Trst 22. |an. 1950 Št. 4 - Leto 11. O gospodarskem planu Istrskega okrožja za leto tSSO (Poročilo tov. Marijana Kopitarja na IX. zasedanju Istrskega okrožnega LO) Iz podanih poročil je razvidno, da je Istrsko okrnijo zabeležilo znatne uspehe v gospodarstvu in napredek na vseh področjih gospodarskega življenja, vendar pa t& ugotovitev nikakor ne dokazuje, da so bile izvršene že vse naloge. Naloge, ki se postavljajo pred nas v letu 1950, so še večje ter bo treba še močnejših naporov zs> njihovo cstvaritev. Čeprav smo na vseh glavnih sektorjih našega gospodarstva izpolnili naše naloge, je treba poudariti, da smo jih izpolnjevali zelo neenakomerno, vseskozi na kampanjski način, v katerem smo porabili mnogo več sile s koncentriranjem zdaj na enem zdaj na drugem sektorju, kar pa bi ne bilo potrebno, če bi bilo veg sistematičnosti v delu. Zato je naša osnovna naloga, da v tekočem letu pričnemo s planskim načinom dela, ker bomo samo na ta način odstranili napake in premostili ovire, hi se postavljajo pri izvrševanju naših nalog. Uvedba planskega načina dela se je pokazala kot neodložljiva potreba že Po notranji zakonitosti' gospodarskega razvoja hašegs. okrožja. Doseženi uspehi ekonomske politike ljoid«ke oblasti, ki so bili doslej doseženi v ljudskem gospodarstvu, Zlasti pa dvig življenjske ravni delovnega človeka v Istrskem okrožju, so sad prizadevanj ljudske oblasti po omejitvi kapitalističnih elementov, ki v gonji za> dobičkom vnašajo anarhijo v gospodarstvo. Poleg tega je osvobodilna borba ljudstva Istrskega okrožja proti lašizmu, ki se je končala ne le z zmago nad oboroženimi tolpami zunanjega sovražnika, ampak tudi s porazom notranjih sil reakcije, s »kovanjem moralne, politične enotnosti delovnih ljudi, zlasti tudi bratske enotnosti vseh treh tukaj živečih narodnosti, in z ustvaritvijo ljudske oblasti, ki Predstavlja zunanji izraz in Jamstvo preloma a suženjsko preteklostjo, ustvarila temeljne pogoie, da se nikdar več ne bo Povrnila stara nepravična politična in družbena ureditev. Drugi važni člnltelj, ki jamči uspešno izvajanje nalog na področju ljudskega gospodarstva, Je prisotnost jugoslovanske armade na ozemlju istrskega okrožja in njena Vojna uprava, Iti je od vsega. početka priznala revolucionarne spremembe, ki jih je doseglo ljudstvo v borbi proti fašizmu, in ki je prepustila ljudstvu polno izvaianje oblasti ter ga v tem vselej podpira. Navezanost Svobodnega tržaškega ozemlja na svoje naravno jugoslovansko zaledje, ki jo v naši gospodai ski politiki upoštevamo, in dejstvo, da je gospodarstvo tega zaledja socialistično, da ne pozna ltrlz in depresij, temveč enakomeren in zavestno uravnavan vzpon, ustvarja nadaljnje pogoje zj. reguliranje na-, še gospodarske dejavnosti. V letu 1950 stoji pred nami naloga, da na podlagi gospodarskega plana razvijamo in dvigamo z mobilizacijo vseh ljudskih in materialnih sil industrijo, kmetijstvo, ribištvo, obrt in druge proizvajalne panoge kakor tudi pospešujemo ljudsko prosveto in s tem zagotovimo dvig kulture in občega življenjske, ga standarda prebivalstva. Povečati maramo produktivnost dela z uvajanjem novega načina dela, z organizacijo delovnega poa'opka in s krepitvijo delovne discipline ter uvedbo delovnih in tehničnih norm. Uvesti moramo v vseh produkcijskih panogah varčevanje s surovinami, potrošnim materialom, gorivom in maksimalno izkoriščanje odpadkov. V vseh podjetjih, tovarnah in drugih objektih morajno podvzeti mere ra izboljšanje delovnih ln zdravstvenih pogojev. Pri vsem tem moramo podmiratl kar v največji mer| iniciativo ljudskih odborov za krepitev proizvajalnih sil. Zadrugam v vsdh gospodarskih panoeah moramo nuditi Izdatno podporo ln sploh krepiti zadružni sektor našega gospodarstva. Enakomerno moramo razvijati in spraviti y medsebojno so- — 25 — HiNA3Na iMsaomaa glasje posamezne panoge ljudskega gospodarstva in odstranje-Vati dosedanje neenakomernosti . Za pravilno izvajanje in izvršitev gospodarskega piana pa moramo organizirati popolno in vsestransko evidenco in sta. tistiko v vseh gospodarskih panogan. Naš plan za leto 1950 določa povečanje obsega in vrednosti vse proizvodnje v našem okrožju za 15 odst v odnosu na leto 1949. INVESTICIJE: Za povečanje obsega in vrednosti vse proizvodnje kakor tudi za povečanje življenjskega standarda prebivalstva se bo povečala vrednost investicij v letu 1950 za 67 odst. v primerjavi z lanskim letom. Od tega so predvidene