PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /a i> Abb. postale I gruppo Ij6D3 CM* llF ŽIVAHNA PARLAMENTARNA DEJAVNOST Leto XXV. Št. 55 (7249) TRST, petek, 7. marca 1969 Razprava o nekaterih važnih vprašanjih v komisijah senata in poslanske zbornice Reforma pokojnin pred komisi jo za delo - Poročilo poslanca Lenocija o načrtu zakona o razporoki - Nadaljnja razprava o statutu delavcev - Odkritje kipa B. Croceju v palači Madama - Nove stavke proti mezdnim področjem RIM, 6. — V komisiji za delo v poslanski zbornici se je danes zaključila razprava o vladnem načrtu za reformo in zvišanje pokoj-nin. Govoril je minister za delo Brodolini, ki je med drugim izjavil, d« bo vlada v največji meri upoštevala konstruktivne predloge. Pouda-ril pa je, da postavljati konstruktivne predloge ne pomeni enostavno zahtevati več. Zahtevati več je lah- , -——--------—-—........... . , ko, toda vprašati se je treba, ali stavld v RarlanlR-Jull.jski krajini in M v nekaterih drugih krajih. V Furla- niji-JUlijski krajini bo stavka 7. in 8. marca na sektorju lesne industrije v spodnji Furlaniji; 12. marca na sektorju kemije in sintetičnih vlaken; 14. marca v tržaški, goriški, videmski in pordenonski pokrajini na gradbenem sektorju, v cementarnah, v trgovinah čevljev, na kemijskem sektorju in na avtomobilskih progah. Na vseh drugih sektorjih se bodo o razčlenjenih stavkah sporazumele pokrajinske sindikalne organizacije. vprašati se je i* to dejansko v skladu s koristmi delavcev in upokojencev. Predsednik komisije je odložil na sredo razpravo o posameznih členih in o apreminjevalnih predlogih načrta zakona. Pred pravosodno komisijo poslanske zbornice jc poročevalec, socialist Lenoci podal svoje poročilo o razporoki. Med drugim je ugotovil, da je razporoka, ki je sicer po zakonu prepovedana, kljub temu prešla v običaj in sc dejansko široko izvaja. Spričo številnih družinskih razmer, ki so pravno absurdne, sc moralno ne morejo odobravati, so včasih paradoksne in groteskne in Pogostoma res tragične, je treba najti pravno, moralno in socialno rešitev, da se odpravi to zelo nesno in nevzdržno stanje, v katerem so sedaj milijoni državljanov. Predložena sta bila dva načrta zakona, ki sta jih predložila socialist Fortuna in liberalec Basllni. Pred dnevi je komisija za ustavne zadeve Izrekla ugodno mnenje o obeh predlogih in ugotovila, da nista v nasprotju z ustavo. Poslanec Lenoci se v svojem poročilu sklicuje na vsebino nedavne poslanice predsednika republike Sveti stolici, kjer se poudarja potreba prilagoditve «razvoju časa in razvoju demokratičnega življenja v deželi«. Zatem ugotavlja, da primerjava med civilno zakonodajo in kanonskim pravom glede zakona kaže, da je načelo nerazdružljivosti Zakona bilo do sedaj mnogo strožje v civilnem zakoniku kakor v kanonskem pravu. Civilni zakonik namreč predvideva samo en razlog Za razvezo zakona, t.j. smrt enega °d zakoncev; kanonsko pravo pa Predvideva trinajst «razrešilnih o-Vlr». Dalje ugotavlja da ima italijansko prizivno sodišče poniževalno funkcijo birokratske ugotovitve, s katero brez vsake preiskave potrdi Izvršljivost razsodb cerkvenih' sodišč. Na ta način sc hudo kompromitira ustavno načelo o enakosti državljanov pred zakonom. Za-je potrebno spopolniti člen 149 civilnega zakonika z drugimi razlogi za razvezo zakona. Lenoci je da-'je ugotovil, da se načrta zakona Fortuna in Baslini v bistvu ne razlikujeta in bi ju lahko združili. Predsednik komisije je sporočil, da bodo posvetili eno ali dve seji tedensko temu vprašanju, ki ga bodo temeljito prediskuttrali. Poslanec Fortuna je po seji izrekel mnenje, da med debato ne bo obstrukcije, ker jc Krščanska demokracija danes sporočila, da je *>e misli izvajati. V komisiji za delo v senatu so razpravljali o ukrepih, ki se tičejo statuta delavcev. Socialistični poročevalec Bermani jc ugotovil, da so P tem dolgo razpravljali sindikati ‘n politične stranke in da je to tudi predmet vladnega programa. Po-Udaril je, da se ne sme še dalje odlašali s sprejemom določb s tem V zvezi. Demokristjan Torrelli pa jc postavil več ugovorov in trdil, da 1« zadevni načrt neustaven. Po dolgi in živahni diskusiji so sklenili da bodo zadevo predložili pravosodni komisiji. V poslanski zbornici so danes razpravljali o načrtu zakona, ki Vsebuj e nove določbe za študijska nakazila univerzitetnim študentom. V senatu pa so razpravljali o skladu blagajne za Jug, ki se bo Povečal za 560 milijard v razdobju 1965-70. Minister Taviani 'je davi sporočil, da je vlada pripravljena dišati sklad za drugih 100 milijard, t&ko da se bo sklad zvišal od 1640 Phlijard na 2300 milijard lir. Na popoldanski seji senata sta Predsednik senata Fanfani in predsednik vlade Rumor govorila o živ-‘jenju in delu filozofa Benedetta Croceja ob odkritju doprsnega ki-Pa v palači Madama. Minister za delo Brodolini je sprejel davi predstavnike CGIL, CfSL in UIL v zvezi z ostavko predstavnikov sindikatov upravnega sve-m ENPAS. .Zjutraj je minister sprejel tudi sindikalne predstavnike delodajalcev in se z njimi pogovoril v zvest s statutom o pravicah delavcev. Demokristjanska skupina v po-stanski zbornici se je sestala danes tod predsedstvom Andreottija in Razpravljala o načrtu zakona za reformo izpitov, o katerem sedaj razpravljajo v komisiji za šolstvo v Poslanski zbornici. S tem v zvezi Se je tajnik Krščanske demokract-j® Piccoli pogovarjal danes v pala-Madama z nekaterimi senatorji. ..Danes so javili, da bo 21., 22. in ‘6 marca zasedanje centralnega komiteja PSI. Davi pa je bila seja v°dstva komunistične stranke pod Predsedstvom Longa Davi se je sestal tudi centralni komite PSIUP pod predsedstvom vecchiettija, ki je v svojem poročilu med drugim izjavil, da ima Radikalizacija političnega stanja {tali ji socialnih in gospodarskih “orb 'predvsem objektivni izvor v "razvoju kapitalizma, ki ga hoče in Podpira leva sredina in ki je danes spravil v krizo levo sredino in stranke, ki jo podpirajo«. Po poročilu se .je začela razprava, ki se b° nadaljevala tudi jutri. Predsednik republike Saragat je Spel za nrkaj ur zaprla avlo cesla Berlin-Hdmsledl ZAHODNI BERLIN, 6. - Tudi danes je bila avto cesta Berlin-Helmstedt za nekaj ur zaprta zaradi vojaških manevrov na vzhodnonemškem ozemlju. Bodisi zjutraj kot popoldne so vzhodnonemške obmejne oblasti prekinile promet v obe smeri za tri ure. Promet na ostalih cestah, kot tudi zračni in železniški promet, je potekal povsem redno. Zahodnonemški list «Die Welt» piše v tej zvezi, da prevladuje v IIIIIIIIIIIIIVIIIIIIIISIIBIIIIIIIflSIIII|iaflllllllllllIlllllllllia|BIIIBIIIIIIIIII|IIIIHllllllllllllllflllllllllllllla**BBIflllžlllBII KITAJCI ZAOSTRUJEJO PROTISOVJETSKO GONJO V Pekingu se nadaljuje obleganje poslaništva SZ Nadaljuje se obojestransko obtoževanje Demonstracije po vsej Kitajski PEKING, 6. — že četrti dan zaporedoma oblegajo sovjetsko poslaništvo v Pekingu velike množice demonstrantov, ki vzklikajo proti Sovjetski zvezi in njenim voditeljem. Zdi se, da se protisovjetske demonstracije zaostrujejo. Danes je sovjetsko poslaništvo popolnoma blokirano. Demonstranti nosijo zastave in transparente s protisovjetskimi napisi. Agencija Nova Kitajska je sporočila, da je do sedaj v 29 kitajskih mestih demonstriralo nad 30 milijonov demonstrantov proti ((izzivanju sovjetskih revizionistov«. Pekinški radio je danes trdil, da je neki sovjetski časnikai nedavno obiskal Formozo, da bi se dogovoril o programu protikltajskega delovanja med Sovjetsko zvezo in Formozo. Radio je trdil dalje, da je Sovjetska zveza večkrat omenjala Formozo kot ločeno državo in je označevala čangajška za «pred-sednika«. Radio je trdil, da Sovjetska zveza sodeluje tako z ZDA. kakor s Formozo, da pripravi «zlo-činska dejanja« proti Kitajski. Sovjetski tednik «Za Rubežom« piše, da je Maocetung pripravil napad na otok Damanski, prav ko se je zaostrila kriza okoli Berlina, z namenom, da pokaže ((dejansko solidarnost« z bonskimi revan-šistl. že v preteklosti je sovjetski tisk govoril o kitajsko - nemškem sodelovanju; govoril je celo o osi Washington - Bonn - Peking, in sicer tedaj, ko so Kitajci kritizirali sovjetski napad na češkoslovaško. Nekateri pa so mnenja, da je Maocetung povzročil obmejni incident, da sproži doma množični histerizem in nahujska svoje ljud- stvo. Zaradi tega ne mara Sovjetska zveza iti na led in v Moskvi niso organizirali demonstracij pred kitajskim poslaništvom. MOSKVA, 6. —. Agencija TASS poroča, da bo sovjetski predsednik Podgorni prihodnji -mesec obiskal Maroko na povabilo kralja Hasana. ((pristojnih krogih« mnenje, da bo ZRN sprožila primerne protiukrepe, če bi se motenje prometa med Berlinom in zveznim ozemljem nadaljevalo. Ti ukrepi bi utegnili prizadeti trgovski promet med N UR in zahodnimi državami, v prvi vrsti Italijo, Francijo, Veliko Britanijo in Beneluxom, ki poteka po zahod-nonemškem ozemlju. Obsojeni v Španiji štirje duhovniki MADRID, 6. — Madridsko sodišče za javni red je obsodilo na eno leto zaporne kazni štiri duhovnike, ki so Jih obtožili ((nedovoljene demonstracije«, ker so maja 1966 priredili tiho protestno povorko iz barcelonske stolnice do osrednje policijske postaje. Povorke, ki jo je policija s silo zatrla, se je udeležilo kakih 130 španskih duhovnikov. Branilci so na procesu povedali, da so se duhovniki odpravili na policijsko postajo, da bi vložili protest v zvezi z ravnanjem policije s študenti, ki so jih aretirali po neredih na barcelonski univerzi. Štirje obsojeni duhovniki so Jose Dat-man, Antonio Totosans, Ricard Fer-rials in Jose Llusana. BUDIMPEŠTA, 6. — Delovna skupina komunističnih strank je zaključila svoje delo. Sestavljajo jo predstavniki dvajsetih komunističnih strank, -ki morajo pripraviti dokument, ki bo 17. marca predložen v Moskvi pripravljalni komisiji za svetovno konferenco, ki bo maja v Moskvi. Nenni sprejel Papandreuja RIM, 6. — Voditelj grške zveze centra in predsednik vsegrškega o-svobodiinega gibanja Andreas Pa-pandreu je danes privatno obiskal predsednika PSI Nennija, predsednika poslanske zbornice Pertimja in na sedežu socialističnega vodstva tajnika stranke Ferrija. Med razgovorom je Papandreu obrazložil stališče osvobodilnega gibanja in poudaril, da se bo njegova organizacija borila, da se grškemu ljudstvu vrnejo svoboščine, ki jih določa listina o človeških pravicah. Papandreu se je zahvalil italijanskim socialistom za solidarnost, ki so jo pokazali z grškimi demokrati, in je pri tem omenil tudi pobude italijanske vlade. Socialistični voditelji so mu zagotovili, da bo socialistična stranka na mednarodnih sedežih storila vse in izvajala pritisk, ki bo potreben, da bi grška vlada vrnila suverenost grškemu ljudstvu. Tajnik PSI Ferri je izjavil, da so italijanski socialisti in demokrati z veseljem sprejeli obisk Papan-dreuja v Italiji in da izražajo vso solidarnost z grškim demokratičnim gibanjem, ki se bori za svobodo. Pozneje so Papandreu j a sprejeli še De Martino, tajnik PRI La Mal-fa in na sedežu krščanske demokracije Vincenzo Russo. PLENARNA SEJA CK ZK SLOVENIJE V Kranju muzejska zbirka «Slovenska žena v revoluciji^ Članek koroškega deželnega glavarja Sime o politiki dobrega sosedstva med Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 7. — Danes je bila v Ljubljani tretja plenarna seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Glavni namen seje je bil strniti vse ugotovitve in predloge, ki jih je prinesla javna razprava o dokumentih za 9. kongres ZKJ. Plenum je pokazal, kaj komunisti Slovenije pričakujejo od jugoslovanskega partijskega kongresa. Pričakujejo pa, kot so ugotovili na plenumu, predvsem poglobljeno usmeritev v izgradnjo so cialistične samoupravne družbe, to se pravi še dosledneje vztrajati na tistih razvojnih temeljih, ki jih je v bistvu postavil že 8. kongres ZKJ Na plenarni seji so vsi diskutan-ti soglasno ugotovili, da je treba do kraja dosledno uresničevati sprejete smernice družbene in gospodarske reforme. Prav tako so poudarili pomen odnosov med na- rodi in narodnostmi v okviru ju goslovanske federacije in ugotovili, da imajo v tej federaciji vedno večjo vlogo posamezne republike, ki se vse bolj uveljavljajo v razvojnem procesu. To pa je tudi bistveni pogoj napredka celotne države in vsakega njenega dela pose bej. Poleg tega so na plenarni seji razpravljali o raznih vprašanjih, kot na primer o pomoči zaostalim delom države in ugotovili, da je ta pomoč potrebna, samo mora biti dosti bolj učinkovita in dosti bolj ustrezna načrtom za hitrejši razvoj določenih nerazvitih delov. Poseben poudarek je dal plenum vprašanju samoupravljanja, ko so ugotovili, da je samoupravljanje vedno bolj prevladujoč družben: odnos v okviru socialistične družbe Jugoslavije, in skupni zaključek je izzvenel v ugotovitvi, da je treba take družbene samoupravljav-ske odnose še nadalje krepiti in HiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiummiiuHiiiMMiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiii ZAOSTRITEV NA KONFERENCI ZA VIETNAM Saj gon prikrito grozi z razbitjem pariških pogajanj Vsekakor bo prihodnji četrtek novo zasedanje - Obrambni minister ZDA v Sajgonu - Številne žrtve med raketnim napadom na južnovietnamsko prestolnico PARIZ, 6. — Potek današnje sedme plenarne seje pariških pogajanj za Vietnam je očitno demantiral včerajšnje razmeroma optimistične izjave predsednika Nixona glede napredovanja razgovorov za rešitev vietnamske krize. Zgodilo se je to, kar so številni politični opazovalci v francoski prestolnici pričakovali: Sajgon je namreč bolj ali manj prikrito grozil z razbitjem pogajanj, češ da ni mogoče sedeti za konferenčno mizo, ko so v Južnem Vietnamu v teku ostri boji ter napadi osvobodilnih čet na civilno prebivalstvo. Vsekakor se je današnja seja, najkrajša od vseh dosedanjih, zaključila s sklepom, da se štiri delegacije spet sestanejo pri-hodnji četrtek, 13. marca. Prva sta danes govorila predstav- nika FNO in Hanoja. Tran Buu Kiem je označil grožnjo predsednika Nixona, da na «primeren» način odgovori ne napade FNO, kol »nsrrtfen napadalca, ki noče biti kaznovan«. V zvezi z ofenzivo o-svobodilnih sil je predstavnik FNO poudaril «svečano in neoporečno pravico južnovietnamskih oboroženih sil in prebivalstva, da se branijo in da kagpujejo napadalce vedno in povsoa«. Kiem jb obtožil ameriško letalstvo, da je prizadejalo velike izgube civilnemu prebivalstvu in da je poklalo katoliško prebivalstvo številnih naselij med bombardiranjem preteklega meseca. Odbil je tudi obtožbo, po katererh naj bi osvobodilne enote napadate tudi civiliste. Tran Buu Kiem je končno še enkrat zahteval brezpo-, ........ .. .. -. . —■**- >- t-*— «Prav mi smo predlagali ta da- protiukrepi. Najbolj ostro je nastopil sajgon-ski predstavnik Pham Dang Lam. Dejal je, da je že »velika konee-slju», da njegova delegacija ptlsta-ne na novo zajedanje, ki- bo, kot smo oitienili, 13. marca, kljub zadnjim napadom FNO proti juz.no-vlctnamskim mestom. Bombardiranje psvobodilnih sil — jc dejal — pomeni očitno kršitev pogojev v zvezi s sklepom o prenehanju bombardiranja severnovietnamskega o-zemlja. To prikrito grožnjo po razbitju pogajanj je bolj jasno potrdil glasnik sajgonske delegacije na običajni tiskovni konferenci po zaključku-seje. Na vprašanje nekega novinarja, če bo južnovietnamsko dele; gadja prisotna na prihodnji s ji j 13. marca, je glasnik odgovoril: takoj po prihodu, je Laird trdil, da pomenijo napadi FNO kršitev sporazuma med ZDA in Severnim Vietnamom, vendar pa ni hotel niti on povedati, kakšni bodo »primerni odgovori«, ki jih je napovedal predsednik Nixon. V kratk.m bo prispel iz Pariza v južnovietnamsko prestolnico tudi podpredsednik Cao Ky. Ob odhodu z letališča Orlv je dejal, da ne ve. kdaj se bo vrnil v Pariz. «Ce bodo severni Vietnamci vztrajali pri zločinski akciji proti južnovietnam-skem ljudstvu — jc dejal — ne bom Imel razloga, da bi se vrnil. Ce se bodo boji nadaljevali, je moje .mesto na bojišču, in ne za mizo.« Ozračje v mestu ostaja izredno napeto po ostrem bombardiranju s strani osvobodilnih sil do katerega je, prišlo preteklo noč. Enote FNO so izstrelile proti središču Sajgona z razdalje kakih dvanajst km šest raket ” ........ no poglabljati. Jutri zvečer, na večer pred 8 marca bodo v Kranju s posebno slavnostjo odprli muzejsko zbirko ((Slovenska žena v revoluciji«. Po budo za zbirko je dala republiška konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije, da bi se tako oddolžila spominu na prvi kongres slovenske protifašistične ženske zveze, od katerega je pred nekaj meseci minilo 25 let. Odbor repu bliške konference je želel razsta vo odpreti v industrijskem sre dišču, ki ima za seboj bogato zgo dovino revolucionarne dejavnosti žensk v predvojnem obdobju. Odločitev je padla zato na Kranj, in v kranjskem pokrajinskem muzeju so pokazali mnogo razumevanja in dali na razpolago tudi prostore. Za razstavo so zbrali dosti dokumen tarnega gradiva. Poleg pisanih do kumentov in raznih predmetov bo do razstavili tudi okoli 700 foto grafij. Koroški deželni glavar Hans Sima je v uvodniku, ki ga je objavil v celovškem dnevniku cKarnt-ner Tageszeitung«, orisal politiko dobrega sosedstva med Koroško, Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino. Kot neposredni povod za analizo teh odnosov rabi koroškemu deželnemu glavarju sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki sta ga pred kratkim sklenili gospodarski zbornici Koroške in Slovenije. Koroški deželni glavar pripisuje temu sporazumu zelo velik pomen, pri čemer še posebej poudarja, da se interesi gospodarstva in zbornic v tem pogledu povsem skladajo s konceptom koroške deželne politike. Kako koristna so lahko medsebojna posvetovanja o velikih načrtih, poudarja dalje koroški deželni glavar, se kaže najbolj pri planiranju izgradnje cestne mreže, ko so prizadevanja po čimprejšnji zgraditvi avtomobilske ceste Visoke Ture odločilno vplivala tudi na planiranje izgradnje cestne mreže pri sosedih, zlasti v Sloveniji. Po zaslugi prebivalcev in odgovornih politikov na obeh straneh meje bo verjetno v kratkem času mogoče zgraditi najkrajšo cestno zvezo med severom in jugom in tako preprečiti nevarnost, da bi se reka turistov zliva-4» mfhib Koioške in njenih sosednih dežel. Zagotovitev graditve avtomobilske ceste čez Visoke Ture pa je povzročila spremembe v prioriteti graditve cest tudi pri sosedih. Koroški deželni glavar govori v svo- "»'A1 &2?tot ^fjude-1 jem sestavku tudi o najrazličnej- n«lanMtmU L ših drugih oblikah sodelovanja, in pa ranjenih. Vse žrtve so civUiftL | j*?