27 Dopisi. Iz Sent-Vida nad Ljubljano, 15. januvarija. (Izv dop.) Ob času pregaDJaDJa se je sv. Cerkev najlepše razcvitala. Enako se godi s Častito družbo sv. Cirila in Metoda. Raste, odkar se preganja. Neki nekatoiiško-politični odbornik je sicer brenčal zadnje dni tudi po naši vasi zoper to družbo, ter rotil ljudi, da naj se nikakor ne udeležijo ustanovne veselice, katero napravlja „pri Kraljici" šentvidska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda. Posrečilo se je, neko malo pobožno dušo pripraviti skoraj ob pamet. Začela je govoriti baje o samokresu, ce ne celo o samomoru. K sreči ni storila groznega koraka, sicer bi jo bil že spravil — ne ,,belec", ampak „črnec" — doli v spodnjo škatljico, kamor deva sejalce prepira. Devetnaj4a žtnska podružnica najimenitniše slovenske družbe za obstanek naroda se je tedaj danes pri nas ustanovila mirno in zvjšila »e njena prva veselica na korist katoliški veri in slovenski narodnosti brez nesreče. In kako krasna je bila ta veselica! Vkljub temu vremenu se je v lepo okinČanih sobah poleg zastopnikov in zastopnic iz bližnje Ljubljane zbralo vse, kar je boljšega in blažjega srca iz Sent-Vida in okolice. Zazveneli so po sobani glasovi harmonično ubranega orkestra s pomenljivim: „Naprej !" Med gosti je pa zavladalo izne-nadenje, ki je raslo od točke do točke programa. Vsa čast gosp. učitelju Jakliču in njegovim zvestim kolegam, ki so tako mojsterski pokazali sad svojega navdušenja za umetno godbo, ob jednem pa naklonjenost naši družbi z velikodušnim sodelovanjem. V izbranih in toplih besedah je razložila potem vrla pisateljica in učiteljica, gospodična Janja Miklavčič, pomen Ciril-Metodove družbe. Jednako je posegla v srce poslušalcem njena tovarišica, gospodična Franja Cirman, z deklamacijo Gregorčičeve pesni: „Blagovestnikom". Močni pevski mešani zbor, ki jo nato nastopil, je bil tako izvrsten, da je poslušalce očaral. Taka prednaša in čistost glasov se redkokje dobi na kmetih Gospod pevovodja Ž i rov ni k je res mož na svojem mestu. Prijetno sta se tako menjavala petje in godba. Deseta in zadnja točka programa je bila šaljiva loterija, ki je napravila veselim gostom mnogo zabave, družbi pa vrgla 64 gld. 40 kr. Za ta denar se boie že- lahko poslal zabojček katekizmov čez karavanke, da se bodo zapuščeni koroški Slovenci učili Boga moliti v svojem jeziku. To je Ciril-Metodovo delo ! Prišel je bil tudi nekdo na veselico pobirat darove za velevažno šentvidsko gasilno društvo, katero bode kmalu zelo potrebno, ako se bode kurilo pod stebre naše narodne zgradbe. Nadejajmo se pa, da se pred požarom pogasi hudobno podvržena bakla in da nas že v cvetočem majniku razveseli šentvidska ženska Ciril-Metodova podružnica z jednodušno vspre-ieto, še bolj veličastno veselico pod milim nebom.