investicije v kmetijstvu in zadružništvu za 34.3 odst., ribarstvu 6.3 odst., industriji 14.6 odst., prometu 16.8 odst., turizmu 4,9 odst., obnovi in elektrifikaciji 8,7 odst., prosveti in zdravstvu 14,4 odst. Plan Investicij predvideva zgraditev gospodarskih poslopij za javna posestva kakor tudi za kmečke obdelovalne zadruge, skladišč za kmetijske nabavno-prodajne zadruge, kokošnjakov, hlevov, toplih gred kakor tudi obnovo silosov. Na novo bomo zgradili in dogradili osnovne šole v Kopru, Sv. Ivanu, Vanganelu ter gimnazijo v Bujah. Dovršili bomo delavske hiše v Izoli, hotel in veleblagovnico v Kopru, vinske kleti v Kopru in Umagu, garaže v Semedeli, bolnico v Piranu in druge pričeta dela. Nadaljevali bomo obnovo porušenega podeželja, šolskih poslopij in stanovanjskih hiš v Izoli, Piranu in Kopru. Plan predvideva ureditev solin, pogozdovanje kakor tudi gradnjo vodovodov v dolini Mirne, Skočijanu, Celegi ter drugih krajih in gradnjo vodnjakov na podeželju. Postavili bomo število komunalnih objektov, kot pralnice, kopališča, ribarnice, apnenice, predelovalnice mesa in slično. Asfaltirali bomo cesto Skofije-Prade, Valeta-Porta/porton, ceste v Portorožu, izgradili bomo železobetonski post pod Kaštelom ter rekonstruirali cesto Rižana-Valmarin. Obnovili ln vzdrževali bomo okrajne ceste, napravili in dokončali športna igrišča ter napeljali nove telefonske linije. Nabavili bomo stroje ln drugo opremo za kmetijstvo, ribar-stvo, industrijo, gradnje, promet, turizem, zdravstvo, prosveto in druge panoge v vrednosti 120,000.000.- din.. ELEKTRIFIKACIJA: Za gospodarski in kulturni dvig prebivalstva bomo v obeh okrajih elektrificirali 52 vasi in naselij. Zato se bodo z\ išale investicije za elektrifikacijo v primeri z letom 1949 za 552 odst.. INDUSTRIJA; V posameznih industrijskih panogah moramo ustanoviti nova podjetja za Izdelavo tistih predmetov, ki jih do sedaj nismo izdelovali, za katere Pa imamo dovolj surovin. Preusmerjati moramo industrijsko proizvodnjo k izkoriščanju predvsem domačih surovin. V posameznih obratih mesno uvajati delovne in tehnične norme ter izboljševati delavno ln zdravstvene pogoje. Da bomo zagotovili pravilno in ekonomično izvajanje gradbenih del v okviru gospodarskega programa, moramo predvsem atremiti za izdelavo potrebnega gradbenega materiala doma in v zvezi s tem predvsem razširiti ter povečati proizvodnjo gradbenega materiala za 502 odst. v odnosu na leto 1949 ter uvesti proizvodnjo novih gradbenih materialov kot so apno in magnezijev klorid. V prehrambeni industriji moramo ob povečanju proizvodnje povečati tudi raznovrstnost proizvodov in izboljšati kakovost proizvodov ter pakiranje. Da bomo dvignili proizvodnjo, moramo predvsem povečati zmogljivost hladilnic pri konservni industriji ter organizirati hiter prevoz in prevzem. Popolnoma moramo izkoristiti doslej neizkoriščene odpadke za krmljenje. Za preskrbo s plinom moramo povečati in preurediti stare plinarne in s tem doseči večjo ekonomičnost in zmogljivost. Kot postranski proizvod te industrije je katran, ki ga doslej nismo izkoriščali, zato je treba najti rešitev za njegovo uporabo, V lesni industriji moramo povečati proizvodnjo in kakovost proizvodov ter zagotoviti izdelavo mizarskih gradbenih izdel-kov za izvršitev določenih gradbenih del po planu investicij. Za potrebe prebivalstva moramo dvigniti industrijsko proizvodnjo pohištva. OBRT. Obrt je izredno važen sestavni del proizvodnje našega gospodarstva. Ta panoga doslej ni izvrševala tistih nalog v okviru ljudskega gospodarstva, ki bi jih bila morala. Zarsdl tega moramo v letu 1950 dati obrti proizvajalne naloge in s tem napraviti obrtniški sektor za sestavni del gospodarskega programa. Istočasno bojno zagotovili obrtnikom, ki so vključeni v proizvtrdnjo, tudi potrebne surovine, goriva in drug material. RUDARSTVO: Povečati moramo proizvodnjo v solinah in ! uvesti v proizvodnjo novih proizvodov, ki jih do sedaj nismo pridobivali. Za eksport moramo uvesti izkoriščanje boksita, hidroarge- | nita in drugih rudnin, ki jih doslej nismo še izkoriščali. Da bomo zagotovili potrebe na področju gradenj, moramo povečati proizvodnjo industrijskega, gradbenega in dru- j gega kamna. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO; Naša osnovna naloga v kmetijstvu je, da izkoristimo podnebne in druge pogoje za pospeševanje donosnejših panog v kmetijstvu. Predvsem ie to važno za vinogradništvo, sadjarstvo, mlekarstvo, perutninarstvo in proizvodnjo maščob. Z nabavo novih strojev moramo povečati mehanizacijo kmetijstva za 90 odst. v primeru z lanskim letom Glede na važnost in donosnost gozdarstva moramo povečati setveno površino za 10 odst. in to s preoran jem detelj išč in uvedbo namakalnih naprav. Prav tako moramo s selekcija semen izboljšati in povečati proizvodnjo Vinogradništvo moramo dvigniti na višjo stopnjo s primernimi podlagami in s selekcijo cepičev, poleg tega pa tudi povečati vinogradniško površino. Da bomo dvignili proizvodnjo, kakovost in vrednost pridelkov v sadjarstvu, moramo povečati nego sadnih dreves, uporabljati zaščitna sredstva in uvesti pravilno obiranje sadja. Poleg tega je potrebno vzgojiti v drevesnicah drevesca za breskove in oljčne nasade. Zmanjšati moramo setveno površino žitaric in koruze za 5 odst., pri tern pa s selekcijo, kemizacijo in ostalimi agrotehničnimi merami zvišati produkcijo za 10 odrt.. Na novo uvpsti in povečati moramo proizvodnjo industrijskih rastlin za 10 odst. Pri živinoreji bomo dvignili mlečnost živine za 10 odst., donos prašičereje isto za 10 odst.. Organizirati in izboljšati moramo veterinarsko službo. Dvigniti moramo donos in odpornost perutnine. Posaditi moramo v največji meri goličave in zaščitne pasove. Urediti moramo namakalne naprave v dolini Mirne in s tem usposobiti to zemljišče za pridelovanje povrtnin. Prav tako regulirati Dragonjo, z znanstvenimi raziskovanji pa dognati agrokulturne mere in primerne kulture za predele ankaranske-ga melioracijskega področja. ZADRUŽNIŠTVO; Ustanavljati in razvijati moramo Predvsem kmetijske obdelovalne zadruge ter jim nuditi materialno, organizacijsko in strokovno pomoč, da bi čimprej poslale vzorna kmetijska gospodarstva. Javno kmetijska posestva imajo dolžnost da oskrbujejo kmečka gospodarstva in kmečke delovne zadruge s kakovostnim semenom, sadikami in plemensko živino. RIBARSTVO: Ena najvažnejših panog našega gospodarstva je ribolov, ki oskrbuj^ naše največje tvornice. Zato je treba povečati kapaciteto ribolova z dograditvijo novega modernega ribiškega ladjevja ter ga opremiti s sodobno opremo, zlasti s pojačenjem agregatov za osvetljevanje. Dvigati in podpirati jnoramo ribiške zadruge. PROMET: Zagotoviti moramo delovnim ljudem reden in udoben prevoz z uvedbo avtobusov ter povečati kapaciteto blagovnega prevoza za 30 odst.. Za boljšo distribucij > in hitrejši prevoz morimo vključiti prevoznike v izvajanje gospodarskega programa. Zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev za suho-zemski promet bomo morali bolje organizirati kabotažno plovbo, tako za osebni kot tovorni promet. Prav tako bomo vključili v proizvajanje gospodarskega programa tudi pomorske prevoznike, s tem da jim bomo določili storitveni naloge, TURIZEM: Kot važni panogi gospodarstva moramo posve- — 26 — UM turizmu večjo pozornost in dvigniti kapaciteto turizma za 300 odst.. Preskrbo turističnih objektov moramo organizirati Po Centralnem servisu in s tem stvarno nuditi delovnim ljudem Potreben počitek. KOMUNALNO GOSPODARSTVO; Za dvig življenjskega standarda in za izkoriščanje lokalnih produkcijskih možnosti ter pravilne distribucije je treba v mestih Koper, Izola, Piran, Portorož, Buje, Umag, Novi grad, kakor tudi v ostalih orga niziratj mesnice, krojačnice, pralnice in likalnice, prenočišča, mizarska podjetja, trgovine s prehrambenimi artikli, trgovine z zelenjavo, gostilne, delikatesne trgovine, čevljsmice, pekarne, trgovine tekstila, kavarne, javna kopališča, kinematografe, mlekarne, delavnice, ribarnice, tvornice sodavice itd,. Upostn-viti in dvigati je treba lokalno proizvodnjo, zlasti prehrambenih artiklov. Urediti je treba nasade in parke za fizkulturo ir. Počitek ter otroška igrišča. DELO IN KADRI- Da bojno izvedli vse gornje naloge, pa **> treba usposobiti večje število novih delavcev, dvignitj pol. kvalificirane v kvalificirane ter zaposliti na novo v industriji in gradnjah 2.000 delavcev. Da bomo dosegli to število, bo treba izvesti tudi diferenciacijo v pogledu preskrbe ter izločiti iz preskrbe vse tiste, ki 'o neproduktivni in nočejo delati Upeljatj in popularizirati bo treba tekmovanje tudi med kvalificiranimi delavci, da bodo isti s svojim znanjem usposobili čim večje število vajencev in polkvalifiriranih delavcev. ZDRAVSTVO; Za dvig življenjske ravni našega prebivalstva ie trebe zvišati kapaciteto bolnic na 5,7 postelj na ttso{ prebivalcev, dvigniti strokovne kadre za 30 odst., ustanoviti posvetovalnice za matere in javne ambulante. Ustanovili šolsko piv likliniško službo, izvršiti nove investicije, dvigniti število avto-sjnbulant in izboljšati splošno higiensko in terensko službo. TRGOVINA IN PRESKRBA; Za dvig standarda prebival-stv'a moramo v trgovini in preskrbi povečati lcupovni fond in * tem v zvezi tudi blagovni fond za 14 odst.. Poglobil, b-ano diferenciacijo med potrošniki in predvsem izboljšali, preskrbo delavskim kategorijam. Povišali bomo blagovni fond količinsko, vrednostno in po ssortimanu in to; v garantirani preskrb' za 25 odst., v vezani trgovini za 9 odst. in v prosti prodaji za 49 odst Zato bo treba izboljšati zadružno in komunalno trgovino ter izgraditi bove kadre. Za dvig kupovnega fonda, nabavo manjkajočih artiklov bomo z zagotovitvijo plasmaja tržnih viškov poljedelskih proizvo-bbv, stabilizacijo cen ter izboljšanjem organizacije odkupa povečali odkup za 31 odst., To so glavne naloge našega plana za leto 1950. Seveda pa le izdelava plana šele prvi in najlažji korak. Najvažnejše in bajtežje šele prihaja. Plan se ne br uresničil sam od sebe. Gotovo bodo prišle razne težave pri izpolnjevanju plana. ®Hi bomo morali zelo budni. Sovražniki vseh vrst sl bodo pričevali sabotirati izvedbo plana. Te ljudi moramo pravočasno mtkrivati in jih narediti nenevarne. Na vsakem koraku se bomo moral! boriti proti birokraciji, ki bo poskušala zavreti mzrnah in h lu in borbi za izvedbo In prekoračenje Plans tn za ustvarit v potrebnih kadrov: od mobilizacije denarnih in mater alnih sredstev, racionalnega gospodarjenja in varčevanja; od vodstva, dobre organizacije dela pravilnih norm, evidence in kontrole proizvodnje in potrošnje. Premagali bomo vse težave, kskršne koli bi bile. V tej borbi s težavami se bodo razvijale naše sile in se krepile, se bo izpolnjevala naša delovna organizacija in naša sposobnost. Da bomo plan izvršili in prekoračili, nam jamči p- žrtvovalnost delovnih ljudi našega okrožja, kj jim ni žal truda in naporov za ustvarjanje boljše bodočnosti delovnega ljudstva. POROČILO k predlogu proračuna za proračunsko leto 1950 na IX, redni skupščini Istrskega okrožnega ljudskega odbora Tovariši ljudski odposlanci! Prvič, odkar Ima ljudstvo oblast v svojih rokah na tem področju, smo dosegli, da sprejemamo proračun že v začetku proračunskega leta. S tem smo dosegli prvi korak k bolj načrtnemu gospodarjenju s finančnimi sredstvi našega okrožja. Stre-mdti pa moramo, da bomo v bodeče sprejemali proračune $e pred samim začetkom proračunskega leta. Proračuni ljudske oblasti so zrcalo gospodarsko dejavnosti in gospodarskega načrta, ker se preko njih vidi vsa dejavnost gospodarstva. Proračuni ljudske oblasti so tudi odraz demokratičnega centralizma in istočasno decentralizma: centralizem obstoji v tem, da vsebuje splošni proračun okrožja, proračune vseh podrejenih LO in decentralizem pa v dejstvu, da ima vsak LO svoj samostojen lasten proračun. Saj brez proračunskega centralizma bi ne mogli doseči načrtnega gospodarjenja 3 finančnimi sredstvi, a brez proračunskega decentralizma bi ne mogli dati nižjim LO, ki so osnovni organ ljudske oblasti, gospodarske in s tem politične samostojnosti. V tem se ravno razlikujejo proračuni ljudske oblasti od proračunov uprav kapitalističnega sistema, kjer vlada v tem oziru popoln nered. Osrednja obl.st sprejema tam samo svoj proračun, ki obsega izdatke za Vzdrževanje le svoje lastne administracije, policijskega aparata in vojske. Ostali lokalni organi oblasti imajo zopet lastne proračune, ki niso prav nič povezani s proračuni osrednjega organa, kar ustvarja posebno velika bremena za revne občine. Proračuni vseh naših krajevnih, mestnih in okrajnih LO so uravnovešeni, ker so udeleženi prj vseh dohodkih, ki se zbirajo na njihovem področju. Tehnika našega proračuna nc obstoji samo v tem, da nam pokaže, koliko troši posamezna upravna enota organa ljudske oblasti, temveč, da se iz posameznih poglavij lahko jasno vidi značaj izdatka. Iz tega sledi, da so v našem proračunu najvažnejša poglavja izdatkov, in ne resori organa ljudske oblasti. Proračun izdatkov za leto 1950 obsega sledeča poglavja: ,1. Investicije 2. Izdatke komunalnega značaja 3. Izdatke za ljudsko prosveto in kulturo 4. Izdatke za socialno skrbstvo in zdravstvo 5. Izdatke za upravo ljudske oblasti t, j. administracija in 6. proračunska rezerva. Skupni