«*"0 ffudarja P01”",*8"«1 Bombardiranje jc povzročilo tudiI turnih stikov ter sodelovanja na veliko materialno škodo. Najmanj l Področju turizma. V vseh treh so-šestnajst hiš je bilo porušenih se- sednih deželah, poudarja koroški demintrid set vozil ameriške voj-; deželni glavar, zavzema turizem ske, ki so bila v bližnjem skladi- prevladujoč položaj; zato je še to-sču, pa je popolnoma uničenih. | [jko pomembnejše tesno sodelova-Ameriško vojaško poveljstvo je nje, s katerim bi bilo moeoče med- I«. ... Od ... zsztt^rsss gum Na sto tisoče pripadnikov «rdeče garde« in delavcev že več dni manifestira po ulicah Pekinga in po drugih večjih kitajskih mestih v zvezi s spopadom na sovjetsko-kitajski meji zi vsakršno recipročnost, je »prevzel i Danes, zvečer je dospel v Saigon gube v zadnjih desi besedo šef ameriške delegacije Ca- ameriški sekretar za obrambo Mel- ofenzive maia lani. bot Lodge, ki se je sklical ha Ni- vin Laird z nalogo, da prouči voja-1 xonovo opozorilo glede «primerne-. ški položaj v Južnem Vietnamu, ga odgovora« na napade FNO. Lod- Na kratki tiskovni konferenci ki ge pa ni povedal, kakšni bodo ti1 jo je imel na sajgonske,m letališču .......................im..........................................................................................................lunin ČEPRAV JE PREJ PRESTAL NAPAD «VESOLJSKE BOLEZNI» Schvveickart zunaj «pajka» 37 minut namesto dve uri Niso znani vzroki bolezni kozmonavtov - Kar je na Zemlji le preprosta nevšečnost, postane lahko v vesolju resna nevarnost HOUSTON, 6. — Kozmonavt Rus-sel Schweickart je kljub vsemu danes zlezel iz LEM ter 37 minut in pol letel v vesolju zunaj kabine. Ta njegov poskus je bil na programu že prej a je bil črtan s sporeda, ker je bilo Schvveickartu včeraj nekoliko slabo in je celo bruhal. Čas njegovega današnjega poleta izven kabine je razmeroma kratek, če upoštevamo, da bi moralo «potovanje v vesolju« trajati dve uri. Komaj je Schweickart stopil iz LEM, je vzkliknil: «Fantje, kak razgled!« Stal je na neki ploščadi zunaj «pajka» — kot pravijo modelu kabine z gibljivimi nogami, s kakršno bodo pozneje pristali na Luni — z nogami v «zlatih copatah«; te copate pa niso nič drugega kot posebna priprava, ki drži noge. Na LEM pa je bil kozmonavt privezan z najlonsko vrvjo. V trenutku, ko je prišel Schiveickart «na prosto«, je bil LEM 210 km od Zemlje in je letel s hitrostjo 28.159 km na uro. Schvveickart je bil oblečen v poseben kombinezon NASA, ki tehta 36 kg. Na hrbtu pa je nosil posodo s kisikom, ki tehta 82 kg in bi za- --------- . . dostovala za 4-urni vesoljski «spre- Prejel danes političnega tajnika ^od«. Razen tega je imel s seboj »čanske demokracije Piccolija. - nnceKnn nnaraturn za vzdrževa- nje za zvezo z «Apollom 9». Medjdov Schirre, Eisela in Cunningha- V okviru stavk‘za ukinitev mezdah področij so se danes tri sindikalne organizacije sporazumele o še posebno aparaturo za vzdrževanje temperature v kombinezonu in še komunikacijski sistem na bate-' letom je Schvveickart tudi fotografiral, prav tako pa tudi ostala dva kozmonavta. Za nekaj časa je Schvveickart ločil noge iz «zlatih copat« in se držal samo za oprijemala zunaj modela. Ko se je Schvveickart vrnil v LEM, je James McDivitt zaprl zu nanja vrata. Istočasno pa je tudi Scott zaprl vrata «Apolla 9», ki so bila ta čas odprta. David Scott je ves «sprehod» filmal in pri tem se je z zgornjim delom telesa naslonil iz kabine, da je lažje foto grafiral. Ves Schvveickartov «spre-hod» je bil med poletom od Pacifiškega oceana (blizu Mehike) do Kanarskih otokov. Pozneje je sledil še 14-minutni televizijski prenos, ki je bil boljši kot včerajšnji, z bolj jasnimi slikami in manj motnjami. Pravzaprav bi moral biti ta prenos v času, ko je bil Schvveickart zunaj modela, vendar pa je bil tudi tako dovolj zanimiv. Po prenosu sta se Schvveickart in McDivitt vrnila v poveljniško kabino k počitku; jutrišnji dan bo namreč tudi zelo naporen. Znanstveniki NASA odkrito priznavajo, da prav ničesar ne vedo o ((vesoljski bolezni«, ki je zgrabila Schvveickarta in še pred njim Bormana, poyeljnika »Apolla 8», med njegovim poletom proti Luni. In kaj je vzrok’ nenadnih prehia- Preprečen poskus udara v Ekvatorialni Gvineji Zunanji minister ubit - Predsednik Macias zahteva umik španskih čet in prihod varnostnih sil OZN Naserjev odposlanec obiskal Damask Novi atentati v Izraelu ma v «Apollo 7»? Dr. Charles Ber-ry, ki je uradni zdravnik programa «Apollo», je v razgovoru s časnikarji dejal, da ne ve, za kaj gre. Po napadih bruhanja sta se Schvveickart in dr. Berry precej dolgo pogovarjala ter prišla do sklepa, da bruhanja ni mogla povzročiti ne hitrost ne višina ne breztežnost v «pajku» in v «Apollu 9» temveč skrivnostnega »nekaj drugega«. Pre-proste slabosti, ki so na Zemlji samo nevšečne, postanejo v vesolju nevarne. Če bi pustili Schvveickartu, da še dlje ostane v vesolju, bi ga izpostavili nevarnosti, da začne spet bruhati v svoji posebni čeladi, in to lahko pomenilo smrt z zadušitvijo. Vsekakor povzroča bolezen določeno zaskrbljenost, čeprav ne gre za edini in niti ne prvi primer. Ravnatelj centra v Houstonu Yale Christopher je na tiskovni konferenci povedal, da so bili primeri bolezni že tudi med poleti «Gemi-ni«, pa o njih niso govorili. In tudi sovjetska kozmonavta Feoktisov in Jegorov sta občutila slabost. Mogoče bodo bolezni kozmonavtov okrepile mnenja tistih znanstvenikov, ki bi raje prepustili raziskovanje vesolja ne človeku temveč za- NEW YORK, 6. — Predsednik Ekvatorialne Gvineje Francisco Macias je sporočil glavnemu tajniku OZN U Tantu, da je uspešno preprečil poskus državnega udara ter obnavlja svojo zahtevo, naj se v Gvinejo nujno pošlje mirovna sila OZN in naj se umaknejo španske čete. Macias sporoča, da sta državni udar organizirala zunanji minister Ndongo in predstavnik v OZN Sa-tumino Ibongo. Macias dodaja, da v celoti obvladuje položaj. Danes se je zvedelo, da Je zunanji minister Ndongo vodil skupino oboroženih oseb, ki je prišla v palačo predsednika, da bi ga odstavila. Toda predsednikova straža se je postavila v bran. Ndongo je skušal zbežati in je skočil skozi okno. Toda zlomil sl je nogo in predsednikovi pristaši so ga ubili. Ibongo je sicer zbežal, toda pozneje so ga aretirali in je zaprt. Napetost, ki vlada v Ekvatorialni Gvineji’ je posledica govora, ki ga je imel predsednik Macias 26 februarja. Tedaj je ostro napadel gvinejske industrijce in jih obtožil da izkoriščajo domačine, da kradejo in da še dalje izvajajo metode iz kolonialne dobe. Zvedelo se je, da je glavni tajnik OZN U Tant sporočil predsedniku Maciasu, da ne more sprejeti zahteve, naj bi poslal varnostne sile OZN, ker je treba to zahtevo sporočil po telefonu, da je stanje v Gvineji zelo napeto. Izjavil jc tudi, da zunanji minister Ndong ni bil ubit, pač pa da je zaprt, ker je bil samo ranjen v noge. Furlani io - Julijsko krajino zelo razveselnvo in da terja konstruktivno sodelovanje na najrazličnejših področjih. Sedanji rezultati tega sodelovanja so deležni tudi sp'ošnesa priznanja in odobravanja politike dobrega sosedstva med prebivalci vseh treh dežel. Drago KošmrlJ DAMASK, 6. — Posebni odposlanec egiptovskega predsednika Naserja Hasan Satori El Kholy je dospel danes v Damask. Kot poroča kairski list «A1 Ahram«, ima El Kholy nalogo posrednika v sporu, ki je nastal med nasprotnima strujama stranke Baas, ki je na oblasti v Siriji. El Kholy prinaša s sabo poslanico predsednika Na-1 serja sirskim voditeljem, v kateri - .- je med drugim rečeno, da morajo! KL‘fepredlTne sp^mernbe Pf biti «vse puške naperjene proti1 ^ojninsktga zakona, ki omogoča sovražnilrn» predčasno upokojitev moških v 55. ‘ i ktu starosti in po 35 letih driovne Pretekli teden je Naser poslal El dobe, žensk pa v 50. letu in po 30 Kholyja v Jemen, kjer je odpo- ■ ■ - —r slancu uspelo rešiti spor med pre- Spremembc pokojninskega zakonu v Jugoslaviji BEOGRAD, 6. — Zvezna skupščina je sprejela danes po nujnem Nov proces proti vohunom v Iraku BAGDAD, 6. — Iraški tisk poroča danes, da je bila v Iraku razkrinkana vohunska mreža, ki je delovala za neko tujo državo. Njenim članom sodi sedaj revolucionarno sodišče v Bagdadu Tisk poroča, da je vohunska mreža odpošiljala informacije o iraškem gospodarstvu neki tuji državi ter na ta način «ogrožala varnost Iraka«. Odkrili so tudi enega od radijskih oddajnikov, ki so se jih vohuni posluževali. Javni tožilec je zahteval smrtno kazen, za štiri člane vohunske mreže, od katerih sta dva iz Iraka, dva pa iz Perzije. pletenim računskim strojem, ki jih poslati varnostnem^ iSvetu,, »vesoljska bolezen« ne prizadene. 1 Britanski podkonzul Dunne je KAIRO, 6. — Organizacija za o-svoboditev Palestine je prosila A-rabsko zvezo, naj vključi v dnevni red prihodnjega zasedanja, ki se bo začelo 10. marca v Kairu, problem materialne in moralne po moči arabskih držav odporniškim gibanjem. Ta gibanja bo na zasedanju zastopal Yasser Arafat, predsednik izvršnega odbora Organizacije za osvoboditev Palestine in voditelj odporniškega gibanja «AI Fatah«. - stolnico Sano in voditelji Republike južnega Jemena Ob Sueškem prekopu je prišlo danes do streljanja med egiptovsko in izraelsko artiljerijo, medtem ko Iz Izraela poročajo o številnih letih delovne dobe. ugodnejših pogojev dot doslej. Po teh spremembah bodo upravičenci na predčasno upokojitev imeli pravico do pokojnine 70 odst. namesto dosedanjih 60 odst. Ti ugodnejši pogoji bodo veljali samo za pet let. S tem se daje starejši generaciji ki je pred atentatih. V podružnici neke izra-1 vojno in med vojno ter prva leta elske banke v Ramallahu na zase denem ozemlju je eksplodirala bomba, ki je ranila arabskega klienta banke. Prostori banke so bili hudo poškodovani. Izraelska policija je uvedla preiskavo. Petindvajset oseb je bilo ranjenih, ko je eksplodirala bomba v prostorih narodne knjižnice univerze v Jeruzalemu. V poslopju je bilo tedaj okrog 250 oseb, v glavnem študentov. Restavracija knjižnice je bila hudo poškodovana. Ljudska fronta za osvoboditev Palestine je v poročilu prevzela odgovornost za atentat. Sestanek Favzi-de Murville PARIZ, 6. — Posebni Naserjev odposlanec Naser Mahmoud Favzi se je danes v Parizu sestal s francoskim ministrskim predsednikom Couve de MurviUom. Po sestanku, ki je trajal štirideset minut, ni dal Favzi nobene izjave. Naserjev odposlanec, ki je včeraj ’ izročil generalu de Gaullu poslanico egiptovskega predsednika, bo odpotoval Jutri v "London. "* po vojni delala v nosebnlh pogojih, možnost na predčasno upokojitev v ugodnejših pogojih. Te ugodnosti bodo veljale tudi za osebe, ki so bile predčasno upokojene v preteklem in predpreteklem letu. Skupščinski sveti so sprejeli tudi osnutek zakona o družini In o pogojih za prekinitev nosečnosti, ki bodo služili kot osnova za pripravo ustreznih zakonskih predpisov. Zalem so sprejeli predlog sklepov zveznega izvršnega sveta o uresničenju politike pospešenega razvoja nezadostno razvitih krajev ter osnutek zakona o dopolnitvah zakona o bankah. Med pomembnejšimi zakonskimi spremembami, ki jih je sprejel zvezni svet, ie zakon o spre-mambah In dopolnitvah zakona o formiranju in družbeni kontroli cen, ki omogoča pristojnim organom za cene da uspešneje in pravočasno intervenirajo v primerih neupravičenega višanja cen. MOSKVA, 6. — Agencija TaM je javila, da je predsednik sovjetske vlade Kosigin sprejel danes v Kremlju britanskega poslanika Duncana Wilsona na njegovo zahtevo. Pogovarjala sta w diMjŠ^t minut. Pred francoskim sodiščem Florentinca Giovine in Panichi Hotela sta opozoriti javnost na grški režim Mlada Florentinca sta 8. novembra lani prisilila letalo Onassisove družbe na ponovni pristanek na OrIyju PARIZ, 6. — Mlada Florentinca, Umberto Giovine in Maurizio Panichi, ki sta 8. novembra lani prisilila na letališču Orly pilota grškega letala, da se je vrnil na vzletišče, sta se morala danes zagovarjati pred sodiščem v Creteil zaradi obtožbe nasilja in nezakonite posesti orožja. Giovine in Panichi sta dejanje naredila iz političnih razlogov, ker sta hotela opozoriti javno mnenje na grški režim, zaradi česar sta izbrala letalo družbe «01ympic Airways», ki pripada O-nassisu. V letalu sta prisilila pilota na povratek, potnikom pa sta razdelila letake proti grškemu režimu, s katerimi sta vabili demokrate vsega sveta, da se uprejo položaju v Grčiji. «Mi,i, je rekel Giovine sodnikom, «smo proti vsakemu nacionalizmu. Vzpostavitev diktature v zahodni Evropi z odpravo v državi, kot je Grčija, vseh svoboščin, se upira naši demokratični vesti. Nasilna prisvojitev oblasti Papado- Solidarnost 20 florentinskih duhovnikov z verniki Isolotta FIRENCE, 6. — Dvajset florentinskih duhovnikov je danes podpi salo in objavilo solidarnostno izjavo z verniki in duhovniki Isolotta. Duhovniki izjavljajo, da soglašajo z izkušnjami Isolotta, kjer so se verniki uprli florentinskemu škofu, zaradi česar je državni pravnik prijavil na stotine laikov, ki so jih zaslišali agenti političnega oddelka policije in karabinjerji, sodišču. Podpisniki pravijo, da so pripravljeni sprejeti posledice civilnega in kanonskega prava, ker so prepričani, da predstavljajo inkriminirana dejanja izraz zvestobe e-vangeliju in ljubezni do Cerkve. Elegantna notranja ureditev novega modela turinske tovarne Fiata 130, ki ga bodo predstavili občinstvu na ženevskem mednarodnem avtomobilskem salonu (od 13. do 23. t. m.) Britanija namerava prodati orožje Izraelu? NOVA HLADNA VOJNA LONDON - ARABCI Komaj se je polegel vihar neza-i nje ministrstvo je silovito napadlo navaja tudi konkretne predloge z* dovoljstva .v Izraelu zaradi de Gaul- britansko vlado, iz Bagdada so spo-*' ’ ' .'! lovega embarga na prodajo franco- ročili, da bi prodaja britanskega skega orožja, se je dvignil prav tak' orožja močno škodovala odnosom — med Bagdadom in Londonom, egiptovska skupščina pa je sprejela posebno resolucijo, v kateri med drugim poziva poslance britanskega spodnjega doma, naj »zahtevajo od vlade, da bo spremenila stališče glede prodaje orožja Izraelu in naj takoj prekine izvrševanje pugodbe». In naposled so Saudova Arabija, Libanon, Irak in ZAR vložile pri britanskem zunanjem ministrstvu konec prejšnjega tedna skupen protest. vihar v arabskih državah zaradi domnevne namere Britanije, da bo prodala večje količine orožja Izraelu. V arabskih krogih trdijo, da bodo britanske tovarne dobavile izraelski vojski 250 tankov centurion, radarsko opremo, ofenzivno orožje za mornarico in celo nekaj podmornic. V arabskih država® so začeli sumiti, da se nekaj kuha, ko je pred dvema tednoma .obiskal London namestnik izraelskega obrambnega ministra Cvi, Cur, ki se je pogovarjal z britanskim obrambnim ministrom Denisom Healeyem. Nekaj dni pozneje je predstavnik britanskega veleposlaništva v Izraelu izjavil, da je Izrael «preri kratkim* prosil Britanijo, naj dobavi izraelski vojski tanke centurion. Iz arabskih držav so se takoj oglasili ogorčeni protesti Sirsko zuna- Protibritansko kampanjo je povzel tudi ves arabski tisk. Najdlje je šel v obsodbi britanske namere urednik kairskega «A, Abrama* Mohamed Hasanein HejkaJ, ki je v svojem zadnjem tedenskem komentarju predlagal, naj bi sklicali sestanek vseh arabskih držav, na katerem naj bi se dogovorili o skupnih akcijah proti Britaniji. Hejkal polusa in njegove klike predstavlja .................................................