trajen pečat moderni
umetnosti.
Henry Moore je bil predvsem kipar, ki pa se je znal
uspešno izražati tudi v ostalih likovnih medijih; pred-
vsem v risbi in grafiki. Rodil se je v družini yorkshir-
skega rudarja in k svojim naravnim koreninam seje v
svojem ustvarjanju vedno znova in znova vračal. Tisto
črno in predvsem luknjičasto yorkshirsko kamenje, ki
ga je vsenaokrog zrl deček Henry, je v kasnejši kipar-
jevi ustvarjalni transformaciji postalo temeljna obli-
kovno-pomenska razsežnost Mooreove umetnosti. Te,
tako značilne luknje oziroma predrnine, so doživele
mnogovrstne interpretacije in so sčasoma postale kar
nekakšen zaščitni znak njegove umetnosti. Iz izho-
diščne točke rodnega rudarskega bazena, pa se je
Moore vračal po navdih, kot je to značilno za moderno
umetnost, v arhaične in primitivne izraze človeške
ustvarjalnosti in se tam navduševal nad elementar-
nostjo teh oblik. Bilje dosleden upodobljevalec člove-
škega telesa, ki ga ni skušal obremenjevati s pripoved-
nimi pomeni, ampak seje znal vedno osredotočiti na
vsebinske. Ob tem je na važno mesto postavljal tudi
funkcionalno vlogo svojih izdelkov; ob neposrednem
gledanju njegovih, v naravni ambient postavljenih
Skulptur, je gledalec soočen s prisotnostjo nekakšnega
izvenčasovnega, z večnostjo obarvanega zrenja, ki ga
navdiha z občutjem univerzalne harmonije, v katero pa
se počasi kradejo napovedi dramatičnih vzrokov in
posledic.
Mooreova potreba po humani funkciji njegove umetno-
sti seje med drugo svetovno vojno izrazila v svojevrstnem
ustvarjanju po stenah londonske podzemne železnice,
katera, je služila kot zaklonišče pred bombnimi napadi. Te
risbe (Shelter book); nekakšne predhodnice dandanašnjih
graíñtov, so v svoji težnji »ustvarjati za ljudi« (ob tem mi
prihaja na misel nepozabni film Andreja Tarkovskega
Andrej Rubljòv) izjemen dokaz za globoko vseeno, huma-
nistično, jedro umetnosti.
Kot ambasador umetnosti je Henry Moore nekajkrat
gostoval tudi v Jugoslaviji. Za naše razmere je pomemben
zato, ker se je z njegovo razstavo v Zagrebu leta 1955,
pričela bitka za nastop novih idej v umetnosti jugoslovan-
skih narodov in zato je razumljivo, da mu naš umetniški
svet dolguje vse spoštovanje; kot vzorniku in kot prija-
telju.
BORI ŽZUPANČIČ
Za začetek
sezone -
Shakespeare
Slovensko ljudsko gleda-
lišče iz Celja pričenja novo
sezono s komedijo Williama
Shakespeara Kar hočete, ki
jo je na oder postavil režiser
Mile Korun. Režiserje hkrati
tudi scenograf, za kostume
pa je poskrbela Marija Vi-
dan. V glavnih vlogah nasto-
pajo Peter Boštjančič, Anica
Kumer, Bojan Umek in Ja-
nez Bermež.
Prva premiera je vedno ne-
kaj posebnega v življenju
vsakega gledahšča in priča-
kujemo, da bo jutrišnja celj-
ska izredno odmevna. Že te-
den za to premiero odhaja
celjski teater na gostovanje
na Češkoslovaško.
foto: VIKTOR BERK
Jazz večeri v ceijskem KLjUBu
Prejšnjo soboto, se je s koncertom
kvarteta Toneta Janše pričela druga
sezona Jazz večerov v celjskem
KLjUBu.
Celjski KLjUB postaja tako edini
prostor v Sloveniji, kjer se redno odvi-
jajo jazz večeri po vzoru jazz klubov
drugod po svetu, seveda ob mnogih
drugih kulturnih dogodkih, ki jih or-
ganizirajo njegovi upravljalci. Izvaja-
nje in tudi poslušanje živih glasbenih
nastopov v klubskem ambijentu je
svojevrsten užitek v primerjavi s kon-
certi v večjih dvoranah. To priznavajo
tudi jazz glasbeniki, ki v Celje radi
prihajajo.
Tako smo v zasedbi saksofonista To-
neta Janše ponovno srečah Dejana Pe-
čenka in Dragana Gajiča, ki sta s svo-
jim triom v Celju že gostovala. Četrti
član kvarteta je bil Vlado Rebrek, sicer
basist Big banda RTV Ljubljana.
Program je obsegal predvsem Janši-
ne skladbe, z dodatkom treh jazz stan-
dardov. Janša je eden produktivnejših
jugoslovanskih jazzistov, saj bo letos
izšel že njegov peti LP, posnel pa ga je
na Nizozemskem. Po пекдј uvodnih
skladbah s flavto je Janša prešel na
tenor in sopran saksofon. Flavto ima-
mo v jazzu priliko redkeje shšah in je
zaradi netipičnosti zelo zanimiva, ven-
dar je dal nastopu pravo udarnost šele
tenor, v katerem je bilo čutiti, poleg
lastne inventivnosti, vphv Coltranea.
Zato ni naključje, da je eno izmed
skladb poimenoval po njemu.
Ostah člani kvarteta so svojo nalogo
dobro opravih. Ritem tandem je b
zelo učinkovita kombinacija natani
umirjenosti Rebreka in Gahčevih i
ročkovskih izkušenj, vendar včasih
škodo prvega. Posebej velja omei
talentiranega pianista Pečenka, ki
uspešno dopolnjeval in spremljal Ji
šine improvizacije. Njegova ирогг
sintetičnih klaviatur je sicer briljani
kar zadeva tehniko igranja, več pa
moral narediti pri iskanju barve zvo
Da je jazz našel svoje mesto n
celjskimi kulturnimi dogodki pri
poleg kakovostnih rednih jazz veče
v celjskem KLjUBu, tudi mlado ob^
stvo, ki se je že oblikovalo v pri
poznavalce dobrega jazza.
GORAZD TRATÎ^
Ix razstave študentov ALU v Muzeju revolucije v Celju, ki je odprta do 21. septembra.
Plodno sodelovanje med
Aerom in Likovno akademijo
If Muzeßu revoluclße le na agiati razstava štutientov za
šlkovne umetnosti Iz UubUane
Aero sodeluje z Likovno
akademijo že več let, pred
dvema letoma pa so področ-
ja sodelovanja zapisali tudi
v poseben samoupravni
sporazum. Ob vsakoletnih
jesenskih Dnevih Aera oce-
nijo to sodelovanje in se do-
govorijo za naprej, hkrati
pa odprejo tudi razstavo
študentov Akademije za li-
kovne umetnosti, katerih
dela so nastala v času polet-
ne likovne kolonije v Aeru.
Po besedah Bogoslava
Kalaša, dekana Akademije
za hkovne umetnosti iz
Ljubljane se sodelovanje z
Aerom poglablja iz leta v le-
to. Tako so tesne stike nave-
zali zlasti študenti - hkovni-
ki in mladinci iz Aera. Na
splošno je zgledno sodelova-
nje Aera in Likovne akade-
mije eno redkih, kjer bi se
organizacija združenega dela
tako vsestransko in tesno
povezala z neko visokošol-
sko ustanovo.
Aero pripravlja hkovne
kolonije, ki se jih udeležijo
študenti hkovniki, mnogo
del Aero tudi odkupi po
zmernejših, bolj dostopnih
cenah, bodočih akademskim
slikarjem omogoča nakup
barv, hkrati pa na strokovni
ravni razvija s sodelavci aka-
demije tudi svojo tehnologi-
jo barv. Prav na pogovorih v
ponedeljek so se dogovorih,
kako bi skupno uveljavih še
širšo paleto oljnih in akvarel-
nih barv, ki že sed^ po mne-
nju strokovryakov iz akade-
mije dosegajo visoko kako-
vostno raven. Za Aero je
izredno zanimivo in še pose-
bej dragoceno strokovno so-
delovanje z akademijo pri
razvoju industrijskega obh-
kovanja in izobraževanja. Je
pač tako, da držijo besede
Pabla Picassa, ki so jih
Aerovci zapisali kot motto v
razstavi katalog: >»So shkarji,
ki spremenijo sonce v rumen
madež; toda so drugi, ki s
pomočjo svoje umetnosti in
inteligence spremenijo ru-
men madež v sonce.«
MITJA UMNIK
Foto: EDI MASNEC
Portret Frana Roša
v knjižnici Edvarda Kardelja v Celju so pred tednom dni
odprli razstavo o življenju in delu pisatelja Frana Roša. Raz-
stavo so pripravili ob 10-letnici pisateljeve smrti.
Razstava zajema večino Roševih del od kulturno-zgodovin-
skih spisov, do njegovih povesti za otroke, dram in pesmi.
Prikazuje zorenje mladege učitelja in pisatelja I¡Yana Roša, ko se
je v svojih spisih loteval narodnostnega boja Slovencev na Koro-
škem. Nato se srečamo z njim v zrelih letih, ko je služboval v
Celju in bil organizator celjskih kulturnih tednov. Kasneje v
času vojne je bil izgnan v Srbijo. Tudi tam je znal poiskati stik z
drugimi slovenskimi izgnanci. Odraz teh let je njegovo najobsež-
nejšo delo Slovenski izgnanci v Srbiji 1941-45, ki je na razstavi
podrobno prikazano. Po vrnitvi v Celje pa se je Fran Roš
ponovno spopadel z vprašargem učiteljstva. Na razstavi lahko
vidimo tudi njegovo dramsko delo - Mokrodolci, komedijo, ki jo
je napisal še v Srbiji. Velik del razstavljenih del pa zavzemajo
igrice in povesti za otroke. Razstava z naslovom Portret Frana
Roša, katerega bibliografija zavzema v Celjski knjižnici
pomembno mesto, saj je v njej zbranih зкоггу 1000 enot, bo
odprta do 13. oktobra.	iD
DO KOVINOTEHNA CELJE
Mariborska 7
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za izbiro najugodnejšega najemnika gostinskega
lokala poslovnega objekta Kovinotehne, Stanetova
4, Celje
Na osnovi sklepa skupnega delavskega sveta razpi-
suje strokovna komisija DO Kovinotehna javni nate-
čaj za izbiro najugodnejšega najemnika gostinskega
lokala v poslovnem objektu Kovinotehne Celje, Sta-
netova 4 (kletni prostori).
Gostinski lokal je zasnovan v obliki restavracije s 50
sedeži, s pripadajočo kuhinjo, skladiščem in ostalimi
pomožnimi prostori in obsega cca 240 m^ tlorisne
površine. Dostop v gostinski lokal za goste je predvi-
den iz Stanetove ulice, napajanje pa iz skupnega
gospodarskega dvorišča z dostopom preko Lilekove
ulice.
Zasnova izhaja iz zahteve po lokalu višje kategorije s
precizirano opremo, določenim kulinaričnim progra-
mom in pogojenim načinom strežbe.
Aktiviranje gostinskega lokala načrtujemo v prvem
tromesečju 1987.
K sodelovanju vabimo zainteresirane gostinske OZD
in zasebnike, ki opravljajo gostinsko dejavnost.
Interesentom so v investicijskem oddelku Kovinoteh-
ne dostopni podrobno izoblikovani pogoji in izvle-
ček iz tlorisne površine ter vse podrobnejše informa-
cije vsak dan od 7.-8. ure, in sicer do zaključka
natečaja.
Natečaj traja do 30. 9. 1986.
KOVINOTEHNA CELJE
Kulturniki
vabilo nove
člane
Ob začetku nove sezor
kulturna društva sprej
majo nove sodelavce. T
ko je tudi pri Kulturni
umetniške društvu ^Za
ja« Tmovlje Celje, ki val
v svoje vrste vse tiste, 1
jih veseli delo na ljubitel
skem gledalškem odru, t
ko igralce, scenariste, lu
ne osvetljevalce, tonsi
mojstre... skratka vse i
ste, ki jih resno odersko d
lo potrebuje. Za jutri, v p
tek, 19. septembra so ob 1
uri napovedaU sestane
vseh novih pa tudi star
članov »Zarje« v kultu
nem domu v Tmovljah.
V	svoje vrste vpisuje,
nove člane tudi celjski fc
kloristi, ki vabijo medse t
ko plesalce, kot tudi instr
mentaliste. Novi člani i
lahko prijavijo do vključr
1. oktobra 1936 vsako srei
(razen 24. 9.) ob 19. uri
dvorani Zveze kulturni
organizacij СеЦе, Gregor¿
čeva 6.
Septembra vpisujejo n
ve člane tudi v Akader
skem pevskem zboru »B
ris Kidrič« Celje. Avdici
je vsak petek od 17. do 1
uri na Osnovni šoh >1. cé
ske čete« СеЦе, Vodnikoi
4.
V	sekcije Delavsko pr
svetnega društva »Svob
da« Zagrad (moški pevsl
zbor, mešani pevski zbo
dramsko in lutkarsko se!
cijo) pa se lahko vključi
in prijavite na telefon: 2
288, 21-171, 36-690 ah 2
756.
V	vseh kulturnih drt
štvih so vrata za nove, del
voljne sodelavce vedno o<
prta. Podrobnejše inform'
cije o možnostih vključit^
v ljubiteljsko delo v kultU
nih društvih pa lahko dob
te na sedežih občinski
zvez kulturnih organizact
Ž.I
september 1986
novi tednik - stran 9
fianinci so veseli ljudje
mozlrskl koči so slavnostno proslavili Dan planincev
(g Mozirski planini je bi-
^ nedeljo veselo. Pri ob-
jHeni Mozirski koči se je
^ kar blizu 10.000 pla-
i^ev od blizu in daleč, da
proslavili 18. dan sloven-
ji planincev.
p je bil takšen, kot bi si ga
Ijo le želeli. Vrhovi Mozir-
li planin so se kopali v
icU. Planinske poti, ki vo-
, k mozirski koči pa so
, podobne mravljišču.
jbolj planinsko je pač peš
,saj polovica udeležencev
ђ velikega planinskega
jja se je tega držala. Ostah
so se na Mozirsko kočo
ppeli z nihalko iz Žekov-
Le-ta je obratovala ves
P in kljub gneči do kakš-
; večjih zastojev ni prišlo.
ihsjajoče planince so po-
javili zvoki godbe na piha-
(etala so preletavala prizo-
za lepšo dobrodošlico
so svoje naredili tudi zma-
ji, ki so se z Mozirske pla-
ie spuščali tja v dolino.
ninci so prihajah ves dan,
ina pa se jih je le zbrala
do 11. ure, ko se je začel
turni prodam. Mešani in
ški pevski zbor iz Moziija
Г prepevala planinsko
Wane pesmi, citraši iz
t pa so veselo vzdušje le
i^pestrili. Otroški ritmič-
feupini iz Moziija in Zreč
ifudeležence po svoje po-
javili in bili deležni vehke-
^ aplavza planinskih nav-
iencev. S posebnim pro-
jnom pa so se predstavili
ii člani mozirskega kino-
kega društva.
Po lepem kulturnem pro-
gramu so se oglasile vesele
viže zabavnega ansambla in
tudi težki planinski čevlji ni-
so bih ovira, da se ne bi pete
veselo zasukale po plesišču.
Vehka gneča je bila tudi pri
stojnicah. Planinci so kupo-
vali spominke, razglednice,
n^več pa jih je bilo pri stoj-
nici, kjer so pekh veUkega
vola. Za vse ga sicer ni bilo,
večina pa je le poskusila
slastno volovsko meso.
Vzdušje je bilo čudovito,
dan krasen in кад bi si po-
temtakem še lahko želeU?
Pesem se je oglašala z vseh
strani, dobrote iz nahrbtni-
kov so počasi izgiryale, dan
se je začel spreminjati v noč
in treba je bilo zopet na pot.
Prijateljstva, ki so se stkala
med sorodnimi dušami ne
bodo zamrla. In če se ne bo-
do srečah prej na katerem iz-
med slovenskih planinskih
vrhov, se bodo gotovo čez le-
to dni.
INES DRAME
Foto: TONE TAVČAR
Zakonca Milko in Jelka Nova iz Razvanja pri Mariboru sta
člana PD Maribor Matica. Na dan slovenskih planincev
sta se peš odpravila že v sredo. Povedala sta, da sta najbolj
zadovoljna saj sta med pet tisoči planincev, ki so prišli
verjetno edina, ki sta prepešačila več kot 115 km.
Slavnostni govor na 18.
dnevu slovenskih planin-
cev je imela podpredsedni-
ca republiške skupščine
SRS Marija Vičar-Zupan-
čič. V govoru je med drugim
poudarila: »Odgovornost je
velika, naloge ogromne. Ka-
ko jih rešujemo več kot
100.000 članska planinska
organizacija danes, kako jih
bomo reševali jutri? Brez
zadrege lahko ugotovimo,
da zelo odgovorno, z veli-
kim prizadevanjem, z veli-
kim deležem prostovoljne-
ga dela...« Dneva sloven-
skih planincev so se na Mo-
zirski planini udeležili tudi
vidni družbenopolitični de-
lavci. Med njimi Andrej Ma-
rine, Viktor Avbelj, Tone
Bole in drugi.
20. septembra
dva planinsica
pohoda za PD
Zelezar Štore
PD Železar Štore organizira
to soboto pohod na Resevno
(682 m) in Svetino, s katerim
želijo primerno obeležiti
praznik Krajevne skupnosti
(17. september). Istočasno se
bodo udeležili proslave ob 35-
letnici delovanja PD Šentjur
ter Dneva planincev »MDO
Savinjska« na Resevni.
Izlet je primeren za planince
vseh starosti, ki zmorejo nekaj
ur pešačenja. Čas hoje je pri-
bližno pet ur, smer pohoda pa:
Štore-Opoka-Kranj če-Resev-
na-Langeijeve peči-Svetina-
Štore. Zbirališče je ob 7. uri na
avtobusni postaji Štore.
Precej bolj zahteven pa je
drugi pohod. Zanj je potrebna
dobra planinska oprema za vi-
sokogoije ter primerna telesna
pripravljenost. Gre za pohod
železaijev in predelovalcev
(Veriga Lesce) iz Ljubelja pre-
ko Zelenice na Begunj ščico
(2063 m). Čas hoje je nekako
od 4 do 5 ur. Iz Ljubelja se bo
morda dalo priti na Zelenico z
žičnico, nato se gre na vrh Be-
gunjščice, v Rolekov dom. Sle-
di sestop v Begurye.