proračun vseh LO Istrskega okrožja za leto 1950 maša: Izdatkov . . . din 653,848.276 in isto toliko dohodkov. Proračuni posameznih LO odborov znašajo: Istrski OLO ............. din 280,444.000 Okrajni LO Koper . . . ; ; » 247,381.276 Okrajni LO Buje ................... » 125,873.000 Ce primerjamo lanske proračune okrajnih LO z letošnjimi vidimo, da sta lani proračuna okrajnih LO znašala skupaj din 81,000.000 proti letošnjim din 337,204.270. S tem smo zopet napravili velik in važen korak naprej za nadaljnjo demokratizacijo krajevnih ln okrajnih LO, ker dobijo s tem še večje kompetence In gospodarsko samostojnost, katera jim tudi kot osnovni organ ljudske oblasti po načelih ljudske’ demokracije pripada. Skupni proračun investicij maja din 319,147.000. Pripomniti moram, da smo v proračun za leto 1850, v cilju večje utrditve nižjih LO prenesli vse investicije okrajnega ln lokalnega značaja v proračune okrajnih, mestnih odnosno krajevnih LO. Proračun za leto 1949 je predvideval investicij y znesku 130.000.000 dinarjev. Ta velika razlika od din 189,000.000 med lanskimi in za letos predvidenimi investicijami, nam jasno kaže: 1. veliko skrb ljudske oblasti za vedno večji in trajni ras-mah našega gospodarstva, 2. trud ljudske oblasti za vedno večji dvig življenjske ravni našega delovnega ljudstva. Ce pogledamo zgodovino tega okrožja, ne zasledimo v celem stoletju, do bj prejšnji režimi toliko investirali kot investira ljudska oblast za javno koristne namene od njenega obstoja dalje, V proračunu investicij ima največji znesek kmetijstvo, ki je najvažnejša panoga gospodarstva v našem okrožju. V ta namen je predvideno namreč din 62,650.000. Od tega odpade na melioracijo v dolini Mirne, Dragonje in v Ankaranu din 21.000.000; za splošni dvig kmečkega gospodarstva pa din 32.000.000; ostalih 11,000.000 dinarjev je predvideno za pogozdovanje in za gradnjo raznih gospodarskih objektov za zboljšanje našega kmečkega gospodarstva. Investicijam za kmetijstvo sledijo investicije za prometne objekte v znesku din 50,100.000 in sicer: za asfaltiranje glavne ceste Škofije — Kopei in Valeta — Portaporton ter za rekonstrukcijo ceste Rižana — Križišče skupaj din 44,300.000. Ostalih din 508.000 Je namenjeno m gradnjo železobetonskih mostov pod Kašteloin in pri Portaportonu. K tej postavki pripominjam, da imata okrajna LO v svojih lastnih proračunih predvidene investicije za ceste, ki so krajevnega ali okrajnega značaja. Investicije za komunalne objekte znašajo diim 46.550.000. Ljudska oblast, ki stremj za dvig podeželja v smislu socializma in ki hoče odpraviti vse krivice, ki jih jc prizadel fašizem našemu podeželju je sklenila, da se čim prej elektrificira naše podeželje. Zato je že v proračunu za leto 1250 predvidena matica vsota od din 36,000.000, ostalih din 10,550.000 je namenjenih za razširjenje in izboljšanje vodovodne mreže. Poleg teh investicij imata oba okraja predvidene investicije za vodnjake in vodovodne naprave v skupnem znesku din 21,500.000. Investicije za ljudsko prosveto znašajo din 28,300.000. Od tega odpade za nadaljevanje gradnje slovensko-italijanske osnovne šole v Kopru, l:i vidno raste na mestu zloglasnih zaporov in ki bo še tesneje vezala v bratskem sodelovanju mladino obeh narodnosti drn 15,700.000, za nadaljevanje gradnje hrvat-ske gimnazije v Bujah je določenih din 7,800.000. Morajo je prevzeti ljudstvo oblast v svoje roke, da bo mogel zatirani in kulturno zapostavljeni hrvatski živelj tega okrožja dobiti lastno krasno srednjo šolo. Za gradnjo ali večja popravila osnovnih šol Je pa predvideno din 6,000.000. Za dogiaditev ln opremo bolnice ter za nabavo sanitetniH instrumentov je predvidenih investicij za din 5,450.000, za izpe predvideno za vse okrožje din 131,413.930 proti lanskemu znesku od din 140,000.000. Znižanje teh izdatkov moramo pripisati delno dejstvu, da kredit določen za lansko leto za to poglavje ni bil v celoti Izčrpan, ker je izkušnja pokazala, da planirani kredit ni bil v ccloti potreben, delno pa smo znižanje dosegli s tem, da smo izboljšali upravo. Za administracijo vseh resorov okrožnega LO je predvidena vsota od din 87.921.000 za okrajna LO Koper din 25,638.000 in Buje din 17,859.300, Za primer, da se med letom pojavi kaka izredna potreba, ki je ni mogoče predvideti v proračunu, je bl!a določen« proračunska rezerva v isti višini kot v letu 1949 in sicer din 4,884.800. Ko smo analizirali predlagani