-mu,................................................................................................................................................................................... zločin in škandal. Zaradi razdvojene Evrope ni bilo moč pričakovati direktnega posega demokratičnih dr-tev, vendar smo upravičeno pričakovali stroge ukrepe kot odklonitev priznanja uzurpacijske vlade, gospodarski bojkot in prekinitev zavezništva z Grčijo. Do tega ni prišlo in Oljrmpic Aiways obljublja turistom nepozabno bivanje v Grčiji.' Zaradi tega,» je zaključil Giovine, «sva nastopila s tem dejanjem«. Med razpravo se je največ govorilo o nevarnosti, ki je grozila potnikom in letalu. Toda Giovine in Panichi sta takoj potrdila, da sta prevzela vse možne ukrepe in da sta nastopila z orožjem brez nabojev. Pilot pa je izjavil, da je zasilno hitro pristajanje predstavljalo majhno nevarnost. Odv. Florit, ki se je v imenu posadke prijavil kot zasebna stranka, je zahteval obsodbo obeh Florentincev, kar je predlagal tudi tožilec, ki pa je pri-enal.da je bilo dejanje Giovineja in Panichija politične narave. Predlagal je obsodbo nad leto dni zapora, vendar pogojno. Končno je spregovoril tudi zagovornik Florentincev odv. Mercier, ki je vztrajal na trditvi, da je šlo za politični protest in je omenil, da je tudi evropski svet v Strassbourgu še pred kratkim obsodil grški režim. Sodišče si Je pridržalo pravico, da izreče razsodbo prihodnjo sredo. V BERLINSKEM HOTELU Neonacist Von Thadden «nczaželjcn gost» BERLIN, 6. — Vodstvo «Ambas-sadorja», enega največjih hotelov v Berlinu, je «zaprosilo» sedem članov izvršnega odbora NPD (neo nacistične stranke), med katerimi je bil tudi predsednik Von Thadden, da »se preseli drugam«. Direktor hotela je izjavil, da so se »neonacisti« prijavili v hotelu kot »člani kmetijske zadruge«. Ko pa je vodstvo ugotovilo na podlagi etiket na prtljagi njihova imena, je preneslo kovčke v vežo in je lastnike ob njihovem povratku obvestilo, »da so nezaželjeni gostje«. Člani NPD, ki so prišli v Berlin kot delegati za izvolitev predsednika republike, so našli prenoči šče s pomočjo vodstva Ambassa dorja v drugem hotelu. Zaradi poneverbe, prevare in klevetanja Karabinjerji aretirali nepoštenega inženirja RIM, 6. —• Karabinjerji sodnega oddelka so na podlagi zapornega naloga rimskega državnega pravdni-štva aretirali 45-letnega inž. Giovan-nija Panara iz Casale di Principe (Caserta), ki ga obtožujejo poneverbe, prevare in klevetanja. Panaro je predložil lažna kreditna pisma «odbora za javna dela v Laziu« in ANAS m je na ta način dvignil v Banco di Napoli 37 milijonov lir. Nadalje je obtožil bančnega funkcionarja, pa čeprav je vedel, da je nedolžen, da je sodeloval pri prevari in da je potvoril dokumente, ki so bili potrebni za dosego njegovega cilja. NOVO PRESENEČENJE V BELEM TURSKEM VOLKSVVflGNU V DIMITROVCRADU Jugoslovanski cariniki odkrili še šestintrideset kg morfija Vrednost prej in sedaj zaplenjenega mamila - skupaj 54 kg - presega milijardo dr Beli turški volksvvagen, ki je bil parkiran na dvorišču postaje ljudske milice v Dimitrovgradu na bolgarski meji je skrival še zadnje presenečenje. Ko so ga namreč pred nekaj dnevi tamkajšnji cariniki še enkrat pregledali in razdrli nekatere zapleteno sestavljene dele karoserije in motorja, so odkrili še drugih 36 kg morfija, ki je tudi najspretnejšim carinskim nadzornikom ostal pri prvem pregledu prikrit. Vrečiče z mokasto snovjo svetlo-rumene barve — kar je znak še kar dobro rafiniranega morfija, ki je na trgu z mamili zelo čislan, so bile skrite v raznih delih karoserije Seveda so cariniki o zadevi takoj obvestili beograjski oddelek za boj proti narkotikom, ta pa tržaško policijo s posredovanjem koprskega kriminalnega odseka ljudske milice. Poveljnik tega odseka je namreč pred dnevi obvestil tržaškega voditelja letečega oddelka kvesture dr. Petrosina o tem, da je bilo najdenih nadaljnjih 36 kg 1 morfija v avtu, ki je bil — kot znano — namenjen v Trst in da bo jugoslovanska milica poskrbela za izčrpno dokumentacijo in jo izročila i-talijanskim preiskovalnim organom, v katerih rokah je sedaj znana trojica, ki so jo zasumili tihotapstva mamil. Trojico, ki sedaj čaka na izid preiskave v koronejskih zaporih, sestavljata dva Turka, Akcey-lan Mahey in Firat Alhami ter Si-rijec Deirki Badi, ki je dosedaj živel v nekem milanskem hotelu in verjetno pričakoval to izredno pošiljko mamil. Brez dvoma je namreč najdba jugoslovanske policije izrednega pomena, če pomislimo, da so pred nekaj meseci ameriški časopisi pisali o «bombi», ker je FBI našel zavoj s 5 kilogrami morfija. Takih tovorov tihotapci še niso prevažali, oziroma jih policija dose-da.i še ni prestregla. Izredno velika količina bi lahko seveda dokazovala tudi, da smo priča izredno dobro in uspešno organizirani mreži razpečevalcev mamil v Italiji in zahodni Evropi, ki lahko finansira nakup takega to vora mamil in ga nato tudi razproda. Naj omenimo samo, da vrednost 54 kilogramov mamil, ki so jih jugoslovanski varnostni organi za plenili, presega milijardo lir. nija Anellija. Slednji je ponoči sto- težko blagajno, v kateri je bilo pil v garažo na inšpekcijo, kjer je opazil neznanca, ki je skušal ukrasti iz avta «pantera» sprejemni in oddajni radijski aparat. Agent je hotel neznanca aretirati, toda tedaj ga je s hrbta napadel drugi tat, ki se je skril za policijskim avtom. Ta mu je zadal udarec z nožem in zbežal. Agent je potegnil iz tula samokres in sprožil dva strela, toda tata sta mu vseeno zbežala. V KOLUMBIJI V CAGLIARIJU lat ranil i nožem policijskega agenta Plaz kamenja zasul 11 otrok BOGOTA, 6. — Plaz kamenja in blata je zasul v občini Chinchina v severozahodnem delu Kolumbije 11 otrok. Plaz, ki je povzročil smrt otrok, je zgrmel s hriba, kamor so otroci hodili po ilovico, ki so jo rabili med ročnim delom v šoli. V CATANIJI Drzni tatovi odnesli 2 stota težko blagajno CATANIA, 6. — Neznani tatovi so ponoči ukradli iz podružnice «Cassa v di Risparmio« dva stota 50 milijonov lir v gotovini in v vrednostnih papirjih. Tatovi so vlomili v banko skozi luknjo v steni in nato prenesli težko blagajno s pomočjo železnih valjarjev do roleja, katerega so nato s silo odprli in dragocen tovor naložili na tovornjak, s katerim so se nato nemoteno oddaljili. AVELLINO, 6. — Karabinjerji sodnega oddelka so odkrili 15-član-sko tolpo tatov, ki je izvršila na področju Irpinie nad sto tatvin. Med preiskavo so karabinjerji zaplenili 7 samokresov, 5 pušk, številne papirnate bombe, 15 solzil-nih bomb in precejšnjo količino dinamita, našli pa so tudi 15 u-kradenih avtomobilov vseh vrst. V SOVJETSKI ZVEZI V dveh dneh izstrelili 3 satelite vrste Kozmos MOSKVA, 6. — Po Kozmosu 268, ki ga je Sovjetska zveza izstrelila včeraj, krožita od danes okoli Zemlje še dva satelita iste vrste, ki nosita številki 269 in 270. Tass je javila, da naprave v vseh treh satelitih, ki so jih izstrelili v dveh dneh, delujejo brezhibno. ZARADI LAŽNEGA PRIČEVANJA V PREISKAVI 0 RAZPEČEVANJU MAMIL Pet let zapora in nad milijon globe načelniku newyorške «Cose nostre» Nove podrobnosti o delovanju ameriškega organiziranega podzemlja NEW YORK, 6. Priletnega , je zavrnil ponudbo in kmalu zatem «TRETJI SVET» V RAZVOJU Gradnja nove ogromne elektrarne v Nigeriji Reka Niger ho dajala 70 odstotkov energije - Razvil se ho tudi ribolov CAGLLARl, 6. — Prejšnjo noč je neznanec ranil z nožem v roko 22-letnega policijskega agenta Giovan- ’ metno strugo za preusmeritev reke. Kljub vojni z Biafro so v Nigeriji zgradili velik jez na reki Niger. Hidroelektrarna, ki so jo ob jezu namestili, bo dajala državi 70 odst. električne energije, katero Nigerija za svoj razvoj potrebuje. Pod kontrolo vladne ustanove ((Niger Dams Authority» je jez in elektrarno zgradilo italijansko podjetje «Impre-gilo». Dela pri izgradnji jezu so se začela v letu 1964, kmalu potem ko je nigerijska vlada dokončno na dražbi oddala italijanskemu podjetju nalogo. Najprej je bilo treba očistiti veliko površino džungle in skopati u- Novi jez na Niger ju, Id so ga sredi februarja predali svojemu namenu Izkopanih je bilo približno 4 milijone kubičnih metrov prsti in 5 milijonov kubičnih metrov skalovja. Jez so zgradili ob otoku Kainju, ki deli reko Niger v dva rokava, 400 km od večjih središč. Jez Je visok 66 m, dolg pa 550 m. V njem je 12 prehodov za vodo, z premerom vsak po 9 m. Ogromni curki vode dajejo vtis mogočnih klinov, ki štrlijo iz mogočnega jezu. Za gradnjo so porabili 20 tisoč ton jekla in 6 tisoč ton kovinskega ogrodja. Zgraditi so morali tudi 150 km asfaltiranih cest. Ob velikem jezeru, ki je nastalo so pred gradnjo uredili desetine kilometrov pomožnih jezov, da bi utrdili bregove pred vodno silo. Voda je poplavila obsežno področje. Za izseljene prebivalce je bilo zgrajeno mestece «New Bussa«. V novem mestu so v načrtu tudi razni industrijski obrati. Ob vznožju jezu je zgrajena elektrarna. Dolga je 350 m. V njej Je nameščenih 12 turbin, vsaka z zmogljivostjo 80.000 KAV. Z izgradnjo jezu in z ureditvijo toka reke Niger, so se bistveno izboljšali pogoji za plovbo po tem afriškem veletoku. Velike koristi bo od umetnega jezera, ki je nastalo imelo tudi poljedelstvo. Zmanjšala se bo nevarnost poplav in tudi ob suši se bodo lahko redno namakale velike površine obdelane zemlje, V zadnji letini so po zaslugi tega namakanja v proizvodnji sladkornega trsta zabeležili porast 35 odst. Ob obali umetnega jezera se bo po načrtih vlade razvil tudi ribolov. V vodo so namreč spustili kakovostne vrste rib, ki bi se morale v 4—5 letih tako razmnožiti, da bo mogoč ulov od 10 do 15 tisoč ton letno. Celotno delo pri otoku Kainji na reki Niger je veljalo dobrih 130 milijard lir. Nigerijska zvezna vlada je prispevala dobri dve petini celega zneska. Za ostalo je poskrbela j Mednarodna banka za razvoj (2 pe-" tini) in posojila Italije, Nizozemske, ZDA, Velike Britanije in Kanade (skupaj 1 petino). naslednika Thomasa «Three Fin-ger Brown» Lucheseja Vincenta Raoa, k; je prevzel vodstvo ene od petih «družin» newyorške «Cose nostre«, so zaradi lažnega pričevanja pred veliko sodno poroto obsodili na pet let zapora in na dva tisoč dolarjev globe (milijon 200 tisoč lir). Lucchesejeva »družina« nadzoruje razpečevanje mamil, «ra-cket«, ki se ga druge tolpe izogibajo, ker je preveč nevaren, pa čeprav Izredno donosen. Prav zaradi mamil so Raoa povabili pred dvema letoma pred poroto, toda namesto sodelovanja s preiskovalnimi organi, kot je obljubil, je skušal spraviti presikavo na druge poti s tem, da je lažno pričal. Ko je sodnik William Herlands izrekel razsodbo, se je Rao močno razburil in kričal, da se zaradi živčnosti, ki ga je zajela med razpravami pred poroto, ni zavedel lažnega pričevanja. «Ničesar ne vemo o organiziranem podzemlju« je rekel Rao sodniku, ki ga je mimo poslušal, «in če -med pričevanjem nisem navedel'nekaterih Ifhen, sem to storil, ker nisem hotel izgubiti zaupanja prijateljev, ki jih poznam že Iz otroških let.« Sodnik Herlands je že obsodil informatorja podzemlja In bivšega prijatelja Vita Genoveseja Josepha Valachija, ki sedaj prestaja dosmrtno kazen, že 1963. leta je Valachi izjavil j>o-slanski komisiji, ki je raziskovala dejavnost organiziranega podzemlja, da je Rao vpliven član «dru-žlne« Luccheseja. k.| je tedaj še živel. že teden dni so časopisi polni vesti o preiskavi državne preiskovalne komisije o organiziranem podzemlju. Zadnje važne podatke o organizaciji »racketov« so komisiji posredovale tri priče, ki so jih vpregli v mrežo «Cosa nostra« in sicer bivši lastnik nočnega lokala Benjamin Maksik, sindikalni voditelji Ed Hoffman in upravnik tovarne lutk Sam Skalarsky. Ti so komisiji orisaij delovanje skrivnostne osebe, Josepha Gulmija, kateremu se je posrečilo s pomočjo poznanstev v krogih podzemlja in gospodarskih in finančnih krogih New Yorka, vzpostaviti tesno mrežo stikov, pri čemer je on igral vlogo posredovalca na račun «Cosa nostra«. Maksik je komisiji povedal, da mu je Gulmi predočil možnost, da lahko podkupi nekega davčnega a-genta, s čimer bi se lahko Izognil plačevanju 300 tisoč dolarjev davka. Gulmi je tedaj izjavil, da ima dobra poznanstva v davčnem uradu in je celo navedel ime agenta in datum njegovega obiska. Maksik ga je obiskal agent, ki je natančno pregledal njegovo knjigovodstvo ter mu nato predložil račun za plačilo davkov v 'višini 300.000 dolarjev. Last.iik nočnega lokala pa je sprejel posredovanje Gulmija. kj mu je obljubil, da, bo dokončno uredil sindikalne zadeve v «night clubu«. Po Guimijevem nasvetu se je Maksik obrnil k družbi 'za sindikalna vprašanja, pri kateri je bil zaposlen načelnik ene najmočnejših družin «Cose nostre« Carlo Gambino. Proti plačilu 2500 dolarjev na mesec so Maksiku zagotovili, de. ne bo imel več sitnosti sindikalne narave. Toda osebje nočnega lokala se je stalno upiralo, zaradi česar Maksik po enem letu ni več plačal pristojbine Gam-binu. Sam Skalarsky pa je izjavil, da je v šestih letih izročil Gulmiju 40.000 dolarjev zato, dp. bi Gulmi preprečil tatvine v njegovi tovarni. Teh res ni bilo več, je rekel Skaiarsky. V policijskih arhivih Gulmija nimajo zapisanega kot pripadnika kake družine »Cose nostre«, vendar je splošno znano, da je v tesnih stikih s Carlom Gam-binom, ki je eden možnih naslednikov Vita Genoveseja. Prikupna Jane Fonda v Vadinovem filmu, ki je poln. vsaj tako trdijo nekateri, opolzkih scen take skupne akcije, ki naj hi za-jele praktično razpoložljiva sredstva razen prekinitve diplomatskih od' nosov. Hejkal med drugim predlagal da bi lahko ZAR prenehala raziskovati Sueški prekop, da bi ugotovili, ali se da rešiti ujete ladje in Pa da bi lahko arabske države bojkotirale britanske ponudbe za razna dela na njihovem ozemlju. Z britanske strani so se zelo P°' trudili, da bi Arabce pomirili, vendar so vse njihove izjave tako dvoumne, da niso mogle razbliniti sumov. Najprej je zunanji minister Stewart v parlamentu odgovoril na vprašanje bivšega ministra za mornarico Mayhewa, ah namerava Britanija prodati orožje Izraelu, d® »nikakor ni bila praksa dajati izjave o posameznih transakcijah«, na' to pa se je umaknil za splošno izjavo, da bi bilo koristno, če bi vs® štiri velike sile omejile dobave ®' rožja na Srednjem vzhodu. Nato je dal uradno izjavo Foreig® Office: britanska vlada ni spre- jela nobene nove obveznosti do Izraela po francoskem embargu, s0 povedali v zunanjem ministrstvu-Obrambni minister Healey pa je xt javil: «Poslali smo že orožje arah; skim državam (predvsem JordaniJ* — letala in rakete zemlja-zrak) in sklenili smo tudi pogodbe z Izraelom, ki jih nameravamo, za razlik® od nekaterih drugih držav, spoštovati.« Minister pa je pristavil. da je stvar odvisna od političnega P®" ložaja. In naposled je spet zunanji mirU' ster Stewart na sestanku z veleposlaniki Iraka, Saudove Arabije. Libanona in ZAR zanikal, da bi bila Britanija med obiskom general® Ovija Cura sklenila pogodbo o Pr0' daji orožja Izraelu. Britanija je hotela s temi izjava' mi očitno dokončne pomiriti arabske države in vzbuditi vtis, da n® namerava zamenjati Francije, kat zadeva prodajo orožja Izraelu. Toda iz vseh štirih izja** je mogope razbrati, da ima Britanija še neizpolnjene obveznosti do Izraela ,n da bo te obveznosti izpolnjevala* najbrž ko bo politicn■ položaj dov®' ljeval. Ravno tako je mogoče sklepati, da z generalom Curom nis® sklenili nobene n v ve pogodbe, vendar izraelski genera.. očitno ni naletel na povsem gluna ušesa. Zat® ne bi bilo nič čudnega, da bo Britanija sklenila nove pogodbe o Pr®' daji orožja Izraelu, ko se bo ozračje umirilo. Na eni strani to dokazuje pravil' nost domneve, da de Gaullov etnbat' go najbrž ne bo imel takega uči®' ka, kot je sprva kazalo in kot je Gaulle bržkone mislil SlejkopreJ je jasno, da bi bil res učinkovit *e embargo vseh držav, ki pošiljaj0 orožje na Srednji vzhod, to pa s° ravno štiri velike sile, ki se zdaj pogovarjajo v bew Ynrku. Logic®0 bi torej bilo, da bi bilo omejevanj oboroževanja ena od pomembni® točk na teh pogovorih — seveda Pa bo to ena od stvari, o katerih se bodo najteže sporazumeli. Na drugi strani pa je to britansk0 manevriranje odraz spremembe v britanski politiki do Srednjega vzh®' da. Takoj po vojni je bilo britansk® stališče izrazito prr.arabsko, kar s je mogoče razlagat. . tem, da * je Britanija vroče želela, da bi ®‘ Sueški prekop čimprej spet odprt: Odnosi med London nn in arabska® prestolnicami so se toliko izboljša*1’ da so ZAR in druge arabske države* ki so pretrgale diplomatske stike Britanijo zaradi Rodezije, prista.^ na obnovitev ceh stikov Toda zadnjih mesecih je čutiti, da so s® britanska čustva di Arabcev Pre°?j ohladila in opazoval.:! v krogih Of menijo, da se je britansko stahsc glede reševanja kriz*- precej Prl® žalo ameriškemu Res je sicer, je stališče šefa britanske delega®1 je v OZN lorda Carodona bliže frfl0 cnskemu in ,ovjetskemu kot ar® riškemu, vendar kaže, da v li®®0 nu ne delijo njegovega mnenja-je mogoče sklepati (udi po pog°v ' rili med Nixonon: m Wilsonom Londonu. Zdi se namreč, da je . son pristal na to, da se bosta Pre četverimi pogovori e Srednjem vzh du pogovarjala najprej predstav® ka Sovjetske zveze in ZDA. če imel VVilson resne Domisleke e,.j ameriškega stališča, se najbrž ne < tako hitro sprijaznil s takim ®aC nom obravnavanja krize .......................•■■(•»■■I*......mm...»mmmmmm...m.mmmmmmm.mmmmm.i.„„.... ZA ZAPAHI DEL TOLPE, KI JE IZ VIL IN GRADOV KRADLA UMETNI'0 Policija v Genovi odkrila in zaplenila za pol milijarde lir ukradenega blaga Med plenom številne slike, svečniki, kitajske in druge vaze - Kar ni bilo mogoče prodati so zažgali GENOVA, 6. — Agenti genovskega letečega oddelka so zaplenili pol milijarde lir vredne umetniške predmete, ki so jih tatovi ukradli iz vil in gradov Riviere in južnega dela Piemonta. Tolpo, ki je kradla umetnine, je sestavljalo sedem ali osem oseb, vendar se je policiji do sedaj posrečilo spraviti za zapahe le tri zlikovce. Ti so 40-letni Silvio Malagutti, 34-letni Giuseppe Gatto in 23-letrh Maurizio Cambiaso, vsi iz Genove. Do sedaj so ugotovili tri tatvine. 