Popotniki na
Slemenu
Dan po otvoritvi slovenske-
ga dela evropske pešpoti E-7,
ki je bila v petek v Mačkovcu
pri Velikih Laščah, so se na
Slemenu srečali slovenski po-
potniki, ki so proslavili tudi
desetletnico E6-yu. Na sloves-
nosti je govoril Tomaž Bano-
vec, predsednik PZS, srečanja
pa so se udeležili tudi popotni-
ki drugih dežel.
renovljena Ojstrica
prenovo Ojstrice v spe-
(llizirano gostišče, so v tej
Eljni organizaciji Go-
kega poletja Celje po-
ili za prijetno, sodeč po
àudbi pa tudi za kvalitet-
li dodatno gostinsko po-
idbo v Celju. Obnovo,
№o 30 milijonov din, so
Moti fìnancirali sami.
ib prenovi zunanjega dela
®tišča je ponovno odprta
irica pričakala goste tudi
ovi notranji preobleki, v
i stare slovenske gostil-
za kar je dobro poskrbel
itekt Aleksej Janušič iz
ia. Tudi ponudba spomi-
na čase dobre kuhinje,
je bila pred tem gostiš-
0 še mitnica. Veijetno so
v todzu pravilno odločili,
so oblikovali ponudbo je-
ter se odločili za ne preši-
rok a speciaüziran izbor s po-
udarkom na predkosilcih in
glavnih mesnih jedeh, ki bi
morale privabiti več stalnih
gostov tudi zaradi bogatejših
normativov in, primeijajoč z
ostalimi gostinskimi lokali,
tudi nižjimi cenami hrane in
pijač. Kuhinja je tradicional-
no slovenska, z obarami, soč-
nim golažem in vampi, pa na
preteklost spominjajočo fur-
mansko pečenko itn. Tudi
priloge, v glavnem rezanci in
domači cmoki, ter sladice so
v tem stilu.
Struktura gostov seje v ča-
su, odkar so lokal ponovno,
odprli, že spremenila, dru-
gačna in kvalitetnejši je tudi
odnos strežnega osebja do
gostov, zato smo lahko te no-
vosti, ki je mnogim žal še
neznana, veseh.
R. PANTELIČ
Gostje, Icako se
počutite?
Zarjan Fabjančič, ^ubija-
na: »Letos sem z družino dru-
gič na dopustu na Rogh. ВоЏ
smo zadovoljni z organizira-
nostjo družabnega živ^enja, ki
ga lani ni bilo skoraj nič. Letos
so vsak dan organizirani izleti,
ki so večinoma domiselni, kot
je na primer nabiranje malin
ipd. Мацј pa smo zadovoljni s
pestrostjo hrane. Hrane ni
manj kot lani, vendar je, na pri-
mer pri zajtrku, ki je samopo-
strežni, odločno manj izbire
kot lani. Tudi higiena v resta-
vraciji ni ravno najboljša, saj
opažamo, da so breskvine koš-
čice pod mizo že tretji dan, ker
jih snažilka očitno še ni opazi-
la, da bi jih pometla. Jaz sem
se z družino udeležil izleta na
Lovrenška jezera. Ker sem na
enakem izletu bil že lani, sem
se zato primerno obul, med-
tem ko večina izletnikov ni ve-
dela, da je to očitno baije in da
se je zato potrebno primerno
obuti. Žena je z otrokoma od-
šla tudi na izlet na kmetije in
na nabirarye malin in moram
reči, da smo bili z organizacijo
zelo zadovoljni. O tem, če bo-
mo prišli na,Roglo tudi prihod-
nje leto še ne razmišljam, ven-
dćir pa, tudi če nas ne bo, to ne
bo zaradi tega, ker bi nas odvr-
nili s svojim poslovanjem
uslužbenci hotela, kajti vsi se
zares trudijo, da bi gostom
omogočili čim prijetnejši
oddih.«	.
N. b.
k ena turistična poslovalnica v
m
v ponedeljek je Golfturist, Integralov tozd turizma v
•štorih celjskega Teka odprl novo turistično posloval-
0.
encijo so odprU na pobudo delavskega sveta svoje
'ovne organizacije, kjer so si bili enotni, da morajo zapol-
i vrzel v ponudbi Golfturista na Štajerskem, (v tem
^ecu odpirajo tudi poslovalnico v Mariboru). Možnosti, ki
vidijo na Celjskem, so predvsem v poslovnem turizmu,
že znani turistični ponudbi pa bodo prodajah tudi
fiiače in mednarodne železniške in letalske vozovnice,
seben poudarek bodo dajah tudi organizacij poslovnih
ianj. Po besedah direktoija Golfturista Srečka Čoža si
ijo izkoristiti slabo izkoriščene postelje v nekaterih hote-
Uer v Celje v bodoče pripeljati več gostov.
Potrošniki in gostje,
povejte tudi vi svoje mnenje
Za najbolje ocenjene, pa tutìl za sodelujoče v anketi,
priznanja In nagrade
z željo, da bi ugotovili ka-
ko so naši kupci-potrošniki
in gostje družbenih gostin-
skih lokalov zadovoljni z
delom trgovskih delavcev
zaposlenih v trgovini in go-
stinstvu, pa tudi, kako so
zadovoljni z urejenostjo tr-
govin in gostinskih lokalov,
je občinski odbor sindikata
delavcev trgovine in gostin-
stva Celje sklenil, da kupci
povedo, kaj menijo o vede-
nju in ravnanju naših tr-
govskih in gostinskih de-
lavcev.
Vabimo vas torej k sodelo-
vanju in vas prosimo, da
nam z vašimi mnenji poma-
gate ugotoviti, v kateri po-
slovni enoti-prodajalni ali v
katerem družbenem gostin-
skem obratu imajo trgovci in
gostinci tak odnos do ku-
pcev in gostov, kakršnega si
vsi želimo.'
Kriteriji, po katerih boste
ocenjevali so:
-	urejenost (osebja, trgo-
vin, čistoča, označevanje
cen, preglednost blaga ...)
-	odnos do stranke (po-
strežba, svetovanje pri naku-
pu, reševanje reklamacij in
pritožb kupcev ...)
-	zadovoljivost ponudbe
blaga glede na poslovni
predmet prodajalne (blagov-
nice se ocenjujejo po od-
delkih)
-	v gostinskih obratih je
poleg urejenosti in odnosa
strank do gostov še poseben
poudarek na kakovosti sto-
ritev
Ocenjevanje zajema vse
prodajalne na območju obči-
ne Celje z živilskim blagom,
tekstilno in usnjeno galante-
rijo, prodajalne s tehničnim
blagom in vse družbene go-
stinske obrate.
Izpolnjeno anketo nalepite
na dopisnico ter jo pošljite
do 25. septembra na naslov:
ZSS, Občinski svet Celje,
Gledahška 2.
Najbolje ocenjene proda-
jalne bodo dobile priznanje s
plaketo »Zlati Merkur«, naj-
bolje ocenjeni gostinski
obrati pa plaketo s prizna-
njem »Zlata majolika«. Med
vsemi, ki bodo sodelovali v
anketi, bomo izžrebah tudi
tri potrošnike in jim podelili
praktična darila.
Rezultati ankete bodo ob-
javljeni v Novem tedniku.
ANKETA
Glede na kriterije po katerih sem poslovne enote - prodajalne - ocenjeval(a), ki so
navedene v navodilih, sem ugotovil(a), da je najprijetnejše kupovati v prodajalni
-	2 živilskim blagom_
-	s tekst, blagom in usnj. gal__
-	s tehničnim blagom_
-	najprijetnejši gostinski lokal
je po mojem mnenju_
Ime in priimek ter ločen naslov kupca ali gosta-potrošnika_
10. stran - novi tednik
18. september 1986

Strolì, ki jih bodo kmetje lahko kupili
Razmetovalec sena, še ena novost Jožeta Bldra Iz Dol Suhe
Med tremi razstavljalci s
širšega celjskega območja,
ki so na letošnjem sejmu
obrti prejeli nagrado za ino-
vacijo, najdemo ponovno
Jožeta Bidra, kmeta iz Dol
Suhe pri Račici ob Savinji,
ki je tokrat predstavil raz-
metovalec sena. Redki so
kmetje, ki so spoznali trno-
vo in dolgotrajno pot pri
prijavi patentov, zato je
priznanje vsaj delen obliž
na vse, kar je moral ta gor-
njesavinjski inovator vloži-
ti, da bodo lahko njegove
naprave naprodaj tudi v tr-
govinah.
Najpomembnejše pri
vsem je, da je razmetovalec
sena mogoče dobiti po spre-
jemljivi ceni. Zak^?
»Kmet je tisti, ki n^ bi k
razvoju kmetijske mehaniza-
cije n^več prispeval, sig on
najbolje ve, кад potrebuje in
kakšne пад bi bile lastnosti
stroja, ki ga potrebuje. Poleg
tega vem, kiiko težko je brati
denar za nakup novega stro-
ja, zato imam takrat, ko se
lotevam izdelave prototipa
novega stroja pred očmi to,
da naredim stroj, ki bo po
kakovosti enak doslej njbolj-
šim izdelkom in da bi ga lah-
ko kmet dobil po sprejemlji-
vi ceni. Razmetovalec sena,
ki ga predstavljam in ki je
patentiran v Beogradu, je ta-
ko na primer vs£Ò štirikrat
cenejši od uvoženih pa tudi
vs^j enkrat cenejši od doslej
znanih domačih izdelkov.«
Kako ste dosegli, da stroj
po svoji zasnovi in funkci-
jah, ki jih opravlja, ne zao-
staja za drugimi, pa je kljub
temu cenejši?
»Naprej пдј povem, da je
razmetovalec sena prikrojen
predvsem za prevetrevalne
naprave, seno, razmetano po
seniku s to napravo pa je ne-
primerno boljše kvalitete in
tudi hitreje se suši, kar po-
meni prihranek pri energiji.
Od ostalih se stroj razlikuje v
tem, da ima le en pogonski
motor (ostali dva) in prepro-
sto komandno ploščo (ostali
drage in zapletene) tako da
jo lahko v primeru okvare
popravi vsak elektroinstala-
ter. Enostavnejša izvedba, ki
pa ne okmi osnovnih funk-
cij, torej pogojuje tudi nižjo
ceno. Ob tem pa ima razme-
tovalec še eno prednost, za-
radi česar sem dobil tudi
odobren patent. Koleno niha
in razmetava seno na vse
strani, kar je n^večja pred-
nost tega stroja.«
Vam nagrada za inovacijo
na sejmu veliko pomeni?
»Vesel sem in presenečen,
še posebej, ker so dobitniki
ostalih priznanj v večini in-
žer^i in diplomirani inže-
niiji, priznanje pa je dokaz,
da je tudi kmet sposoben
ustvaijati.«
Pot do tega in prejšnjih
patentov, ni bila lahka. Dol-
go ste tudi iskali proizvajal-
ce za svoje prototipe?
»Zdaj je na srečo vse tako,
kot sem si pred leti želel. Na-
šel sem proizvajalca, pa tudi
Zgonyesav^ska kmetska
zadruga seje kot organizator
proizvodrye dobro vključila
v prizadevanja, da bodo
kmetje stroje kmalu tudi ku-
pili. Glede vseh prejšnjih te-
žav pa le to. Če ne bi bil
kmet, kmetje pa smo, kot ve-
ste, zelo potrpežljivi in
vztr^ni ljudje, bi težko
uspel. Zdcü je dokončno vse
urejeno, uspeh pa bo popoln
takrat, ko bodo kmetje stroje
uporabljali, z njihovo po-
močjo pa pridelaU več cenej-
še hrane.«
RADO PANTELIČ
Beorganlzaclja za poslovno učinkovitost
¥ SOZÚU Merx delalo trenutno na 16 razvojnih programih
Sozd Merx Celje je bil
uradno ustanovljen 1. janu-
arja 1981, vendar pa segajo
njegove korenine 25 let na-
zaj. Poleti so izdali izredno
pregledno poročilo o svo-
jem petletnem obdobju za
vsa poslovna področja:
kmetijstvo, prehrambeno-
predelovalno industrijo,
blagovni promet in gostin-
stvo ter turizem. To poroči-
lo so na ponedeljkovi seji
obravnavali tudi na pred-
sedstvu občinske konferen-
ce SZDL Celje, skupaj s po-
slovnimi usmeritvami v na-
slednjem srednjeročnem
obdobju.
Po besedah predsednika
sozda Franca Bana bo ver-
jetno prišlo do nekaterih or-
ganizacijskih sprememb v
sozdu, pri čemer bo dan več-
ji poudarek delovnim orga-
nizacijam, prav tako bodo
nekatere tozde združili. Cilj
je večja poslovna učinkovi-
tost, ne pa »organizacijske
spremembe zaradi spre-
memb«. Tako obdelujejo 16
razvojnih nalog z vseh svojih
področij, od tega jih je 12 v
konkretni reahzaciji. Težišče
bo na treh kJj učnih delovnih
področjih: razvojni, finančni
in komercialni, pri čemer bo-
do ohranii 25-odstotno amor-
tizacijo za skupni razvoj
sozda.
Freme Ban je na predsed-
stvu OK SZDL Celje tudi
predstavil n^večje naložbe-
ne posege. Na Dobrni bodo v
naslednjem srednjeročnem
obdobju temeljito obnovili
Zdravihški dom, veijetno s
pomočjo tujih (finskih) part-
nerjev in domačih (Konus,
Lek), načrtujejo razširitev
servisne dejavnosti v okviru
delovnih organizacij Avto
Celje in Avtotehnika, Moda
in Teko načrtujeta blagovni-
co na Otoku (blizu Vrtnice),
na Hudinji pa so zaokrožiU
ves kompleks zemljišč za na-
daljnjo rast Blagovnega
centra.
Poslovna skupnost Hmezad-
Merx dobro deluje in se v njej
oba sozda usklajujeta glede
lastnega razvoja in razvoja
a^oživUstva na Celjskem in
širšem prostoru. ICjub temu,
da znotraj sozda blagovni pro-
met predstavlja po dohodku
ali celotnem prihodku večin-
ski delež, pa je sozd Merx tudi
pomemben kmetijski proizva-
jalec. Tako so v zasebnem in
družbenem sektorju kmetij-
stva v minulem sredroeroč-
nem obdobju dosegli vse za-
stavljene ci^e, nekatere pa ce-
lo presegh. Sozdovsko kmetij-
stvo vključuje 750 delavcev,
2200 združenih kmetov in 1300
kooperantov. Kmetijska proiz-
vodrya je potekala na več kot
82.000 hektarih, od katerih je
34.000 hektarov obdelovalnih
površin.
V kmetijstvu so posebno
skrb namenii spreminjanju ka-
kovosti zemljišč z intenzivnej-
šo obdelavo, melioracijami in
zložbami. Od skupno 7800
kmetij je usmerjenih 3000.
MITJA UMNIK
Klavne govedi so skupaj v pe-
tih letih priredili za 23.082
ton, brojlerjev 3076 ton, praši-
čev pitancev 1437 ton, 142 mi-
lijonov 840 tisoč jajc, 22.317
ton jabolk, prav tako je pet-
letna proizvodnja mleka do-
segla skupno 57 milijonov 826
tisoč litrov.
GLASBENA ŠOLA
»FRANA KORUNA-
KOŽELJSKEGA«
Jenkova 4
63320 TITOVO VELENJE
Razpisujemo
prosta dela in naloge
delavca splošnih nalog
(vodja pisarne)
POGOJI:
visoka ali višja izobrazba
(prednost bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnja-
mi pri podobnih delih)
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Sta-
novanj ni!
Rok prijave 15 dni po objavi.
Zlati grb Hmezadu
Med gosti ob 25-letnlcl Hmezada sta '
bila tUdI France Popit In MIlan Knežev
Uresničevanje resolucij-
skih ciljev v kmetijstvu do
leta 1990 bo odvisno od
smotrnih skupnih rešitev in
ekonomske politike, je med
drugim poudaril na sobotni
slovesnosti ob 25-letnici
SOZD Hmezad Žalec Milan
Kneževič, predsednik repu-
bliškega komiteja za kme-
tijstvo, gozdarstvo ip pre-
hrano.
Slovesnosti se je udeležilo
okrog tri tisoč zaposlenih,
med gosti pa je bil tudi pred-
sednik predsedstva SRS
France Popit. Milan Kneže-
vič je opozoril na vrsto nalog
v zadružništvu, s^ ima Hme-
zad nad sedem tisoč koope-
rantov. Gre za boljše odnose,
večjo pridelavo in ni^e cene,
večji vpliv kmetov na prido-
bivanje skupnega prihodka
itd. Dejal je tudi, da je za
kmetijstvo značilno uspešno
povezovar^e v večje sisteme,
je pa prisotna razdroblje-
nost, ki se kaže v ozkih drob-
nolastniških interesih. Pri-
mer dobrega povezovar\jj
hmeljarstvo, zdeg pa bi m(
li podobne odnose uvelja
v mlekarstvu in mesni in
striji, gostinstvu in turizB
Predsednik poslovođu
odbora SOZD Hmezad TI
do Gorišek je v svojem go
ru med drugim dejal, dj
Hmezad sicer med manjS
sozdi, vendar pridela kai
odstotkov hmelja, delež
rutnine v republiki dos
15, govedi 8, mleka 10, j^
odstotkov itd. Edini v dr
im^o lastno selekcijo pe
nine in prvi v državi so za
z internim bančništvom.
Na slovesnosti, ki so
obogatili s kulturnim j
gramom in raznimi igram
predsednik občinske sku|
čine Ludvik Semprimoži
podelil Hmezadu zlati (
občine kot najvišje pria
rye, takšno odličje pa je
vršni svet sklenil podeliti
di prvemu direktorju M
vanu Zidarju.
T. TAVČJ
TOZD TRGOVSKA
DEJAVNOST
UGODNO!
v TRGOVINI PREVORJE
vam nudimo
bogato izbiro bele tehnike.
Za vse kupljene štedilnike van),
cenjeni kupci, zagotovimo brezplačne
montažo.
Te ugodnosti se lahko poslužujete do
31. 12. 1986.
Za vaš obisk se priporočamo!
18. september 1986
novi tednik - stran 11
Oh, ta telefon
Vi ino, da je naša dežela na
repu po razvitosti telefon-
skega omrežja v Evropi. Pa
SI najbrž prav vsi želimo, da
bi dvignili slušalko, zavrteli
gtevilke in poklicali svojega
bližnjega, zdravnika, še ko-
ga. Zlasti še, če smo v hiši
sami, vsak dan starejši. To-
da, kako težko je priti do te-
lefona.
Pred 12 leti sem se priseli-
la iz Celja v Griže. Takoj sem
se prijavila na tamkajšnji
pTT enoti za telefon. Takrat
je bil prispevek 2.000 din ah
približno tretjino moje ta-
kratne plače. Vsako leto sem
nato v enoti PTT spraševala,
kako je s telefonom. Večal se
je tudi prispevek in v petih
letih je že dosegel mojo me-
sečno pokojnino. Telefona
pa od nikoder.