proračun izdatkov, preidemo K analizi proračuna dohodkov. Skupni proračun dogodkov znaša din 653,648.278 to Jc toliko kot znašajo izdatki. Pri tem moram pripomniti, da J« za- radi tehnike proračuna v*teta med dohodki tudi dotacija Vojne uprave J. A. v zneatcu od din 247,933.250 zaradi uravno* vešenja proračuna. Predvideni dohodki, ki bodo morah biti ostvarjend na našem področju, znašajo din 405,716.026. Ce upoštevamo da znašajo vsa poglavja proračuna izdatkov brez in* vesticij din 334,501.276 opazimo, da naše področje ni pasivno, temveč, da krije z lastnimi dohodki vse obvezne redne potrebe in celo del investicij, čeprav se tukajšnje okrožje nahaja v izrednem gospodarskem položaju, pa ovira do neke mere gospodarski razvoj in zahteva razmeroma velik upravni aparat. Poleg tega ne moremo zahtevati, da bi naše ljudstvo, ki je bilo gospodarsko uničeno po fašizmu in vsled vojne in ki je ogromno prispevalo k uspehu narodnoosvobodilne borbe, da bi to ljudstvo v enem letu noeilo bremena, ki so potrebna z* kritje tako velikih, vendar nujnih Investicij. Proračun dohodkov se dela na sledeča poglavja: 1. Dohodki od davščin. 2. Dohodki uradov in ustanov 3. Presežki prejinjih poslovnih let ter 4. Rami in nepredvideni dohodki. Od predvidenih lastnih dohodkov 405,716.026 din f>dpade na samo okrožje din 32,511.750, na okrajna LO Koper 247,331.278 din in Buje 125,873.000 din. Tukaj pa moram pripomniti, da krijejo okrajna LO ter krajevni In mestni LO proračune izdatkov z lastnimi dohodki, a V kolikor jim lastni dohodki primanjkujejo z udeležbo na vseh dohodkih, ki jih ustvarjajo na svojem področju. Vslcd tega bo dotacijo Vojne uprave J- A. po potrebi sprejemal samo okrožni LO. Dohodki po poglavju davščin znašajo 352,277.516 din. Glavni dohodek poglavja davščin odpade na davek od pro* meta proizvodov, ki znaša 217,000.000 din, to jt> iez polovico vseh dohodkov. Ta dohodek ni neposredna dajatev ljudstva, temveč dohodek od gospodarstva. To je davek, ki je odraz go« spodarske dejavnosti in regulator cen. V tej zvezi se postavlja kot nujno ureditev davkov ln trošarin. Potrebno je, da se ta materija uredi po modernih socialističnih principih. Davkom od prometa proizvodov sledi davek na dohodek v znesku 130.875 000 din. Ker jc treba dohodnino, razen dohodnine delavcev, nameščencev in uslužbencev komisijsko odmerjati, bo v letu 1950 naloga davčnih komisij in množičnih organizacij, da bodo pristopili« k temu delu z mnogo večjo resnostjo kot v preteklem letu, ako hočemo, da se doseže predvideni znesek. Posebna naloga komisi), ki bodo ugotavljale dohodek kmetov, bo v tem, da bodo izvajale v večji merj kot 10 delale v preteklem IHu, namreč diferenciacijo na vasi in s tem preprečevale kapitalistične, špekulantake ln izkoriščevalske tendence kmečkih bogatašev in škodljivih elementov sploh. Prepričani smo, da bodo tudi r.aje množične organizacije v vsakem oziru podprle delo davčnih komisi), ker edino na ta način bodo davki pravično in demokratično odmerjeni. V to poglavje spadajo še takse, davek na dediščine in darila ter še preostala trošarina v skupnem znesku 10,000.000. V proračunu okrožnega LO je predvideno 5.8 odst. davka od prometa proizvodov, dočim je ostalih 94.2 00ts. prepuščeno nižjim LO. Okrožni LO bo sprejemal 1 odst. vseh ostalih davščin zaradi spremljanja in kontrole nad ostvaritvijo teh davščin. Dohodki uradov tn ustanov to pridvldenl v skupnem znesku 13,343.590 din, od tega odpade na okrožni LO 0,173.000 dim ostalo pa na nižje LO. Presežki iz prejšnjih poslovnih let eo pa predvideni v znesku 38,481.000 din, od tega pa odpade na okrožni LO 10,000.000 ostalo pa zopet na nižje LO. Končno so predvideni razni in nepredvideni dohodki v znesku 2,608.620 din od katerih pride na okrožje samo 500.000 din, ostalo pa na nižje LO. Tovariši ljudski odposlanci! Kot sem že v uvodu naglasil, nam ta proračun kaže razmah dejavnosti ljudske oblasti na vseh področjih, bodisi gospodarskega, kulturnega, socialnega, komunalnega in upravnega življenja. Prepričan sem, da bomo s sodelovanjem vsega delovnega ljudstva našega okrožja ta proračun uresničili. Da pa lahko predlagamo tej skupščini v potrditev tako širok proračun, se maramo zahvaliti tudi vladi FLRJ in narodom Jugoslavije, ki nam po Vojni upravi JA vedno in nesebično nudijo potrebna materialna in finančna sredstva. PRAVILA Kmečke zveze v Trstu Cl. I. Ime, sedež, okoliš In trajanje Ime organizacije; »Kmečka