4. februarja so tatovi vlomili v vilo grofa Bruzzo v Brignanu pri Aiessandriji in odnesli dve veliki umetniški deli genovskega slikarja iz «’600» Magnasca, srebrne svečnike, krožnike in vaze iz Rodija, pet starinskih kipcev, deset medaljonov Iz «’400», nekaj kitajskih vaz, sliko Madone z otrokom iz beneškega 16. stoletja in zbirko 60 samokresov iz «’700». AZrednost ukradenega blaga so ocenili za 200 milijonov lir. V Bergeggiju pri Savo-ni so grofu Giriodiju Panisseri 2. januarja ukradli za 20 milijonov umetniških del in celo naslonjače Ludvika 15., nekaj dni kasneje pa so odnesli druge stvari kot starinska ogledala in starinsko uro z nihalom, ki je med prevozom, kot je povedal eden od aretirancev, padla njegovemu pajdašu na nogo. Preiskava je seveda potekala v največji tajnosti v okolju ilegalnega trga s starinskimi predmeti. Sum je padel na Gatta, katerega so dolgo zasledovali. Končno je kvestor, ki je osebno vodil preiskavo, odredil cestne zapore, pri katerih je sodelovala tudi cestna policija. Nekega dne so hoteli ustaviti športni avto, a ta jim je ušel. Agenta na motorjih pa sta kmalu dohitela hitro vozilo, v katerem sta bila Malagutti in Gatto, ki sta med begom odvrgla samokres vrste Colt. in 50 nabojev. Tolpa se je lotila praznih stanovanj vedno z isto tehniko. Ko so po nekaj dneh opazovanja ugotovili, da v hišah in vilah ni bilo živ« * še, so se lotili dela. Z vlomil8*^ orodjem so vdirali v stanovanja, mirno izbirali plen, slike P8 aj sneli z okvirjev in nato vse skUP nalagali na tovornjake. Plen so® to shranjevali v enem od s*1 skladišč, ki jih je policija odkr v raznih predelih in okolice ^ glk ve Med prevozom so pošiljali ogled avto in če na cestah ni 01 nevarnosti, se je odpravil ri-1® vornjak na pot. . ^ Nekaj umetnin so že prodali. pa ni bilo mogoče razpečati, s0 r plena odkrižali. Tako so na Prl,0 nekaj družinskih slik kratko®18^ zažgali. feme včeraj: Najvlšja temperatura ■ najnižja 3, ob 19. uri 4.9 stop., 'Eter 27 km severovzhodnik, sunki 0urie 75 km, zračni tlak 1014,2 na-'2Sča, vlaga 43%, nebo 4/10 poobla-teno, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 7. marca TOMAŽ Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.59 — Dolžina dneva 11.26 — Luna vzide ob 22.04 In zatone ob 7.44 Jutri, SOBOTA, I. marca JANEZ, PRAZNIK ZENA stavke stroke OB ODLOČNI SOLIDARNOSTI VSEGA PREBIVALSTVA Popoln uspeh enotne delavcev ladjedelske Podžupan prof. Lonza izrazil v svojem imenu in v imenu stranke (PSI) solidarnost z borbo delavcev za takojšnjo in učinkovito uresničitev sklepov CIPE v korist Trsta Včeraj zjutraj so delavci ladje-?eteke stroke stavkali tri ure, so že napovedala tajništva ‘reh delavskih sindikatov FIOM -UILM in FILM - CISL. Točno ob 8.30 so delavci v vseh :efjih mestnih tovarnah prekri-ia,i roke in se napotili k izho-Stavka je uspela, ker so se i- dejansko udeležili vsi delavci, ?ar dokazuje tudi, kako je obču-«no v delavskih krogih vprašajte obstoja in novih naročil za lI^aška ladjedelniška podjetja. .Pred tovarnami, arzenalom in »djedelnico Sv. Marka se je zbra-rj nekaj tisoč delavcev, katerim P. se pozneje pridružili še delavci oddaljenih podjetij in se v “°vorki usmerili v mesto. Delavci “0 Poleg običajnih piščalk imeli s r“oj tudi kovinaste »bobne« in urUge predmete, m°elavski sprevod je krenil skozi Šesto na Ul. Carducci in nato po j^tel Roma dosegel Trg Unita, kjer Jfse delavci dalj časa ustavili pred ““tinsko palačo, medtem ko je e-j1°tna delegacija prosila za spre-H11 prj županu. Ker župana ni i rjl0 — bil je na obisku v Kopru, £ delavsko predstavništvo sprejel, r“dzu.pan Lonza. R/azgovora delav-l J s podžupanom so se udeležili rjfjl deželni podpredsednik Moro, ..“tinski odborniki in svetovalci, t£®i deželnega sveta, ki so prav e9sj zasedali. Uelavci so opisali podžupanu J""-. Lonzi napet položaj, ki je jjdnje čase nastal med tržaškim Ttevstvom zaradi postopnega upanja števila delovnih mest, zara-j* Sospodarske krize, ki je zaje-č že marsikatero tržaško podjetij ter pomanjkanja stvarne per-„“*tive za bodočnost. Delavc; so MED TRŽAŠKO IN KOPRSKO DELEGACIJO V KOPRU Dogovori o skupnem preučevanju nekaterih gospodarskih vprašanj Tržaško delegacijo je vodil inž. Spaccini, koprsko pa predsednik koprske občine Miro Kocjan - Kmalu sestanek strokovnjakov za Kras - Razgovori o obmejni trgovini Juftertaii, da so se naročila ladje-tg/dict «Sv. Marka« izčrpala, med-il® ko se v Rimu ne štedijo ob- jv v:ZvK3no tudi, da je podžupan Lon- tel. ■e ho"d0 v najkrajšem času spre- Zn . _ _ « v lastnem imenu in v imenu J»i nke, kateri pripada (PSI), de da je pripravljen odstopiti, če i?e, delavske zahteve. Prav tako . izrazil pripravljenost udeležiti Jf. delavske skupščine, kjer bi po-Jhl ta svoja stališča, j.j odgovor na te obljube je de-. vska delegacija poudarila, da so ~ delavci naveličali ukan in da Stavkajoči ladjedelci pred občinsko palačo V Kopru je bilo včeraj že tretje srečanje med delegacijama Trsta in Kopra glede problemov skupnega interesa. Koprsko delegacijo je vodil predsednik občinske skupščine Miro Kocjan, tržaško pa tržaški župan inž. Marcello Spaccini. V koprski delegaciji so bili še podpredsednik občinske skupščine Koper inž. Ivo Jelačin, predsednik občinskega sveta za gospodarstvo Branko Magajna, načelnik sekcije za ceste pri podjetju Interevropa Stane Gorjanc, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Koper Mitja Logar in gospodarski svetovalec pri občinski skupščini Koper inž. Peter Aljančič. V tržaški delegaciji pa so bili še ekspert za cestna vprašanja prof. Pellis, gospodarski svetovalec dr. Amodeo ter predstavnika družbe I Somea iz Rima dr. Crosta Rosa in dr. Attanasio. Ta družba s sedežem v Rimu se bavi z vprašanji dolgoročnega in kratkoročnega programiranja. Razgovori so se začeli dopoldne v poslopju občinske skupščine v Kopru, nato pa so si gostje ogledali koprsko luko in podjetje Interevropa. Po kosilu v Simonovem zalivu v Izoli so se tam razgovori nadaljevali in se zaključili proti večeru. Včerajšnji sestanek je bil zelo pomemben, saj so sprejeli vrsto konkretnih ukrepov. Tako So se dogovorili o neposredni povezavi med predstavniki institucije Somea in strokovnjaki za gospodarsko programiranje na koprski obali. Sestanki predstavnikov obeh strani se bodo začeli v kratkem, pogovarjali pa se bodo o skupnem proučevanju določenih gospodarskih vprašanj, ki zanimajo obe strani. Razumljivo je, da bodo v ospredju vprašanja pomorskega gospodarstva ter tistih panog, ki so navezana na to gospodarstvo. Govorili bodo tudj o infrastrukturnih objektih in o nekaterih drugih vprašanjih. V prihodnjih dneh se bo sestala skupina jugoslovanskih in italijanskih geoloških in hidrogeoloških strokovnjakov, ki bo začela urejati vprašanja Krasa, predvsem s stališča vodnih virov. Tu gre. za raziskovanje podzemskih tokov reke Timave in za razna dru^a vprašanja, o katerih so že večkrat razpravljali, vendar ni bilo konkretnih rezultatov Zdaj so se dogovorili, da bodo na teh vprašanjih sistematično in kontinuirano delali. Na razgovorili obeh delegacij so podprli stališča, naj komisija, ki določili na nedavnem torej zahtevajo stvarna in jasna dejanja. Borbo, ki jo vodimo — so dejali — smo pripravljeni voditi do konca, in pri tem vzeti v poštev vsakršne metode boja. Zaradi napetosti, ki je te dni nastala med tržaškim delavstvom, bi lahko prišlo tudi do skrajnosti in Izpadov — so poudarili delavski predstavniki — toda odgovornost za to bi padla na tiste, ‘ki so dovolili, da je prišlo do današnjega položaja. Delegacija se je iz občinske palače vrnila skoraj uro kasneje, v kratkem je poročala zbranim delavcem, vendar ni prišlo do zborovanj, tudi zato, ker je burja odnašala besede. Zato so člani delegacije popoldne Izdali tiskovno sporočilo, ki je bilo v obliki 'letaka razdeljeno med delavce. S Trga Unita je sprevod delavcev krenil po Korzu na Trg Goldoni in odtod v posamezne tovarne, kjer so ob 11.30 obnovili delo. Danes povorka žena v obrambo gospodarstva Danes ob 15.30 bo s Trga Garibaldi krenila po mestnih ulicah povorka, ki jo organizira Združenje demokratičnih žena (UDI) pod geslom «Dan borbe žena za obrambo tržaškega gospodarstva«. Povorka se bo zaključila na Trgu Sv. Antona, kjer bodo prebrali r< t >-lucije, naslovljene na državne in krajevne oblasti so jo določili na nedavnem se- RAZPRAVA V DEŽELNEM SVETU O PUOGKAMSK11I IZJAVAH ODBORA Stoka (SS): slovenskih vprašanj se je treba lotiti globalno in ne fragmentarno Svetovalec je omenil nekatere pozitivne pojave, opozoril pa je na neprimerne posege nekaterih visokih funkcionarjev na škodo Slovencev in obžaloval, da se dežela glede manjšine omejuje na splošne izjave V nadaljevanju razprave o programskih izjavah predsednika deželnega odbora dr. Berzantija, je včeraj prvi govoril predstavnik Mo-vimento Friuli Cecotto, ki je izrekel nekaj kritičnih pripomb zlasti glede obravnave šolskega problema in posebej videmske filiale težaške univerze, ki da bi jo bilo treba okrepiti tudi z novimi fakultetami. Nato pa se je govornik nekolike zadržal še ob vprašanju zdravniške oskrbe na področju naše dežele. Komunistični svetovalec Baracet-ti je naglasil, da je državo in našo deželo po nastopu vlade levega centra zajelo pravo mrtvilo, ter da bi bilo treba takšno vlado od- l||,Rll||| lil III Bini || m 11111(11111 IIIIIIIIH lili lil II llllt •IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII lllllllll lllll lili IIII lllIlUllllllliailltllilllllllllUllllllllllllllllllDIIMIMIIIIIIIM* skupno sporočilo sindikalnih organizacij S preosnovo družb p.i.n. bi Trst izgubil 14 ladij Potniško ladjo Colombo bi premestili v Genovo, iz prometa bi bile vzete 3 Potniške ladje družbe Adriatica in še vrsta tovornih ladij Uoyda in Adriatica P Sindikalne organizacije CGIL, b‘SL in cCdL so izdale skupno |JJ*nčilo, v katerem opozarjajo jav-(Cat. krajevne ustanove in gospo-fc/Jska združenja na nevarnost, ki vrb tržaškemu pristanišču in potomstvu. Tajništva omenjenih sin-jtelnih organizacij so se sestala Sindikalnimi predstavniki pomor-J«tov in z njimi razpravljala o t>n*°žaju pomorstva in tržaškega t spodarstva, ki bo zelo prizadeto, bo medministrski odbor ČIPK vtejel načrt, ki ga je pripravila hljjnstrska komisija za preosnovo Javorških družb pin, ali pa če »i bodo omenjeni načrt izvedli ne vte na sklepe vlade. T-jte bi se ta načrt uresničil, bi za pomenilo, da bi ukinili po-v,rske proge Tržaškega Lloyda za bia,ji vzhod in Južno Afriko, da 1r tedjo Colombo, ki je prišla v i,jSt na mesto Saturnie in Vulca-(C’ iz Trsta premestili v Genovo, (L, bi spravili s prometa tri pot-tev !adJe dru?be Adriatica in 6 -.Jf-flo število Lloyda in družbe ladjevja v našem Jtetanlšču bi se še bolj skrčilo m bi Trstu odvzeli 14 ladij. Omejili načrt predvideva ukinitev jete delovnih mest pomorščakov r,„ 1800 mest upravnega in tehmč-k osebja. Naše mesto bi torej L0r8lo ponovno plačati davek in se dvignilo število brezposelnih ju. Približno 2200 pomorščakov in ?haa.i sto uradnikov in tehnikov; catno znižanje prihodov ladij pa h‘ imelo hude posledice za vso t,2staniško dejavnost in sploh za taško gospodarstvo, asopisi so pred nekaj dnevi ob-ta, . vesti o sestanku na vladni o vbi. na katerem so razpravljali c. okrepitvi gospodarstva Genove tn o krčenju števila ladij pin. Vse !j.‘ej kaže, da ne bo pri tem pri-JJJjfta Genova, pač pa Trst. Za-Mart tega, zaključujejo omenjene v,attikalne organizacije, je nujno ^/fiebno, da predstavniki javnih tdK ov’ gospodarskih usti oJjtUženj, delavci in vsa .. (Cl()čno protestirajo ter zahtevajo, hf se pravočasno preprečijo ukre-ki bi zelo škodovali tržaškemu °sPodarstvu. Rri prehitevanju Povzročila trčenje ®d prehitevanjem se je včeraj jj. cesti proti Miljam ponesrečila luštna trgovska pomočnica Ester lt-bse, ki stanuje v Miljah v nase-San Cristoforo 81. Bila je v av- tu fiat 500, last prijateljice, 26-letne Vittorie Kresnik. V Ulici Flavia je Kresnikova pritisnila na plin in začela prehitevati avto, ki je vozil pred njo. Iz neznanih vzrokov pa je z bokom svojega avtomobila o-plazila avto, ki ga je prehitevala. Udarec je njen avto zanesel na drugo stran ceste, kjer je prav tedaj prihajal v nasprotni smeri avto fiat 1500,' ki ga je upravljala 32-letna Milena Velikonja iz Ul. Francovach št. 296. Trčenje je bilo neizogibno in sreča, aa ni privedlo do hujših ali celo smrtnih posledic. K sreči je bila hitrost obeh avtomobilov zmerna, tako da je Delisejevo samo vrglo proti vetrobranu, ob katerega se je močno udarila. Pri tem se je ranila v glavo in si verjetno pretresla možgane. Skakala sta po strehi lastnega avtomobila Kaj vse premore ljubezen do rojstnega mesta in... veselje! 3. marca zvečer so agenti letečega oddelka tržaške kvesture poslali svoj patruljni avto k Stari mitnici, ker se je tam dogajalo nekaj nenavadnega. Res so agenti, ki so prišli na trg. osupli. Videli so avto s tujo evidenčno tablico AA 77601 in na strehi avta mladeniča, ki sta skakala in plesala. Agenti so fanta prijeli in ju odpeljali na kvesturo, že tedaj je bilo očitno, da sta oba pošteno nasekana, toda presenečenje agentov se je povečalo, ko so izvedeli za razlog njunih dejanj. Claudio Co-siani iz Ul. Panorama 14, šofer, star 26 let in Franco Palombit, iz Ul, Follatoio 5, kuhar, star 29 let, sta se namreč vrnila iz oddaljene Švedske. Ko sta zagledala rojstno mesto se jima je v srcu utrgalo — sklenila sta, da bosta priložnost dostojno proslavila. Obšla sta vrsto barov in gostiln ter pri tem zvrnila precejšnjo dozo alkohola, nato pa zaplesala na strehi avtomobila, s katerim sta se pripeljala. Kriva je bila sklopka Včeraj zvečer se je po nabrežni cesti peljal proti mestu 47-letni Milančan Angelo Schiavon z avtom vrste «citroen». Dospel je do križišča s cesto v Grljan, ko mu je nenadoma presekal pot avto «fiat 124», ki ga je upravljala 62-letna Cosulich por. Grioni Giulia iz Trsta, Ul. Madonna di Gretta 5. Co-sulicheva sploh ni opazila milanskega avta in je zavila brez vsa- ke skrbi na cesto, medtem ko bi bila morala dati milanskemu avtu prednost. Trčenje med avtoma je bilo tako silno, da je Cosulichin avto vrglo nazaj, pri čemer je z zad njim delom trčila v avto, ki je vozil za njo, tega pa je potisnilo v tretji avto, neki fiat 850, ob katerem se je veriga trčenj prenehala. Verižno trčenje je povzročila majhna nespretnost Cosulicheve, ki je z nogo pritiskala na sklopko m tako odklopila motor od kolesa, kar je omogočilo ritensko vožnjo, ki je povzročila naslednji dve trčenji. Pri tem verižnem trčenju sta se nekoliko ranili samo Cosulicheva in njena mati. straniti, če naj se stvari premaknejo z mrtve točke. Kot primer ne-poslovnosti je omenil rabeljski rudnik, ki da ustvarja 10 do 15 milijard čistega dohodka na leto, ne da bi se vsaj del teh sredstev tudi nalagal v Furlaniji - Julijski krajini. Govornik se je nato dotaknil problema izseljencev iz naše dežele ter naglasil, da je teh danes po svetu kakih 90.000 in da ta problem živo zadeva še nadaljnjih 200 tisoč, deželanov, ki so izseljenci v neposredni sorodniški zvezi. Vprašanje izseljevanja iz Furlanije - Julijske krajine bi morali enkrat temeljito obravnavati, je nadalje dejal govornik, zato je treba čim prej sklicati posebno konferenco. Govoreč o slovenski manjšini je Baracetti naglasil, da živi v videmski pokrajini strnjen del te manjšine, ki je vedno pokazala zvestobo italijanski državi, a je hkrati znala ohraniti tudi lastna sloven ska izročila. Tej manjšini sedanja deželna vlada odreka priznanje, o-ziroma se v tem pogledu izmika, potem ko je pred kratkim prizna la njeno prisotnost. Demokrščanski svetovalec Cocian-ni je nato omenil možnost uveljavitve, ki jih ima naša dežela v sklopu mednarodnega sodelovanja, in še posebej glede sodelovanja s sosednimi deželami, kot sta zlasti Jugoslavija in Avstrija. Tudi ta govornik se je dotaknil problematike naše manjšine ter poudaril nujnost čedalje globljega vključevanja Slovencev v enotno življenje na tem področju. Prisotnost slovenske manjšine nam je lahko v veliko pomoč za obogatitev naše demokratičnosti, je naglasil govornik, ter je hkrati jamstvo za uveljavitev mednarodne vloge naše dežele. Škodljivo bi bilo, če bi večina skušala vsrkati vase manjšino; zato je treba manjšini priznati ne le enakovrednost, temveč celo nekaj posebnih olajšav, da bo njena svoboda zajamčena tudi za prihodnost. Nato je spregovoril zastopnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. Ta je v svojem nastopu naglasil, da predstavljajo Berzantijeve oro-gramatične izjave nadaljnji korak na poti postopnega priznanja pravic slovenske narodne manjšine v Italiji, tudi glede na to, da so znatno bolj odprte in pogumne kakor uiiiiinininiininiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiMnininininniiMiiiiiiiiiiiii OBMEJNI PREHODI V FEBRUARJU Precej več s potnimi listi malo manj s prepustnicami Prehodov s polnimi listi je bilo skoraj 440.000 več kol lani v februarja Statistični urad obmejne polici- j prehodov italijanskih državljanov s potnimi listi, v letošnjem februarju pa 1.028.186, dvignilo se je tudi število prehodov tujih državljanov (lani 392.530, letos pa 414.501). Z obmejnimi prepustnicam- je bilo v februarju skupno 1.280.582 prehodov, in sicer 907.586 prehodov prebivalcev z italijanskega področja ter 372.996 prehodov prebivalcev z jugoslovanskega področja. V primerjavi z lanskim februarjem se je število prehodov z obmejnimi prepustnicami nekoliko skrčilo (letos 1.280.582, v lanskem februarju pa 1.369.350). Pri primerjavi z ianski* mi podatki opažamo, da je sorazmerno najbolj padlo število prehodov prebivallcev z jugoslovanske strani. Po številu prehodov s prepustnicami je bil v februarju na prvem mestu blok pri Fernetičih, kjer so zabeležili 396.127 prehodov, takoj za njim sledi blok pri škofijah (350.044), pri Orehu (210.045), pvi Sv. Jerneju (105.914), na Pesek (75.211) itd. je je izdal poročilo o mejnih prehodih na tržaškem področju v preteklem mesecu. Po omenjenih podatkih je bilo v februarju skup no 1.442.687 prehodov italijanskih in inozemskih državljanov s potnimi listi, in sicer 1.028.168 prehodov italijanskih državljanov in 414.501 prehodov inozemskih državljanov Z italijanskim potnim listom je skozi mejne bloke na Tržaškem bilo 512.366 prihodov iz Jugoslavije in 515.820 odbohodv; z inozemskimi potnimi listi pa je bilo 209.770 prihodov in 204.731 odhodov. Pri mejnih prehodih s potnimi listi so na prvem mestu Jugoslovani (386.075 prehodov v obe smeri), sle. dijo Grki (4.083), nato Nemci (3.576), Avstrijci, Francozi, Anglež-, itd.. V primerjavi z lanskim februarjem je bilo v letošnjem februarju kar 439.514 prehodov s potnimi listi več, in to po zaslugi italijanskih državljanov, saj je bilo v lanskem februarju skupno le 610.643 tiste, ki jih je predsednik odbora izrekel julija lanskega leta. Te izjave namreč ne izključujejo, kakor lanske, obstoj slovenske manjšine v videmski pokrajini, saj se v njih omenjajo pravice, ki naj se priznajo vsem Slovencem v Furlaniji-Ju-lijski