Leta 1979 mi je poštarica
povedala, da bo v kraju 15
prostih številk, s katerimi bo
razpolagala KS. Prispevek
zanje bo 15.000 din, decem-
bra pa bo številk še več, pri-
spevek zanje pa bo 8.000 din.
Na KS se še oglasila nisem,
rekoč, če sem čakala na tele-
fon šest let, bom počakala še
pol leta, saj je tudi 8.000 din
zame pomenilo več kot me-
sečno pokojnino.
Toda s priključki leta 1979
ni bilo nič. Pač paje spomla-
di prihodnje leto prišel k me-
ni predsednik vaške skupno-
sti z obvestilom za pridobi-
tev telefona, z obveznostjo,
da čez dva dni prinesem na
KS 8.000 din, nato pa moram
v treh obrokih plačati še
24.000 din za napeljavo os-
novnega omrežja. Zelo sem
se razjezila, saj bi bili ob tem
še stroški z napeljavo telefo-
na v hišo. Zlasti sem bila jez-
na, ker so bili prispevki za
pridobitev telefona tako ra-
zlični. V Celju in Ljubljani
takrat okrog 5.000 din, v Be-
ogradu 3.000, v Sarajevu ta-
krat samo 350 din. V jezi sem
odpovedala telefon. Ko sem
se pomirila, sem šla, štiri dni
kasneje na KS, da bi telefon
le vzela. Tajnik mi je pove-
dal, da so vse številke že od-
dane. Ker sem vseeno hotela
imeti telefon, sem se še z ne-
ko tovarišico, ki ima v vasi
telefon, največ pa živi v Av-
striji, kamor se je poročila,
dogovorila, za »dvojčka«.
Napisala sem prošnjo PTT
Celje, vendar sem dobila ne-
gativen odgovor. Tako zdaj
ponovno čakam na telefon
že pet let. Pred nekaj dnevi
sem ponovno dobila obvesti-
lo KS Griže, da bodo v kraju
spet novi telefonski priključ-
ki. Spet je treba zgraditi ka-
belsko telefonsko omrežje. V
obvestilu je prikazan končni
izračun za izgradnjo tega
omrežja. Za napeljavo Žalec
-t'^rbje-Griže-Zabukovica
znesek presega 155 milijo-
nov din. Na griško KS odpa-
de preko 123 milijonov din.
Ker je v kraju 250 interesen-
tov, bi moral vsak za izgrad-
njo osnovnega omrežja v
sedmih obrokih prispevati
od 350 do 400 tisoč din, ob
tem pa poravnati še prispe-
vek PTT za številko in vse
ostalo, da bi v hišo dobil te-
lefon.
Tako zaključujem, da bi
pred 12 leti za telefonsko šte-
vilko prispevala tretjino ta-
kratne plače, danes pa bo
premalo šest mojih meseč-
nih pokojnin. Kakšna iro-
nija!
Tajnik KS Griže mi je na
vprašanje, kako je mogoč ta-
ko visok prispevek za osnov-
no omrežje dejal, da je vse
zapisano v obvestilu in me
»potolažil«, da bo verjetno
prisepvek še višji. Želela
sem videti podroben predra-
čun, pa mi je povedal, da ga
nima. Ne gre pa mi v glavo,
da so prispevki že samo v
žalski občini in na celjskem
območju tako razhčni. Toč-
no ne vem, slišala pa sem, da
so na Vranskem, kjer so pred
kratkim dobih nove prik-
ljučke, posamezniki prispe-
vali nekaj^nad 200 tisoč din.
Lani so v Žalcu prispevali po
40 tisoč din, v Gotovljah, le
nekaj metrov manj oddalje-
nih kot Griže prav tako
40.000 din. Tajnik mi je re-
kel, da so v neki KS (ni vedel
povedati kje), prispevah celo
800 tisoč din. V Celju so lani
za priključek plačah nekaj
nad 50 tisoč din.
Vse kar je prav! Mishm, da
tako z razvojem telefonije v
naši socialistični družbi res
ne moremo. Nek red bi mo-
ral biti tudi pri tem razvoju.
Če je PTT organizator telefo-
nije, naj bo tako kot je z vse-
mi ostalimi pristojbinami za
PTT storitve v vsej državi
enako. Enako naj plača tisti
na najvišjem vrhu naše do-
movine (še pomagati bi mu
bilo treba) kot tisti, tik enote
PTT.
Vse samoprisepvke in soli-
darnostne akcije sem vedno
podpirala. Če pa iz takšnih
akcij vselej potegneš zadnjo,
se ti pa vse upre. Zato nekaj
vprašanj področni PTT Ce-
lje, ki naj ta posreduje naprej
na republiko ali celo na zvez-
no PTT, saj je to organizacija
za celo državo. Prosim in
zahtevam naj PTT Celje jav-
no odgovori na naslednja
vprašanja.
Kako to, da morajo potroš-
niki plačevati za razvoj os-
novnega	telefonskega
omrežja, saj je povsod v sve-
tu to stvar podjetja, ki nudi
telefonske usluge? Za razvoj
telefonije pobira PTT tudi
pri nas vsa leta določen
prispvek. Vsa leta se zbirajo
tudi sredstva s samoprisev-
ki. Nesprejemljivo je, da je
prispevek v eni KS tak, v
dva km bolj oddaljeni pa de-
setkrat večji.
Kako to, da PTT Celje ne
more organizirati svoje last-
ne delovne enote za razvoj
telefonije za celotno območ-
je, pač pa prepuščajo to po-
sameznim KS. Mnogo ceneje
bi bilo, hitreje in bolj enotno,
PTT pa bi na svojem področ-
ju naredila pri razvoju telefo-
nije red. Zanima me kako je
s to organizacijo drugod po
Sloveniji in Jugoslaviji.
Kakšni so bili prispevki po
posameznih KS na našem
območju za nove priključke
lani in kakšni so letos? Kako
je s temi cenami v drugih po-
dročjih naše države?
Ali je potrebno telefonske
kable še vedno uvažati? Ko-
liko stane 1 km tekega kabla,
koliko izkop jarka 1 km s ko-
pačem, položitev kabla in za-
sipanje? Kohko je ura tele-
fonskega tehnika na terenu
in koliko istega tehnika po
pogodbenem delu? Kaj vse
je zajeto v osnovni prispe-
vek, ki ga mora plačati KS
samo za pridobitev dovolje-
nja, da se potrošnik lahko
vpiše med uporabnike tele-
fona?
PTT Celje ne prosim samo
jaz, naj v zvezi s telefonijo
naredi na svojem območju
red, da ne bo v eni KS tako, v
drugi pa drugače. Ker to za-
nima mnoge, pričakujem od-
govor v NT.
SLAVA ŠALAMON,
Griže
Celjani, pozor!
V	Celju smo odprli novo
turistično poslovalnico Golfturist
Pri nas smo vam pripravljeni organizirati:
-	posamezna in skupinska potovanja po
Jugoslaviji in tujini,
-	službena in privatna potovanja,
-	rezervacije hotelov v Jugoslaviji in v tiijini,
-	sindikalne in šolske izlete,
-	avionske in železniške vozovnice vseh vrst,
-	sprejem in nastanitev važnih poslovnih
partnerjev,
-	organizacija kongresov, posvetovanj, poslovnih
kosil, koktejlov-banketov.
V	kolikor ste zainteresirani za katerega od
navedenih programov ali imate kakšne druge želje,
nas pokličite po tel. (063) 22-396 ali se osebno
zglasite v poslovalnici Golfturist v pritličju
veleblagovnice »T«<.
Poslovnost, pozornost in prijaznost naših delavcev
je poroštvo za kakovost naših uslug.
Prepričajte se!
D. MONDRE na sejmu r Celju
NOVO na 19. mednaroiinem obrtnem sejmu v Celju. Aparati in druga oprema za
gostinstvo, ki jo V spodnjih prostorih hale A ponuja D. MONDRE, ter komplet oprema
kuhinj, restavracij, snack barov slaščičarn in drugih gostinskih objektov.
Aparati za gostinstvo:
-	mikrovalovne pečice
-	mesoreznice
-	avtomati za kavo
-	mini grilli
-	električne pečice za pizze
-	tehtnice
-	aparati za sladoled
-	hladilni aparati
Ob tem na celjskem sejmu
D. Mondre ponuja vse vrste
šivalnih strojev in stroje
za pletenje.
10% SEJEMSKEGA
POPUSTA!
DIETMAR MONDRE
9020 KLAGENFURT
10. Oktobrstraße 22/1
Tel. 042 22/51 37-67
R. DUŠKO
generalni zastopnik
Makarska
Tel. (058) 612 361
Slovensko ljudsko gledališče Celje: Petek, 19. sept, od
19.30: William Shakespeare: KAR HOČETE. Premiera.
Med glavnim odmorom bo na ogled modna revija, ki jo bo
pripravil Utok Celje v sodelovanju s Plesnim studijem
Celje.
Sobota, 20. sept, ob 19.30: William Shakespeare: KAR
HOČETE. Abonma sobotni večerni in izven. Med odmo-
rom bo modna revija - Utok СеЦе v sodelovaryu s Plesnim
studiom.
Torek, 23. sept, ob 19.30: William Shakespeare: KAR
HOČETE. Abonma Torek in izven.
Pohorska ohcet v Zrečah: Turistično društvo Zreče orga-
nizira 20. in 21. septembra prireditev Veselo pohorsko
ohcet. Ob tej osrednji prireditvi pa bodo organizirah tudi
kulinarično razstavo pohorskih svatovskih jedi in cvet-
hčno razstavo na temo aranžmajev.
V	soboto, 20. septembra bo od 10. ure dalje kulinarična
razstava, v večnamenski dvorani v Zrečah, ob 20. uri pa se
bo v tej dvorani pričela fantovščina in dekliščina.
V	nedeljo, 21. septembra pa se bo ob 10. uri pričela
pohorska ohcet s klicanjem neveste in šranganjem pred
hotelom Dobrava in s poroko v večnamenski dvorani, kjer
se bo ob 14. uri pričelo svatovsko kosilo z rajanjem. V tem
delu prireditve bodo prikazali svatovske običaje, v pevski
sobi večnamenske dvorane pa bo ta dan na ogled razstava
cvetja in svatovskih aranžmajev.
Na obeh prireditvah bodo igrali domači godci in ansam-
bel Veseh slavčki.
Koncert na Tomšičevem trgu: Na odprtem odru na
Tomšičevem trgu bo danes ob 18. uri nastopila folklorno
skupina Železničarskega prosvetnega društva France Pre-
šei-en Celje.
Zdravilišč,e Rogaška Slatina: V dvorani Zdraviliškega
doma bo danes ob 20. uri Večer slovenske folklore, na
kateri bo nastopila domača folklorna skupina Minerali.
V	cerkvi Sv. Križa v Rogaški Slatini bo v nedeljo, 21.
septembra koncert Slovenskega okteta in organista
Huberta Berganta. Koncert se bo pričel ob pol osrnih
zvečer.
V	Laškem dvorcu bodo jutri ob 18. uri odprh razstavo
hkovnih del slikaija in restavratoija iz zamejstva Roberta
Faganela. V kulturnem programu ob odprtju bodo nasto-
pih učenci glasbene šole Laško. Razstava bo na ogled do
28. septembra.
V	celjskem Likovnem salonu bodo danes ob 18. uri odprli
razstavo kiparskih del Josipa Diminiča. Razstavo so prir
pravih ob celjskem obrtnem sejmu, na ogled pa bo do 11.
oktobra.
V	Razstavnem salonu Rogaška Slatina je na ogled raz-
stava likovnih del Bogdana Potnika. Razstava bo odprta
do 26. septembra.
Osnovna šola Frana Kranjca Polule: Ob praznovanju
krajevnega praznika krajevne skupnosti Zagrad so v
osnovni šoh Franca Kranjca pripravih razstavo karikatur.
S svojimi karikaturami se predstavljajo Borut Pečar,
Grega švab. Stane Petrovič Čonči, Marjan Alaševič in
Lenart Horvatič. Razstavo si lahko ogledate še danes in
jutri.
Srednja šola za ekonomsko usmeritev
TONE GRČAR Celje ima še prosta mesta v
programu poslovno-finančna dejavnost
(smer ekonomski tehnik) v izobraževanju ob
delu.
Vpis je vsak dan do 30. septembra 1986, od 8. do 12.
ure, v tajništvu šole.
Pogoji za izobraževanje ob delu so dokončana osnovna
šola oz. spričevalo o zadnjem letniku usmerjenega
izobraževanja.
Zavod Golovec organizira
v soboto, 20. septembra,
s pričetkom ob 9. uri
ODPRTO PRVENSTVO
V TENISU
za moške in ženske,
za pokal 19. obrtnega sejma.
Prijave do sobote do 8.30 ure pri
varnostniku.
Vabljeni!
Rekreativno igranje tenisa vsak dan od 8. do
19. ure.
12. stran - novi tednik
18.1
Jože Urank, vodja fìnanéne službe Gorenje Glin Nazarje, je v razgovoru z Janezom Karli Gradišnik je tudi tokrat dokazal, da je pravi ljudski
Vedenikom povedal, da bodo krajani Nazarij in okolice, ob njihovem jubileju, verjetno godec, ki občuti stik z občinstvom in z igranjem, tako
najbolj veseli čistilnih naprav na dimnikih, ki bodo močno zmanjšali onesnaženje. narodnih kot svojih avtorskih pesmi spodbudi ljudi, da
Foto: LEU STRMECKI mu ploskajo tudi med njegovim igranjem
Za obiskovalce in poslušalce
Javna radijska oddaja ob 85. obletnici Gorenja Glin Nazarje
Lesna industrija je tesno povezana z Zgortge savinjsko
dolino in zato ni čudno, da so že pred 85. leti v Nazarjah
postavili prvi obrat te industrije. Ta se je z leti razvil v
delovno organizacijo, ki je pod imenom Gorenje Glin
Nazarje znana po vsej državi. Ob njenem jubileju so pri-
pravili več prireditev, med katerimi je bila tudi javna
radijska oddaja, ki so jo pripravili skupaj z našim uredni-
štvom.
Marijan Smode je bil v Nazarjih samo kake pol ure, saj
smoga dobesedno »sneli« z avtobusa v Titovem Velenju in
ga po njegovem uspešnem nastopu zopet odpeljali na zad-
nji avtobus, ki je odpeljal proti Ravnam.
Čeprav ženski pevski zbor Nazarje deluje šele eno leto, je dirigentki Tedeji Urank uspelo
dobro pripraviti zbor, ki lahko ob resnem delu doseže še lepe uspehe, saj v njem
prepevajo predvsem mlade pevke.
Gorenje Glin veliko pome-
ni za Nazarje, saj je v tej de-
lovni organizaciji zaposlenih
večina krajanov. To se je
poznalo tudi na omenjeni
odd^i, kjer so obiskovalci
znali prisluhniti tudi obema
predstavnikoma Glina in ne
samo nastopajočim. Nasploh
so bih obiskovalci v dvorani
Kulturnega doma hvaležna
publika, ki je znala sodelova-
ti s tistimi na odru. To se je
pokazalo že na začetku, ko je
prvo skladbo zaigral ansam-
bel Cmok iz Celja. Že drugi
nastopajoči, Marijan Smode,
jih je popolnoma pridobil na
svojo stran, saj je cela dvora-
na prepevala z njim znane
uspešnice, kot so Moj gozd
zeleni in Шска.
Tudi domači ženski pevski
zbor je navdušil obiskovalce
v dvorani, tako da se je raz-
položenje potem dvigalo od
nastopajočega do nastopajo-
čega, pa naj je bil to ansam-
bel Mira Klinca, humorist
Celjski Poldek, oktet Stu-
denček in na koncu še citrar
Karh Gradišnik.
Skratka javna radijska od-
daja je uspela, kot že dolgo
ne in obiskovalci bi na kon-
cu še in še poslušan ansam-
bel Cmok, ki je pokazal, da
poleg zabavne zelo dobro
igra tudi narodnozabavno
glasbo. Na svoj račun pa so
prišli tudi poslušalci Radia
СеЦе, ki so ❖ nedeljo poslu-
šali več kot enourni posne-
tek te prireditve.
FRANČEK PUNGERČIČ
Ansambel Mira Klinca se
vse bolj uveljavlja in kmalu
bo izšla tudi njihova velika
plošča. Na prireditvi v Na-
zarjah so Miro Kline in nje-
gova skupina dokazali, da
ih lahko štejemo med naj-
boljše tovrstne zasedbe na
našem območju.
Spanje
Sramotno propadajo^
Kdor ne vidi, ne more
verjeti, da se kaj takšne-
ga še lahko dogaja v naši
civilizirani družbi. Res
je gaščina s cerkvijo v
Založah pri Podlogu v
Savinjski dolini nekoli-
ko odmaknjena od glav-
ne ceste, to pa še ne po-
meni, da ljudje v ^ej
lahko spanec preživljajo
v strahu, da jim obraza
ne bo pokril omet, ki bi
popustil v stropu in se
vsul na posteljo.
Zunaryost graščine je
prava sramota za takšen
objekt in okolico, še večja
sramota je, da v nekdanji
cerkvi redijo prašiče, zžo-
ce in kokoši, ^aga, razbi-
ta okna, neurejeno proče-
lje, vse to je dom za osem
strank s 25 stanovalci.
Marija Sklepič je z mo-
žem Ivanom z^oslena v
LIK Savica v Šempetru.
Imata tri otroke Silvijo
staro nek^ manj kot se-
dem let, Karohno, pet in
Ivico, tri leta. »Sama sem
več v bolniški, kot na de-
lu,« razočarana pripove-
duje Manja. »Vendar ne
po svoji knvdi, vsi smo
bolni od te vlage in prepi-
ha. Imam zdravniško po-
trdilo, da sem bolna in da
ne,
nif
snm
nov
nan
dofc
aiji
mei
jih,
moi
skü
Na
žal
soj
Us
РГђ
vini
dui
šev
SOI
dite
mi
Zd)
seti
Ц
bol
moi
ÜH
Paj
jih
inu
dek
dop
ne-
Ijen
moi
boj
da
čel
Foto: LEU STRMECKI Strop na hodniku stanovanja
Slikanje z voi
Pod roko Mlča Perića nastajajo čudoviti i
batik tehniki
Mičo Perič je prišel v Slo-
venijo iz Velike Gradiške.
Kar na hitro se je odločil za
tako dolgo pot, ko je v Poli-
tiki prebral oglas, da v celj-
ski Cinkarni potrebujejo
materialnega knjigovođo.
V Celju živi že trinajst let.
Daleč od rodnega kraja si je
ustvaril družino in našel
prijatelje. Sedaj je zaposlen
v delovni organizaciji Aero
kot vodja skladišča.
