Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Rokopisov ne vrača. Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 24Din, za pot leta 12 Din, za četrt leta 6 Din. FGsamezaa štziilfca 75 ? Poštnina pia-* i v gotovini. Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Telefon štev. 7. Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta stane 1 Din 25 para. Pri večkratni objavi primeren popust. Posamezna iteuillio 75 p 29. štev. Sorcja Radgona, das 19. julija 1123. 9. Isto. Haše dirano in narodno jedinstvo i pravi iuči. Velikanski in silni plameni narodnega navdušenja, ki so leta 1918 in 1919 vspla-polali širom naše lepe domovine od Mure do Soče, od Adrije pa skoro do Črnega morja so začeli polagoma ugaševati. Ljudje, ki so ustvarjali današnjo državo in to veliko jedinstvo, so danes tarča temnih neodgovornih elementov, nesigurni svojega življenja. Fraza o jedinstvu treh bratov je le nekaj let zamamljala našo javnost, danes je vsakemu količkaj razsodnemu politiku jasno, da ni pravega narodnega jedinstva, ampak, da vladajo nad tremi kulturno in gospodarsko različno vzgojenimi plemeni oz. narodi, ne morda sporazumno kaka pravična vlada, ampak enobarvna, šovinistična velikosrbska struja. Veiikosrbi so diktatorji nad nami. Tako je napisala velikosrbska „Samouprava“ od 7. julija dobesedno „Ako oni s nama Srbima ne žele i neće odnos, koji je pronikao iz deklaracije od 1. decembra 1918. godine, mi ćemo ih na takav ugovoreni odnos silom zakona naterati!“ Prevedeno se glasi : Ako oni (t. j. Hrvati in Slovenci) nočejo in ne želijo odnosa z nami Srbi, ki je izšel iz deklaracije od 1. decembra 1918. leta, jih bomo mi na ta pogojeni odnos s sile zakona prisilili. Tako izgleda velikosrbska bratska ljubezen do bratov Slovencev, do bratov Hrvatov. Najprej skrpucajo neke vrste ustavo s pomočjo nekoliko kupljenih turških glasov, potem pa v pozi diktatorja pretijo miljonom državijanom s silo takega zakona! No, pametna politika se takih pretenj ne plaši. Srbski pregovor pravi: Ko mnogo preti, taj brzo sleti (zleti). Ta nevolja se je pokazala vzlasti z izidom zadnjih volitev. Za nami je nadalje ponesrečeni sporazum, za katerega se sedaj ponovno ogrevajo braća radikali. In ako pogledamo našo javnost: Plemenske stranke so dobile večino. Znamenje, da je nezadovoljnost prikipela do vrhunca. Med njimi pa so nacionalistične organizacije stopile v akcijo (delo), da razvnamejo še bolj razgreto mržnjo med posameznimi plemeni. Orjunci hočejo biti narodnejši od Srbov, ki so ustanovili Srnao (organizacijo srbske nacijonalne omladine) in nočejo o orjuncih ničesar slišati, obema sovražna pa je Hanao, organizacija hrvaške narodne omladine. Čitajoči srbsko in hrvaško časopisje vidimo, da se Srbi nič manj ne koljejo s Hrvati, kakor Slovenci med seboj na eni strani ter s Hrvati in Srbi na drugi strani. Seveda si vračamo milo za drago in tako je zavladala v jugoslovanskem časopisju prava vročinska pobesnelost, ki je rodila tiste bedarije o „amputaciji“ (odsečenju) in o „diktaturi“, ki bi morala „nehvaležnega brata privesti k pameti“. Ako vzamemo natančno, z eno besedo, se ne nahajamo v državi, kjer prebivajo trije bratski rodovi, ampak v državi, kjer se bijejo med seboj trije navidez sovražni tabori. Kaj pomeni vse to? Da izginja narodno jedinstvo? Da jugoslavenstvo urare lepega dne s pokom jedne pištole? Nikdar!' Mnogi mislijo tako, pa se varajo. Kajti četudi je g. Pašič pripravljen, samega sebe udariti po zobeh, kakor je to že storil — samo, da se obdrži na vrhuncu, vendar ne smemo in ne moremo verjeti, da je ta pojav konec ali nemočnost jugoslovenstva. Venomer velikosrbski radikali