krajini, in torej tudi Slovencem, ki živijo v Beneški Sloveniji in drugod v videmski pokrajini. Predsednik odbora nadalje obvezuje deželo, da bo ta sprejela v svoje urade, sicer le «kjer bo to potrebno«. osebje, ki popolnoma obvlada slovenščino. To pa je naša naravna pravica, ki se pa doslej ni izvajala, saj raezn v nekaj primerih ni država doslej namestila v svojih uradih Slovencev. Zato bo treba v prihodnje popraviti to krivico tako, da se bodo kandidatom ž znanjem slovenskega jezika na vseh natečajih za razpisana mesta priznavale posebne prednostne točke. Dr. Stoka Je nadalje poudaril potrebo po stalnem dialogu med večino in manjšino, da bi se slednja ne zaprla sama vase. Daleč je že čas, ko so italijanski študenti razbijali slovenske napise po mestu; danes si italijanski in slovenski študentje izmenjujejo solidarnost pri vzporednem prizadevanju za rešitev svojih problemov. Obstajajo pa še vedno nekatere vrzeli, skozi katere se lahko ponovno vname medsebojna nestrpnost med obema narodnostnima skupinama; tako utegnejo nekateri visoki funkcionarji s svojimi neprimernimi posegi ponovno skaliti dosedanje mirno sožitje na tem področju. To pa je treba brez vsakega oklevanja preprečiti. Govornik je nato obžaloval, da daje deželni odbor glede reševanja številnih problemov slovenske manjšine le splošne izjave, da bo od osrednje vlade zahtevala njihovo rešitev in priznanje naših pravic. To pa pomeni vreči puško v koruzo pred državnim centralizmom in hkrati tudi podeliti tukajšnjim Slovencem nezasluženo povračilo za njihovo lojalnost, mirnost, čut za sodelovanje in pravičnost. Takšen centralizem vodi tudi v slepo ulico. saj je po nedavnih izjavah ministra Restiva našim pravicam že povsem zadoščeno. Zato naj se deželni odbor in deželni svet živo zavzemata za ureditev perečega vprašanja pristojnosti v zvezi s problematiko slovenske manjšine. Med tem časom bi se dalo marsikaj koristnega narediti za Slovence tudi po členih 3 in 26 deželnega statuta. ki predvidevata izdajo izvršilnih določb k samemu statutu oziroma sestavo zakonskih osnutkov za poznejšo predložitev osrednji vladi. Odprtih vprašanj ima slovenska manjšina mnogo, njihovega reševanja pa se je treba lotiti globalno iii ne fragmentarno. Posebne važnosti pa so v tem okviru vprašanja, ki so lastna Slovencem v Na-diških dolinah. Odrekati temu ljudstvu osnovne šole v materinščini, češ da je ne zahtevajo pismeno, pomeni zanikanje osnovnih pravic, ki jih že desetletja uživa katera koli etnična skupina v sodobno urejeni državi. Na koncu svojega nastopa je dr. Stoka pozdravil namen deželnega odbora, da bo skušal primerno o-vrednotiti mednarodno vlogo Furla-nije-Julijske krajine, za kar se je Slovenska skupnost vedno zavzemala. Glede napovedane sestave posebnega odbora za urbanistiko pa je izrazil pričakovanje in pravico slovenske manjšine, da bo dobila v tem odboru svojega zastopnika. Sledil je nastop komunističnega svetovalca Pascolata, ki je prikazal sedanje stanje v deželi kot kritično in nevarno tako glede gospodarstva, kakor tudi s političnega in socialnega vidika, ter kritiziral nekatere posamezne točke Berzanti-jfevih izjav. Demokristjan Ramani pa je v glavnem obdelal vprašanje zdravstvene oskrbe v deželi ter posvaril pred razsipanjem na tem in na drugih področjih. Zadnji je govoril sevtovalec Bettoli (PSIUP), ki je naglasil potrebo, naj bi deželni odbor čim prej prešel od izjav k dejanjem, kajti le dejanja lahko pokažejo, kako se Je kdo do posameznih vprašanj resnično opredelil. Oddana gradnja novrga sedeža deželnega sveta Na deželnem odbomištvu za javna dela so bila včeraj z natečajem oddana dela za gradnjo no vega sedeža deželnega sveta na Trgu Oberdan. Gre za zidarska dela, za katera je znašala izklicna cena 480 milijonov lir. Dela si je zagotovilo podjetje Carena iz Genove s podružnico v Trstu, ki je ponudilo 6,27 odst. popusta. Gradnja palače se bo začela če.: nekaj mesecev, brž ko bodo izpopolnjene pogodbe in odgovarjajoči akti Druga dela bodo oddana kasneje. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 7. v IZOLI marca ob 18. uri Josip Tavčar RED MORA BITI farsa v dveh dejanjih Gledališča Verdi Danes zvečer ob 20.30 druga predstava Aleksandra Dargomiskega opere ((Kamniti gost« za red C v vseh prostorih. Izvajalci bodo isti kot na sinočnji premieri. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel 23-988). Teatra Stablle Danes in jutri z začetkom ob 17.30 v Avditoriju nova predstava {(predloga za predstave« v znamenju ((gledališča protesta«, posvečena ((Včerajšnjim oporečnikom Filiippu Tomma-su Marinettiju in futurističnemu gibanju. Predstavo je pripravil Furio Bordon na podlagi najznačilnejših odlomkov iz futurističnih manefestov in Marinettijevih enodejank «Un chia. ro di luna«, «Terza sintesi«, «L’im-provvisata«, »SlmualtaneltA* in «La beli a mamrna«. Sodelovali bodo: Paola Bacci, Alvise Battain, Orazio Bob-bio, Giusy Carrara, Luciano D’An-toni, Massimo de Francovich, Maria Grazia Francia, Ariella Reggio, Gian-franco Saletta, Edmondo de Tieghl •in Giorgio Valetta. Vstop brezplačen za abonente Teatra Stabile, za ostale 250 lir. V Avditoriju ob 20.30 predstava drame Čehova divanov*. Predstave se bodo zaključile v nedeljo. Stanku predstavnikov tržaške trgovinske zbornice in gospodarske zbornice Slovenije v Trstu, čtmprej izdela v glavnih obrisih traso ceste Razdrto-morje. Koprski predstavniki so pokazali živo zanimanje za to cesto, vendar so menili, da bi morala iti skozi Divačo, kar bi bilo v interesu tako tržaškega kakor tudi koprskega gospodarstva. Naslednji pomembni dogovor zadeva obmejni trgovinski sporazum. Obe strani sta se strinjali, da ta sporazum ne ustreza več dejanskemu stanju in da so nujno potrebne korekture v obojestransko korist. Konkretno bodo o tem govorili na prvem prihodnjem sestanku koprske in tržaške delegacije. Ob zaključku razgovorov je tržaški župan inž. Spaccini Izjavil novinarjem, da je njegova delegacija s potekom in z vsebino razgovorov zadovoljna, saj so odkrito izm njali mnenja o vrsti pomembnih vprašanj, ki zadevajo interese tako Trsta in tudi Kopra kakor tudi prebivalstva obeh obmejnih področij. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dum V soboto, 8. marca ob 20.30. v nedeljo, 9 marca ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) Neil Simon ZARES ČUDEN PAR komedija v treh dejanjih Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265 SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE v podajanju gledališkega umetnika Staneta Raztresena v nedeljo, 9. t. m. ob 16.30 v prosvetni dvorani Albert Sirk v Sv. Križu. V sredo, 12. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v veliki dvorani. PROSVETNO (p DRUŠTVO IVAN CANKAR obvešča, da bo ob prazniku žena 8. marca ob 20.30 v društveni dvorani družabni večer s kratkim sporedom. Vabljenj vsi 1 Dvorana je ogrevana Ljudska prosveta Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 6. marca 1969 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 77-letna Vittoria Toni vd. Mosetti, 90-letna Antonia Maio-schi, 35-letni Audio Berne, 72-letm Giovanni Camplone, 77-letna Kicl Cuk, 66-letni Alfio Borgese, 68-letna Olga Kravos por. Kresevic, 65-letna Enea Condeilari vd. Fornasaro, 68-letni Luciano Cesca, 80-letna Rosa Marega vd. Filaferro. 70-letna Čarobna Toffohitti vd. Fabbro-Pila, 69-letna Gmuseppina Rogovlch por. Ma-tich, 92-letna Luigia Blaslch vd. ViezzoM, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1C. ure) Vleimetti, Trg della Borsa 12. Cen-tauro, Ul. Rossetti 33. Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2. Sant'An-na. Erta di S. Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19 30 do 0.30) Biasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo. Ul. Bernini 4. Benussi, Ul. Cavana 11 Sponza, Ul, Montorsino 9 (Rojan). Gospod Franc pevec iz veliKih Lašč bo z diapozitivi prikazal lepoto slovenskih gora in njih floro danes v dvorani pri šolskih sestrah v Borštu. Nazlonale 16.00 «Un gionio di priina mattina«. Juhe Andrevvs, Richard Crenna. Techmcolor - Cinemascope. Grattaclelo 16.00 ((Bruci« ragazzo bruoia« Techn.color. Prepovedano mladini pod 18 letom. Eden 16.00 «Salamandra». Techmcolor. Prepovedano mladih- pod 18 letom. Feoice 15.30 «Vergogna schitosi«. Te-chnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Nuda sotto la pel-!e» Alain Delon, Marianne Faith-full. Prepovedano mladim pod 18. letom. Ritz 16.00 «11 mercenario« Franco Nero, Toni Musante. Technicolor. Alabarda 16.30 «1 pertcolosi amori della casta Susanria«. Cristlne Well, Claude Cerval. Prepovedano mladimi pod 18 letom. Moderno 16.00 «1 cannoni di San Se-bastian«. A. Quinn, A. Comer. C Bronson. Filodrammatico 16.30 «Amantl». Marcello Mastroiannl, Faye Dunaway Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «La pecora nera«. Vltto-rio Gassman, Lisa Gastone. Technicolor. Crtstallo 17.00 ln 21.00 (dl cantariso«. Glasbena predstava. Olaudio Vlila, «1 Brutos«. Capitol 16.00 «1 due croclatl«. Te-chnicolor. F. Franchl, C. Ingrassia. Impero 16.30 «La ragazza con la pištola«. Monica Vitti. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 »Suspense a Ve-nezla«, R. Vaughan, Elke Sommer. Astra 16.30 «A oiascuno 11 suou. Ideale 16.00 «1 diavoli del Paclfico«. R. VVagner, Terry Moore. B. Craf-ford. Technicolor. Abbazia 16.00 «Lo speltacolo piu af-fasclnante del mondo«. Don Arne-che. Technicolor. GLASBENA MATICA - TRST V nedeljo, 16. marca ob 16. uri v Kulturnem domu KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Solisti; NEVA MERLAK - CORRADO — klavir RUDA RAVNIK — harfa ALEKSANDER ZUPANČIČ — violina Dirigent; OSKAR KJUDER PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE pri Sv. Ivanu priredi v soboto, 8. marca ob 20.30 v društvenih prostorih proslavo 8. marca praznika žena Sodelujejo glasbeni pevski ansambel iz Podlonjerja in recitatorji. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva 1 Prosvetno društvo Skedenj sporoča da bo v ponedeljek. 10 t. m. ob 20.30 predvajal Aljoša Žerjal v društvenih prostorih svoj film o XIX olimpiadi M E X I C O 68 Vstop prost 1 Prosvetno društvo « V e s n a » iz Križa vljudno vabi v nedeljo, 9. t.m. ob 16.30 na recital SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE v podajanju gledališkega igralca Staneta Raztresena, ki bo v dvorani p. d. «Albert Sirk«. SAK JADRAN priredi danes, 7. t m. ob 20. uri * mali dvorani Kulturnega doma debato O REFORMI UNIVERZE Vabljeni vsi akademiki in srednješolci. Prosvetno druitvo «Lonjer Katinara* priredi v soboto, 8. t.m. ob 20.30, ob priliki mednarodnega dneva žena proslavo v dru štvenih prostorih s sodelovanjem lonjerske mladine. Vsi vljudno vabljeni. Fotografije, ki jih je posnel Mario Magajna v Kulturnem domu 15. febr. na novinarskem plesu in 16. febr na otroškem pustnem rajanju so na ogled v Tržaški knjigami Ul. sv Frančiška 20. SPDT obvešča, d« zaradi premajhnega števila vpisanih odpade društveni smučarski izlet z avtobusom v Sappado in priporoča tekmovalcem, naj se poslužijo redne avtobusne zveze SPDT priredi 23. marca ob priliki mednarodnih tekem v smučarskih skokih na mamutski skakalnici izlet v Planico. Prijav? se sprejemajo v Ul. Geppa 9. Kmetijska zadruga v Trstu organizira dne 16. marca t.l. enodnevni izlet v Verono na mednarodni kmetijski sejem Vpisovanje na sedežu v Ulici Foscolo št. 1 Razna obvestila Pogrebno društvo v Hujami vabi svoje člane na redni občni zbor. ki bo v nedeljo, 9. marca t.l. ob 9.30 oziroma v drugem sklicanju ob 10.30 ob vsakem številu navzočih v gostilni Skerlavaj v Ul. Morerl 34. Ker bodo na dnevnem redu poseb. ne važnosti naj se člani udeležijo v č.m večjem številu. Darovi in prispevki V počastitev spomina drage tete Olge Kravos-Kreševič daruje družina Mira Ivančiča 5000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar in 5000 lir za zadrugo »Vaš Kras«. Namesto cvetja na grob pok Olge Kreševič roj. Kravos darujeta Ana In Janko 5000 lir za Dijaško matico. Sporočamo žalostno vest. da nas Je včeraj za vedno zapu stil naš dragi oče in ded PETER FLEGO Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 8. t. m. ob 14. uri, iz glavne bolnišnice. žaIujo41 -ena AnseIa, si„ Romall Trst, 7 marca 1969 z ženo in vnuk Robi PRIMORSKI DNEVNIK — 3 _ 7. marca 1969 z dveh uspelih nastopov gojencev Glasbene matice Kot vsako leto je priredila, šola Glasbene matice tudi letos dva interna nastopa svojih gojencev, in sicer v torek in sredo zvečer v dvorani v Ulici Ruggero Manna. Nastopa se je udeležilo poleg profesorjev in gojencev glasbene šole tudi lepo število staršev m prijateljev naše mladine ter ljubiteljev glasbe. Ravnatelj glasbene šole, dr. Gojmir Demšar, je v začetku prireditve pozdravil vse navzoče ter 'v kratkih besedah orisal pomen takih nastopov in kako morejo' gojenci brez strahu nastopati pred občinstvotn. Na prvi produkciji je nastopilo 18 gojencev iz prvega in drugega razreda, fci so pokazali kar dpber .napredek v obvladanju inštrumentov, ki se jih uče od začetkb ' Krasu, ki ga je prehodil do šple po vaseh, kjer je inšplt ral.D L. 1894 je bil premeščen Ljubljano. Zbornik Pininfarine Znana turinska tovarna za avt& mobilske karoserije Pininfarino * daja revijo, ki izide enkrat na J. to Pravzaprav gre za e«fcr0 . zbornik v lepi vezavi, ki se 00. kuje po eni strani pn rnnogovr nosti prispevkov — s področja te^ nike, znanosti kulture, športa po drugi strani pa po zelo ML grafični urejenosti. Zbornik, za l. 1968 dosegel št. 9, najbfZ v prodaji, temveč ga tovarna P" šilja bržkone svojim partner'jei™ poslovnim in drugim prijatelje KULTURA IN PROSVETA PRI NAS Analiza in obračun na zadnjem občnem zboru Prosvetno društvo v Skednju je razvilo dragoceno dejavnost L Skednju je enotno nastopanje vseh Slovencev še posebno nujno - Pomladitev novega odbora stoletnice. Društvo je tudi ob sodelovanju članov Slovenskega gledališča in Prosvetne zveze postavilo nagrobni spomenik gledališkemu umetniku rojaku Modestu Sancinu. Na občnem zboru smo slišali tudi ponovno zahvalo gospe Mi helj, ki je omogočila razmah delovanja s tem, da je društvu da-rovdla klavir. Ze omenjeno predsednikovo poročilo pa ni obsegalo le pregleda preteklega dela, temveč je začrtalo tudi naloge, ki naj jih društvo izvrši v bodoče. Da bo kos tem nalogam je občni zbor izvolil nov, nekoliko razširjen odbor, ki ima to značilnost, da so v njem zasto pani tudi rojaki s Kolonkovca in od Sv. Ane in da je sedaj v odboru, kar je še posebno razveseljivo in vzpodbudno, precej mlajših odbornikov. Prav zato je občni zbor, kljub ne ravno preštevilni udeležbi čla nov, izzvenel optimistično Pretekli torek so se zbrali člani Prosvetnega društva v Skednju na občnem zboru, da pregledajo obračun pretekle poslovne dobe in da Prenovijo z novimi volitvami svoj °dbor. Občnega zbora ni imelo dru-Mvo že dolgo let; zato je bilo tre-“a vsaj bežno pregledati vso to “Obo. Društvo sicer ni nikoli Prav zaspalo, saj je tudi prejšnja teta priredilo kako predavanje. Ulmski večer ali izlet. Tudi knjiž-aiC£J je po malem, a vendar ves c°s delovala Vendar je nastala Pomembna prelomnica v novembru 1967, ko sta se odbora obeh ?vedenjskih naprednih društev zli-‘a v eno in pričela voditi motno Prosvetno društvo. Na torkovem, občnem zboru je Predsednik Angel Žerjal podal v *J>ojem poročilu zelo temeljito ana-?*o položaja v Skednju. Naša vas I.e v zadnjih petdesetih letih od 'frazito slovenskega naselja posta-J® tržaško predmestje s povsem spremenjenim narodnostnim znanjem. K tej preobrazbi je z ene “rani prispevalo močno priseljevanje novih, prebivalcev, pa tudi emigracija domačinov je dopolnjevala to spremembo. Svoj delež je Pri tem imela tudi nizka rodnost Vaših družin in ne nazadnje ope tanje narodne zavesti, ko se ((nekateri ne čutijo več Slovence, am-Pak samo še Triestinen. Kljub tej ne ravno razveseljivi “iki pa je predsednik v svojem Poročilu poudaril, da smo v, prometno - kulturnem delu doživeli ® Skednju nekako pomlad. Nave-“jjl je za to tri razloge: združitev obeh prosvetnih društev, pritegnilo h kulturnemu delu rojakov od Ane in s Kolonkovca in proslavljanje stoletnice čitalnice, kjer s° «pri prireditvah pomagali Slovenci složno, ne glede na politično prepričanje. Vsi smo skupno delali, da so te prireditve tako napele«. Tu je predsednik še poudaril, da «bi tudi v bodoče bilo Potrebno ohraniti tisti širino, ki nam bo edina lahko omogočila, da bomo Slovenci v Skednju Se kaj Pomenili in še marsikaj naredili». Iz poročila tajnice Kristine Mo-' ^rjeve, ki pa ga je zaradi njene obolelosti prečital Klavdij Repič, je razvidna zlasti akltivnost društva °d združitve naprej (t. j. od novembra 1967). Četudi je vložilo aruštvo mnogo svojih moralnih in Materialnih sil v delo Odbora za Proslavo stoletnice čitalnice, je še vedno našlo čas in priložnosti, da le v tem razdobju priredilo še 13 Prireditev: Grbčevo, Cankarjevo in Prešernovo proslavo, razstavo tomografij z natečajem domačih joto-drnaterjev, razstavo knjig, proslavo Petindvajsetletnice vstaje, predavaje, filmski večer, gostovanje pevskega zbora «Gallus» in štiri enodnevne izlete. v Iz blagajniškega poročila smo ‘vedeli; da ima blagajna, pribi-l,ek kljub velikim žrtvam, ki jih le društvo prispevalo k prpstaui tKUiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiuiitiiiiuMitiiniHlilililiiaiiininiiiiiimitiiumiimiiiiaiiiiiiiMiiliiuiliiliiiilllllilUkuliiHiiliiiiMiliiMliiiiiiiiiitnfinililiiiiiiiillinilllllillHl Kamnitni gost» prvič v Trstu V gledališču «Verdi» je bila včeraj zvečer premiera opere «Kamnita igost« Aleksandra Dargomiž-skega. Čeprav zaradi pomanjkanja prostora danes ne moremo napisati o tem delu kaj več, velja vendar poudariti, da gre za delo, ki je mnogo bolj vredno, da je prišlo tudi na naš oder. kot mnogo drugih «ekshumacij». In čeprav iz vedba ni na posebno visoki ravni, je opera vredna obiska. V prihodnjih dneh bomo o njej še pisali. Filmi in marionete v Nemškem kul. inštitutu V nemškem kulturnem Inštitutu (Ul Coroneo 15) predvajajo danes ob 21. uri film «Der Findling« (Najdenček) iz leta 1966. Film je delo režiserja Georga Moorseja, v njem pa nastopajo Julie Felix, Rudolf Femau in Titus Gerhard. Naslednji film na sporedu (Schon-zeit fiir Fuchse - Prepovedan je lov na lisice 1965) bo v petek, 28. t.m. Za prihodnji petek, 14. t.m. ob 21. uri je najavljen nastop znanega nemškega lutkarja Albrechta Roserja s skupino «Gustav in njegov ansambel«. Brezplačna vabila za vstop v Nemški kulturni inštitut za to predstavo so na razpolago pri tajništu od 11. t.m. dalje. Predstava je za odrasle. V NEDELJO V NABREŽINI Spored prireditve «Slovenski praznik Prosvetno društvo «Igo Gruden» bo v nedeljo ob 17.30 priredilo v društveni dvorani-v Nabrežini «Slo. venski praznik)>, kulturno prireditev, na kateri bodo sodelovale vse prosvetne ustanove v devinsko-na-brežinski občini. Tako bodo nastopili trije pevski zbor: moški zbor idgo Gruden» pod vodstvom prof. Sergija Radoviča, moški zbor ((Fantje izpod Grmade« pod vodstvom Iva Kralja ter mladinski zbor «Kraški slavček» šole Glasbene matice pod vodstvom prof. Sergija Radoviča, nabrežinska godba na pihala pod vodstvom Stanka Misleja, solista Majda Terčon (klavir), in Jadranka Sedmak (harmonika), re citator, priložnostni govor bo imel pisatelj Alojz Rebula, prireditev pa bodo povezovali v celoto Vera Ca-harija, Savina Knez in Bojan Brezigar. Mladinski zbor ((Kraški slavček», ki bo nastopil prvi, bo zapel pesmi: Adamičevo «Na ledu,» Mihelči-čevo ((Polje, kdo bo tebe ljubil,» ljudsko «V tihem gozdu» in Ignacija Hladnika «Na zeleni gori.