Pa ga nismo obiskah zato,
da bi povedal, kako se počuti
v Sloveniji. Mnogo bolj nas
je zanimal njegov konjiček,
kateremu posveti vehko pro-
stega časa. Mičo namreč bar-
va tkanine, pa tudi riše na-
nje. Poleg batika uporablja
še tehniki sarti in javana.
Šele tri leta so minila, od-
kar je spoznal skrivnosti ba-
tik tehnike. V neki angleški
knjigi je videl žensko oble-
ko, narejeno v batiku, pa sije
mislil, da bi tudi on lahko
poskusil narediti kaj takšne-
ga. Želja po tem ga je tako
zasvojila, da je dolgo časa
iskal literaturo, s katero bi si
nabral potrebno znanje. Li-
stal je revije, spraševal pri
akademskih sUk^ih, a vse
zaman. Le-ti svojih skrivno-
sti niso hoteli izdati.
Po dolgem času pa se je
Mičotu vendarle nasmehnila
sreča. V časopisu je prebral
novico o odkritju dobro
ohranjenih kipov iz stare Gr-
čije. Pisalo je še, da so bili
poslikani v batiku in nek
znanstvenik je omenjal vo-
sek. Tako je ^čo spoznal, da
je vosek tisto sredstvo, s ka-
terim se pri batik tehniki riše
na blago. »Po odkritju teh ki-
pov, so se začeU znanstveni-
ki spraševati, kje je domovi-
na batika, v stari Grčiji ali
di^ni Aziji,« pripoveduje
Mičo.
Od takrat dalje se je Mičo
učil in izpopolnjeval svoje
znarye. Delal je kar doma, v
kuhinji. Tako je kuhinja po-
stala in ostala njegov atelje.
»Vsak, ki me vidi sredi dela
pravi, da ima moja žena zelo
dobre živce. Batik je namreč
zelo umazana tehnika,« se
zasmeji. Devetletni Uroš
vedno bolj opazuje očeta pri
delu, ga vpraša o tem in
1986
novi tednik - stran 13
gz pravega spanja
J џ Založah nI wreána človeških življenj
»delati, pa
' prosib
ostno sta-
ubiü so
mo letos
je 6-
45. mestu
.j icoUkor
¿h pri sa:
jiie zalee,
piestih so
1 takšni, ki
jrat menja-
Mož je bil
ivLiK Sa-
V Hmeza-
^la spra-
stanovanja,
jjjj: ne ho-
.jned prvi-
|te dobili,
etinštiride-
ri mesece v
[ravniki ne
iti, kíójije.
loram osta-
ih. Kdo bo
jbel? Kam
Z možem
rejeno, da
tno - eden
igi popold-
ci preskrb-
I od doma,
peljati s se-
edno strah,
zgodilo,
ni. Ne vem.
po kakšnem naključju
sem punčko dala spati k
možu, ko se je ponoči s
stropa na njeno posteljo
vsul omet. Prosila sem
stanovanjsko пад popravi,
pa rdso. Tudi nisem hote-
la zaradi tega plačati sta-
novanja pa sem sama se-
be zafrknila, ker sem ga le
morala, mož pa je sam
strop zakrpal. Nimamo
kopalnice, letos smo bih
tudi štirinajst dni brez vo-
de. Vodo pa rabim kot
kruh, saj žehmo biti čisti,
oprani. Letošnje zime v
tem okolju ne žehm več
preživeti. Sama sem bol-
na, prav tako otroci. Здј
ne žehmo novega stano-
vanja, ampak sohdno,
staro stanovanje, vredno
človeka. Če ne bo nič,
bom šla z otroki sedeti
pred blok ah pa jih bom
peljala na socialno in пгу
rešujejo problem.«
Fatima Stojanov je v
razpadh graščini že pet
let. »Bila sem v Topolšici,
hyer so mi zdravniki rekh
in napisah, da v takšnem
vlažnem stanovanju ne
morem živeti. Nič ne po-
maga. Ko sem prinesla
potrdilo za boljše stano-
vanje, so me odpravih s
tem, da so me dali z 42 na
38 mesto, stanovanja pa
so dobih do 34 mesta. La-
ni so mi popravljah štiri
mesece stranišče, dojenč-
ka nisem imela kje prati.
ker ni bilo vode. Tista iz
vodruaka pa seveda ni či-
sta. Če se mi bo zdravje
poslabšalo, bom šla v bol-
nišnico, otroka pa peljala
na socialno, nag ju imjgo v
varstvu.«
Ko smo si ogledali grašči-
no, smo ugotovih, da ne gre
za ljudi, ki bi zavestno ne
skrbeh za urejeno stanova-
nje. Nasprotno! Stanovaryi
obeh prizadetih sogovornic
sta po možnosti lepo ureje-
ni, žal pa se sredi podrtije
ne da кгц več narediti. De-
naija tudi ni, plače so
skromne. Sploh pa v takš-
nih prostorih ni vamo žive-
ti. Ali bo res moralo priti do
nesreče, da bodo odgovor-
ni začeh problem resneje in
predvsem hitreje reševati.
Ah žehmo, da bomo iz takš-
nih nemogočih stanovary
dobih bodoče invalide?
Menda je graščina s cerkvi-
jo v Založah celo zgodovin-
skega pomena in zato tudi
zaščitena. КгО odgovorni
ščitijo? To, da razpada in
ljudje v njej bolehajo ter ni-
so sposobni za normalno
delo. Pri reševarvju takšnih
in podobnih problemov bi
v naši družbi morah biti
boli elastični. Spaiye brez
pravega sparga je še tohko
bolj nevarno, ker gre za
mnoge z zdravniškimi spri-
čevali potijene bolezni.
TONE KRABL
Foto: LJUBO KARBER
Bodo dočakali boljše stanovanje?
im
nil Izdelki v
f Se je sam naučil
^iae v batiku in
k.
L
" Pa mu vse pojas-
o sinu, s pono-
• »Opazil sem, da
^a osnovo tehni-
Ij^'^za to potrebno
iskanju ra-
^tìalov in barv je
se da najlepše
^avni svih, bom-
bažu in tanjšem lanu. Nato je
začel izdelovati dekorativne
izdelke, kot pravi sam. Gre
za slike v batiku. Nanje je
Batik, beseda je malaj-
skega porekla, pomeni sli-
kanje z voskom. Tehnika
barvanja je že od davnine
znana na Kitajskem, v Indi-
ji, na Malajskem polotoku,
posebno pa še na Javi. Z vo-
skom se pokrivajo motivi,
na katere se po bami kopeli
ne prime barva. Vosek se
nato odstrani. Pri barvanju
pisanic v Jugoslaviju gre za
podobno tehniko. Batik so
prinesli Nizozemci v 17. sto-
letju v Evropo in ga dolgo
skrivali kot svoj monopol.
Kasneje se je ta tehnika po-
stopoma industrializirala,
danes pa je zelo razširjena v
umetni obrti.
resnično liihko ponosen. Ne-
кцј nsulepših shk je razstav-
ljenih v dveh novih prosto-
rih delovne organizacije
Aero. Mičo takoj doda, da
imajo v Aeru vehko razume-
vanje za ryegov konjiček.
Ko je dobro spoznal batik,
je začel iskati nove možnosti
barviinja. Odkril je javano in
sarti, tehniki, ki sta zelo zna-
ni v Franciji, Nemčiji in Švi-
ci. Po teh postopkih izdeluje
sed^ tudi obleke.
Sarti tehnika. Na papir
narišem vzorec in ga nato s
svinčnikom prerišem na
oprano in zlikano blago.
Najlepše je risanje na m^-
šem kosu naravne svile.
Obrise vzorca nato preri-
šem še s posebno kontur
kremo, ki prepreči odteka-
nje barve. Za izpolnitev
vzorca, motiva uporabim
posebne sarti barve. Po pet-
najstih minutah se barve
posušijo, in unikatni izde-
lek je gotov.
Svoje unikate prodiga pri
Utoku. »V tej trgovini sem
naletel na prijazne ljudi, ki
so z odkupom mojih oblek
sprejeh tudi določen poslo-
ven riziko. Obleke seveda ni-
so poceni. Vsak ve, da je svi-
la draga, da o barvah, ki jih
kupujem v tujini, niti ne go-
vorim. Pri ceni je potrebno
upoštevati še to, da gre za
unikat in s tem seveda za
ročno delo, pravi Mičo. Mor-
da bo drugo leto uspel pro-
dati obleke tudi v Yu butik.
Brez večno ponavljajočega
vpašanja o načrtih za bodoč-
nost tudi tokrat ni šlo. Samo
nasmehne se in pravi: »Zelo
sem srečen, da sem našel de-
lo za svoj prosti čas. Temu
bom posvetil še vehko ur in
zagotovo mi kot upokojencu
ne bo dolgčas. Morda pa bo
Uroš nadaljeval moje delo.«
BLANKA KOVAČIČ
Foto: LJUBO KORBER
Obleka iz naravne svile. Vzorec je izdelan v sarti tehniki.
Glasba Je vse, kar je
Jože Jančar - rudar In umetnik
»Se kaj spoznaš na glasbo?«
»Toliko, da jo rad poslušam.«
»Potem ti pa ne bom kazal not, le pove-
dal ti bom, kar želiš.«
»Pa zai^aj tudi?«
»Tudi.«
Tako! Jože Jančar ima rad čiste račune.
Že ko sem pozvonil pri цјет, enkrat, dva-
krat, tretjič, je še kar naprej raztegoval meh
svoje harmonike in me s khcom poučil: »Ja,
ja, s£g ne gori. Malo počakajte!«
Jože Jančar, še bolje, kapelnik. Tako ga
boste v Preboldu prej našli, k^jti pod tem
nazivom ga poznajo skoraj vsi. Osemdesete-
mu letu se bliža ta upokojeni rudar, zaseko-
valec premoga in polagalec cevi v Zasav-
skih premogovnikih. »Tisto, kar je bilo v
rudniku najlažje vzdigniti, je bilo težko 70
kilogramov. Gor sem plačal, da se ne da
povedati, v tem rudarskem življenju.«
A nekaj je in je bilo v Jamčaijevem težkem
rudarskem življenju, kar gaje venomer, vsa-
kodnevno prerodilo in kar mu daje voljo do
življenja. Glasba! To je njegova hrana, vese-
lje, kratek čas, to je vse kar je in kar ga je že
pred vojno v Trbovljah, kjer je rojen, in v
Hrastniku tako navduševado, da je pozabil
na tisto, kar ga čaka pod zemljo.
Že s petnajstimi leti se je zastrupil z nota-
mi, v Ћ-boveljski godbi, l^er je kasneje tudi
poučeval: »Glasbene šole ni bilo, godba je
takrat dajala znarye. Vse do vojne sem po-
učeval v Hrastniku in Trbovljah, med vojno
pa i^al B bas v Glavnem štabu Slovenije.
Tudi po vojni smo igrah še nekaj časa sku-
paj in snemah tudi plošče s koračnicami v
Trstu. Z mojstrom Bojanom Adamičem se
še sedaj kdaj srečava.«
Tudi v Prebold je Jožeta Jančarja privabi-
la glasba in Preboldčani, ki so ga povabih,
da bi poučeval njihovo godbo. Potem ko je
fante skupaj spravil, je kmalu tudi nehal
delati z njimi: »Zato ker niso hoteh posluša-
ti in niso bih enotni,« pojasni in doda, da
mora biti osnova za učenje glasbe vedno
prava, šolska. Zato je odtlej poučeval le še
kakšnega posameznika, ki je pozvonil pred
njegovimi vrati. Nekateri od teh so glasbeno
pot nadaljevah tudi na akademiji.
Če je imel tisti, ki seje hotel pri njem učiti
violino, kitaro ah trobento, Jože ni bil v
zadregi. Ip-a namreč trinajst instrumentov:
»Žal sem izgubil zobe, pa pleha ne morem
več igrati (p(^zavna, trobenta, bariton itn.)
zato sem se pred sedmimi leti začel učiti
igranja harmonike. Sam, tuk^j doma, s^
drugega tako nimam početi«.
Jože je res samotar, posebno, odkar je leta
1984 ovdovel. Tudi sina, ki se je pravtako
zapisal glasbi, že dolgo ni več doma: »Pri
Radiu Beograd je, pa tudi vnukinji mishta
le na glasbo. Prva trenutno igra prvo violino
s simfoničnim orkestrom v Santa Domingu,
druga pa je na akademiji.«
V osmem desetletju življenja si je tako
Jože kupil phd harmoniki. Malo raztegne
meh dopoldan, malo popoldan: »Kadar me
prime,« pojasni, »a prime me dopoldan in
popoldan. Brez tega me tako ne bi bilo več.
Zal sem malce oslabel, zato lastnih skladb
ne morem več pisati. A glavno je, da še
laihko igrautn.«
Kadar se skozi okno v četrtem nadstropju
stare preboldske graščine začuje glasba har-
minike, bobna in zvončkov, ta instrument si
je iz malega bobna, drumle in zvoncev s
koles napravil Jože sam, takrat spodaj na
dvorišču pravijo: »Kapelnik igra.« Tako je
poleti, pozimi, takrat, ko ga harminika, ki je
tam, ob njem, premami. Veijetno se ob ubi-
гацји taktov kd^ pa kd^ spomni časov, ko
so ga kar iz jame pokhcah, da je zaigral v
simfoničnem orkestru in mu potem rekh:
»Jože, ti nisi rudar, ti si umetnik!« A dodaj-
mo, Jože Jančar je bil rudar in je umetnik.
RADO PANTELIČ
Foto: LJUBO KORBER
14. stran - novi tednik
18. september 1986
Prvi dopisniki so se že
oglasili. Pregovor sicer
pravi, da prve lastovke
ne prinašajo pomladi,
ampak jaz vem, da bo
vaših prispevkov vedno
več.
Upam, da ste prve šol-
ske dneve lepo prežive-
li. Zdsò bo šlo pa vedno
bolj zares, kajne? No,
ampak ker ste brihtne
buče, tudi z učenjem ne
bo prevelikih težav. Ne-
koliko seje pa vendarle
treba pomujati. S^ ve-
ste: Brez mi^e, se še če-
velj ne obuje.
Lep pozdrav
Vaša Nadja
Tu se Je pa nekaj
dogajalo
Prvi šolski dan. Vstopimo v šo-
lo in opazimo, da zbornice ni več.
Na vratih piše: 5. d. to je pa res
krasno. Če ni zbornice, ni učite-
ljev. Nič nimamo proti temu.
Stopimo le nekaj korakov na-
prej. Tudi garderobe in stranišča
ni več. Ja, kje bomo pa lulali?
Glej! Nova stena, nova vrata...
Fant! Ampak učitelji so tu in vsi
hodijo v šolsko banko. Gotovo so
vsi brez denarja. Preblisk! Kaj pa
je to? Da ni tam zbornica? Na
žalost bo menda tako, si rečemo
in zdrvimo v naš razred. Bomba!
Nove mize, novi stoli, polakiran
parket. Tu se je pa nekaj dogaja-
lo. Se bo treba pozanimati pri
višjih forumih.
V petek smo se končno znašli v
ranateljevi pisarni. Stekel je ta-
kle pogovor:
Stopinjice: Junija smo odšli
na počitnice in na šolo rüsmo
prav nič mislili. Ko pa smo se
vrnili šolo, nas je skoraj kap, toli-
ko je bilo novega. Ali bi nam,
prosimo, povedali, kaj seje doga-
jalo na šoli?
Ravnatelj: Res je, marsikaj se
je dogajalo. Nekaj tega lahko
vsakdo takoj opazi, marsikaj pa
je vašim očem prikrito. Opravili
smo namreč okrog 40 izboljšav^
Morda ne veste, da je bil stari del
šole zgrajen leta 1896, prizidek pa
leta 1974. Nekatere stvari so bile
že dotrajane in zato smo, uredUi
izolacijo cevi za centralno kuija-
vo v prizidku. Če bi v hudi zimi
te cevi popokale, bi bila to kata-
strofa. OpraviH smo tudi dela na
strehah v prizidku in na spodnji
šoli ob glavni cesti. Tam smo na-
mestili snegobrane, spremenili
odtoke in še drugo.
Med počitnicami smo polakira-
li parket v vseh učilnicah tu zgo-
raj in na spodnji šoli. Nekaj učil-
nic smo opremiH z novimi miza-
mi in stoli. Seveda pa so postali
prostori lepši tudi za nas, učite-
lje. To ste opazili že sami.
Kot veste, imamo tri podružni-
ce. Na vseh - v Strmcu, Šmart-
nem in Socki - so se nakopičili
problemi in trudili smo se, da bi
jih omilili.
Stopinjice: Veijetao še ni vse
končano. Kaj nameravate še na-
rediti?
Ravnatelj: Veliko. Vsak dan se
bo še kaj dogajalo. Najprej bomo
uredili telefon. Naslednje bo no-
va govorilnica za starše. V telo-
vadnici in avli bomo montirali na
kalorifeije. Namestili bomo še en
Videorekorder in kupili nekaj ka-
setofonov za posodobitev pouka.
Prav veseli pa boste gotovo novi-
ce, da bomo ob šoli uredili igriš-
če. Naredili bomo rokometno in
teniško igrišče. Veijetno bo ure-
jeno tudi za nočno igro. Tudi vas,
učence, bomo poskušali priteg-
niti v akcijo. Sodelovali pa bodo
še krajani, KS in TVD Partizan.
Stopinjice: Zdaj pa še bolj za-
sebno vprašanje. Kako ste se
imen med počitnicami? Gotovo
ste dolgo spali, se hodili
kopat...
Ravnatelj: Da, zelo sem užival.
Na moiju sem bil sedem dni. Po-
tem sem imel pa drugo »moije«,
to so bila prenovitvena dela na
šoli. Potekala so vsak dan od še-
stih zjutraj do sedmih zvečer.
Marsikaj smo delali tudi v ne-
deljo.
Poleg tega smo med počitnica-
mi opravljali analizo dela v prete-
klem šolskem letu.
Stopinjice: Hvala za odgovore.
Ravnatelj: Hvala tudi vam za
obisk. Pa še pridite, če vas bo kaj
zanimalo.
Pogovor je posnel
MATJAŽ KRHLANKO, 8. c
Zapisala pa
LEA VRANC, 8. b
OŠ VOJNIk
IMoJe počitnice
Moje težko pričakovane počit-
nice so se krasno začele. Z atom
in mamo sem že kar prvi teden
šel na moije. Ko smo prišli do-
mov, sem bil nekaj časa doma.
Doma smo se igrah nogomet, te-
nis in veliko drugih stvari. Na
povabilo strica sem odpotoval k
Sveti Emi. Tam sem se igral in
preganjal krave, ki so šle v koru-
zo. Končno je nastopil atijev in
mamicin dopust. Šli smo na mor-
je. Tam sem skakal in lovil sipe.
Ko smo prišli domov, se je začel
pouk.