pojejo ono znano o „potokih prelite krvi“ za jedinstvo, sekundiraj o jim slovenski in hrvaški slepomišniki — ali taisti junaki, ki morda niti ne znajo,'kako žvižga kr oglja ali šrapnel in kako smrdi kup mrličev — taisti bi prodali naše narodno jedinstvo in sebe, pustili državo razkosati ali kakor pravijo učeno „amputirati“ — samo ako ostanejo na oblasti, vulgo — pri koritu. — „Die oberen Zehntausend“ ali po naše beograjska žlahta in njeni agenti, ki vedrijo in oblačijo jugoslovansko nebo, imajo v oblasti miijone državljanov in za ceno prvenstva bi nas prodali vse za skledo leče. Misel narodnega in državnega jedinstva ima svoj temelj v mnogo bolj globoki podlagi, kakor je novinarsko pričkanje ali navdušenje, ki jedinstvo ali propagira, ali pa ga ubija. Ta misel sega daleč v našo staro zgodovino. Že ilirski pokret je začetek tega gibanja, nato se pojavi veliki Strossmajer, pozneje sklepa knez Mihajlo znamenite pogodbe z Bolgari, majniška deklaracija, ustvaranje oblike SHS države. Oni veliki patriotizem in tisto narodno navdušenje, ki je zavzelo tupatam zelo smešne oblike — je bilo več ali manj umetna tvorevina. To navdušenje je potegnilo mase našega troimenega naroda samo za lase, po glavah, površno, ni seglo tako globoko, da bi zajelo tudi vsa srca. Zato ni trajalo mnogo časa. Prišla so razočaranja, neposredna posledica notranjega državnega razvoja. Navdušenje je tako-rekoč umrlo. Mase so kričale: Kruha nam dajte, potem bomo kričali živijo ! Napačno bi mislil, ako bi kdo trdil, da je s tem naše jedinstvo pokopano. Nikakor ne! — Kakor se posuši struga potoka, ki je ob času naliva polna in nevarna ljudem in živalim, in njena voda nagloma pada, ko pričenja žgati solnce, tako je tudi z narodnim jedinstvom ; struga ostane, smernica za potok. Kakor pa bo nekega lepega dne iz istega potoka, sicer malega (ko bo prekoračil potrebno dolžino pota), nastala reka, velika in mogočna, tako bo tudi ideja o velikem državnem in narodnem jedinstvu Jugoslovanov postala mogočna, iz src resničnih rodoljubov se bodo stekali studenčki pravega jedinstva v mogočno reko, ki bo nosila na svojem hrbtu ladje od Adrije do Črnega morja. Uvodoma sem govoril o mržnji med nami. To je-površen vtis, ki ga človek dobi, ako brez predsodkov in trezno čita časopisje vseh plemen in vseh strank. — Vsak razoden politik, pa bo rekel: Ni prave mržnje. Ono, kar je podobno sovraštvu, je umetno. Režimski trabanti širijo intrigo za intrigo in skušajo zapeljati narod do prave mržnje, katere pa še med nami dolgo ni. Mi vemo, da nam nasprotni politiki uporabljajo vsa mogoča sredstva, da se obdržijo na krmilu in da kupijo par kupljivih duš: Mita in sila, koruza in batine/kaj pač bolje kaže. Ako se jim to ne posreči, netijo z organizacijami in atentat mržnjo, kar pa nas pred velikim kulturnim svetom samo diskreditira. Kljub temu pa mora ideja velikega jugoslovanstva zmagati, in tudi bo zmagala. Njena zmaga je zgodovinska potreba, ki se bo pretvorila v tako silno valovanje, da bodo razni Pribičeviči in Pašiči in sploh vsi enostranski šovinisti, le neznatne slamke v silnem valovju. Da mora do tega priti, nas prepričuje naš razum in naša narodno čuteča srca, srca, prepolna nesebične ljubezni do rodne grude, do svete zemlje naših očetov. Sedanje narodno jedinstvo je samo prehod, neko razdobje v resnično jedinstvo, ki še pride, ker mora priti. O vzrokih in razlogih pravega jedinstva, ki še ni prišlo, pa mora priti, bi se dale napisati obširne knjige. Ako bomo močno ujedinjeni, se bomo lahko razvijali kulturno in gospodarsko. Sedanje jedinstvo pa ni jedinstvo, je le prehod. Predvsem je sedaj potrebno delati z vsemi