zveza v Trstu#. Sedež organizacije je v Trstu. Teritorialni delokrog organizacije je britansko * ameriška cona STO-ja. Organizacija je ustanovljena na nedoločen čas. Cl. II. Značaj in namen Zveza j,, strokovna in svobodna ter nima pridobitnih ciljev. Namen zveze je; 1) Združevati na svojem področju kmete, polovinarje in zakupnike za zaščito njihovih moralnih in materialnih interesov; 2) zastopati svoje članstvo jn njegove koristi skupno ali posamezno pred oblastmi, katerimi koli ustanovami in organizacijami; 3) dejati članom potrebna pojasnila, Informacije, nasvete in ptrniofc v strokovnih, upravnih in pravnih zadevah; 4) podpirati organizacijo ustreznih oblik kmečke proizvodnje, prodaje pridelkov in nabave kmečkih potrebščin; 5) zbirati vesti in statistične podatke, ki služijo za dosego namena; 6) vzgajati med člani zavest medsebojne povezanosti, sodelovanja in solidarnosti s sestanki, predavanji in strokovnim tiskom; 7) delovati na splošno za dvig poljedelstva in še posebej gospodarske, socialne in kulturne ravni članov. Cl. III. Članstvo CLAN LAHKO POSTANE: kmet, zakupnik, polovinar, če neposredno obdelujejo zemljo. Upravni odbor, ki mora voditj seznam članov, sprejema člane na podlagi predpisane pristopne izjave. Cl. IV. Izključeni član ima proti sklepu upravnega odbora o izključitvi pravico pritožbe na občni zbor. Pismeno utemeljeno pritožbo mora vložiti najmanj tri dni pred občnim zborom. Občni zbc.- odloči dokončno o pritožbi. Cl. V. PRAVICE ČLANOV SO: a) posluževati se vseh ugodnosti, ki jih nudi zveza; b) udeleževati se občnih zborov, na njih staviti predloge in o njih glasovati; c) voliti člane zvczinih organov in biti izvoljen. DOL2NOSTI ČLANOV SO: a) ravnati se po društvenih pravilih in sklepih zvezinih organov: b) plačati pristopnino 100 lir in vsakoletno članarino, katere višino določi upravni odbor. Višino pristopnine more spremeniti občnj zbor. Samo člani, ki redno izvršujejo svoje članske dolžnosti, lahko uživajo vse društvene pravice. Cl. VI. Sredstva zveze Sredstva zveze so; dohodki od pristopnin, članarin in prostovoljnih prispevkov ter morebitni drugi dohodki. Cl. VII. Organi zveze ORGANI ZVEZE SO: a) Občni zbor, b) upravnj odbor, c) izvršilni odbor, č) tajništvo, d) nadzorni odbor, e) razsodišče, b) posvetovalne komisije. Cl VIIL Občni zbori so redni in izredni. Cl. IX. Redni občni zbor Redni občni zbor, ki ga vodj predsednik upravnega odbora, sliče upravni odbor vsaj enkrat n c. leto. Ce upravni odbor ne skliče rednega občnega zbora, ga inora sklicati nadzorni odbor. Cl. X. O sklicanju občnega zbora, dnevnem redu, kraju in uri morajo biti Mani obveščeni z vabili ali po časopisju vsaj 8 dni prej. Občni zbor je sklepčen, če je ob določeni uri navzočih vsaj polovica članov. Med prisotne so šteti tudi oni, ki so pismeno pooblastili zvezinega člana, da jih zastopa. En član ne sme zastopati več kot 5 Slanov, Ce število prisotnih, vštevši pooblastiteljev, ni zadostno, se vrši pol ure kasneje OTUgi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakršni udeležbi, V vabilu na občni zbor je treba to okolnost izrecno omeniti. Občni zbor skltpa z navadno večino glasov, če za posamezne sklepe po teh pravilih ni potrebna kvalificirana večina. O načinu volitev in glasovanja sklepa občni zbor. Cl. XI. Občni zbor je pristojen; 1) da sklepa o vseh vprašanjih, ki pospešujejo ostvaritev zvezinega namena, 2) da sklepa o smernicah za bodoče delo, 3) da odobrava tli zavrača poročilo o delu upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča. 4) da rešuje pritožbe proti odločbam podrejenih organov, 5) da spreminja pravila, 6) da voli člane upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča. Cl XII. Izredni občni zbor Izredni občni zbor sklicuje upravni odbor po potrebi. Glede sklicanja, sklepčnosti in načina glasovanja Veljajo določil* za redni občni zbor. Cl. XIII. Upravni odbor Upravni odbor sestoji iz predseoaiika, 2 podpredsednikov, tajnika, blagajnika in odbornikov, katerih število določi vsakokratni občni zbor, ki pa ne sme biti manjše od 10. Cl. XIV. UPRAVNI ODBOR: 1) sklepa o vseh vprašanjih, ki so mu določena po pravilih in sklepih občnega zbora; 2) zastopa zvezo in interese članov pred oblastmi in drugi- mi ustanovami Ih organizacijami; 3) izvršuje sklepe občnega zbora in vodi upravo; 4) zbira statistične podatke, prireja predavanja, razstav« in razširja strokovne publikacije; 5) sprejema