BOŠTJAN KOROŠEC, 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Prijateljici sem
podarila Icnjigo
Bližal se je prijateljičin rojstni
dan. Nisem vedela, kaj пгО ji ku-
pim. Mislila sem na čokolado, pa
sem ugotovila, da se lahko prija-
teljica samo zredi, mene pa poza-
bi. Tudi z bonboniero je enako.
Skratka - nisem vedela, kako naj
se odločim. Spomnüa sem se na
teto, ta bi mi vedela svetovati.
Dejala mi je, naj kupim knjigo.
Naslednji dan sem se z mamico
odpeljala v СеЦе. Šli sva v knji-
garno, kjer sva kupili kryigo z
naslovom Dvojčici. Zvečer sem
se takoj odpravila v sobo in odpr-
la prvo stran knjige. Bila sem ra-
dovedna, kaj pisatelj opisiye. Ni
bilo najbolj zanimivo, potem pa
me je zgodba vedno bolj pritego-
vala. Brala sem dolgo v noč, na-
enkrat pa sem sladko zaspala.
Luč sem pustila prižgano. Pono-
či sem se zbudUa in videla knjigo
pred seboj. Bila je čisto zmečka-
na. Malo sem jo poravnala, nato
pa spet zaspala.
Zjutraj pa sem povedala mami-
ci, kaj se mi je zgodilo. Rekla mi
je, da ni nič hudega. Oddahnila
sem si in začela razmišljati, kaj
bo rekla prijateljica. Povedala
sem ji, da sem jo brala, in kaj se
mi je zgodilo. Ni bila huda, na-
sprotno: še pohvalila meje, saj je
kr\jiga namenjena temu, da jo
prebere čim več ljudi. Rekla mi
je, da se bova pogovarjali o vsebi-
ni takoj, ko jo bo poznala tudi
ona.
Sedaj vem, da knjiga ni za to,
da jo gledamo, ampak da jo pre-
beremo.
POLONA PEČNIK, 6.a
OŠ bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Dobili smo prizideic
Učenci OŠ Franja Vrunča Sliv-
nica pri Celju smo izvedeli, da
bodo začeli zidati prizidek. Saj
smo se v stari šoli prerivali na
hodniku in bili v prostomi stiski.
Nismo imeli resne tehnične de-
lavnice in še marsičesa. Seveda
je vse to in še veliko več v novi
šoli.
Imamo nekaj »predpisov«, ki
jih moramo upoštevati. Selimo
se iz razreda v razred. Zato, ker
imamo skoraj za vsak predmet
drugo učilnico. Dobili smo tudi
zaklonišče, avlo, garderobo ...
V lanskem šolskem letu je bilo
delo med urami moteno, saj so se
delavci trudili, da bi bili učenci
kmalu v novi šoli.
Sedaj je novo šolsko leto in se
že učimo v prizidku.
Albina Zakošek, 7. a
OŠ Franjo Vrunč
SUVNICA PRI CELJU
Pot na Triglav
Zelo sem se razveselila, ko mi
je očka povedal, da gremo s Pla-
ninskim društvom Železarne
Štore na Triglav. Peljah smo se
do Vrat in tam prenočili. V sobi
je bilo zabavno in vsi smo se
smejali. Drugi dan smo krerúli na
Triglav ob štirih 2jutraj. Vse je
bilo temno, in ko smo prišli do
severne stene Triglava, se je že
delal dan. Pot je bila naporna in
videla sem veliko planinskih rož.
V vsaki koči smo odtisnili žig v
planinske izkaznice. Na Kredari-
ci smo se ogreli, nekaj pojedli in
krenili na Triglav. Na Triglavu so
me krstili. Potem smo šli na Do-
lic in med potjo sem videla gam-
se in koze. V nedeljo smo prišli
do Triglavskih jezer. Videla sem
Ledvično jezero in v sedmem,
Čmem jezeru sem se tudi kopala.
Pot navzdol je bila naporna in "
boleli so me prsti na nogah. Vide-
la sem slap Savico. V Celje sem
prinesla kamen v nahrbtniku.
Podtaknili so mi ga planinci. Ta-
ko se je končal moj najlepši in
naporni izlet na Triglav.
NINA GRIZOLT, 5. c
COŠ Fran Roš
CELJE
Bogate počitnice
Ob koncu šolskega leta sem šel
s četrtim razredom v Makarsko.
Oni so imeli šolo v naravi, jaz pa
sem šel z očetom, ki jih je učil
plavati. V Makarski sem bil te-
den dni. Le nekaj dni za tem smo
se odpeljali v Žetino nad ŠkoQo
Loko. Pri teti Francki sem poma-
gal tlačiti seno, nabirati češnje pa
tudi pri podiranju dreves sem bü
zraven. Zadnji dan sem šel na,
1660 m visoki Blegoš, kjer so
borci odkrili spominsko ploščo
padlim partizanom.
Iz Žetine smo odšli v Novigrad.
Stanovali smo v počitniški priko-
lici. Obiskal sem tudi babico in
dedka v Kopru. Tam je bil na
obisku stric Rafko iz Nemčije. V
Kopru smo bili le dva dni.
Zadnje dni počitnic sem preži-
vel pri stari mami in starem atu v
Mozirju. Nabirali smo gobe, leš-
nike in cepili drva za zimo.
LUKA PINTAR
3. b OŠ Šlandrove
brigade Ljubno
Praznile naše
Icrajevne sicupnosti
Enaindvajseti september je po-
memben dan: praznik KS Dplgo
роЦе. Veijetno mislite, da preti-
ravam, toda zelo se motite. Ta
dan je spomin na ukradene otro-
ke. Naša šola je bila med vojno
zbirališče otrok. Sovražnik je iz-
dal ukaz: »Vse matere morajo
svoje otroke pripeljati v zbira-
Ušče!«
Tako se je tudi zgodilo. Na zbi-
rališčih je bilo polno otrok z ma-
terami. Otroci so jokali, saj niso
vedeli, kaj bo z njimi. Sovražnik
paje otroke vzel od mater. Marsi-
katera mati je rotila sovražnika,
naj ima vsaj malo usmiljenja do
najnilajših otrok, če že starejši
morajo stran. Toda sovražnik ni
poznal usmiljenja. Naj so matere
še tako tarnale, nič ni pomagalo.
Otroke so naložili v kamione ter
jih odpeljali v Nemčijo. Tam so
jih odpeljali v taborišča, kjer so
jih ponemčevali. Otroci sprva ni-
so hoteli nič poslušati, saj se jim
je tožilo po materah, svojih do-
movih ter očetih. Nekateri so
spoznali, da se je potrebno spri-
jazniti z usodo. Majhni otroci
sploh niso mogli razumeti, zakaj
ni zraven njihovih mater. Sčaso-
ma pa so se navadili na nemške
ljudi. Starejši otroci pa nikakor
niso mogli pozabiti slovenskega
jezika, mater, domov. Po osvobo-
ditvi so se nekateri tudi vrnili v
svojo domovino.
Sovražnik je bü hudoben,
pravzaprav krut, saj lahko le so-
vražnik naredi kaj tako strašne-
ga, da otroka odtrga od ljubljene
matere ter ga ponemči.
Mislim, da morajo vsi Celjani
vedeti, kako pomemben je ta
dan, ko se spomnimo ukradenih
otrok.
MATEJA VANOVŠEK 8.c.
Prva osnovna šola
CELJE
Delavski svet
DO Zdravilišče Rogašlca Slatina
in delavska sveta
TOZD Polnilnica
in
TOZD Vzdrževalna dejavnost
Razpisujejo
v skladu z določili Statuta delovne organizacije Zdra-
vilišča Rogaška Slatina in Statutov TOZD Polnilnica
in TOZD Vzdrževalna dejavnost ter v skladu z Druž-
benim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrov-
ske politike v občini Šmarje pri Jelšah, dela in naloge
individualnih poslovodnih organov in delavcev s po-
sebnimi pooblastili in odgovornostmi:
I.	V delovni organizaciji:
a)	Vodenje DO
b)	Vodenje Zdravstva
c)	Vodenje ekonomsko finančnega
sektorja
č) Vodenje vrelčne službe
II.	v TOZD Polnilnica
-	Vodenje TOZD
m. v TOZD Vzdrževalna dejavnost
-	Vodenje TOZD
Kandidati morajo izpolnjevati za opravljanje razpisa-
nih del oz. nalog poleg splošnih pogojev, ki so pred-
pisani z zakonom še naslednja merila:
Kandidat pod l.a)
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo
-	da ima najmanj 5 oz. 7 let delovnih izkušenj pri
opravljanju del in nalog delavca s posebnimi poobla-
stili in odgovornostmi na področju zdraviliškega tu-
rizma ali sorodne dejavnosti
Kandidat pod l.b)
-	da je zdravnik specialist internist, gastroenterolog
ali balneolog
-	da ima 5 let ustrezne prakse
-	da je sposoben organizirati in voditi zdravstveno
in znanstveno raziskovalno delo
-	da obvlada aktivno nemški in italijanski jezik
Kandidat pod l.c)
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske
smeri
-	da ima najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri
opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
-	da je sposoben organizirati in voditi delo
Kandidat pod l.č)
-	da ima visoko izobrazbo geološke ali hidrološke
smeri
-	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podob-
nih delih in nalogah
Kandidat pod II.
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske,
pravne ali organizacijske smeri
-	da ima najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
-	da pozna osnove tehnologije proizvodnje mineral-
ne vode
-	da obvlada aktivno nemški jezik in pasivno itali-
janski jezik
-	da je sposoben organizirati in voditi delo
Kandidat pod III.
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske,
pravne ali gradbene smeri
-	da ima najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
-	da je sposoben organizirati in voditi delo
-	da obvlada aktivno nemški in pasivno italijanski
jezik
Kandidati morajo imeti primeren odnos do samo-
upravne družbe.
Razpisana dela in naloge so vključena v reelekcijo In
se razpisujejo za dobo 4. let.
Prijave z dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev ter
program perspektivnega razvoja organizacijske eno-
te za katero kandidira, naj kandidati pošljejo v roku
15 dni po objavi tega razpisa na naslov:
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SI_ATINA, Kadrovski sek-
tor. 63250 ROGAŠKA SLATINA.
Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 15. dneh po
opravljeni izbiri.
18. september 1986
novi tednik - stran 15
nocne
CVETKE
Ф Avgust K. s Slomškove-
ga trga v nedeljo zvečer
^itno ni bil zadovoljen s
postrežbo v gostišču Pod
cboki, vseeno pa je grobo
pretiravid, koje izražal svo-
je nezadovoljstvo; nataka-
rici Tatjani Š. je v obraz za-
lučal krožnik s pizzo, po-
tern pa pobral črepir\jo in
Tatjano še enkrat udaril,
libiteli so drugi gostje in
umirili nezadovoljnega go-
sta, natakarica pa je morala
iskati zdravniško pomoč.
I^Iiličniki bodo Avgusta K
ovadili za kaznivo dejai\je
lahke telesne poškodbe.
f Srečko M. in Danijel R.
sta bila v petek zvečer pre-
cej dobre volje v gostišču
»Pigal«, odvečno energijo
pa sta pustila kar na stra-
nišču, kjer sta brez razloga
razbijala. Danijel R. je pri
tem tako nerodno udaril po
ogledalu, da se je ranil in je
moral v bolnišnico, Srečka
pa so odpeljali miličniki.
Ponovno se bosta srečala
najkasneje čez nekaj ted-
nov pred sodnikom, ker so
ju miličniki ovadih za po-
škodovanje tuje stvari.
•	V soboto ob tretii uri zju-
traj so morah mihčniki po-
sredovati v disku v gostiš-
ču Danica v Gorici pri Ce-
lju; Srdan M. z Brega je mo-
til druge goste, zato ga je
vzel v roke redar. Toda Sr-
dan se ni hotel kar tako po-
miriti - odšel je ven in se
vrnil s toporiščem od seki-
re. Pokhcali so mihčnike,
Srdan pa je ugotovil, da se
vse skupaj zanj ne more do-
bro končati, zato je pobeg-
nil še pred prihodom varu-
hov javnega reda in mira.
•	V soboto popoldne sta se
v hotelu Merx v Celju spo-
rekla Marjan R. iz Tabora
in Martin O. iz Miklošičeve
ulice. Prepir se je končal s
pretepom - v stranišču. Mi-
ličniki so si zapisali imeni
obeh pretepačev in ju na-
potih k sodniku za prekr-
ške, da jima odčita lekcijo o
lepem vedenju.
S. Š.
Povzročil nesrečo
In odpeljal naprej
¥ zadnjem mesecu že druga nesreča na
našem območju, ¥ kateri je bilo
udeleženo reševalno vozilo
Prejšnjo soboto popoldne
se je pripetila hujša pro-
metna nesreča na Sloveniki
zunaj naselja Žepina pri Ce-
lju. V nesreči je umrla Zora
Pegan iz Maribora, v bolniš-
nico pa so prepeljali huje
ranjena Viktorja Gričnika
in Jožico Stmad.
Albert Jančič, 68-letni voz-
nik osebnega avtomobila iz
Ljubljane, je na Sloveniki za-
čel prehitevati kolono vozil
pred sabo v trenutku, ko je
tudi iz nasprotne smeri pri-
peljala kolona vozil. Naspro-
ti vozeči avtomobili so se mu
umikah na odstavni pas, da
bi preprečili trčenje, zadnji v
koloni, voznik reševalnega
avtomobila Viktor Gričruk
pa je prepozno opazil Janči-
čevo vozilo. Da bi preprečil
trčenje, je močno zavil v des-
no, pri tem pa je vozilo zače-
lo zanašati; zapeljal je čez ce-
sto, nato pa po nasipu, kjer
se je avtomobil večkrat pre-
vrnil.
Pri prevračanju je bolnica
v reševalnem vozilu, 80-letna
Zora Pegan iz Maribora do-
bila tako hude rane, da je že
med prevozom v celjsko bol-
nišnico umrla. V celjsko bol-
nišnico so prepeljali tudi hu-
je ranjepega voznika reševal-
nega vozila, 37-letnega Vik-
torja Gričnika in 24-letno Jo-
žico Strnad, ki je sedela na
sedežu poleg voznikovega.
Voznik Jančič, ki je z ne-
pravilnim prehitevanjem
povzročil nesrečo, je peljal
naprej, miličniki pa so ga
kmalu nato ujeli v bližini
Blagovice.
S. Š.
Neupravičeno
višali cene
Neupravičeno zvišanje
cen sodi med h^še prestop-
ke, ki načenjajo stabiliza-
cijska prizadevanja, je me-
nilo celjsko sodišče, ko je
obravnavalo primer celjske
Komunale, Tozd Javne na-
prave.
Gre za pavšalno zaračuna-
vanje cen za trgovske, go-
stinske in obrtne lokale do
200 kvadratnih metrov povr-
šine. V nasprotju z odredbo
celjskega izvršnega sveta so
Javne naprave lani tri mese-
ce zaračunavale odvoz od-
padkov kar v pavšalnem
znesku za 80 litrski smet-
njak, to odločitev pa so ute-
meljili s tem, da iz teh loka-
lov pride več odpadkov.
Sodišče je Javne naprave
kaznovalo z denarno kaznijo
270.000 dinaijev, odgovorno
osebo L Ć. pa z 20.000 dinar-
jev. Pri tem so upoštevali
olajševalno okoliščino, da so
javne naprave vsem, ki so
jim neupravičeno previsoko
zaračunali odvoz, vrnili pre-
več plačane zneske.
SŠ
PROMETNE
NESREČE
Zbil kolesarja In
pobegnil
Iz Marija Reke se je peljal
skozi Prebold 66-letni kole-
sar FRANC VERK iz Prebol-
da. V desnem ovinku mu je
nasproti pripeljal osebni av-
to, ki je vozil po levi strani in
zbil kolesca - le-ta se je pri
padcu huje ranil, voznik pa
je s kraja nesreče pobegnil.
Naslednjega dne so milični-
ki vranske postaje milice
ugotovili, da je nesrečo pov-
zročil 21-letni STANISLAV
VERDEV, doma iz Kaple
vasi.
Mrtev obležal na
nllvi
Približno tri ure po nesreči
so našh na njivi med koruzo
18-letnega STANKA CAJ-
ZEKA iz Tlak. UgotoviU so,
da se je peljal z motorjem iz
Žetal proti Rogatcu in v kri-
žišču ceste proti Ptuju med
zavijanjem v desno zaradi
prehitre vožiije zapeljal v ja-
rek, po 20 metrih pa na njivo,
Kjer je obležal.
Po neprednostni
cesti v križišče
Po Cesti na Dobrovo v Ce-
lju se je pripeljal do semafo-
riziranega križišča z Dečko-
vo cesto voznik kolesa na po-
možni motor TOMAŽ KUZ-
MAN, 19, iz Celja. Kljub rde-
či luči je zapeljal naravnost v
križišče in s tem izsilil pred-
nost vozniku osebnega avto-
mobila GVIDU RAMŠAKU,
25, iz Celja, ki je kolesarja
zbil, pri čemer se je Kuzman
huje poškodoval.
16. stran - novi tednik
18. september 1986
Na prenovljenem stadionu Bensa Kidriča v Celju je bilo v soboto prvo kolo atletskega pokala
Jugoslavije za članice. V teku na 800m je tretje mesto osvojila članica Kladivarja iz Celja
Mateja Kvas (na posnetku prva z leve).	Foto: T. TAVČAR
Atletinje Kladivarja druge do tretje
v soboto so se na obnovljenem stadionu Borisa Kidriča v Celju v prvem kolu (od skupaj treh)
državnega moštvenega prvenstva pomerile atletinje Kladivarja z ostalimi sedmimi ñnalist-
kami.
Štart je bil več kot uspešen, kajti na prvem mestu je občutno najboljša Crvena zvezda iz
Beograda, medtem ko celjske atletinje delijo s Slavonijo drugo do tretje mesto. Zbrale so 61 točk
(CZ jih ima 80), za njimi pa so IBL Olimpija 60, TAM 53, Proleter 41, Spartak 32 in Sarajevo 28
točk. (Že tri leta so pravila moštvenega prvenstva spremenjena. Sedaj v vsaki panogi nastopa le
ena tekmovalka, uvrstitve pa se točkujejo od osem do ene točke. Od celjskih atletinj sta Perčeva
in Jazbinškova, prva v teku na 100 m, druga v metu kopja, dosegli drugo mesto, tretja mesta pa so
osvojile srednjeprogašici Kvasova na 800 m in Nagličeva na 1500 metrov ter Hrenova v teku na
100 m z ovirami.