silami na to, da ustvarimo sebi najprej silno in čvrsto notranje državno jedinstvo in ko bo to ustvarjeno, lahko mislimo na narodno jedinstvo, ki bo itak prišlo samo po sebi. Načelo enakopravnosti pa bodi strankam in režimom sveto načelo. Dajte poedinim plemenom, odn. narodom, gospodarsko in kulturno že od nekdaj opredeljenim in samostojnim enotam samoupravo po vzora kulturnih držav, pa ste dosegli državno jedinstvo, iz katerega bo samo od sebe proniklo narodno jedinstvo. Brez avtonomije ali federativne ureditve v državi pa ne bo nikdar na slov. jugu ne državnega in ne narodnega jedinstva. Pred očmi velike bodočnosti Slovanstva bodimo bolj velikopotezni, manj ozkosrčni in dajmo sebe celega Narodu in Domovini! Roman Bendé. Mark©» protokol. Besedilo zagrebškega sporazuma je bilo radi radikal,ske verolomnosti objavljeno. Hrvati in Slovenci nismo krivi, da imajo voditelji vladajoče stranke tako moralo in ker delajo radikali ravno nasprotno od tega, kar so obljubili in podpisali, bi bilo pač pieveč v zahvalo za verolomnost še na željo radikalov držati v tajnosti dane in sramotno poteptane obljube. Z objavo protokola, ki se po zastopniku radikalov g. Marku Gjuričiču imenuje tudi „Markov protokol“, so pa razkrinkane tudi vse podle in bedaste p ol i eajd e m okr atsk e izmišljotine. Protokol objavimo v naslednjem. Pripominjamo le še to, da nam nasprotni listi smatrajo ta protokol kot malenkosten. Za slov. državotvorce ä la Pucelj-Žeriav et tutti quanti je ta ugovor zato brezpomemben, ker se v njem ne razpravlja o kakih volovih ali „liferacijah“, kar je bilo gotovim ljudem vedno važnejše kakor blaginja države. — Protokol se glasi dobesedno: Zapisnik dne 13. aprila 1.923, sestavljen med odposlanci NRS, zastopniki hr-vatskega in slovenskega naroda in JMO v Zagrebu, v prostorih kluba HRSS. Navzoči : Za NRS gg. Marko Gjuričič, predsednik posl. kluba NRS; dr. Vojislav Janjič, tajnik glavnega odbora NRS. Za HRSS gg. Stjepan Radič, preds. HRSS ; dr. Vladko Maček, podpreds. HRSS; dr. Stjepan Košutič, tajnik HRSS. Za SLS gg. dr. Janko Brejc, nar. poslanec; Fran Smodej, glavni ured. „Slovenca“. Za JMO gg. dr. Mehmed Spaho, pred-sednikJMO ; dr. Halidbeg Hrasnica, predsednik kluba JMO; Hamzalija Ajanovič, narodni poslanec in urednik „Pravde“. Za Bunjevce g. Blaško Rajič, nar. posl. V daljšem, opetovanem razgovoru in pretresanju današnjega političnega in parlamentarnega položaja so se gori navedeni zastopniki sporazumeli v tem-le: Predpogoji sporazuma med gori navedenimi zastopniki so izprememba režima in administracije v Hrvatski, Sloveniji in Bosni. NRS mora z dejanjem dokazati, da ne misli niti enega vprašanja za ureditev medsebojnih odnošajev rešiti s silo. Za Hrvatsko je treba storiti: 1. Sklicati vse občinske svete, da izvolijo svoje načelnike in uradnike temeljem zakona, ne pa po uredbah. 2. Izvršiti amnestijo vseh političnih in vojnopoiitičnih obsojencev. 3. Nakupljeni živež za ljudstvo v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini prepeljati na določena mesta za pomoč pasivnim krajem. 4. Izvršiti ukinjenje vseh avstrijskih cesarskih patentov. Nihče se ne more odslej po teh patentih soditi. 5. Popolnoma vzpostaviti zakon o imovinskih občinah in brez odlašanja izročiti njihovo premoženje v roke za to izvoljenih in pooblaščenih funkcijonarjev. 6. Imenovanje namestnika in velikega župana se izvrši v sporazumu z vodstvom HRSS. 7. Žandarmerija nima v' nobenem slučaju izvrševati nikakega upravnega, finančnega ali sodnega uradovanja samostojno, ampak edinoie kot asistenca posameznih pristojnih uradnikov. Za vojvodino, v kolikor so v njej enake nedopustnosti, se izvrše iste izpre-membe na bolje. Posebno se morajo z vseh važnih službenih mest odstraniti vsi vseljeni mažaroni. Za Slovenijo velja isto, kar za Hrvatsko, posebno pa se Roman Bendé: Čudotvorna pijača. (Kmečka burka v štirih dejanjih, prirejena po humoreski iz moje mladosti.) (13. nadaljevanje.) 