in izključuje člane; 6) sklepa o sprejemanju in odpuščanju nameščencev ter oi službenih pogojih; 7) določi pravilnik o notranjem poslovanju; 8) odobrava, spreminja ali razveljavlja sklepe izvršilnega odbora ali tajništva; 9) ustanavlja posvetovalne komisije za posamezne panoge ali vprašanja in imenuje načelnike; 10) določa sestav in delokrog tajništva; 11) voli iz svoje srede predsednika, 2 podpredsednika, tajnika in blagajnika, ki izvršujejo isto funkcijo tudi v izvršilnem odboru; 12) imenuje po potrebi krajevne zaupnike zveze. Cl. XV. Upravni odbor je sklepčen, če ie prisotna polovica članov; Predsednik, ki sklicuje in vodi seje odbora, glasuje samo v primem enakosti glasov, sicer sklepa odbor z nadpolovično večino. Cl. XVI. Zvezo zastopata predsednik in tajnik, če je predsednik od* šoten, ga nadomešča eden izmed podpredsednikov, zadržanega tajnika pa eden izmed odbornikov. Cl. XVII. IzvrSilni odbor Izvršilni odbor sestoji iz predsednika, 2 podpredsednikov* tajnika in blagajnika. Upravni odbor more povišati število članov izvršilnega odbora, Cl. XVIII. Izvršilni odbor izvršuje sklepe upravnega odbora in sklepa v primeru nujnosti o vseh stvareh, za katere je pristojen upravni odbor, če si t« ne pridrži pravice reševanja določenih poslov. Cl. XIX. Nadzorni odbor Ncdzorni odbor, ki sestoji iz predsednika in ?• odbornikov, ima dolžnost nadzorovati delo upravrtega in izvršilnega odbora ter tajništva pregledovati poslovne knjige In blagajno ter poročati o delu občnemu zboru, Ciani nadzornega odbora se smejo udeleževati sej upravnega in izvršilnega odbora ter tajništva, toda niimajo pravice odločanja. Cl. XX. RazsodiSče Razsodišče sestoji iz predsednika in 4 članov ter razsoja o sporih med zVezinimi organi in člani zvezinih organov ter o kršitvah in prestopkih odbornikov zvezinih organov. — 31 — 3iINA3Na IHSHCmiHd Proti razsodbi razsodišča 1« dopuatan priliv na «Mni **wr. Priziv je treba prijaviti tajuiitvu pismeno vsaj tri dni pred občnim zborom. Rešitev občnega zbora je dokončna. Podrobni postopek pred ra»odiK«tn določa pravilnik, bi ga odobri upravni odbor, Cl. XXI. Komisije Posvetovalne komisije (čl. XIV. točka • > ao pomotnl orgn-ni upravnega odbora. Komisijam načelujejo načelniki, ki Jih imenuje upravni odbor med odborniki alg med drugimi člani zveze. Načelniki odgovarjajo ta delo komisij upravnemu odboru. 01. xxn. Prenehanje zveze Zveza se razide, de na občnem zboru za to glasuje vsa] tri četrtine članov. Občni zbor določi tudi, komu pripade zvezino premoženje. Ce bj zveza prenehala zaradi oblastvenega razpusta, bo premoženje likvidirano in ostanek naložen, dokler se ne ustanovi druga organizacija s podobnimi cilji, kateri bo pripadlo naloženo premoženje. Cl. XXIII. Prehodna določba Izvršilni odbor je pooblaščen, d& vnese v pravila vse aprejnembe, ki bi jih oblast^ zahtevale za njihovo odobritev. Proračun občine Dolina za leto 1950 P/ejemkl o) redni premoženjski donosi * • i • t i i • razni prejemki s i i j s . , . i trošarine . s « g s e « . takse in pristojbine s ■ s i s t i i Delež državnih davkov ; . i . . , Občinska doklada na zemljarino In zgradaruno Doklada na državni davek od agrarnih donosov SKUPAJ REDNIH PREJEMKOV . i . b) Izredni Razni . . . « i i j • ( , • Kapitalski promet .....; s . . Posebno knjigovodstvo (žiro postavke) . i ■ Celokupni promet prejemkov , „ , , . Izdatki 124.625 1,174.902 4,250.000 1,400.500 1.078.134 747.216 132.353 8.907.890 13,131.787 31,230.000 53,266.677 a) redni: obvezni Premoženjska bremena i • i Splošni stroški . , « i ■ . . . i « 450.750 lili 7,391351 Za zdravstvo, krajevno pol. in higijeno a . i 2,447.920 Javna varnost in sodstvo....................j , 41.844 Za javna deJa ........ j , 2382713 Za prosveto , 1,788.703 Za poljedelstvo; za podpore in dobrodelnost i « 4,206.828 Za verstvo • 4 ’ i.jeo Rezervni sklad • > . . I i . . i 8Q.OOO b) redni: neobvezni Za krajevno policij«, in higijer.o • i « • i 16.200 Za podpore in dobrodenost . ^ s ; . 30.000 SKUPAJ REDNIH IZDATKOV • • i i 18.7&7.677 c) izredni Za splošne stroške . • . . ; ; a , i 60.000 Za krajevno policijo, r.dravstvo in higieno . . . 3,170.000 SKUPAJ REDNIH IN IZREDNIH IZDATKOV 22,027.677 Kapitalski promet Za povračilo posojil 12.000 Posebno knjigovodstvo (žiro-postavke) , ; , 31,230.000 Celokupni promet izdatkov .......................... 53,269.677 Redni primanjkljaj . , . i s i i , , 9,089.787 0861 of«nuar zz