J. K.
Najboljši mariborsici avtoprevozniki
Na sobotnih osmih športnih igrah obrtnikov in delavcev drob-
nega gospodarstva Slovenije, se je v 48 ekipah pomerilo 1500
športnikov. Največ športne sreče in znanja so pokazali člani
sekcije avtoprevoznikov iz Maribora, na drugo mesto so se
uvrstili športniki iz Žalca, na tretje pa Maribor-Tabor. Med
športniki s celjskega območja so se poleg Žalčanov dobro uvr-
stili še Celjani, ki so tekmovanje zaključili na šestem mestu. Na
deveto mesto so se uvrstili športniki Slovenski Konji^ na enaj-
sto Laškega ter na štirinajsto obrtniki in delavci iz Šentjurja.
Žalčani so največ dosegh v streljanju za ženske, kjer so zmagah,
drugo mesto so dosegli v malem nogometu in peto v vlečenju
vrvi. Celjani so se najbolj odrezali pri streljanju za ženske, kjer
so dosegh četrto mesto, v malem nogometu pa so bih sedmi.
20ga je okrogia
Republiška liga: Ingrad Kladivar seje pomeril v Celju z
Domžalami in zmagal z rezultatom 3 : 2. Strelca za Celje
sta bila Marinček z dvema zadetkoma in Koren z enim. V
Titovem Velenju se je Rudar pomeril z Integral Ohmpijo
in izgubil z 2 : 0. Za goste sta zadetka dosegla Gliha in
Prelogar. Pred 1000 gledalci, kolikor se jih je zbralo v
Titovem Velenju, so nogometaši Rudarja zaigrah precej
slabo, kar so izkušeni gostje s pridom izkoristih. Pred 1500
gledalci pa so nogometaši Elkroja iz Moziija premagali
ekipo Triglava z 2 : 1. Za Elkroj sta zadetka dosegla Hren
in Kopušar. Tekma je bila do konca enakovredna, s števil-
nimi priložnostmi na obeh straneh, ki pa so jih domačini
bolje izkoristili in zmagah. Po 3. kolu so nogometaši Kladi-
varja na petem mestu, Elkroj je šesti. Rudar pa deseti. V 4.
kolu bodo vsi predstavniki s Celjskega območja igrah v
gosteh. Nogometaši Kladivarja se bodo pomerih s Trigla-
vom, Elkroj z Muro, Rudar iz Titovega Velenja pa z Rudar-
jem iz Trbovelj.
Območna liga vzhod: Nogometaši Smartna ob Paki so
se v gosteh pomerili z ekipo Dravinje in zmagali z 2 : 1.
Tekmo si je ogledalo 500 gledalcev, strelca za Šmartno sta
bila: Korber in Salihovič za Dravinjo pa Penič. Steklar iz
Rogaške Slatine pa je premagal Aluminij s 5 : 0. Zadetke
so dosegli Prelovšek 2, po enega pa Počivavšek in Trun-
kelj, ter Bek, ki je zadel avtogol. Tako imajo po 3. kolu
enako število točk (4) nogometaši Šmartna, Dravinje in
Steklarja.
Nogometaši Žalskega Partizana so gostovali na Ravnah
na Koroškem, kjer so po kakovostni igri zasluženo zmagali
s 3 : 1. Že v 9. minuti je mladi nogometaš Partizana Vojko
Zupane zatresel mrežo domačega vratarja Brezovnika, v
23. minuti paje uspelo Koniču iz Fužinarja rezultat izena-
čiti. O končni zmagi«6ta odločila dva zadetka, ki ju je v
drugem polčasu dosegel strelec Partizana Druškovič.
V prvem kolu celjske nogometne lige za pionirje, je
ekipa Partizana Žalec doma premagala Elkroj Mozirje z
izidom 5 : 3 (1:1). Za Žalčane sta zadetke dosegla Topolo-
vec, kar štiri in Glušič enega, pri ekipi iz Moziija so bili
strelci Skok, Finušt in Delame.
J.G.
na kratko
Marko Urankar prvi
na mednarodnem
turnirju
V soboto je bil v Ljubljani
Mednarodni turnir dvigalcev
uteži iz Jugroslavije, Francije,
Avstrije in Madžarske.
Celjski dvigalec Marko Uran-
kar, je v kategoriji do 82,5 kg pre-
pričljivo zmagal in obenem dose-
gel najboljši rezultat v jugoslo-
vanski reprezentanci. V potegu
je dvignil 145 kg, v sunku pa 175
kg. Marko bo sedaj pozornost po-
svetil pripravam na svetovno pr-
venstvo, ki bo novembra v bol-
garskem glavnem mestu Sofiji.
N. G.
Kolesarstvo
Kolesar Celjskega kolesar-
skega kluba Merx, Iztok Melan-
šek, se je z državno reprezentan-
co udeležil 4. etapne dirke po
Avstriji in zasedel 12. mesto.
Kolesarski delavci Merxa so
tudi letos priredili spominsko
gorsko dirko iz Štor do Svetine, v
spomin na prezgodaj umrlega
člana kluba Vitka Vitanca. V so-
boto je prehodni pokal osvojil
mladinec Flajs. V posameznih
panogah so zmagali: pri pionirjih
Vodeb, med člani Mernik, v mla-
dinski konkurenci pa je zmagal
Flajs, ki je s časom 23 minut in
eno desetinko dosegel najboljši
rezultat dirke.
Na 123 km dolgeni maratonu
Kozjansko 86, se je pomerilo 262
kolesarjev. Vsi udeleženci so pri-
speli na cilj.
J. K. in N. G.
Rokometaši Aera v
Celovcu
Rokometaši Aera iz Celja so
se minuli konec tedna udeležili
trodnevnega mednarodnega ro-
kometnega turnirja v Celovcu.
Zasedli so tretje mesto. Celjani
so premagali ekipo ASKA Linz s
15:13 ter ekipo SSV Bruxelex z
21:10. Z rokometnim klubom
HCK Avanti iz Celovca so igrah
neodločeno 20:20, izgubili pa so
tekmo z zagrebškim Medvešča-
kom s 24:17 ter z madžarskim
klubom Tatabanya 24:21.
Najboljši v Sloveniji
Več kot 300 pionirjev Slove-
nije se je v dveh dneh borilo na
stadionu Borisa Kidriča v Celju
za letošnje republiške atletske
naslove. Daleč največ uspeha so
tokrat imeli mladi tekmovalci
Kladivarja, ki so osvojih dvajset
medalj, od tega 10 zlatih, 4 srebr-
ne in 6 bronastih. Posebni priz-
nanji plaketo Iskre Ljubljana pa
sta prejela celjska atleta Renata
Strašek in Miro Kocuvan za naj-
boljše dosežke prvenstva. Od
celjskih pionirjev in pionirk so
zmagali Hus na 1000 m, Vodeb
na 200 m, Kocuvan na 100 m z
ovirami in v skoku v daljavo.
Kvasova v teku na 800 metrov,
Straškova v metu krogle in diska
ter obe ženski štafeti 4 x 100 m in
4 X 300 m.
Nov naslov prvaka
Živi Cankar
Izredno nadarjena kajakaši-
ca Nivoja iz Celja Živa Cankar
je tudi tokrat potrdila, da je ena
od najboljših jugoslovanskih
tekmovalk v spustu na divjih
vodah. Na državnem prvenstvu
je v konkurenci članic premoč-
no osvojila naslov državne pr-
vakinje.
Toni Štriič najboljši
V soboto je bil v Mengešu re-
publiški kvalifìkacijski turnir
za pionirje v namiznem tenisu.
Sodelovalo je 96 pionirjev, Str-
Uč, Pelko in Funkl pa so si z uvr-
stitvami med dvaintrideset tek-
movalcev zagotovili nastop v na-
daljryih republiških selekcijskih
tumiijih. Najboljši med Celjski-
mi udeleženci turnirja je bil Toni
Štriič, ki je zasedel 4. mesto.
Streisice novice^
v Ljubljani je bilo minJ
vikend prvenstvo Slovenij^^
streljanju z malokalibrsko h¡
štolo Drulov. Lep uspeh so
segli strelci Celja, ki so zasM
li drugo mesto.
K temu uspehu so рг1рогђл
gh Marjan Dobovičnik s 4gi
krogi, Jože Štrajhar s 481 ^
Zoran Lah s 493 krogi od боо
kolikor jih je bilo moč doserf
Med posamezniki je srebrnr
medaño osvojil Zoran Lah, Kjj
je doslej njegov n^vetì
uspeh.
Repubhškega finala za Po
kal maršala Tita, ki je bilo v
Ljubljani, so se udeležili tudi
strelci iz Celja. Med 25 sodelu!
j očimi ekipami iz vse Sloveni!
je, je ekipa Celja osvojila 3. me
sto, v sestavi Tone Jager 5(X
krogov, Slavko Frece 513, Er.
vin Seršen 515 in Jože Jeraii
519 krogov.
V Postojni pa je bilo minuli
konec tedna 7. kolo enotne rt^
publiške lige z malokalibrsb
puško v trostavu. Po zelo ize
načeni borbi, so na koncu za
služeno osvojih prvo mesto
strelci iz Celja in si tako že kole
pred koncem zagotovih tud
končno zmago v skupnem se
števku točk in krogov. Za Ce
Ijane so nastopih Jože Jeraa
233 kroge, Ervin Seršen 244 it
Tone Jager 250 krogov. Zek
dobri so bih tudi strelci Kovi
naija iz Štor, ki so bih drugi ii
so se po seštevku vseh kol pre
bih iz petega na 3. mesto. Z.
Kovinarja so nastopih Vili
Dečman, ki je dosegel 228 krc
gov, Franc Hočevar 239 ii
Branko Malee, ki je dosege
odhčnih 260 krogov. S tem j
osvojil zlato medaljo med p<)
samezniki pred Tonetom Ja
grom. Na sohdno peto mesto
se je uvrstil Ervin Seršen.
TONE JAGE]
Na občinskem prvenstvu
Žalcu v streljanju z malokali.
brsko puško se je pomerilo s«,
dem ekip. Med posamezniki j,
prvo mesto osvojil Mladen
Melanšek iz Žalca s 171 krogi
drugi je bil Alojz Klovar jj
Šempetra s 161 krogi, tretji pj
Alojz Zagoričnik, prav tako i]
Šempetra s 132 krogi. Ekipu,
je prvo mesto osvojila ekipi
Žalca, Šempeter je bil drugj,
Liboje pa tretje.
Uspešni pionirji sicaicalci
v soboto je bilo na Ravnah na Koroškem republiško prveii'
stvo za pionirje A (do 13 let) v smučarskih skokih. Nastopilo j(
49 skakalcev iz dvanajstih slovenskih klubov.
Pionirji skakalci iz Celjskega območja, so se dobro izkazah, sa,'
se jih je kar šest uvrstilo med prvih petnajst. Triplât iz Titovega
Velenja se je s skokoma 25,5 m in 26,5 m, delil tretje mesto s
tekmovalcem Kranjskega Triglava Mesecem. Na 7. mesto sej«
uvrstil Oblak iz Braslovč, s šokoma 25 in 26 metrov, 8. pa je bï
Videnšek iz Lopate ki je v obeh skokih dosegel dolžino 2:
metrov in pol. Prav tako je bil osmi Oprešnik iz Zbelova s
skokoma 24 m in pol ter 25 m. Kanduti iz Titovega Velenja seje
uvrstil na enasto mesto s skokoma 24 m in 24 m in pol, Turnšek
iz Lopate pa je s skokom 23,5 in 24 m, zasedel 15. mesto.
Vsi odgovori pravilni
Za 80. nagradno igro smo prejeh 68 kuponov, ki so imeU vs
pravilen odgovor (MARJAN CREPAN). Nagrade Zlatarne Celje
bodo prejeli: Vanda Planine, Miklošičeva 7, СеЦе; Karl Vitanc.
Ul. Veljka Vlahoviča 51, Titovo Velenje in Katja Jurkošek
Zagrad 70, СеЦе.
Med poslušalci paje skrivnostno gostjo Maijano Lubej, bivšo
celisko atletinio. odkril Dpan Šu.ster. I^iuhlianska 52 CpIíp
CENTER ZA POKLICNO
USPOSABLJANJE IN
ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
CELJE
vabi k sodelovanju:
kvalificirane ali priučene
lesostrugarje
kvalificirane ali priučene
pleskarje.
Nudimo soliden osebni dohodek in možnost napre-
dovanja in izpopolnjevanja.
Zglasite se v kadrovski službi Centra za poklicno
usposabljanje in zaposlovanje invalidov Celje, Ipav-
čeva ul. 6.
Razvojni center Celje
63000 Celje, Ulica XIV. divizije 14
Telefon: 063/28-611
Telex: 33663 yu rcc
Komisija za delovna razmerja
DSSD
. objavlja
prosta dela in naloge
saidakontista
Pogoji:
-	ekonomski tehnik
-	2 leti delovnih izkušenj na področju objavljenih
del
Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo v*8. dneh po objavi na naslov:
Razvojni center Celje, Ulica XIV. divizije 14, 63000
Celje.
Šahovska nagradna igra
81
Delavsko prvenstvo Slovenije v šahu je vsako
leto v enem izmed zdravilišč nedaleč od Celja.
Tudi letos bo to tekmovanje v tem kraju in
sicer 18. in 19. oktobra. Ta kraj se ponaša z
bogato šahovsko tradicijo že odJ929 leta
dalje. Kje bo to prvenstvo?
TOPOLŠĆICA
ROGAŠKA SLATINA
DOBRNA
Nagrado tokrat prispeva Cinkarna Celje.
18. september 1986
novi tednik - stran 17
pred pričetkom rokometne sezone
y soboto se pričnejo tekmo-
v II. zvezni rokometni
v kateri nastopa tudi
Oljski rokometni klub Aero,
^о tekmo bodo celjski roko-
metaši igrali na Reki z Zame-
јдф. prav tako pa bodo nasto-
tüdi v drugem kolu na tu-
L, terenu. V goste bodo odšli
l^ivaji iz Zavidovičev. Šele
f tretjem kolu bodo igrali do-
дЈ, i Iskro iz Bugojna.
Največja sprememba v СеЦ-
¿em taboru je odbod trenerja
^neta Goršiča. Ekipo je pre-
del Tone Tiselj, ki zaključuje
na БТХ, drugače pa se
Ig vrsto let ukvarja z rokome-
jQin. »Ekipo sem prevzel poz-
no, zato nisem vodil osnovnih
Pfjprav. Letos nismo bili nik-
L na posebnih pripravéih.
igrali smo le nekćg pryatelj-
Јцћ tekem, na primer v Tapol-
jj na Madarskem, v Celju smo
premagali ekipo Varteksa iz
Varaždina, udeležili pa smo se
tudi tumiija v Sošta^u in Ce-
lovcu. Ekipa je precej mlada in
neizkušena, kljub vsemu pa
mislim, da bi v letošnji sezoni
lahko dosegli uvrstitev v zgor-
r\jo polovico lestvice.«
V ekipi Aera se letos najbolj
bojijo poškodb, kajti na voljo
imajo malo igralcev. Robida in
Kvartič sta v vojski, Anžič in
Mahnič sta poškodovana, Ive-
zič in Tomič sta prenehala z
aktivnim igr^em, Jerovšek
seje vrnil v Ljub^ano, na novo
pa je iz Ajdovščine prišel La-
pajne. Kljub temu so v klubu
optimistično razpoloženi, saj
poleg starejših, izkušenih
igralcev, prih^ajo še mladi:
Banfro, Jeršič in Čater.
Za tiste, ki rokomet sprem-
ljajo bolj površno, je ime nove-
ga trenerja Toneta Tislja, pre-
cej neznano, zato ga velja pred
pričetkom rokometne sezone
predstaviti. Z rokometom seje
pričel ukvariati, ko je bil star
dvanajst let. Najprej je bil r^je-
gov trener Tone Goršič, nato
pa še številni drugi. Od Štefa-
na Juga, Milana Cepina, Nika
Markoviča, pa do Mihe Bojovi-
ča, Pevnika, Bojana Levstika
in Slobodana Miškoviča. Prvi
večji uspeh je dosegel leta 1975
v Ribnici, koje s pionirsko eki-
po osvojil naslov republiških
prvakov. 1979. je odšel prvič s
člansko ekipo na turnejo v
Francijo, nasledrxje leto pa je
bil član prve postave na držav-
nem mladinskem prvenstvu v
Prilepu, kjer so osvojili prvo
mesto. Ko se je vrnil iz JLA, je
zaigral še za člansko ekipo
Aera, ki je takrat nastopala v I.
B. Zvezni rokometni ligi. V se-
zoni 1982/83, seje že pričel uk-
varjati s trenerskim delom, saj
je bil trener selekcije, za katero
je tudi sam občasno nastopal.
V tej sezoni je dobil značko
Rokometne zveze Slovenije
kot priznat\ie za trenersko de-
lo. V sezoni 1983/84 je bil po-
močnik trenerja, odigral je tu-
di dve tekmi. Ker pa je bolj
malo sodeloval v igri, se je ra-
zočaran umaknil, le tu in tam
je še pomagal pri delu z rrdadi-
mi rokometaši. V sezoni 1985/
86 je delal z mladimi selekci-
jami.
NATAŠA GERKEŠ
Odločitev na republiškem prvenstvu
tiegUačI In kegljavke Savinje želijo v I. zvezno ligo
Kljub temu, da smo pričakovali »keg-
цаШ« stres in močno okrepitev v celj-
iki tenski in moški kegljaški ekipi Sa-
vinje, je ostalo vse po starem. Svetovna
piTi^inja Marika Nadj je ostala v Mari-
bora. oče in sin Mirko in Hari Stei^ pa
pri Cardi. Tako so Celjani ostali pred
lepubliško ligo (pričela se bo meseca
^mbra) s svojo popolno žensko in
močno pomlajeno moško ekipo. Toda
ni kandidati pridno vadijo in imajo za
leboj že osnovne priprave in forma se
močno dvig^ tako da bomo tudi letos
lahko zasledili lepe uspehe.
Lani so celjske kegljavke osvojile prvo
mesto v Sloveniji in drugo mesto v Jugo-
slaviji. Moški so bili v republiški ligi še-
sti. V letošr\ji ligi pa imajo posebno nalo-
go. Ker bodo v sezoni 1987/88 ustanovili
prvo žensko in moško zvezno kegljaško
ligo, je potrebno na zaključnem držav-
nem prvenstvu (sodelovalo bo 16 ekip)
osvojiti mesto med najboljšimi desetimi.
Na državno zaključno prvenstvo pa gre-
do iz Slovenije po štiri ženske in štiri
moške ekipe. Za celjsko žensko ekipo bo
to lahka naloga, več truda pa bodo morali
vložiti moški, ki nastopno pomlajeni in
bi bila uvrstitev med najboljšo četverico
izreden uspeh.
Na treningu smo obiskali oba trenerja
KK Savinja Celje. Vlado Gobec je opti-
mist, kajti na razpolago ima 16 izredno
izenačenih kegljavk, ki bodo nastopile v
prvi in drugi ekipi (ta tekmuje v drugi
območni republiški Ûgi).