5. prizor. (Miha-Peter). (Peter pride, postavi liter vina na mizo). Miha (vstane, veselo): O moj zlati rešitelj ! (Ga objame). Dobro si jo pogodil. Tako sem jo prestrašil, da me je imela za zlodja, ki je prišel po njo, da jo odnese v pekei. Hvala ti, dobri Peter! Tu sem ti prinesel nekaj, tu pa denar (mu da sto dinarjev). Nimam preveč, pa rad dam 1 Peter: Zakaj si delaš stroške, ko še ni končano! Poslušaj, Miha — tvoja Urša bo vsak hip tu. Bila je pri meni —■ čudež čudežev ti pravim — po kapljice za ljubezen! — Pa molči o tem, ker se ti zna vse pokvariti, ako bi ji to predbacivah Nalagal sem jo, včasih je namreč laž potrebna za neumne ljudi,— da si v Lisičji grabi. Šla te je iskat. To sem pa rekel zato, ker sem vedel, da prideš ti od drugega konca. Miha: V Lisičjo grabo, praviš? Slučajno ima tam bogato teto. No, malo se že zaklepeta in drugo napraviva tu. Boš pomagal, Peter? Peter. Se razume. Ona te ima zeio rada in je obljubila, da te ne bo več jezila. (Vzame dve kupici in natoči iz litra). Pij, Miha, daleč si 1. vzpostavi pokrajinski namestnik v sporazumu z SLS; 2. razpuste in prepovedo vse teroristične organizacije, posebno pa Orjuna; 3. izmenjajo v sporazumu s SLS vsi soobjektivni šefi pokrajinske uprave v Sloveniji; 4. odobre potrebni krediti za vseučilišče in šole, ki niso predvideni v proračunu, pač pa v zakonu. Za Bosno in Hercegovino: 1. Na vsa važnejša upravna mesta se nastavijo sposobnejši in objektivnejši uradniki s potrebnimi kvalifikacijami, ki bodo vpoštevali potrebe in razpoloženje celokupnega ljudstva, posebno pa se sedanji pokrajinski namestnik (ki je proti večini ljudstva v Bosni in Hercegovini odkrito zavzel neprijateljsko stališče) zamenja z boljšim in riepristranejšim. 2. Razmeščanje uradnikov se vrši po stvarni potrebi, ne pa iz strankarskih razlogov, in izvrši se poprava premeščen} in odpuščenj, ki so se zadnje leto vsled takih razlogov izvedla. 3. Vsem samoupravnim telesom (ob--činam, trgovski zbornici itd.) se vrne samouprava in v to svrho takoj razpišejo volitve za vse mestne in organizirane selske občine, v neorganiziranih vaseh pa se potom volitev postavijo vaški načelniki. 4. Gospodarske ustanove v Bosni in Hercegovini sorazmerno enako podpirata tako vlada kakor Narodna banka ter se jim ne dela ovir v njihovem razvoju, kakor se je to godilo doslej. 5. Povrne se odvzeto orožje, na katero so imeli lastniki orožne liste; odstavljeni vaški načelniki se vrnejo na svoja mesta. 6. Vaškemu prebivalstvu v stradajočih in pasivnih krajih se pomaga s hrano in semenom, ki naj se ne deli po verski ali strankarski pripadnosti, marveč po potrebi in pomanjkanju. 7. Razdelitev občinskih pašnikov se ustavi, odvzeti pašniki se vrnejo občinam, a razdelitev državnega sveta, ki občinam ni potreben, se vrši po stvarni potrebi. 8. Krediti za osnovne šole in vzdrževanje cesta ter za izenačenje doklad muslimanskim duhovnikom z onimi drugih veroizpovedi se sorazmerno zvišajo. Končno se mora brezpogojno ustaviti započeta parcelacija kakor Hrvatske tako Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Zastopniki HRSS, SLS in JMO bodo v parlamentu s svojim ravnanjem omogočili NRS izvolitev skupšinskega predsednika in sestavo radikalne homogene vlade. prišel, to je iz onega soda, kjer vedno čepi moj črni maček. Kapljica, da ti rečem. Miha (trči, pije): Pa na zdravje, moj rešitelj. Vse vragolije so ti v glavi. Ti pa znaš. Peter: Življenje človeka vse nauči, predvsem pa prave, prekoristne modrosti. (Posluhne). Čuj, zdi se mi, da nekdo prihaja. Oba (hkrati k oknu, da vidita). Peter: Ona je. Dobro se drži. Vse ubogaj- Miha (preplašeno): ježeš, resnično (obupano) : Ona je. Peter: Ne bodi baba. (Mu ponudi poln kozarec) ; Cukni ga še enkrat do dna — eks. Miha: Tretje dejanje žaloigre, junak umre. (Žalostno, se prime za glavo, obrnjen od vrat). 