« Zbor ((Fantje iz pod Grmade» oo zapel: Vrabčevo «Zdravico», Haj- drihovo «Luna sije«, Satnerjevo oPogled v nedolžno oko«, Kernja-kovo vJe na Drauce mehna» in Jerebovo «0 kresu«. Moški zbor sigo Gruden«, ki bo nastopil kot tretji, bo zapel: narodno ((Ko so fantje proti vasi šli», koroško narodno «Ce so tiste stezice«, Prelovčevo «Oj Doberdobu in Simonitijevo vLe vkup uboga gmajna«. Godba na pihala bo izvajala venček ((Pozdrav z Gorenjske« in pa cSlava Prešernu«. RAZPOKA V LEVI SREDINI NA GORIŠKEM Na obzorju pogajanja med socialisti in KD PSI zahteva sklicanje pokrajinskega sveta Sinoči prvi sestanek med voditelji PSI in KD '1/~ Mi Izšel je tretji zvezek gledališkega almanaha SC Te dni je izšel tretji zvezek gledališkega almanaha SG. Ta zvezek, ki ga je uredil in opremil Adrijan Rustja, osnutek naslovne strani in vinjete pa je naredil ing. arh. Niko Matul, obsega zasedbe in fotografije predstav Slovenskeg'i gledališča v Trstu za čas od leta 1956 do leta 1960. Vse objavljene fotografije je posnel Mario Magajna. Iz uvodne besede umeiniškega vodje gledališča prof. Josipa Tavčarja povzemamo, da je v omenjenem razdobju SG uprizorilo • štirideset del, to je poprečno osem del na sezono. ((Repertoar — prahi prof. Tavčar — je ostal zvest že tradicionalnim načelom, poseben poudarek pa je bil še vedno na uprizoritvah slovenskih del. med katerimi je bilo kar pet krstnih predstav«. Prof. Tavčar ugotavlja, da je bilo sna splošno petletje 1955-1960 obdobje dokončne uveljavitve Slovenskega (narodnega) gledališča ' V Trstu v slovenskem kulturnem prostoru, hkrati pa so se postavili trdni temelji za zanesljivo pridobivanje umetniškega prestiža tudi v italijanskem kulturnem1 svetu.« Tretji zvezek almanaha SG je na-razpolago v Tržaški : knjigarni ih pri upravi gledališča, kjer lahko — kdor želi — dobi ■ tudi prva dva zvezka te, dragpcene dokumentacije o naši gledg,l,išk\, ^prisotnosti v spodarj ev vse. V prijavi je treba navesti osebne podatke gospodarja, odnosno vseh solastnikov, celotno površino; posestva in , površino posevka s je socialistična mestna seks j- trdo pšenico. Za površine, ki ne bodo v redu prijavljene, ne bodo mogli lastniki zahtevati prispevka, ki je določen za posevke trde pšenice. V krizi med socialisti in krščanskimi demokrati je zavladalo zatišje, ki je morda le trenutnega značaja pred nadaljnjim viharjem ali pr. uvod v nova pogajanja mrd \|e-finskima strankama. Poročali smo že, da d ja v Gorici zahtevala odstop celotnega občinskega odbora. Na- drugi strani barikade so demokristjani pripravljeni dati na razpolago svoje mandate, če bi vodstva njihove stranke to zahtevalo. To jc razviid-no iz poročila, ki ga’je Izdalo včeraj pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije. Prvi korak v tej smeri je bil nja-v pravljen v sredo zvečer, ko so ž|i* pan Romani in ostali krščansko-demokratski svetovalci podali ostaN-i-ko na svoja mesta. Kriza v trii-, škem občinskem, svetu je torej odprta in po vsej verjetnosti se bodo'-v prihodnjih dneh sestali zastopniki. PSI in KD v tržiški občini, da jii, pregledali, ali je moč obnovili leVl-center. Ostavka župana in odborrii-! kov je bila po mnenju socialistovi predpogoj za vsak razgovor. Trenutno je položaj v Gorici bolj napet kot v Tržiču. Socialistični) pokrajinski svetovalec odv. Mado: ral ti je. včeraj naslovil na predsednika pokrajinske uprave interpelacijo, v kateri zahteva pojasnilo o dogodkih, ki so v zvezi z imenovanjem ravnatelja Hranilnice, ter o obnašanju zastopnikov pokrajine v upravnem svetu Hranilnice. "V isti interpelaciji je zahteval takojšnje sklicanje pokrajjjtskega sveta. Kriza se dotika, torej tudi pokrajinske; uprave. V sredo zvečer so imeli socialisti sejo pokrajinskega vloži prijavo eden za vodstva razširjeno, na tajnike sekcij, na,, kateri - so razpravljali o jjp-ajini. Izglasovana je bila popolna podpora dvema sekcijama, ki imata v tem trenutku težave s KD v javnih upravah, rij. v Tržiču in Gorici, Sinoči pa je bil v Gorici, na vabilo socialistov, sestanek med pokrajinskima tajništvoma PSi in KD, da bi razpravljali o krizi v imenovanih upravah. Sestanek je prvi odkar so prišle javno do izraza razpoke v levi sredini na Goriškem. Spremembe urnika ■ v državnih knjižnicah 'Vodštvd ■ goriške državne knjižni ■’ee č 'Goriči, Ul. Mameli 12 in ljudske knjižhice istotam sporoča, da bodo imeli- ves- mesec triarec (se pravi od začasne zapore zaradi spomladanskega čiščenja knjig’ in 1 prostorov),t za poskušnjo odprte obe knjižnici .neprekinjeno od 9. do 19. •ure". Kot znano sta bili do sedaj obe knjižnici žaprti. m. opoldanski premor od T2.30 do 16. ure. MALOOBMEJNI OSEBNI PROMET V februarju je na Goriškem prešlo mejo nad 908 tisoč oseb Pretejšnje povečanje v primerjavi z lanskim februarjem - Zaradi snega manj potnikov v Beneški Sloveniji Obmejna policija za goriško področje je objavila podatke o obmejnem osebnem prometu na tam področju v preteklem februarju. Kot običajno nosi glavnino vsega prometa mednarodni prehod pri Rdeči hiši,* *, kjer ■ je šlo na drug-) stran s potnimi listi 311.85' italijanskih državljanov,. računano y obe smeri’ ter -136.059 tujih držav ljahov,- med katere so seveda vkljuj. čeni .tudi , Jugoslovani. Skupdj je torej potovalo na tem prehodu v obeh smereh s potnimi listi 447.344 potnikov. V malem prometu s prepustnicami, dvolastniškimi dovoljenji m prehodnimi dovoljenji pa so zabeležili v .februarju na goriških mejnih prehodih vsdh kategorij' 461 jl42 prehodov oseb,' Skupaj je torej v preteklem februarju prešlo državni mejo na Goriškem' 908.486 'potnikov. Ti podatki nam povedo, da se s niji mnogo težje potovati kot pa prihodom pomladi zopet približu-1 na Goriškem, predvsem zaradi obi jemo tisti milijonski kvoti me- I lice snega in splošnih vremenskih sečnih prehodov, ki smo jo lam ; neprilik, ki so bile posebno letos že dosegli in tudi prekoračili. Vse- j slabe. Od omenjenih potnikov uh kakor je bilo letos v februarju je bilo 73.376 italijanskih državija-znatno več prometa kot pa v istem nov ter 14.289 tujih, vključno Ju-mesecu lani, ko, je prešlo mejo v goslovanov. K tem je treba seve-obeh smereh skupno' le 576.218 pr t ! da prišteti še prepustničarje, ki so nikov, ali za nad 332 tišoč manj I šli na drugo stran na tem ali :ia kot pa letos v istem mesecu. Pc -I drugih mejnih prehodih. Vsekakor večanju prometa Se je več kot po- [ pričakujejo, da se bo promet na L._.j ' tudi sijem prehodu že meseca marca pre- hfelihiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiirMiHiiMimiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHHmiiiiiiniHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiMiuiiiiiii dvojilo s prepustnicami' .pa potnimi listi so zabeleži-li znaten napredek. Ker smo že pri prehbdih meje naj dodamo nekaj podatkov tudi o prehodih s potnimi, listi- na bloku pri -Stupitp., Tam Je prešlo mejo s'-, potnimi .listi v februarju 87.665, ljudi- ali .znatno manj kot pa v'prejšnjih mesecih.' Seveda pa je treba upoštevati, da Je, v tem zimskem niesfcu.v Beneški Slove- iiiiiimiimiiiiiiiiuiiinimlirtiiiiiiiiiiiimminuiiiiiiiiniimiii IZ RENESKE SLOVENIJE Državna blagajna iz Rima je ta teden odobrila 350 milijonov lir po- Cii, uu IVcUCI 1.1,'M) 1 (Upijl V1JUA1 o up- 0,1 1’ l i • i r- * “i **»>*■ poleg tega so nakazali tudi za nad 54 milijonov lir posojil za kritje primanjkljaja v občinskih obračunih. Krpanje občinskih financ z državnimi posojili za kritje Podjetnikom se ne izplača prevzeti popravilo ceste čez prehod pri Polavi za delo večjega obsega, bi prišli Agati pri Giustu Trstu. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V bifeju je napadel lastnika in natakarja v bolnišnici pa še zdravnika in bolničarko Obsodili so ga na tri mesece zapora, njegovega prijatelja pa zaradi pijanosti na denarno globo .Pred tržaškim kazenskim sodi->Seni (predsednik Corsi, tožilec “renči, zapisnikar De Vecchi, o-i^amba Masucci in Petracco) se moral zagovarjati včeraj, v pripornem stanju, 21-letnl Mario Cra-0’astctter iz 1)1. Leoncavallo 13. Alp je pravzaprav za dva kazen-"G postopka, pri katerih je Cra-jOastetter bil zapleten. Eden od teh [e zadeval neki prepir v javnem lo-f«u, do katerega je prišlo pred č.ratkim, drugi pa tatvino z obte-vmimi okoliščinami v nekem mest-nem hotelu. Prvi dogodek se je nanašal na Prepir v lokalu «Bar huifet Chian-v Ul. Foschiatli. Bilo jc okoli rj-15 osmsga februarja letos, ko rA prišla v buffet že omenjeni Cra-/hastetter in 21-letni Livio Vccchiet * Ul. della Guardia 31. Mladeniča ila naročila pijače ln tudi jedače, ■"bledla sta nekaj sendvičev, nato * ? pa menda posegla po trdo kuha-n jajcih na krožniku. Prepir je nastal pri poravnavi ®euna. Mladeniča sta trdila, da r*sta segla po jajcih, oziroma sta Poznala le malenkosten del polroš-me, medtem ko lastnik trdil, da *a pojedla več kol sta tulila i Bes da je dala besedo in kmalu j? nastal hud prepir. Neka priča, •p je večerjala v bližnji sobici, jc > cdcla povedati, da je v določe-L^rn trenutku opazila lastnika go-vhjča Altssandra Zudicha, ki je Qržal v rokah dolg drog (morda je šlo za drog za dviganje in spuščanje železnega zastora) in se branil pred napadalcema. Nekoliko kasneje .je Zudich skušal telefonirati na leteči oddelek kvesture, toda namero mu je preprečil Cramastetler, ki ie zgrabil za telefonsko slušalko ter jo z vso silo potisnil na aparat (menda je s tem tudi povzročil določeno škodo). Sledilo je fizično obravnavanje meti -Cramastetlerjem in V-scchie-Tom na eni strani ter Zudichem in natakarjem Antoniom Bacherjem na drugi strani. Medtem se je nekemu gostu posrečilo, da je telefoniral na policijo iz nekega drugega bližnjega lokala. Policisti so prijeli oba mladeniča ter so ju odpeljali v bolnišnico. Dežurni zdravnik je odpravil Vecchieta na nevrokirurški oddelek bolnišnice, ker mu je ugotovil poleg lažjih telesnih poškodb tudi hudo vinjenost. S tem pa Vec-chietov primer še ni bil zaključen. Malo pozneje se je mladenič spo-piijel z dežurnim zdravnikom na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice dr. Giuseppejem Pavesi-jem in malo pozneje tudi z bolničarko Giancarlo Rizzi. Oba jc lažje telesno poškodoval. Zravnik je takoj izjavil, da ne mara tožiti nasilneža, bolničarka pa je rekla, da bi ga mogoče tožila. S tem zadnjim dogodkom je bila zadeva pretepa v gostišču v Ul. KULTURNI UŽITEK BREZ PRIMERE ! faksimile DALMATINOVE BIBLIJE Knjiga je originalnega formata in vezana v svetlo usnje. Naročite se čimprej nanjo ! tožnika kniigaitia TRST . Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61.792 Foschiatti zaključena. Preiskovalni organi so prijavili sodišču Crama-stetterja, ker je preprečil lastniku, da bi telefoniral policijskim organom za pomoč, Vecchieta pa zaradi pijanosti. Obtožba telesnih poškodb na škodo zdravnika in bolničarke je odpadla, ker se prizadeta nista pritožila. Druga ouravnava pa je zadevala zagoneten primer tatvine, ki sta jo dva neznanca zagrešila na škodo trgovskega zastopnika iz Neaplja Mtcheleja Mansante. Ta se je srečal v avgustu lani z dvema mladeničema ter prebil skupaj z njima nekaj prijetnih uric po raznih tržaških lokalih. Okoli 3. ure zjutraj 15. avgusta pa sta mladeniča skušala izsiliti od neapeljskega priložnostnega znanca 15.000 lir posojila. Mansanta je okleval. Ker pa se je zbal nasilnežev, je rekel, da ima denar v hotelu Tom Manca (v istoimenski ulici). Skupaj so šli tja, toda v prisotnosti vratarja je Mansanta izjavil, da ga mladeniča hočeta oropati. Baje pa sta mu res odvzela 700 lir in škatlico cigaret. Takoj nato sta zbežala. Policisti, ki so prišli v hotel niso našli nikogar več ln tudi takojšnja preiskava ni obrodila konkretmga sadu. Sele pozneje so policisti prijeli 21-letnega Cosima Biondija iz Trga Giarizzole. Tega so skupaj s Cramasteltcrjem obtožili tatvine na škodo neapeljskega trgovskega predstavnika. Včeraj so kazenski sodniki združili oba kazenska postopka. V zvezi z dogodkom v Ul. Foschiatti so spoznali Cramastetterja za krivega ter so ga obsodili na tri mesece zapora. Mladenič je prisostvoval obravnavi v pripornem stanju. Prisoten je bil tudi Vecchiet (na začasni svobodi). Sodniki so ga obsodili zaradi pijanosti na 10.000 lir denarne kazni. Glede drugega dogodka (tatvine na škodo Mansante) pa so sodniki menili, da ne obstajajo dovoljni dokazi krivde obtožencev ter so ju zato oprostili. Prostovoljno v smrt Včeraj zvečer je 59-letno ženo gostilničarja Roberta Travana, ki ima gostilno v Ulici Gep-pa, obšla groza, ko je našla moža obešenega v stranišču. Mož, ki je dalj časa bolehal je včeraj sklenil končati z življenjem. Zaprl se je v stranišče, privezal vrvico za kovinasto cev za vodo in se obesil. Na kraj tragedije so prihiteli a-genti j^vne varnosti ter zdravnik dr. Nicolini, ki je odredil, da se sme truplo prenesti v mestno mrtvašnico. Dež^lpi odbornik Giust je včeraj poleg drugih sprejel ,tudi soriškega občinskega odbornika 'Apatija. Obravnavala sta 'razna šolska lh kulturna vpirašdrtja Gorice, za katera je deželni odbornik zagotovil svoje, zanimanje. Dfilo patronata INAS Na sedežu sindikata CISL se je sestal posvetovalni odbor te ustanove, da bi proučili delo in uspehe, ki jih je lani dosegel patronat tega sindikata INAS pri svojem delu za pravno in upravno pomoč socialnim zavarovancem. Pokrajinski tajnik CISL Padovan je poudaril nekatere glavne značilnosti in uspehe takega dela, ki ga je potem podrobno navedel v Svojem poročilu ravnatelj INAS Sal vatore Colella. Omenil je med drugim na tisoče prošenj, ki so jih rešili v korist bivših bojevnikov za priznanje pokojnine in spominske kolajne. Patronat je nadaljeval s Svojo akcijo v korist delavcev pri stat vah v tekstilni tovarni v Podgori v zvezi s profesionalno boleznijo, tj. oglušitve zaradi ropota tekstilnih strojev. INAS je vložila tudi številne pritožbe upokojencev, ki so jim pritrgali pokojhino, ker so te v delovnem razmerju, čeprav je tak ukrep nelegalen in protiustaven, ker gre za prispevke, ki so jih pritrgali na plači prizade tim delavcem. Pri svojem delu se je INAS posluževala tudi zdravnikov speciali stov, med katerimi so dr. De Mi chelini, Guido Bruschina in Silvio Rossi: pravne zadeve pa je vodil odv Pascoli. Med občinami ,ki so jim odobre na posojila je tudi Trbiž, ki bo prejel 10 milijonov lir za gradnjo šolskih poslopij ter konzorcij za vodovod Poiana pri Čedadu 8 milijonov; številne občine Beneške Slovenije so prejele posojilo za kritje svojega primanjkljaja: Brdo 2,18 milijona, Grmek 4,46 milijona, So-vodnje 5,18 milijona, Tipana 5,18 milijona, Gorjani 3,7 milijona in Podbonesec 2,31 milijona lir. Seveda so taka posojila za kritje občinskega primanjkljaja le novo breme za občine, ki si morajo s tem prevzeti še nova bremena za od- plačevanje, ne da bi obenem do bili knkn noye vire za dohodke. Že dalj časa ^se je govorilo in pisalo o važnosti za turizem ceste, ki pelje iz Sovodenj v Beneški Slo veniji preko Cepletišča in čez mejo na smučišča pod Kukom. Zato je država nakazala 15 milijonov lir, s katerimi naj bi pokrajinska uprava iz Vidma poskrbela za zasilno asfaltiranje te ceste. Pred dnevi so razpisali dražbeno oddajo teh del, pa se ni oglasil noben prevzemnik in tako še vedno ča kajo na začetek del. Pokrajinska uprava bo morala ponoviti dražbo z zvišanjem osnovne cene ali pa oddati dela neposredno. Ker pa so predvidena še nadaljnja dela tudi za razširitev ceste, so nekateri mnenja, naj bi obe deli-združili v eno in ju skupaj oddali na draž bo. V takem primeru«, -M, glo BllilMIlilVliUilHIIIIIIIIIIMIItllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMHiitMllllliilliilltllllllllllllllinilllllllllimiltlMim' NA POBUDO NEKATERIH KULTURNIH KLUBOV Danes zvečer srečanje elektrovarilcev z Goričani Delavci bodo seznanili Goričane s svojo borbo Med prireditelji tudi klub «Simon Gregorčič* j Danes zvečer ob 18.30 bo v dvorani pokrajinskega sveta srečanje med elektrovarilci tržiške ladjedelnice in goriško javnostjo. Srečanje