Vo<^a moške ekii>e Viki Vanovšek pa
nam je dejid: »Naš ci^ je uvrstitev med
četverico v republiški ligi. Imamo izred-
no mlado ekipo, ki mora potrditi svojo
kvaliteto. Fémtje pridno vadijo in zaupam
jim. v letošrui ekipi bodo nastopili Alojz
Urh, Stanko Naraks, Marjan Brglez, Jo-
sip Čagalj, Beno Mesarec, Stane Gmaj-
ner, Slavko Arzenšek, Zdravko Salobir,
Brane Rošer, tu pa je še Ivan Šrot in še
morda kateri od starejših igralcev. Po-
zdraviti pa moram vrnitev Slavka Toma-
žiča, ki bo kot kegljaški strokovnjak
močno okrepil našo tehnično stran
ekipe.«	J. KUZMA
1. Delavski svet DO razpisuje:
dela oz. naloge
Vodjo teh. komerc. sektorja
pogoji:
-	Lesni inženir (VI) in 3-5 let delovnih izkušenj ali
-	ekonomist (VI) s tehnično predizobrazbo lesne
smeri in 5 let delovnih izkušenj v lesarstvu,
-	organizacijske sposobnosti,
-	delavec ima posebna pooblastila in odgovornosti
in bo imenovan za dobo 4 let.
^2. Komisija za delovna razmerja objavlja:
del. oz. naloge
a)	več KV mizarjev
b)	vzdrževalca strojev in naprav
c)	pripravnike - KV mizarje
pogoji:
Pod a) KV mizar širokega profila in 1-3 let delovnih
izkušenj na strojnih ali raznih delih v mizarstvu.
Pod b) KV ključavničar širokega profila in 2-5 let
delovnih izkušenj na vzdrževanju strojev in naprav v
mizarstvu.
Poskusno delo pod a in b 1-2 meseca.
Za razpisana in objavljena dela sklepamo delovna
razmerja za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Interesente vabimo da pošljejo dokazila o strokovni
izobrazbi v roku 15 dni po oglasu na naslov:
OPREMA CELJE, Babno 3, 63000 CEUE
Pise УШ Einspieler
Otrok socialiž
amerišld dražbi blaginlè
Televizija vladajoče
družbe
»Nekaj bi ti rad podaril.
Hočeš, televizijo? Vzemi ti-
sto v kuhinji, ki ima za moj
okus n^bolj naravne barve.
Sicer ti pa nočem vsiljevati
svojega mnenja^ vzemi kate-
rokoli hočeš. Čeprav imam
^iiri, televizije ne gledam ve-
^0. Kupil sem jih predvsem
^radi otrok, da imam več
^iru. Zd^ lahko gleda vsak,
^erikoli program ravno ho-
^ in ni več prepira v hiši.
^eni osebno je veliko bolj
video«; je izustil Micha-
el Gordon, turistični delavec
^ Miami Beacha, kar zgovor-
priča, da je televizija za
Večino Američanov lahko
dosegljiva potrošna dobrina.
Že pred petnajstimi leti je
odstotkov ameriških go-
spodinjstev imelo televizorje
"^.uporabljalo več kot 400
"^ilijonov radijskih sprejem-
'^kov. V radijski in televizij-
ski eter pa danes pošilja svoj
Pjogram 8531 radijskih in
televizijskih postaj,
^^atka, tehnični izdelki so
y Združenih državah Ameri-
p resnično poceni, tudi za
IJ^Soslovanske žepne raz-
Here.
.Tako kot sveto pismo je tu-
1 televizija nepogrešljiv in-
(,^ntar vsake hotelske sobe.
JPrva si nad tem več kot
J^vdušen, še zlasti zato, ker
^^ in noč nekdo drug skrbi
^ tvojo zabavo, vendar ko
[^^iŠ, kako zna ameriška te-
»tupiti«, te navduše-
hitro mine. Razen, če
ne zamudiš nobenega nada-
ljevanja »Dinastije« in te za-
nima, kakšna usoda je dole-
tela njene junake v televizij-
ski nanizanki »Colbyjevi«.
Ameriška televizija je raz-
členjena v štiri velike mreže;
ABC, NBC, CBS in PBS, za
katero ameriški strokovnja-
ki trdijo, da je odvisna od
lokalnih faktorjev in se temu
primerno bolj malo ukvarja z
. državno politiko. Razlika je
v tem, da PBS zbira sredstva
pri velikih korporacijah,
medtem ko se ostale tri mre-
že financirajo z reklamami.
Nadalje dobi PBS le manjši
delež denarja pri državnih
skladih za kulturo (National
Endownent for the Arts), za-
to ne predvaja banalnih re-
klam, temveč le napise o vi-
rih financiranja. Vse štiri
mreže pa so namenjene vla-
dajoči družbi in razvedrilu.
Reklame, ki jih posreduje-
jo televizijske mreže ABC,
NBC in CBS, so tako umetel-
ne, da jih včasih zelo težko
ličiš od ostalega televizijske-
ga programa. Da z njimi ne
skoparijo niti ni presenetlji-
vo, je pa kljub temu svojevr-
sten paradoks, da z reklama-
mi ne prizanašajo niti po-
membnim državnim sporo-
čilom.
Joan Smith, sociologinja
iz New Yorka, se je ob tem
nasmehnila: »Mar ni čudovi-
to, da sta na primer mane-
kenka in ameriški predsed-
nik na televizijskem ekranu
na videz povsem enakoprav-
na. Glede na to, da so ameri-
škim televizijskim gledal-
cem vsi enako pomembni, je
Reagan glavni prodajalec
ameriške industrijske proiz-
vodnje. Tako ameriška tele-
vizija ni državna ustanova,
temveč je prej država televi-
zijska ustanova.«
Na Novo leto 1952. leta je
Edvard R. Marou izgovoril
preroške besede o usodi tele-
vizije: »Ta aparat lahko po-
učuje, razsvetli številne vidi-
ke človeškega bivanja in raz-
voja, lahko celo navdahne,
vendar le v primeru, če je
človek pripravljen, da ga
uporabi v te namene. V na-
sprotnem primeru so to sa-
mo žice in svetloba v škatli.«
V šestdesetih letih je po-
stala televizija eno glavnih
sredstev komuniciranja in
prenašanja sporočil moder-
ne civilizacije. Richard M.
Nixon je leta 1968, kot repu-
blikanski kandidat za pred-
sednika Združenih držav
Amerike, izjavil: »Uspeh
moje volilne kampanje bo
odvisen od nastopov na tele-
viziji. Stroški, ki so dosegli
več milijonov dolarjev, pa so
pokazali, da ne more postati
predsednik Združenih držav
Amerike nihče, ki ni bogat
oziroma ga ne podpirajo bo-
gati posamezniki in nihče, ki
s svojim pojavljanjem na te-
leviziji ni dovolj Rrivlačen za
ameriške gledalce.
Informacija Je v prvi
vrsti blago
Kar zadeva obveščevanje
so Američani, tako kot mar-
sikje drugje, že zdavnaj ugo-
tovili, da je informacija naj-
prej blago, ki ga je moč pov-
sem uspešno prodajati. Zato
so ameriška občila predv-
sem gospodarske ustanove,
ki se morajo nenehno doka-
zovati na trgu in tako upravi-
čevati lasten obstoj. Če to ve-
mo, nam je razvpiti mit o
svobodnem in neodvisnem
ameriškem novinarstvu ta-
koj bolj jasen. Gre preprosto
za to, da si morajo novinarji
nevsakdanje dogodke izmi-
sliti, če jih v vsakdanjem živ-
ljenju ne odkrijejo.
V takšnem družbenem si-
stemu, kjer novinarji dobe-
sedno prežijo na vsak spek-
takularni dogodek ali novi-
co, ni presenetljivo, da je
pred javnostjo težko karkoli
skriti. Javno mnenje je ob
tem povsem postranskega
pomena in z Američani lah-
ko manipulira vsak, ki je do-
volj medijsko izobražen. Ker
se pri nas velikokrat pritožu-
jemo, da vemo premalo drug
o drugem, je treba zapisati,
da na primer tudi v New
Yorku ne zveš ničesar o do-
gajanju v Kaliforniji, Теха-
su, Floridi ali katerikoli dru-
gi ameriški zvezni državi, če
ne gre za dogodke, ki jih je
moč napihniti.
Hollywood ne privablja le fìlmske slave željnih Zemljanov, temveč vse, kar lahko še leze
in premore dovolj denarja za tak ekskluziven izlet. Američani kot dobri businessmani
znajo njihovo vedoželjnost še kako izkoristiti. Del turistične ponudbe v Los Angelesu je
tako tudi ogled studia ameriške televizijske družbe NBC, kjer je nastala vrsta holly wo-
odskih televizijskih uspešnic.
18. stran - novi tednik
18. september 1986
FRAN SALESKI-FINZCAR
Pod svobo^im sonceiÉ
Objel jo je in dvignil v naročje. Ni se branila, poljubi
so se dotaknili Iztokovih ustnic. On paje trepetaje iskal
z željnimi očmi lica, kije bilo skrito v črno, trdo noč, in
jecljal: »Irena, Irena, moja žena!«
Hipoma se zabliska od vzhoda do zahoda v dolgem
rdečem svitu. Morje je zardelo, ves vrt je zagorel kakor
opoldne - in Iztokov pogled je ujel njene oči.
Takrat pa je Iztok planil, kakor bi ga zadela strelica,
ona je zdrknila iz naročja, tema ju je objela in centuria je
vzkliknil, da seje razleglo na morje:
»Prekleta, prešuštnica!«
Spoznal je despojno Teodoro.
Krije zledenela Iztoku po žilah, pesti so se mu zaprle,
kakor bi ga zgrabili krči; ni vedel, ali ga skuša sam Setek
ali je resnica. Videl je pred seboj motne obrise ženske
postave in v hipu se mu je zazdelo, če je resnično
despojna, dajo zrabi in vrže v morje. Ali njegove pesti se
niso razklenile, njegova noga je bila kakor vzidana v
pesek, iz grla se mu je izvijalo hropenje.
Tedaj prekine grozoto sikajoči glas Teodore. Niti za
trenutek ni izgubila zavesti - ona, ki je v ljubavnih
spletkah tvegala že često krono in življenje. Blisk je
razsvetlil zopet pokrajino. Teodora je dvignila roko in
kot despojna velela sikajoče:
»Proskinesis! Na kolena!«^
In junakovo koleno seje upognilo kakor stroj pred to
silo očararua.
»N^ ti bo nacojšnja noč dokaz, kako despojna ceni
Ireno. Sveta je ona in resnično sem se prepričala, da se
trudi za tvojo svetost, ker ti hoče govoriti o resnici.
Spoštuj jo, rob njenega krila poljub]jć{i - nisi še vreden
njenih oči. Da jih boš pa vreden, te sedaj ob žaru bliskov
imenuje despojna za magistra peditum v palatinski voj-
ski. Še ta mesec dobiš carski reskript! Ljubita se, pokr-
sti se, Kristus z vama! O tem pa molči, sicer je po tebi,
kakor resnično stoji tukaj despojna zemlje in morja!«
Izginila je ob blisku, kakor bi jo demon dvignil v noč.
Vesla so udarila. Po nebu so švigale strele. Iztok je stal
kakor pribit na mestu. V čolnu je Teodora stiskala pesti
pod črno stolo in se zaklinjala na ves pekèl, da njega
uniči, njo pa s silo pahne v blato. »Ha, magister pedi-
tum! Magister žive gnilobe boš v moji ječi.«
Dvajseto poglavje
Ko so drugi dan krog poldne vojaki počivali, je skušal
Iztok, sprehc^^oč se za cvetočimi divjimi akacijami,
razbrati misli in preudariti, kaj seje pravzaprav zgodilo
ponoči. Neizmerno ga je prevzel skriti obisk Teodore,
njena dobrotljivost, da postane magister peditum, vse,
vse, noč, bliski, despojna - vse sama čudna povest Da bi
ga Teodora ljubila, despojna barbara - žena Upravde
verolomna! In vendar je trdil to Epafrodit in tako so
pričale njene oči. Ali njene besede so drugače govorile.
Za Ireno da seje bala in sumila, da so Irenini pohodi -
pohodi hotnice. In zato je dovolila barbaru, da jo je
poljubljal in objemal, zato izvoMla temno noč, da bi se
prepričala, je li res Ireni za blagovest ali za blazno ljube-
zen. A kako je zvedela? Kako? Epafrodit tudi ve - res, v
Bizancu sliši in prisluškuje vsaka travica, vsak kamen-
ček sredi pota. Če je resnično, kar trdi Epafrodit, je
izgubljen on, izgubljena Irena. Sed^ še utegne, k njemu
poj de zvečer in mu vse pove. In kaj mu pove Grk?
»Beži!« poreče. Beži лад - brez Irene? Ona pa naj bo v
krempljih kraguljev? Če jo misli Teodora pogubiti, jo
mora on oteti - naj ga velja življenje, ali jo mora vs^j
grozno maščevati. Če pa zbeži, ostane Irena sama in ne
preboli sramote, s katero jo ogrne ves dvor, ko se zve, da
je ljubila njega. Zadrgnila seje tesno krog njega mreža,
izhoda ni vedel, obdajal ga je pragozd, nad njim noč, ni
znal ne za vzhod ne za zahod. Tako je hodil zamišljen, s
povešeno glavo, ko so drugi vojaki ležali in dremali po
travi v sencih platan. Sonce je prijetno sijalo; ploha, ki
seje ulila proti jutru, je shladila in očistila ozračje, vse je
dihalo veselo življenje, cvetni kelihi so se odpirali, divje
smokve so cvele, višnje so otresle beh 3neg. Mladost v
Iztoku je kipela, jasno nebo mu je pregaiyalo hude
misli, dvigali so se mu veseli upi in z njimi vera v
Teodorine besede. Bilà je v njegovem srcu neizmerna
ljubezen, ki vse upa, vse prenese, ne misli nič hudega.
Zahvalil je Svetovita, da ga je čuval doslej in prosil
Devano, naj srečno tke nitke njegove ljubezni.
Razmišljajoč je prišel do starega vojaka, hoplita, kije
ležal vznak v travi, s težkim ščitom pod glavo. S široko
razprtimi očmi je gledal v drevo nad seboj, prek čela je
imel dolg, rdeč obrunek.
»Kaj premišljuješ. Sloven ?« ga je nagovoril Iztok.
Vojak seje spodobno dvignil pred stotnikom.
»Kako si prišel v cesarsko službo? Kje je tvoja domo
vina, si li rodu Antov ali Slovenov?«
»Rodu slovenskega sem. Boril sem se s Svaruniči ot
Aluti in tostran Donave zoper Bizanc. Oj, bili so sokoli
mladi Svaruniči, ki so padli. Jaz pa služim Bizancu. O
bogovi!«
»Ali te vleče domov?«
»Prijelo meje z neizmerno silo in šel bi, ko bi mogel*
»Kaj menijo drugi Sloveni v moji stotniji? Mislijo h m
domovino?«
»Gospod, ne smem govoriti. Lahko bi bil tožnik, izds
jalee! «
»Ne boš ne tožnik ne izdajalec! Govori! Pred teboj л
stotnik, s teboj govori Sloven - brat.«
»Gospod, tvoja dobrota je brez meje. Govoril bom
Stradamo, da prihranimo novcev in utečemo domov.
Hodili smo po Afriki. Ej, vroče je tam - in zopet se čujt
da gremo na boj v Italijo. Nas pa vleče na svobodnt
dobrave k našemu rodu. Dosti imamo brazgotin, dosti
vojske.«
»In če bi šel Iztok tudi z vami?«
Vojak je šinil pokonci in objel centuriju kolena.
»Gospod, če ti veliš, se dvignemo takoj! Legijo napa-
demo za tebe, samo reci! Za tebe poginemo, če hočeš!'
»Miruj, prisezi na bogove, da boš molčal!«
»Prisegam na ognjišče svojega očeta, ki je bil stare-
šina!«
»Dogovori se s tovariši. Čim večjih dobiš, tem bolje
Iztok priskrbi denarja. Ko dobiš sporočilo - mordi
kmalu, morda čez dolgo - udarimo prek Hema!«
»Gospod, vsa centurija pojde s teboj!«
»Pomni prisege in molči!«
Iztok seje hitro obrnil, ker so pravkar zatrobili signali-
ng' se vrnejo v vojašnice. Magister equitum je bil nani-
doma poklican v carsko palačo.
novi tednik - stran 10
20. stran - novi tednik
18. september 1986
ZDRAVILNE RASTLINE
Oves
Oves je predstavnik trav, ki imajo v kmetijstvu
svoje pomembno mesto. Navadni oves (Avena Sativa
L.) je nastal iz gluhega ovsa, stepske rastline, ki je
doma v zahodni Aziji in Vzhodni Evropi, kjer je
razširjen kot plevel. Spada med latovke: dvo do štiri
cvetni klaski visijo na poganjkih. Zrna obdajajo
pleve, ki se lahko loči.
Oves cveti od junija do julija ter dozori do avgusta.
Zdravilna je cela rastlina, tako steblo kot plodovi, ki
jim moramo odstraniti pleve, ker je neuporabno. Seme
vsebuje ogromno škroba, nekaj dušičnih snovi, maš-
čobe, sladkor, saponine, trigonelin, alkaloid avenin,
lecitin, številne necime, pentozane, glukokinine in
drugo. Tudi ovsena slama vsebuje pektine, kremen-
čevo kislino, pentosan in vitamin A.
Oves je starodavna zdravilna rastlina in ima
pomembno vlogo v naši prehrani. Kot živilo ima vehko
dobrih lastnosti za človeka in živali. Najbolj je oves
zdravilen ted^j, ko iz cvetja nastajajo zrna. Tedaj je v
rastlini največ alkaloida avenina, ki je hranilen za živ-
čevje, za živčne celice. Zato prištevamo nezrel oves
med izredno dragocena zdravila za živce. Vzamemo
nekaj nezrelih ovsenih stebel in jih zmiksamo ter
dodamo žlico medu. Dobimo zeleno kašo, ki jo preli-
jemo s toplo vodo (200 g ovsa na 500 ml vode) ter
pustimo, da se zdravilne snovi izlužijo. To dosežemo v
dveh ali treh urah. Nato precedimo in dobimo pijačo,
ki pomiri živce ter jih prerodi. Zma so najbolj zdra-
vilna tedió, ko je v njih še mleček. Vendar lahko upo-
rabljamo tudi suho ovseno slamo in dozorelo in posu-
šeno ovseno zmje, le da napitek nima tolikšne moči
kot zeleno latje.