6, prizor. (Prejšnja in Urša). (Ko Urša vstopi, se Miha obrne pol v zadregi, pol v strahu v stran, Peter pozdravi Uršo), Peter: Bog živi, Uršika. Pa si hitro prišla. I Kaj pa imaš tu? Urša: Nekaj za tebe, ker si tako dober svetovalec. Ali si skuhal kapljice? Miha (pokašlja, se obrne, Urša vidi njegov plašni obraz) : Odkod pa ti? Urša (piane Mihu okoli vratu in ga poljubi): O ti izgubljena ovca. Kod si pa hodil ? Miha: Po svetu. Zbezati sem ti hotel, ko tako grdo ravnaš z menoj. Peter: Pustita to,, otroka, o tem pozneje. Oba sta prišla k meni nezgovorjena; tu pri starem Petru je vajino svidenje. To me veseli. Ravno tako bodo gornji zastopniki omogočili tudi verifikacijo vseh mandatov v verifikacijskem odboru in narodni skupščini. V svrho definitivnega sporazuma se pogajanja nadaljujejo. Po prečitanju zaključeno in podpisano : Sledijo podpisi vseh gori imenovanih poslancev. Dopisi. Gornja Radgona. (Raznoterosti). Baraka ob mostu. Svoj čas smo mnogo pisali o tej škandalozni zadevi in pomagalo je, četudi je že malodane smešno izgledalo, da smo se toliko bavili s tem nestvorjem od državne stražarnice ob mostu tik na državni meji. Koliko je pomagalo? Zadevo so v ministerstvu „vzeli v roke“, nakar je prišla neka „komisija“, si stvar ogledala in menda napravila tudi že načrt. Pri tem je ostalo. Sedaj, v tem letnem času še gre, pa pomisliti je treba, da pride skoro deževna jesen in za njo zima. Iz stališča človečnosti se naj zganejo merodajni faktorji, v prvi vrsti seveda državna uprava (politična oblast), katero ta stvar briga, napr. carina in policija, v drugi vrsti pa naj naj občina in okrajni odbor, akoravno ne spada ta zadeva v njuno kompetenco, napravijo primerno predstavko na višja mesta že z ozirom na ugled trga oz. okraja. Od strani krajevnega odbora SLS se je zadeva v obliki interpelacije na ministra gradjevina, poslala g. poslancu našega okraja. O uspehu, kakor o na-daljnih ukrepih naše akcije bomo poročali. Skrajni čas je, da se ta državna sramota na periferiji naše države spravi z dnevnega reda, ker službo vršeči stražniki — so po naših krščanskih pojmih tudi — ljudje. — Naša trafika. Kakor za časa slavnega liferanta galice F. J. tako je tudi v naši trafiki zavladala za hip grozna suša. Pravijo, da je veseli družinski dogodek v hiši g. Korošeca nekoiiko vplival na to stanje, zato upamo nervozni tobakarji, da bo g. Korošec po prvem veselju, katero mu vsi iz srca želimo, napolnil svojo zalogo v splošno zadovoljnost vseh potrebnih. Potrpeti je treba, pa bo vsega dovolj. Drugih, preostrih tozadevnih napadov ne objavimo, ker niso osnovani in žalijo. — Gojenci viničarke-šolev Mariboru so 16. t. m. obiskali Gornjo Radgono. Pod vodstvom svojega učiteljskega zbora gg. ravnatelja Žmavca, višjega vin. nadzornika Matjašiča, vin. nadz. Pukiavca i. dr., v prisotnosti okrajnega načelnika g. J. Zemljiča in okr. odbornika g. J. Nemeca so si ogledali vzorne kletarske naprave svetovnoznane vinske kleti Clothar Bouvier, ustroj šampanjske tvornice, državno trsnico in drugo. Žal, da je nenaden dež zmotil poučni izlet bodočih ekonomov, ki so s svojim lepim nastopom zapustili v Gornji Radgoni najlepši vtis