so priredili nekateri goriški kulturni klubi in sicer krožek «Gae-tano Salvemini«, slovenski klub »Simon Gregorčič«, «Circolo per la li-berta della cultura«, Circolo uni-versitario« in krožek «Nuovo im-pegno«. Elektrovarilci ladjedelnice Ital-canti-eri so stavkali precej mesecev predno so dosegli v svoji borbi uspeh. Okrog tc borbe je nastala cela politična akcija, ki je privedla do politične krize v Tržiču. Sestanek kot bo nocojšnji so že priredili v drugih krajih naše pokrajine. Elektrovarilci nameravajo Videmski avto podrl kolesarko iz Renč Včeraj popoldne nekaj po 14. url so z rešilnim vozom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 34-letno Vero Vičič; doma iž Renč št 34. ki je bila žrtev prometne nesreče na križišču šempetrsloe ceste in Til. Della Bona. Zdravniki so ji ugotovili udarec v lobanjo in rano na lasišču. Na njeno željo pa so jo potem odpeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju. žena se je malo prej peljala, s kolesom od meje po šempetrski cesti v smeri proti središču mesta. Na križišču je hotela zaviti v Ul. Della Bona. V tem je privozil za njo fiat 500 Orlando Bardi iz Vidma. Ul. Pozzo 56 ter jo podrl. Zapisnik o nesreči je napravila cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila manjšo škodo na kolesu in avtomobilu. Prijava trdega žita Tisti kmetovalci, ki pridelujejo trdo pšenico, so dolžni prijaviti pokrajinskemu nadzorništvu za pre hrano v Gorici svoj tovrstni posevek. če imajo trdo pšenico posejano na področju več občin, mo rajo vložiti prijavo pri tisti obči ni, na katerem področju je glavnina posestva. V primeru več go- seznaniti prebivalstvo Gorice s svojo borbo. Debata o delovanju deželne finančne družbe Danes popoldne ob 17.45 bo v prostorih trgovinske zbornice v Gorici predavanje in debata o delovanju deželne finančne družbe «Friulias>. Zbornice komercialistov, odvetnikov in inženirjev v Gorici so poslale svojim članom vabilo naj se udeležijo predavanja in poznejše debate. Prisotna bosta tudi podpredsednik družbe «Friulia» posl. Martina in glavni ravnatelj družbe inž. Bettini. I tudi ponudniki za njegovo izved bo. Seveda bi bilo treba pohiteti, da bodo cesto lahko uredili do prihodnje zimske sezone. Spomenica o ribolovu na zgornjem Jadranu Pisali smo ob svojem času o deželni konferenci o ribolovu, ki je bila prejšnji mesec v Gradežu. V zvezi z zaključki te konferenoe je poslal te dni župan iz Gradeža Reverdito , mornariškemu ministru Lupisu spomenico, v kateri mu navaja v sedmih točkah glavne zaključke in priporočila, ki so jih u^^^iripmenjene konference. Spomenica priporoča med drugim dodelitev večjih'kresiitov za nadaljnji razvoj riboMvtr-Ter -za modernizacijo njegove opreme, dalje priporoča večjo skrb za šolanje in kvalifikacijo ribičev ter primerne ukrepe za zaščito ribje zalege ter proti okužbam ribolovnih voda. Glavni poudarek pa je v spomenici na problemu mednarodnega ribolova v zgornjem Jadranu, ki je bil tudi predmet živahne razursve na omenjeni konferenci. Spomenica ponovno predočuje potreoo državnega posega da bi doseg'i nov sporazum z Jugoslavijo glede ribolova na tem področju ter po možnosti izboljšali pogoje dosedanje sedaj že zapadle pogodbe. V tem oziru omenja spomenica smernico in navodila, kd so jdh odobrile trgovinske zbornice na področju Veneta in naše dežele. Učitelj bo odsedel zaporno kazen Goriška policija je včeraj aretirala 49-letnega učitelja Giovannija Cerrija iz Gorice, Ul. P. Diacono. Leta 1967 ga je okrožno sodišče v Gorici obsodilo na tri leta in dva meseca zapora zaradi pohujšljivih dejanj nad mladoletniki. Cerri je vložil proti obsodbi priziv, ker pa je bila obsodba tudi v prizivni razpravi potrjena, bo moral mož sedaj odsedeti kazen. iiiHiiiiHiniimiHiniiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiit OKRAJNO SODISCE V GORICI Za okvare na prepustnicah standardna pogojna kazen Industrialec Comar je bil v redu s predpisi - «Turista» iz Srbije sta beračila v Tržiču Okrajni sodnik v Gorici dr. Lau-disio je včeraj že tretji teden obravnaval nekaj primerov ljudi, ki so jih mejni organi na bloku pri Rdeči hiši ali kje drugje presenetili s poškodovanimi prepustnicami. Tako se je moral zagovarjati 20-letni Vito Goljevšček, študent iz Gorice, Ul. Maniacco 1. Dne 19. maja lani so ga presenetili pri Rdeči hiši, ko je nič hudega sluteč hotel s prepustnico na drugo stran. Policist je ugotovil, da sta manjkala v njegovi prepustniški knjižici dva lista ter so ga zasumili, da jih je sam iztrgal in se hotel s tem okoristiti za več mesečnih prehodov. Obtoženec je izjavil, da sploh ni vedel da manjkajo listi in je šele pozneje izvedel od svoje matere, da jih je iztrgala iz knjižice njegova mala nečakinja. Poudaril je, da ima tudi dvolastniško dovoljenje ter da je hodil na drugo stran samo za šport in ob nedeljah, ker je kolesar - amater. Vse to pa mu ni nič pomagalo in sodnik mu je prisodil enako kazen, kakor doslej vsem drugim za tak prestopek, se pravi dva meseca in 20 dni zapora, pogojno in brez vpisa ter zaplembo poškodovane prepustniške knjižice. Branil ga je odv. Mamolo, ki je predlagal njegovo oprostitev. V podobni zadevi se je moral zagovarjati tudi 22-letni mehanik Giorgio Croppo iz S. Guarzo pri Čedadu, ki so mu 4. junija lani ob 7.40 zjutraj na prehodu pri Rdeči hiši v Gorici ugotovili manjkajoča lista v prepustnici ter ga prijavili sodišču. Tudi on se je izgovoril na svojo malo nečakinjo, pa tudi njemu to ni pomagalo ter je bil obso jen na enako kazen kot Goljev šček. Branil ga je uradno odv. Mamolo. Sodnik je popolnoma oprostil 79-letnega industrialca Maria Komarja iz Gorice, Ul. Duca D'Aosta 213, ki so ga nadzorni organi že 21. marca 1966 prijavili zaradi nepravilnosti pri izdelavi furlanskega tropinovca v njegovi žganjar ni. Ugotovili so namreč, da je bilo v njem preveč metilnega alkohola. Razprava v zadevi je bila iz enega ali drugega vzroka odložena ter se je šele včeraj za ključila. Obtoženec je trdil, da je bilo žganje narejeno po predpisih pristojnega ministrstva; ugotovili so nadalje da se pri analizi ne more povsem točno ugotoviti količino zmesi in da v zadevi ni bilo nika kega sleparskega namena. Zato je sodnik na predlog državnega tožilca Mamola obtoženca oprostil. Zagovarjal ga je odv. Cossa. Okrajni sodnik v Tržiču pa je na zadnjem zasedanju med drugim obravnaval tudi zadevo dveh srbskih mladeničev 23-letnega Živka Ste-viča in 2(Metnega Pera Stankovi ča, ki nista prišla na razpravo. Dne 7. januarja letos so ju italijanski mejni organi izročili jugoslovanski policiji na meji, potem ko so ju presenetili pri beračenju v Tržiču, o čemer smo že poročati. Obenem sta prekršila tudi predpise izgonskega lista, ki ga je izdala kvestura v Benetkah že preteklega decembra. Sodnik ju je spoznal za kriva za oba prestopka ter obsodil vsakega na po 40 dni pripora in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna. Sodnik je zaplenil tudi nekaj podobic, ki so obema služile kot pripomoček pri beračenju. Branil ju je odv. Sardo iz Tržiča. cej povečal. Avto podrl mopedista na križišču Včeraj ob 12.45 so pridržali na zdravljenju v tržiški bolnišnici delavca 32-letne.ga Armanda Zoffa iz Tržiča Ul. Galilei 79. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo, pretres možganov, udarec v prsni koš in v trebuh. Zoff je dobil navedene poškodbe pri prometni nesreči na križišču ulic San Polo in Oua-troventt. Ko sc jc z mopedom peljal čez križišče, ga je namreč podrl fiat 500, ki ga je vozil 58-letni Renato Patat iz San Piera ob Soči. Dva posega gasilcev Včeraj popoldne so poklicali goriške gasilce v Ul. Porta v Gorici, kjer je zaradi kratkega stika o-genj zajel avto fiat 1100, kd je last Livija Lenardona iz Gorice, Ul. Morelli 21. V pol uri so gasilci odstranili vsako nadaljnjo nevarnost. Povzročeno škodo cenijo o-krog 150 tisoč lir. Popoldne so morali gasilci tudi na Kras, kjer se je blizu Martin-ščlna vnela suha trava in dračje na gmajni. Ogenj je zajel površino kakih 50 ha ter so bili gasilci štiri ure na delu. da so mu bili kos. škode še niso ocenili vendar ni posebno velika. iz Goriškega matičnega urada V goriški občini se je 3., 4. in 5. marca rodilo 16 otrok, umrlo pa je 9 oseb. ROJSTVA; Orietta Padovan, A-lessia Brumat, Damijan Lutman! Sabrina Medcot, Alessandra Pirisi. Chiara Capitanio, Valentina Catozzl, Ivan Mauri, Barbara Cadamuro Massimiliano Cadamuro, Franco Molmas, Andrea Sigoni, Luca Pizzi-gnacco, Geni slo Nicola, Marina Cer-vellieri in Boris Borgo. SMRTI: upokojenec 73-letnl Um-berto Peressin; upokojenka 89-letna R°sa Zorzon vd. Galante; upokoji-nec 67-letni Igino Massiz; upokojenka 68-letna Maria Benes vd Mauro; čistilka 63-letna Anna Maria Mattiassi por. Barbera; novoro-jenka Barbara Cadamuro;' upokojenka 71-letna Angelina Lorin^ini vd. Franz; gospodinja 69-letna Maria Bradaschia in upokojenec 73-letnl Carlo Ouerint. Gorica CORSO. 17—22: «La pulce nell’ore» chio«, R. Harrison m R. Haris; Mnemaskopski film v barvah. VERDI. 17—22: «La matriarca«, C. Spaak in G. Trintlgnant; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan MODERNISSIMO. 17.15-22: «Quel-In sporca storia dl Joe Cilento«, G. Nader in S. Mitchell; nemški film. VITTORIA. 17—21.30: «La vergins di Shandigor«, B. Camthers in M. France Bojer; francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17—21.30: «Assalto ai tesori di stato«, R. Browne in A. Sanders; kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZUKHO. 17,30: «La bambolona«, U. Tognazzi in I. Rav. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «La brigata del diavolo«, W. Holden. Kinemasko-pe v barvah. PRINCIPE. 17.30: «L’uomo dalla cravatta di cuoio«, Clint Eastvvood in S. Clark, v kinemaskopu in barvah i\ova Gorica «Soča» — Nova Gorica: ((Operacija grom«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. »Svoboda« — Šempeter: «Kaj Je novega, mucka«, ameriški barvni film - ob 20.15. Deskle: Prosto. Renče: Prosto. Kanal: «Usodm plen«, francoski barvni film — ob 20. Prvačina: «Alarm v Firecreeku«, a-meriški barvni film — ob 20. Šempas: Prosto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna DTJdine, Trg S. Frančiška 5. tel 21-24. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna S. Nicol&j Via I. Maggio, tel. 73328. RONKE Danes je odprta lekarna «AllB Stazione« dr Matitti - Viaie Garibaldi 3 — tel. 7704«. PRIMORSKI DNEVNIK HOKEJ NA LEDU SVETOVNO PRVENSTVO B SKUPINE Jugoslovani in so si razdelili Romuni točki Italija je kljub požrtvovalni igri klonila tudi pred Zahodno Nemčijo LJUBLJANA, 6. — V nadaljevanju tekmovanja za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v B skupini v Ljubljani je danes Vzhodna Nemčija premagala Avstrijo z 11:3 (1:1. 7:1, 3:1), Poljska Norveško s 5:1 (4:0, 1:1, 0:0), in Zahodna Nemčija Italijo s 5:1 (2:0. 1:1, 2:0), tekma med Jugoslavijo lin Romunijo pa se je končala pri neodločenem izidu 4:4 (0:1, 3:3, 1:0). JUGOSLAVIJA - ROMUNIJA 4:4 Jugoslovani so se sicer potihoma nadejali v tem srečanju zmage. toda Romuni so se izkazali kot izredno nevaren nasprotnik. Začetek srečanja je kmalu pokazal, da domačini svojih nasprotnikov ne bodo smeli podcenjevati. Ker pa »plavi« Je niso dali od sebe vseh svojih sil so zaradi nepazljivosti prejeli v 16' prvi gol. Toda že takoj v začetku druge tretjine so popravili slab vtis. ki so ga zapustili v začetnem delu igre. že v prvi minuti je namreč Bogo Jan potresel romunsko mrežo, komaj minuto kasneje pa je sledil njegovemu vzgledu še Jug. S tem pa' napetih dogodkov v tein delu srečanja še zdaleč ni bilo konca. V 13' je Romunom uspelo izenačiti, nekaj' sekund 'kasneje pa so se zopet znašli pred jugoslovanskimi vrati. Vratar Knez je skušal zavrniti nekoliko oddaljeno ploščico,'to je izkoristil Szabo, ki je poda! svojemu bratu, ta pa je poslal strel v prazna vrata. Igra obeh ekip je bila izredno živahna in, borbena. Napadalne akcije so sledile druga drugi in v 19’ je Ravnik dosegel že tretje izenačenje. v tej tekmi. Jugoslovani pa so se le malo časa veselili svojega uspeha, kajti 36 sekund pred koncem tretjine je bil puck zopet v jugoslovanski mreži in Romuni v vodstvu. Zadnja tretjina je bila sppčetka bolj umirjena, nato pa sta se oba ekipi razigrali. Ko je pa že marsikaj kazalo na to, da Jugoslovanom tudi tokrat ne bo uspelo uiti porazu je v 16’ Hiti Izredno prisebno prestregel prečno Gojanovi-čevo podajo pred romunskimi vrati in poslal puck v mrežo. Po tem golu je postala igra o-beh ekiD še bolj živahna. V zadnjih potezah pa tudi napeta do skrajnosti. Obe peterki sta skušali presenetiti in ukaniti nasprotnika in pri tem so bili nekoliko nevarnejši Romuni, katerim je le smola preprečila, da niso tik pred znakom sirene za konec tekme dosegli še zmagonosnega gola, v/,HOI)NA NEMČIJA — AVSTRIJA 11:3 Vzhodni Nemci so imeli nekoliko težav z borbenimi Avstrijci samo v prvi tretjini. V drugi tretjini, ko jim je uspelo razbiti trdno avstrijsko obrambo, so brez težave dosegli sedem golov, tako da se jim v zadnji tretjini ni bilo treba preveč truditi, da bi si zadržali visoko zmago. POLJSKA — NORVEŠKA 5:1 Poljaki so dosegli, peto zaporedno. Zmago in to ne toliko po lastni ■ zaslugi kolikor, zaradi začetniških napak . norveškega vratarja Ostensena, ki je v štirih minutah spustil ' mčd nogami kar tri . gole. Ko so ga zamenjali se je položaj na terenu popravil v korist Norvežanov a bilo je prepozno. Na tekmi je bilo okrog 4000 gledalcev, večinoma ljubljanskih srednješolcev, ki so bodrili Norvežane. ZAH. NEMČIJA — ITALIJA 5:1 Nemci so v prvi tretjini izkoristili nesporazum v obrambi Italijanov ter nespretnost vratarja Via-lija in v 14' in 15' dali dva gola. Kasneje so Italijani igrali bolje, toda šele v 34’ jim je uspelo zmanjšati rezultat na 2:1. V 39 minuti so Nerpci ponovno poveča!; razliko. V prvem delu zadnje tretjine so Nemci postavili dokončen rezultat, Konec tekme je pripadal Italijanom, kj so imeli nekaj priložnosti, da zmanjšajo poraz, niso jih izkoristili zaradi neučinkovitosti svojih napadalnih trojic. OLIMPIJSKE VESTI Avery Brundale o atletskih copatah CHICAGO. 6. — Predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora A-merikanec Avery Brundage je izjavil, da bodo na prihodnjem zasedanju CIO v Lausanni 22. marca, razpravljali tudi o vrsti copat, ki so jih atleti uporabljali na zadnjih olimpijskih igrah v Mehiki in na nekaterih tekmovanjih. O nepravilnosti okrog teh copat je namreč pred kratkim poročal tudi znani ameriški športni časopis Sports Illustrated. Zmaga Miehelotta LAIGUEGLIA, 6. — Italijan Ciaudio Michelotto je zmagal na 160 km dolgi progi kolesarske dirke za Nagrado Laigueglie. To je otvoritvena cestna dirka italijanske kolesarske sezone. SMUČARSKI SKOK! V PLANICI NA NOVI VELIKANKI V otvoritvenem skoku Miro Oman 135 m daleč Na novi skakalnici bo prvo uradno mednarodno tekmovanje v dneh od 21. do 23. t. m. Včeraj je bila v Planici pomembna slovesnost. Odprli so namreč novo skakalnico, ki so jo začeli graditi pred dvema letoma. Skakalnica je odlično prestala prvo preizkušnjo. Kot prvi skakalec se je spustil po novi skakalnici Miro Oman, ki sodi med najstarejše, skoraj že veterane slovenskih skakalcev. Skočil je 135 metrov daleč in je ves srečen izjavil, da je presenečen nad odlikami nove skakalnice. Tako je zdaj planiška skakalni NAGRADA PETIH NARODOV V smuku zmagovalca Duvillard in DrexeIova VAIL (Colorado), 6. — Francoz Henri Duvillard je zmagal v smuku na mednarodnem smučarskem tekmovanju za «Nagrado petih narodov« v Vailu v ZDA. 2. je bil Tristo tekmovalcev v Beogradu aa evropskem prvenstvu «iadoor» Najmočnejše ekipe bodo poslale Sovjetska zveza in obe Nemčiji Skoraj 200 atletov in 100 atletinj se bo v soboto in nedeljo udeležilo v Beogradu letošnjega atletskega prvenstva v dvoranah. Zaradi dobrih naprav, predvsem lepo izpeljanega krožnega tekališča, pričakujejo tehniki zelo dobre rezultate tudi v tekih na srednje proge, ki so navadno zaradi ozkih zavojev oškodovani. Tritscher (Avstrija), 3 Daetwyler ca popolnoma nared za veliko tek ] (Švica) itd, movanje, ki ho potekalo v Planici j Med ženskami pa je zmagala 22 v smuku Avstrijka Wiltrud Drexel pred Francozinjo Jacquod in svojo rojakinjo Pall. na novi skakalnici v dneh 21 in 23. t.m. Danes popoldne si bodo planiško velikanko ogledali tudi vsi akreditirani časnikarji, ki poročajo s svetovnega hokejskega prvenstva skupine B v Ljubljani Na Japonskem najboljši Matouš SAPPORO, 6. — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na Japonskem je zmagal če hoslovak Jožef Matouš, ki je osvojil nagrado japonske radiodifuzije. Matouš je zmagal na skakalnici v Okuri Schanzi, kjer bodo leta 1972 zimske olimpijske igre. .......................... Olimpijske igre v Miinchnu bodo stale 156 milijard lir Relativno majhno število udeležencev (na poletnem prvenstvu v Atenah jih bo nad 1000) dokazuje, da se atletika v dvoranah v Evropi še ni posebno razvila. Vzroki so predvsem ekonomski. Ureditev dvorane za atletiko je draga. Posebno velja to za tekališče. Zanimanje gle- ...1.............Illllllllllllllllllllllllllllinn.nl.. NA SVETOVNEM PRVENSTVU Šest zlatih kolajn za Sovjetsko zvezo Damjanovič in Nenadič sta Jugoslaviji priborila srebrno in bronasto medaljo MONCHEN. 