Vzamemo liter ovsa in ga dobro speremo ter kuhamo
v dveh litrih vode tri do štiri ure, da se tekočina povrne
na polovico. Tedaj dodamo dve žlici medu in kuhamo
še toliko časa, da se med popolnoma raztopi. Nato
precedimo in dobimo pijačo, ki krepi telo in deluje kot
tonik in zaradi aveninina deluje tudi kot pomirjevalo
zlasti tedaj, ko ne moremo zaspati. S podobnim pri-
pravkom zdravijo indijski zdravniki zasvojence z
mamili, zato so poizkušali s tem pomagati tistim, ki so
bili zavojeni z nikotinom.
Zdravilni so tudi ovseni kosmiči. Iz njih skuhamo
sluz, ki je pomembna prehrana težkih bolnikov, ki so
bili operirani na želodcu ali črevesju. Dietna kuhinja
pozna številne jedi, ki so pripravljene iz ovsenih
kosmičev. Primerne so za doraščajoče otroke, šport-
nike in tiste, ki opravljajo naporno umsko in fizično
delo.
Tudi ovsena slama je zdravilna. Drobno zrezano
slamo kuhamo nekćo časa v velikem loncu in nato
tekočino precedimo v bano k preostali zelo vro^i vodi.
Kopeli so primerne in koristne pri ledvičnih boleznih,
pri pesku v ledvičnih poteh, pri vseh revmatičnih teža-
vah. Kopeli v poparku ovsene slame delujejo blago-
dejno na prekrvavitev nog, zlasti takrat, ko nas mučijo
kronično mrzle noge in pomirjajo bolečine zlasti pri
tistih ljudeh, ki morajo veliko stati. Zelo zanimivo je
delovanje na vneto kožo, ker pomirja in celi. POsebno
še vnetja, ki imajo vzrok v živčnosti.
BORIS JAGODIČ
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Tokrat sem naredila izje-
mo pri vrstem redu vaših
pisem, kajti prispelo je za-
nimivo vprašanje Tjaše in
Igorja, ki nameravata v
lu'atkem stopiti pred mati-
čarja. Oba sta mlada, sklad-
no ртајепа, temnih las in
kot večina mladih navduše-
na nad udobnim in šport-
nim načinom oblačenja.
Tjaša se tudi za to prilož-
nost nikakor ne bi odrekla
svojega priljubljenega
oblačila - hlač, Igor pa bi
rad oblekel namesto klasič-
no krojene poročne obleke
in kravate nekaj bolj zani-
mivega. Tudi za barvo se ne
moreta odločiti.
Vsekakor snežno belo - za
oba!
Ijaši predlagam hlačni
komplet iz težke naravne
svile ai bombažnega satena.
ki se lahko nabavi tudi v na-
ših trgovinah. Hlače so boga-
to nagubane, zgonyi del ima
ramena rahlo podložena in
prešita z пекдј gubami. V pa-
su se zaveže velika pentlja.
Igor пги obleče sako, kro-
jen kot vetrovka in hlače, ki
so v nekoliko prenovljenem
stilu iz petdesetih let. V pasu
so nagubane, proti dnu pa se
Z0Ž40 in sedajo na čevelj, kot
da so prevelike. Nigprimer-
nejši material je domače la-
neno platno ali tanj še volne-
no blago.
Sr^ca je iz istega materi-
ala, kot Tjašin komplet, na-
mesto kravate pa si làhko na-
takne metuljček ali zaveže
ozek žametni trak.
Dodatki - pentlja, meti^-
šek ali trak, so lahko tudi v
roza, rumeni ali svetlo modri
barvi.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	JUST WE TWO (MONA LISA) - MODERN TALKING ^
2.	MOLIM TE, OSTANI - TEREZA	ì
3.	SLEDGEHAMMER - PETER GABRIEL	>
4.	SABINA-BAZAR
5.	SRCE JE POPOTNIK - OBVEZNA SMER
6.	LOVE TOUCH - ROD STEWART
7.	TISTA ČRNA KITARA - VLADO KRESLIN
8.	A KIND OF MAGIC - QUEEN
9.	VENUS - BANANARAMA
10. UUBEZEN JE SLEPA-CMOK
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje :
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	PLANINSKI CVET - AVSENIK
2.	LE LUNCA VE ZA NAJINO LJUBEZEN-SAVINJSKIH 7
3.	PETELINČEK-VESELI HMELJARJI
4.	DOLINA SPOMINOV-FANTJE TREH DOLIN
5.	MOJE STEZICE-BRODNIK
6.	ZADNJI POLETNI DAN - FANTJE Z VSEH VETROV
7.	UUBEZEN V ŽITU-RŽ
8.	KJE SO NAJINE STEZICE - ALPSKI KVINTET
9.	VSAK SE Z NAMI VESELI - SLOVENSKI MUZIKANTJE
10. BELI CVET-MIHELIČ
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij__
izvajalec_
lestvica domačih melodij__
izvajalec__________
ime in priimek_________
naslov________
Nagrajenca: Ivica Kos, Škof ja vas 19
Boštjan Jelena, Moše Pijada 24, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v,prodajalni MELODIJA v Celju.
KOVINOTEHNA CELJE
TOZD Skladišča in transport
Mariborska c.17
63000 CEUE
OBJAVUA
javno licitacijsko prodajo naslednjih
rabljenih vozil:
1.	TAM 125 T12 TR, leto izdelave 1976, CE 183-532,
v voznem stanju, izklicna cena 650.000 din.
2.	TAM 5500-vlačilec in prikolica, leto izdelave
1972, CE 122-373-vlačilec, CE 45-61-prikolica, v
voznem stanju, izklicna cena 800.00 din.
3.	TAM 2001, leto izdelave 1974, CE 160-809, v
voznem stanju, izklicna cena 800.000 din.
4.	ZASTAVA 640 AD, leto izdelave 1978, CE 118-
540, v voznem stanju, izklicna cena 1.000.000
din.
5.	ZASTAVA 412 F NP, leto izdelave 1980, CE 145-
749, v voznem stanju, izklicna cena 150.000 din.
6.	TAM 110 T, leto izdelave 1974, CE 162-447, v
voznem stanju v Požarevcu, izklicna cena
600.000 din.
7.	ZASTAVA 101, leto izdelave 1980, CE 196-594, v
voznem stanju, izklicna cena 200.000 din.
8.	Karoserija za osebni avto ZASTAVA 101, poško-
dovana, leto izdelave 1984, izklicna cena 50.000
din.
9.	ZASTAVA 101 GTL 55, leto izdelave 1985, CE
203-005, v nevoznem stanju, izklicna cena
500.000 din.
Licitacijska prodaja navedenih vozil bo dne 24. 9.
1986 ob 10.00 uri na parkirišču na Hudinji.
Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licita-
cije.
Kupci morajo pred pričetkom licitacije položiti varš-
čino v višini 10% izklicne cene vozila, plačilo kuplje-
nega vozila opraviti v roku 3 dni od dneva prodaje,
kupljeno vozilo pa odpeljati v roku 7 dni od dneva
prodaje. Prometni davek plača kupec.
Licitacijska komisija
Komisija za delovna razmerja
TOZD Mehanizacija
objavlja
prosta dela in naloge za Obrat tehnološke opreme:
KV mizar
(1 delavec)
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še nasled-
nje pogoje:
-	končana IV. stopnja zahtevnosti za mizarja
-	zaželena 5 letna praksa
KV tesar
(1 delavec)
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še nasled-
nje pogoje:
-	končana IV. stopnja zahtevnosti za tesarja
-	zaželena 5 letna praksa
KV slikopleskar
(1 delavec)
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še nasled-
nje pogoje:
-	končana IV. stopnja zahtevnosti za slikopleskarja
-	zaželena 5 letna praksa
2 fizična delavca
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še nasled-
nje pogoje:
-	zaželena II. stopnja zahtevnosti gradbene smeri
-	6 mesečna praksa
Kandidati naj pošljejo prijave z zahtevnimi dokazili v
15. dneh po objavi na naslov:
GIP »INGRAD« CEUE - Lava 7 - Kadrovsko izobra-
ževalna služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po
končanem zbiranju priiav._
RADIO CEUE
ČETRTEK, 18. 9.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami
9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Srečanje z leti, lO,«
Sejemski program. 11.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročili
in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.ÛI
V živo - sejemski program, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 19. 9.: 8.00 PoročUa, 8.10 Petkov mozaik, 9.«
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, lO.O
Sejemski program, 11.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročili
in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Sejemski pro
gram, vmes ob 17.00 Kronika, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 20. 9.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, 9.(j
Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.30 Obvestila, U
Koledar prireditev, 10.00 Filmski sprehodi, 10.30 Sejemsü
program, 11.30 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvi
stila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Sejem
ski program, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 21.9.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 Sejen»
ski program, 11.30 Kmetijska odd^a, 12.00 Poročila, I2 l
Minute za razvedrilo, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestiti«
in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 22. 9.: 8.00 Poročila, 8.10 Športi
dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10 ®
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 ^
zakladnice zborovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00 KJ
nika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregle"
18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 23. 9.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, 9.0
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zaključek spore^
15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16'
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasb'
17.45 Iz krajevnih skupnosti, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 24. 9.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, 9.j
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev, lO j
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, l^.^
Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronik'
17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Kulturni feljton, 18"
Zaključek sporeda.
18. september 1986
novi tednik - stran 21
22. stran - novi tednik
18. september 1986
september 1986
novi tednik - stran 23
24. stran - novi tednik
18. september 1986
Letos dobra gobja bera
Na razstavi v Golovcu 276 vrst goli
Gobe so okras naših gozdov, travni-
kov in poljan, so zanimiva poživitev
jedilnikov, so pomembne tudi za pre-
hrano v izrednih okoliščinah, so pa
tudi nevarne zaradi svoje strupenosti
in našega neznanja. Prav zaradi sled-
njega, vzrokov pa je še več, naši go-
barji pripravljajo razstave, ki so
eden najboljših načinov za spoznava-
nje gob.
Razstava na sejmu v Golovcu, ki jo
vsako leto pripravijo gobaiji celjske
družine Bisernica skupno s člani sek-
cij v Titovem Velenju, Preboldu, Pol-
zeli, Laškem in Štorah, sodi po številu
razstavljenih gob ter tudi po številu
obiskovalcev med večje tudi v evrop-
skem merilu. Letos so predstavili kar
276 gobjih vrst.
»Mnogo prehojenih poti in prevože-
nih kilometrov, predvsem pa mnogo
ljubiteljstva je potrebno za pripravo
takšne razstave,« je pogovor o letošnji
razstavi in gobji beri nasploh začel Ig-
nac Jevnišek, tajnik gobarske družine
Bisernica, »Tako je razstava predvsem
sad ljubitelj stva naših gobaijev, pa tu-
di pomoči organizacij združenega dela
in pokroviteljstva, Cinkarne Celje, ki
nam omogočsgo, da jo lahko pripravi-
mo. Letos imamo srečo zaradi obilne
rasti gob v zadnjem času, zato na raz-
stavi predstavljamo kar 276 gobjih
vrst. Celo naš strokovni mentor in de-
terminator, Anton Poler iz Maribora,
sicer priznan mednarodni strokov-
njak, se je začudil, ko so gobaiji prine-
sli nekatere vrste kolobamic, ki v tem
času sploh še ne bi smele rasti.«
Malokomu je znano, da so gobe po-
membne tudi za rast drevja, da v Slo-
veniji raste okoli 1930 gobjih vrst, da
jih je od tega le пекад čez 70 strupenih
in približno 15 smrtno strupenih?
»Posebno ta zadnja ugotovitev je za
nepoznavalce zanimiva, vendar je k te-
mu treba dodati še to, da je dosti gob
tudi neužitnih in nepomembnih za
prehrano. Vendar to ni najpomemb-
nejše. Vzrokov, da se organizirano uk-
varjamo z gobarstvom, je veliko več.
Predvsem smo gob^i tudi veliki lju-
bitelji narave, zato si nenehno prizade-
vamo za ohr£mitev čistega okolja. Po-
membni so tudi naši krožki v osnov-
nih šolah pa organizirani teč^i, eks-
kur^e in predavanja. Vsak mesec or-
ganiziramo vs^ eno prireditev. Še po-
membneje pa je, da uspemo v prizade-
vanjih za zakonsko zaščito nekaterih
gobjih vrst, predvsem lisičk in karže-
Ijev, ki jih je zaradi strahovito velikega
preprodíúanja, v katerega je vključena
naša prehrambeno predelovalna indu-
strija, v gozdovih vse manj. Nikakor
pri tem ne gre za prepoved ljubitelj-
skega nabiranja teh gobjih vrst.«
Vstopnine na razstavi ni, gobaiji po-
birajo le prostovoljne'prispevke.
»Gobarska razstava, katere glavni
namen je, da veliko število obiskoval-
cev vidi veliko število gob ter jih tako
spozna, je tudi priložnost, da v blagsg-
no društva dobimo kakšen dineir. Naša
letna članarina namreč znaša le 200
din, imamo pa 250 članov, zatorej ta
sredstva niti približno ne zadoščajo za
organiziranje redne dejavnosti. Letos
smo sicer predvsem s pomočjo članov
izvedli vrsto lepih ekskurzij, preda-
vanj in razstav, izdali smo članske iz-
kaznice in kupili diaprojektor ter zmr-
zovalnik, v načrtih pa imamo tudi na-
kup lastnega prostora in zemljišča ter
celo gradnjo gobarske hišice. Zato
smo vsakega prispevka, ki ga dobimo
za sicer veliko vloženega dela, še kako
veseli.«	rado PANTELIČ
Foto: EDI MASNEC
Tudi to ie Kovinotehna
Na letošnjem sejmu ima celjska Kovinotehna pomembei
delež tako po tehtnosti kot po zanimivosti. Med zanimivost
sodi tudi vozilo za turizem, prosti čas in rekreacijo Koridi
ki ga na našem posnetku vozi vodja poslovnega centi
drobnega gospodarstva Kovinotehne Andrej Cvetko.
Vozilo na sejmu samo predstavljajo - je prototip - odloä
tev o možni proizvodnji pa bodo sprejeli po sejmu. Odločai
se bodo o več vrstah vozil iz tega programa. Naredila pa gaj
Kovinotehna s Poljaki in drugimi kooperanti.
Mačke vabilo k domačim ognjiščem
Saj ne, da smo pred leti na
mačke popolnoma pozabili.
Veliko štirinožnih priliz-
njenk je gostovalo po naših
domovih; nekatere so bile
žive igračke naših najmlaj-
ših, druge spet prijazne dru-
žabnice starejših, nihče pa
se z vzrejo mačk ni načrtno
ukvarjal. Konec lanskega
leta pa so v Ljubljani usta-
novili Felinološko društvo
Slovenije, ki je letos spo-
mladi dobilo še dve podruž-
nici - v Celju in Mariboru.
Celjski ljubitelji mačk so v
soboto pripravifi slovensko
razstavo pasemskih mačk,
na kateri so predstavili 30
mačk perzijske, himal^ske
in siamske pasme. Lastniki
pasemskih mačk iz vse Slo-
venije so na Dobrno pripelja-
li пекад svojih n^lepših ljub-
ljenk, za prijetno vzdušje na
razstavi pa so poskrbeli tudi
tamkajšnji osnovnošolci in
otroci iz vrtca, ki so razstavili
likovna dela na temo »Muca,
rad te imam«.
Čeprav felinologija na slo-
venskih tleh še nima pravih
koren, pa so se v društvu
vendarle načrtno lotili dela.
Predsednica društva Tatjana
Ferengoya iz Ijub^anskega
Mačkovega kota je doma
uredila vzrejno postno
»Cat's Comer«, Madeline
Hočevar, ki je zaenkrat edina
vključena v mednarodno fe-
linološko organizacijo, skrbi
za ocenjevanje pasemskih
mladičev, Laslo Szlivka pa
vodi enotno rodovniško
knjigo. Lastniki pasemskih
mačk menijo, da bi se v Slo-
veniji približno v desetih le-
tih že lahko kosali z ostalimi
evropskimi državami, če bi
pravočasno poskrbeli za do-
bro razplodno osnovo rodov-
niških mačk reizHčnih krvi.
Seveda pa v društvo niso
vključeni samo lastniki in
ljubitelji rodovniških mačk.
Prav tako so veseli vseh ti-
stih, ki im^jo doma čisto
»navadne« hišne mucke in
mačkone, pa žel^o vedeti ne-
koliko več o njihovi vzreji.
Ker ima felinologija na naših
tleh še zelo plitke korenine,
se v društvu trudijo, da bi
zagotovili čimbolj šo stro-
kovno osnovo za vzrejo in
nego mačk. Zaenkrat imamo
v slovenščini le eno knjigo o
mačkah, gre za Leskoviceve
in Slavce ve »Naše mačke«,
ljubitelji mačk pa se lahko
пекгд o vzreji naučijo tudi i:
strokovnih člankov v revij'
Moj mali svet. Tisti, ki so &
ogledali razstavo na Dobrni
menijo, da se lahko največ
naučijo prav iz neposredne
menjave izkušenj in pogovo
rov o vzreji ter seveda ogledi
posameznih mačk. Prav z»
radi tega pripravlja celjski
podružnica Felinološkegi
društva Slovenije v okvii«
sejma »Vse za otroka« v pri^
hodnjem mesecu še eno raí
stavo pasemskih mačk, do
konca leta pa bo v Sloveniji
tudi mednarodna razstava
pasemskih mačk.
IVANA FIDLER
Foto: BRANE PIANO
Bodice
Mnogi pozabljajo, da
se s komolci lahko pre-
rineš tudi - do aresta.
Gostinstvo združuje
v sebi dve panogi: me-
dicino in astronomijo -
mikroskopske porcije
ob astronomskih
cenah.
Če je življenje res
borba - potem je med
nami mnogo dezer-
terjev.
N^ bo še tako hud
naliv - politika cen
povzroča dviganje
prahu.
Dogodki v gospodar-
stvu in nogometu doka-
zujejo, da je roka pravi-
ce marsikje - še v
mavcu.
MARJAN BRADAČ
Vrata na daljinsko odpiranje
Kot da bi se igral, izgleda Stane Šarlah iz ŠkoQe vasi, ko odpira in zapira vrata. Toda tako
imenovan »STAVE« je zelo uporaben mehanizem za daljinsko odpiranje vrat: vrtnih,
garažnih ... V zimskem času, ob dežju ali če je vhod v garažo takoj s prometne ulice, bi si
takšno napravo marsikdo želel. Z njo je mogoče vrata odpreti, zapreti m tudi zakleniti.
Izdelujeta jo Stane in Vera Šarlah iz ŠkoQe vasi v kooperaciji s Kovinotehno, ki jo tudi
prodna.
FRANCEK FRAHEL!"
»Mejduš, tovariš miličnik. Mene ustavite, ker se/o»
pri rdeči šel čez cesto. Kaj pa cene? Te ne zaustavite, -
čeprav so jim najvišji tako odločno prižgali rdečo-
luč?«
(Novi tednik, 23. september 1970) i