6. — Nemci, ki bodo leta 1972 organizirali v Miinchnu letne olimpijske igre, so že izračunali, koliko jih bo stala ta velika prireditev. Podtajnik organizacijskega odbora Hermann Rei-chart je na neki tiskovni konferenci povedal, da bodo te igre stale nad milijardo mark, to je nad 156 milijard lir. Seveda pa ta velikanska vsota denarji ti&%6 šla le za organizacijske stroške. S pomočjo te vsote bodo namreč zgradili vrsto objektov, ki bodo nato po igrah ostali na razpolago miinchenskim meščanom. V tem mestu namreč zdaj grade s polno paro nova igrišča, kopališča, stadion, telovadnice in športno palačo, olimpijsko naselje itd. Vsa ta dela bodo stala 787 milijonov mark, to je skoraj 123 milijard lir. Vsa tekmovanja pa se ne bodo odvijala le v Miinchnu. Jadralni dokaj naporno in težko, ker so mokre in zasnežene ceste precej ovirale vožnjo. Tekmovanja se udeležuje 89 vozačev, med katerimi so Po prvem dnevu najboljši naslednji: L Harry Kallstrom (šve.) Fulvia HF 20’8” 2. Alessandro Munari (It.) Fulvia HF 20’11” 3 Rauno Altonen (Fin.) Fulvia HF 20'26” 4. Hannu Mikkloia (Fin.) Ford 5 Domenico Paganelli (It.) Fulvia HF KOŠARKA POKAL POKALNIH PRVAKOV Ljubljanska Olimpija v polfinalu BERLIN, 6. — Ljubljanska Olim-del olimpijskih iger bodo namreč j pija se je uvrstila v polfinale med-organizirali v Kielu, v severni narodnega košarkarskega tekmova- Nemčiji ‘ih tamkajšnje tekmovalne naprave bodo stale organizatorje 49 milijonov mark, oz. dobrih 7 milijard in pol lir. Ostglih 26 milijard lir pa bodo porabili za organizacijske stroške same, k; torej tudi ne bodo ravno skromni Rally cvetja Kallstrom v vodstvu V letošnjem ženskem odbojkarskem prvenstvu B lige bo na vrsti kar 6 slovenskih derbijev. Na sliki blok Zarje v tekmi s Sokolom SANREMO, 6. — Šved Harry Kallstrom vodi na lestvici po prvem dnevu mednarodnega «RalIyja cv.et-ja», na katerem so danes zjutraj startali tekmovalci v Sanremu. nja za pokai evropskih pokalnih prvakov. V Berlinu jo je v povratni četrtfinalni tekmi tega teK-movanja tamkajšnji TSC sicer premagal s 94:90, vendar pa so Ljubljančani v prvi ‘tekmi na svojem igrišču odpravili Nemce z 28 točkami naskoka. * * * ATENE. 6. — V povratnem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal pokalnih zmagovalcev je Pa-natinaikos premagal Fides Napoli s skoraj neverjetnim izidom 51:16. To je bil namreč izid prvega polčasa, po katerem se Italijani niso več hoteli vrniti na igrišče zaradi ((nepravilnosti pri sodniški mizi«. OBVESTILO ŠD Breg sklicuje svoje nogometaše na sestanek, ki bo danes, v petek, 7. t. m. no treningu na Tekmovanje je bilo prvega dne društvenem sedežu. MAR DELA PLATA (Argentina), 6. — V Mar de la Plata se je zaključilo svetovno prvenstvo v grško - rimski rokoborbi. Največji Izkupiček na tem prvenstvu so odnesi; Sovjeti, kj so v desetih kategorijah odnesli kar 10 medalj, od teh 6 zlatih. Sovjeti so seveda osvojili tudi prvo mesto na ekipni' lestvici. V posameznih kategorijah so prva tri mesta zasedli naslednji rokoborci : Kategorija do 48 kg 1. Ge-orgiu Berceanu (Rom.) 2. Aliabadi Rahin (Iran) 3. Vladislav Kucov (Sov. z.) do 52 kg 1. Firuz Aluzadeh (Iran) 2. Cornel Torturera (Rom.) 3. Ivan Mihajličin (Sov. z.) do 57 kg 1. Rustem Kazakov (Sov. z.) 2. Ahnčun Yung (Koreja) 3. D. Hazevvincle (ZDA) do 62 kg 1. Rurua Romani (Sov. z.) 2. Roland. Swenson (šve.) 3. Matti Laakso (Fin.) do 68 kg 1. Simion Popescou (Rom.) 2. Sreten Damjanovič (Jug.) 3. Juri Grigorjev (Sov. z.) do 74 kg 1. Viktor Igumenov (Sov. z.) 2. Tapio Eero (Fin.) 3. Poikala Matti (šve.) do 82 kg 1. Petar Krumov (Bol.) 2. Omar Bliaze (Sov. z.) 3. Milan Nenadič (Jug.) do 90 kg 1. Aleksij Jurkevič (Sov. z.) 2. Venko Cintazorv (Bol.) 3. Nicolae Negut (Rom.) do 100 kg 1. Nikolaj Jakobenko (Sov. z.) 2. Štefan Petrov (Bol.) 3. Erikson Lennard (šve.) nad 100 kg 1. Anatolij Ridin (Sov. z.) 2. Wilfried Dietrich (Z. Nem.) 3. Petar Donev (Bol.) ■ Ekipna lestvica je naslednja (številke pomenijo zlate, srebrne in bronaste medalje): 1. Sovjetska zveza 6-1-3 2. Romunija 2-1-1 3. Bolgarija 1-2-1 4. Iran 1-1-0 5. švedska 0-1-2 6. Finska 7. Jugoslavija 8. Koreja ■ * 9. Z. Nemčija 10. ZDA 0-1-1 0-1-1 0-1-0 0-1-0 0-1-0 Jutri se bo začelo svetovno prvenstvo v rokoborbi prostega.sloga. NOGOMET Nagrada «fair play» za japonske nogometaše PARIZ, 6. — Mednarodni odbor za «Nagrado fair play Pierre De Coubertin« je podelil to priznanje za leto 1968 japonski nogometni reprezentanci. Nagrado je prejela za svoje vzorno obnašanje na olimpijskih igrah- v Mehiki. dalcev je večkrat mnogo manjše in finančne težave so tako povsem jasne. Veliko manj trpijo pri tem skoki, za katere se lahko uredijo naprave tudi v skromnih telovadnicah. V Beogradu se bodo najbolje pripravljeni predstavili predstavniki treh držav: Sovjetske zveze. Vzhod ne in Zahodne Nemčije. V teh državah imajo namreč mnogo pokritih stadionov in atleti lahko trenirajo in tekmujejo v nekoliko boljših pogojih. Skoki bodo tehnično najbolj zanimivi in posebno privlačen bo skok s palico, kjer je bil letos kar trikrat izboljšan evropsKi rekord. Najprej je uspelo srebrni kolajni iz Mehike Schiprovvskemu s 5.21, nato Grku Papanicolau s 5.22. Takoj nato je drugi zahodni Nemec, mladi Heinfried Engel rekord Grka izenačil, nato pa ga še sam za 1 cm popravil. V borbo bi morali poseči še vsaj en Sovjet, morda dva Finca in vzhodna Nemca Bar (5.15) in Nord-wig. Vlogo favorita dajemo prav slednjemu. Kvaliteten bo tudi skok v višino. Močnim Sovjetom bodo pot do zmage ogrožali Nemci Spielvogel, Za-charias (sin slovitega glasbenika), Koppen in Kirst. čeli Baudis, Romun Ioan, Francoz Elliot in vsaj en skakalec iz Jugoslavije. V skoku v daljino se zdi trenutno najboljši Klaus Beer (NDR), srebrna kolajna iz Mehike. Letcs je skočil 7.95 m. NDR bo v tej panogi verjetno zastopal še Klauss, Ki je imel lani pred olimpijskimi. Igrami veliko smolo. V troskoku se zdijo Sovjeti nepremagljivi. Doslej je dobro skakal Dudkin, atlet, ki je znan po svojih tekmovalnih vrlinah Med njim in svetovnim rekorderjem in zlato ko krogle značaj negotovosti. Teki. na ozkih tekališčih v dvoranah so velika uganka. Čisti sprii“ je prava loterija, pri progah do ’ ali 3 krogov tekališča odloča v veliki meri prilagoditev tekačev oa ostre, nagnjene krivine in na njihovo veliko število, nekoliko revnejšo sliko pa imamo pri .srednji1' in še bolj pri dolgih progah. Zaradi zelo kratki!* prog bo čisti sprint prava loterija. Na 60 m dolg' stezi odloča še v večji meri start-Tudi relativno slabšemu ickaču s* ta lahko posreči in pri skoraj ra*" polovičeni progi postane nedosegljiv-Dobre možnosti ima pri tej «iŽrl* jugoslovanski sprinte: Karasi, ki Je znan po svojih izredno hitrih startih. Na progi z zaprekami se velik0 pričakuje od vzhodnega Nemca Ral" munda Betgheja, k: je pred kratkim na progi 60 jardov postavil n°v evropski rekord 6”9. Nevaren nasprotnik bo gotovo Sovjet Denius-Italijan Ottoz je vsekakor favorit- Za progi 200 in 400 m ni na razpolago zanesljivih podatkov. Obstajajo dobri časi slabših tekačev >n slabi dobrih. K vsem dosežkom s° gotovo botrovala različno zgrajena tekališča, ki imajo bolje ali slabš® izpeljane krivine. Za tek na 800 n> imamo na razpolago nekaj zanesli1-vib elementov. Poljak Szkordikovsk)' in Čeh PIachy sta med gostovanje111 v ZDA dosegla dobre rezultate, v Evropi pa so bili dobri tudi vzhodm Nemci Seidler in Fromm in zahodni Kriiger. Walter Adams, četrti na olimpijskih igrah, se je poškodoval in ga verjetno v Beogradu ne bo-Tek na 1500 m ima samo enega favorita. Jiirgen May je s svoja11 časom 3 41 ”4 daleč pred vsemi če le ne bo razočaral kot sicer že večkrat na važnih prireditvah, 38 Sa!*S'ta K toSK, "ni 7»™"- "i Zmaga sovjetske reprezentance SANTIAGO, 6. — Sovjetska državna nogometna ■ reprezentanca je na svojem gostovanju po Južni Ameriki premagala v Santiagu Co-locolo s 5:4. bo potekala borba za prvo mesto. Krogla bo edini met na sporedu, ker vsi ostali ter j ijo za izvedbo občutno večje površine kot jih nudijo dvorane. Kot že v mnogih drugih panogah so Sovjeti in oboji Nemci favoriti Evropski rekorder Guščin bo moral svoj ugled braniti proti vrsti odličnih metalcev. Med državnimi prvenstvi Zahodne Nemčije in NDR so namreč zabeležili naslednje dosežke: Birlenbacb (Zahod) 19.50, Briesenick 19.53, Loh-mann 19.36 in Rothenburg 19.28 (vsi Vzhod). Briesenick, ki ima komaj 26 let, je med drugim vrgel tudi 19.50, Lohmann pa 19.32. NDR ima torej le težavo pri izbiri predstavnikov. Precejšnja nestalnost Gušči-na in Birlenbacha in prav tako neizkušenost vzhodnih Nemcev, ki so bili lani komaj v drugi državni garnituri, dajeta tekmovanju v metu Zarja — Inter SS: tako je dosegel Bazovec Žagar za svojo ekipo četrti in zadnji gol, ki je tako razburil igralce Interja, da so napadli sodnika, ker ga je priznal, žagar naj bi ga namreč dosegel iz «off-sida» padel celo svetovni rekord po zi1' slugi vzhodnega Nemca Diessnerj«; Kova znamka znaša 7'47”8. Nemšl; tekač je seveda favorit na žej progi. V ženski konkurenci je doslej najvidnejše rezultate dosegla vzhod1111 Nemka Rita Schmidt, ki je v višin« skočila kar 184 cm. Od te še ne Izletne atletinje, ki ima osebni rekord 187 cm. se letos pričakuje neuspešen naskok na svetovni 'reko1'® Jolande Balas, ki je za 4 cm boljš' Ker je konkurenca v ženskem sk°" ku v višino pa zaslugi Čehinje V*' lentove, Sovjetinje Okorokove, B°l" garke B-lagojeve in druge vzh. Ned1' ke Schulze, zelo ostra bc morda do prvega napada na svetovni rekord prišlo že v Beogradu. Dobra uvrstitev se pričakuje tudi od Mariborčanke Babošel-, ki je nedavno skočila 173 cm. V drugih ženskih tehničnih panogah ni na,, razpolago mnogo rez«1" tatov. V resnici je ženska zimska sezpna skromnejša od moške-bre dosežke vsekakor pričakujem0 od metalk krogle iz Vzhodne Nemčije, ki bi morale bit približno enako pripravljene kot moški. V skok® v daljino še ni bilo posebno dobrih dosežkov in pot do zmage je odprt* velikemu številu atletinj. Za teke velja isto kot pri nioškm za vse proge do vključno 400 m-Nekoliko bolje se lahko orientiram0 pri progi teka na 800 m Mlada tekačica Barbara Wieck iz NDR Je letos že tekla v 2’6"6 Če bo v Beogradu nastopila tudi Vera Nikolič* bi morala borba za prvo mesto P0-tekati prav med njima dvema- Prvenstvo bo predvidoma potekalo v znamenju premoči tekmovalcev iz Sovjetske zveze, Vzhodne 10 Zahodne Nemčije. Vsi uspehi atletov in atletinj iz drugih držav bodo prireditev seveda popestrili. — lin — Pavla Hočevar POT SE VIJE 33. Spomini Gospodarske in socialne razmere so bile prejšnje čase res krute in so ustvarjale pretresljivo emigracijo naših kmetic, posebno mladih mater. Okoli 1. 1900 je štela kolonija gospodinjskih pomočnic slovenskega rodu v Egiptu nad 3000 žen in deklet! Večinoma so bile s Primorskega, Kranjic je bilo zelo malo, drugim Slovenkam pa je bila ta pot do kruha najbrž neznana. Med izseljenkami so bile poleg dojilj še kuharice, sobarice, pestunje, šivilje — večini je bila to druga služba, tistim, ki niso odšle domov takoj, ko jim je usahnilo mleko. Izseljene izobraženke so bile velika redkost, pač pa je bilo v Aleksandriji in Kairu precej slovenskih redovnic. Ob nedeljah so se izseljenke shajale v dveh organizacijah; v Kairu jih je vabilo Društvo sv. Cirila in Metoda, v Aleksandriji pa Zensko krščansko društvo. Najraje - so se zbirale pri igrah in pevskih vajah. Organizaciji sta skrbeli tudi za moralno vzgojo in poselsko zaščito članic po zgledu Zavoda sV. Nikolaja in Marijine družbe v Trstu. ; * * * Tržaška socialnodemokratska stranka je združevala delavce obeh narodnosti, Italijane In Slovence. Imeli so tudi skupne prostore v Delavskem domu. L. 1908 je začelo izhajati prvo glasilo slovenskih soc. ' demokratov Delavski list. Prve čase sem začudeno gledala delavske sprevode po Trstu. Zdelo se mi je, da so sami Italijani. Vzklikali in peli so samo po italijansko, po časopisih in letakih pa je bilo videti, da so med njimi tudi Slovenci. Spomnila sem se, da je v krog slovenskih socialistov zahajala tudi Zofka Kvedrova, ki je okoli 1900 živela v Trstu, Delala je v upravi Edinosti in tudi pomagala urejevati Slovenko. Bila je tako blizu ciljem in bojem delavskega gibanja, da se je sama prištevala med pristaše socialne demokracije, čeprav ni nikoli vstopila v stranko. Kakor v marsičem drugem, kar sem poznala samo iz knjig in časopisov ne pa iz resničnega življenjskega opazovanja in doživljanja, so bili takrat tudi moji pojmi o socialni demokraciji še močno papirnati. V Ljubljani so nam bili vidni dokaz za obstoj te stranke samo prizori s prvomajskih manifestacij. Nekaj teoretičnega znanja smo si bile res pridobile pri dijaških predavanjih in iz knjig, ki so nam jih priporočali visokošolci, a vse to je bilo za nas dekleta nekako težko. Potem sem se s prvim zaslužkom kmalu naročila na goriške Naše zapiske, ki so mi bili bolj razumljiv vir sociološke znanost; in prakse. V Zagozdcu me je nekoč tako zamikalo odražanje novih pogledov na podeželskem življenju, da sem potem o počitnicah napisala članek z naslovom Donesek domači socialni pedagogiki in ga poslala uredniku Naših zapiskov dr. Dermoti s prošnjo, da bi ga pregledal in dopolnil. Hitro mi je odgovoril, obširno in s pripombo, naj se pri označenih mestih bolj poglobim in izpopolnim ter mu članek zopet pošljem. Obenem mi je priporočil neko češko Knjigo, ki bi mi pri članku gotovo prav prišla. Tiste dni sem dobila odločbo za Trst, članek sem odložila in nisem več imela prilike, da bi ga še kdaj vzela v roke. . Selitev v Trst, vživljanje v novo okolje in delo je -Zahtevalo toliko časa in sile, da se nisem več mogla baviti s tem in podobnim študijem, čeprav so mi misli večkrat uhajale na to področje. V kmečko življenje sem bila tako prvinsko zakoreninjena, da si že pri samem branju kakega sociološkega članka nisem mogla kaj, da bi obravnavanega problema ne bila povezovala s kmečko stvarnostjo. Ko me je pozneje neko delavsko izobraževalno društvo v Trstu naprosilo za predavanje, sem si izbrala snov pod naslovom Delavec in kmet v socialnem življenju. Društvo je združilo moje predavanje s protestnim shodom v gostilni nekje v Ulici Stadion. Govorniki so rohneli proti draginji proti izkoriščanju delavcev, proti političnim in prosvetnim krivicam nad Slovenci — proletarci. Navduševali so se s tako retoriko, da sem se nazadnje zgrozila: kdo so vendar ti ljudje! Pravijo, da pojdejo takoj, ne šele jutri, ampak že danes pred magistrat, pred c. kr. namestništvo in bodo kot revolucionarji zahtevali takojšnjo ugoditev, če ne... No, temu končnemu «če ne« je sledilo — nič! čez nekaj dni me je prišel tisti glavni govornik — zdi se mi, da se je bil predstavil: Bleiweis, železniški uradnik — v šolo prosit, da bi igralcem pri vajah za Charleyevo tetko popravljala napake pri izgovarjavi. Ustregla sem jim. Ko sem delo opravila, je bila moja slika o tem čudnem delavskem društvu še bolj zmedena, pa sem jim svetovala, naj se pridružijo organiziranemu delavskemu gibanju, tam bodo gotovo dobili priliko tudi za dramske nastope in drugo izobraževanje. Nadaljnjemu vabilu sem se odtegnila. Nič več me niso iskali, jaz pa tudi nisem več slišala o njih. Italijanski del socialnih demokratov je bil vedno enoten ih ni mogel dojeti posebnih narodnostnih potreb svojih slovenskih tovarišev, kaj šele, da bi se bil kdaj dejansko postavil na njihovo stran. Slovensko skupino sta vodila Josip Petejan in Rudolf Golouh. Med slovenskimi inteligenti, ki so stranki večkrat dajali ideološke smernice, je bil dr. Josip Ferfolja v Trstu, dr. Henrik Tuma in dr. Jernej Dermota v Gorici ter dr. Dragotin Lončar, Albin Prepeluh in Lojzka Štebijeva v Ljubljani. Pisatelj Ivan Cankar, ki se je prav tako priznaval za socialnega demokrata, je imel organizacijske in prijateljske zveze z našimi tržaškimi socialnimi demokrati. Socialisti in pristaši slovenske napredne stranke so se redkokdaj naši’ na skupnem bojišču. Ko sem dobila v razred hčerke socialnih demokratov, ser« se zbhzala tudi z njihovimi starši in sem po njihovem posredovanju zašla v Ljudski oder, ki je imel res bogato knjižnic0' elani so imeli dramski krožek, praznovali so tisti čas jubilej® slovenskih in ruskih pisateljev m s0 sploh živahno delali na kulturnem področju. Zato sem se čudila, zakaj so narodnjak ta.° „ adno Sedali na slovenske socialiste. Nekoč sem Prl seji CM podružnice sprožila pogovor o tem, pa s0 mi pojasnil®•' ((Slovenskim socialistom moramo priznati, da res Prl' spevajo za slovensko kulturo. Ali težave so v tem da se «® moremo zanesti nanje, ker so pač v italijanski socialisti^1 stranki in ne morejo nastopati samostojno. Saj boste še marsikaj doživeli. Vas najbrž še ni bilo tukaj, ko smo i«1®11 tisto žalostno izkušnjo v občinskem svetu. Italijani so takrat predlagali, naj bi iz občinske blagajne nakazovali redni Prl' spevek za Lego Nazionale, ker ta vzdržuje šole. Ali vest®* kaj se to pravi? Zato ker ustanavlja to društvo italijansk® šole m vrtce sredi slovenskih in hrvaških krajev naj d°W podporo iz občinskih sredstev, ki se zbirajo iz davkov vseh občanov, tudi Slovencev! Naši predstavniki v občinskem svet« so nato rekli: ,Dobro, če mislite odobriti podporo Legi Nazionale, Pred‘ lagamo, da jo nakažete še naši Družbi sv. Cirila in Metod8* ker tudi ta vzdržuje osnovne šole in vrtce za otroke slovenskih staršev, tržaških občanov!' Takrat smo pričakovali, da bodo soc. demokrati naspr°' tovali predlogu italijanskih nacionalistov ali. da- se bodo vsW vzdržali glasovanja. Pa veste, kaj so storili? Glasovali so 28 predlog — za podporo Legi Nazionale!« Presunilo me je. Doma sem se zamislila. Gotovo so tu dj slovenski socialisti računali, da se bodo italijanski sodr«?1 drugače vedli na seji. UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECOH1 6, II ■‘■-v—- - ~~ u, ii., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maeirio 1/1 Telefon 33-89 — uprava- ^ ^ “ “--------------------------—-----------------------— vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka * tednu ln nedeljo 50 para (50 starih čhnarlev) mesečno 10 din n St'. 20 ~ Telef°n, 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani -r 501-3-270/1 OGLASI- Cena oelssov d^m i, (ir n »J00 (10'°?° st8ri11 dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega