Št. 90.
V (Jori(»j, v torek <ln<> 10. novomlim 1903.
Letnik V.
l/lcijii vs:i'   torek   in sohnlo dIi
11. mi jiii'il|)()|ii!ic /.;i ui.-slo lt>r ol, ;> uri
|ii|i. y.;i ili'zt'lu. Ako p;i(!ii n;i l;i ilin v;i
jiru/.nik i/iilc il.in |irejnl.> <! /v»ii>im\ St;ic>*
|M> posti piejein.in  :ili   v   (ionci   n;i ilnm
(KlSilji'lII     ••I'||)||'||M) H    \ ,    [KlIll'tlKI      i     K   III
(VhtlrtiiM '.I K.  I'rud.'iju s<- v (iorici v to-
l>;iknni;iii Sriiwur/.  v   Sulskih  ulii'itli.
.1 c I I c rs 11/.   v  Nimskih   iilicah  in  I
b ;i n n;i Vci'tliji'vt'iii U-k:tlišču pn Kvin.
UivUjA
(Kjutrauje iz<IanjV
Crcdui*itvu in upravnlstvo   s>
nahajatü   v    <.\;u oiIm   I id Urn i>,
iilica  Wtturim  n   4t. 9.
iJopise jf nasloviti na uredniälvo.
oglasf m narothnno pa nit upravinitvo
»Goriest. O(fla->i st* računijo po p^tit-
vrstali ii; sutT akw &»¦ tukajo 1 krat j><>
12 vin , 2 krat |<w 1U vin., 3-kr&t pu
8    vin.   Ako   uh   \eckrat  tiskajo,   raču
IMJO   <J»'   pu   pugwdbl.
Ixdajut^lj in odgovorni ureunik Josip MarušiČ.
Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruAič).
Javni ljudski shod na Križadi
v Neblem.
(I /. v i r n o   p i) r »> i" i 1 o.)     (Koikw)
,;,jdl)Utlil jc nadalje govornik svoje
fuane,   naj le še nadalje   poSilJHJo svojo
olmke v tloseilunjo  Ijudsko   šolo v Hru
sovlji, lo tako       je r«-k«»l  .....  Irxlo   VuSi
otroei, kakor Vi, ostali zvesti Avatrijci,
/v<\sli in zavedni rojaki in dobri ka-
loličani; kajti otrok. ki je prisiljen po-
hajati v s"olo, v kateri no sliši govorili
svojept materinoga jozik», dere vsigdar v
svojo duševiin, mnngokrat ludi v svojo
telesno pognbo. (Klici- I'rav res!) Prvi
princip v vzgojeslovju velja, da so uiladož
uči na podlagi rnaterinega jezika, kojega
govorita oče in mati iloma, čo hoče poduk
doseci zaželieni vspeh. Zatorej s« stariSi
mociiü, da, izdajalski nad svojimi otroci
in n;id njihovo du^evno pa ludi telesno
srečo pre^reSijo, če jih silijo pohajati v
Solo s tujim jezikom. Iz takih otrok je
malokedaj kaj prida. Kajti sola « 'ajim
jezikom jo otroku to, kar je cvetlici —
slana. Taka sola agonobi Otroku pravo,
srečno in veselo življonje. Mosto da mu
je dobrotna učitoljica, mu je v resnici le
Irda mučilnicn. Priznano namreč jo, da
teAo napredujejo uČenei v šoli s tujim
jezikorn, kakor z maternirn jezikom in
naravno! Predno zarnorojo nauke spre-
jeniati, v vednostih napredovati, morajo
težave tujega jezika premagati. In öe irna
taka sola še na men in nalogo otroka
raznorodovati, umori v otroku vže v
ncžni mladosti cut do nravnosti in do
vaega lepega, ga uči zatajevati lastni ma-
terin jezik, da, še več — celo zaniöevati,
sovražiti in preklinjati lastnega očeta in
lastno i.iater. Kedar pa človek izgabi
spoštovanje do očeta in mater — auto-
toriteto — ktero je sankcijoniral, postavil
sam Bog, — tak človek je izgubljen, tak
ne bode spoätovai tudi svetne autoritete
in tako zdrči na pot propalice skoz in
skoz, postane sam sebi nesrecenk svoji
družini sramota, a največja — lastnemu
narodu. (Klici: Res je) — Omenjujoč
vzpodbudni klic družbe sv. Girila in Me-
toda, naj bi poverjeniki družbo sv. Mo-
horja pri vpisovanju udov pobirali tudi
za družbo sv. C. in M., konča! je go-
vornik z besedami:
Predragi rojaki! Na meji smo, na
meji svoje širše in skupne doiiiovine ljube
Avstrije, na meji svoje ožje domovine
prelepe Slovenije, ki je v veliki nevarnosti,
da narn jo Lega kos za kosom potojči
in odnese. Pokažimo svojim zakletim na-
rodnim   sovražnikom,   da   ljubimo   svojo
domovino, da nam jo mila in draga n»i 1
vse, da so ne sramujomo svoje lepe go-
vorico. Knkor močmt trdnjava kljubujmo
sovraznim napadnm, kakor noprodiron ¦
joz branimo tujim navalom, z vho nav-
duSenosljo kličimo sovražnikom: „Grom
in peklo, prazne Vaäe proti narn so
stokft!" (Pevski zbor pod vodstvom g.
Ant. Toro^a, učitolja v HruSovlji, zapel je
slov. narodno hirr.no: ,.llej Slovonci ....
Proborojo so na to 3 resolucije, kaloro mo
so navduSeno sprejele in potrdilo. Hn-
solncijp so slodoro:
I.   Z ozirom   na silno   slabo   letino,
ki je lotos zadela naäe brisko občino   in
Rilno    bedo,   ki   je   vslod   tega   rastopila
med   našim   ljudstvom,  in   z   ozirom,   da
nam  pomanjkujfijo v Brdih dobre Doti in
coatno zvoze in ker   glavno   zlo   Brd   je
tudi   pomanjkanje   pitno   vodo.  in  da se
da Ijudstvu zaslužek  — pozivlja so o. kr.
vlada,   nai bi z   izdatnimi   podporami   iz
zaklada odločenega za po ojmah prizadote
dožele odpomogla preteči revščini in sicr»r
a tern, da bi tpv; im družinam porazdelila
enkratno podporn v živilih ;  drugič    naj
bi c. kr.   vlada v  sporazumu z deželnim
odborom oziroma zborom   takoj   in   ne-
mudoma   poskrbela   za   zgoraj   označene
nujno potrobna dela.
II.   Delovanje   c. kr.   kmet.   društva
goriškega    je    po    dosedanjih    skušnjah
omejeno le na I'arlanski del dežele. Dobrot
tega drnštva slovenska večina dežele ne
vživa,   predsedništvo   dela   zapreke   Slo-
vencem in vsled tega še pravim udom ni
mogoče vzdržavati svojih dobrih namcnov
in drnštvenih dolžnosti. — Ker vsled tega
kmetijsko blagostanje med slov. posestniki
in kmetovalci ne vspeva, in kor bi moral
slov. del naše dežele v sadjereji, vinoreji
in živinoreji zavzemati prvo mosto v cell
državi   —   pozivlja   se c.   kr.  vlada,   naj
na primeren način ukrene, da bode slo-
venski   del naše dežole v prospeh   kme-
tijstva   sploh   dobival   državne   podpore
izven   kmetijskega   društva   goriškega   in
brez posredovanja njegovega.
III.   Z ozirom na   to,   da jo društvo
,,Lega Naz.#l zasnovalo v čisto slov.  vasi
v Neblom obč. Dolenje privatno  mošano
šolo in ker v tern kraju bivajo  edino le
Slovenci, je namen toga društva očividen
— raznarodovati   našo   deco.    ker s   to
šolo se kali nir med oboma narodnostima
v občini Dolenje, zlasti s tern,   da se si-
lijo ne samo za šolo godni, marvel  tudi
otroci  pod 6 leti iz druge   duhovnije  po
bajati v to Solo (Rutarje) in ker je dolžnost
c. kr. vlade skrbeti   za mir med   svojimi
podložniki in čuvati,   da   se ne   vrše   po
državnib zakonih propovedano kiivice —
pozivlja se c kr. vlada, da zapro Logino
solo v Noblem in zupove, da hod jo do-
tični otroci v »vojo dornaf'o ljudsko ^olo.
Prodsodnik jo na to sklonil zbo-
rovanjo in se zahvalil v imenu zho-
rovalcov govornikorn za njih velevažni
pouk tor jim zaklical: ^Bog jih živi !**
(Gromoviti živio ho je odmeval od ston
proslrano dvorane.)
Po dokoncanem zborovanjo so je
vršila v prostorih A. Kocjančiča domac'ia
zabava. Pevski zbor slovrenski — vsa cast
mu —je proizvaja! Ir-po skladbe v občo za-
dovoljnosl.
Do p i si.
Iz  ^oi'lslu*   ok(»llcc,   mesoca   no-
vembra  19O.'i
Podivjani politični in socij.ilni
odtiušaji, pudivjano casni-
karsko samosilstvo.
{\z Gabrščekovih nar. „Zaslug'.i
Perosni časnikarski boj, katerega
je izzval Gabrščok z neosnovanimi na-
padi na „Krojasko zadrugo", in kateroga
neizogibna poaledica so ti-le dopisi, je
pristna podoba političnega boja goriških
Slovencev, katerega sta nam obesila na
vrat Gab. in njegov pobratim iz 3ame
prešernost', samovolje in pomanjkanja
rodoljnbja. Tega politidnega boja nam je
bilo loliko treba, kot morju vodo. To do-
kazati bi bila najlažja stvar na sv^tu.
Kolikor tbliko so je to že zgodilo. Sicer
imajo ti dopisi drugo svrho. En dokaz si
pa hoeem vendar dovoliti. Ta dokaz je
tako jason. prepričljiv in neovržen, da
pozivljam iahko z mirno duäo Ga-
brščoka sauu'ga, nai ga ovrže, če ga
more. Jaz sem prepričan, da vtakne Gab.
ta dokaz tako junaško v žep, kakor je
doslej äe vedno vtaknil jedro in stvarno
vsebino mojih dopisov. Gabrščeka torej
pozivljam, naj vestno prebere svoje „So-
če"', pisane pred političnim razkolom, ter
jih vestno primerja s pisavo „Goricetl.
Ako si pa upa med tema dvema pisa-
vama najti tako razliko ˇ narodnem o-
ziru, ki bi bila večja uego njih narodnost,
moram že naprej priznati, da ni on za-
stonj tiskar znanega kalamona, da zna
tudi coprati. Ker vem, da rau je to ja-
bolko prekislo, ma je pomorem jaz ugriz-
niti. Y ta namen si dovoljojem to-le vpra-
šanje: V kakih razmerah je bila ,.Soča"'
pred ploitičnim razkolom z duhovačino
in učiteljstvom? Znano je, da se je ,,So-
čatl takrat oklepala duhovščine kot klop
polha. Ona jo hodila  z   duhovščino.   —
Niti ene žaljive bosedice ni bilo v njoj
zoper duhovski stan. „Zgodnja Danica",
znani duhovski organ, ni bolje zastopal
duhovskih interesov nego ,.So^au. Na-
sprotno pa jo zadnjičas prod razkolom
adnhala po Ijud-ikih učiteljih, da je bilo
groza. Jedne lepe ;n dobre besede ni imel
GabrStif'k zanje. Klolate in paovke jim
je de!il. da so iz njegovega pere^a kar
iskre švigale. Tako jo bilo torej raznr-rje
; „Soče*4 do teh dveh stanov. Gabržček je
v onem času časnikarjenja prekaža.1 colo
ljubljanskega rSlovonLa>l. A dočim muje
..Slovenec" ultra-klorikalen. rfar3ki>l in
Bog ve so kaj, ni svoje „Sočo1' nikilar
imenoval klerikalno. Pisava „Soče se rnu
je zdela naravna, primerna nasemu emi-
nentno katoliškemu ljudstvu. Tako jo bilo
takrat.
Zdaj 8i  pa   oglejmo   Gabrščeka   po
, razkolu. Razkol je rodil ^Gorico1' in „Go-
ricau je sprejela program, katerega se je
i držala prej  ^Soča^,   seveda z malo raz-
¦   liko:   „Gorica"   pišo   o   duhovžčini spo-
ätljivo,   a   ne   klečeplazno,   o učiteljstvu
ne žaljivo   In   to, ljudje božji, to je zdaj
Gabrščeku   neodpn-.iljiv   greh.   to  mu je
zdaj naenkrat „klerikalno"*, ,.far5koJ, itd.
Tako naenkratno menjavanje nazorov se
imenuje   v navadnem ?ivljenju   brezzna-
čajnost, v političnem življenja morda ne,
ali to pa vendar lehko  rečem,   da nima
Gabršček med slovenskimi žurnalisti vrst-
nika,   ki   bi   se   bil   s srojim listom kar
čez noč tako  radikalno   prelevil.   V na-
vadnem življenju takemu   človeka nikdo
ve<5 no zaupa,   v politiki   bi  moralo biti
tudi menda Uko. Jaz vsaj tako sodim in
rad bi   našel   koga,   da bi mi bil porok,
da li Gabršček tudi res tako miali, kakor
pise, ali   piše   neresnico   zdaj,   ali  jo je
prej; da, meni je Gab.   od polit. razkola
sem tak potelin na strehi, da mu nič več
ne verujem. Jaz mislim, da doživimo na
Gabräceku äe kako levitev. Bil je že ^kle-
rikalec", „liberalec"', zdaj je naprednjak.
Za koliko časa ? —
in vendar je äe ljudi med nami. ki
tega ne vedo in tega ne vidijo. ljudi, ki
vsemu verujejo, kar jim Gab. v „Soči"
načveka. Posebno pa rodi Gabrščeku
znamka „klerikalno'' krasne sadove. —
Beseda ,.klerikalnou igra v Gabržčekovi
politiki tako ulogo kakor pesternam ,.bav-
baV med malimi otroci. Kar je Gabr-
; ščekovi koristolovni politiki neugodno in
nasprotno, kar bi rad uničil, to dobi v
„Soči'' ime „klerikalno''. Na ta način
strelja Gabrsček večkrat stražanske kozle.
Društva,   ki   nimajo  s politiko nič opra-
¦   viti, ki delujejo   že 10,  20 let vedno po
PODLISTEK.                              li
Mladi gozdar.
Izvirni roinan. Spisal Soški-črnošolec.
(Daljc.)
Cerkev je bila nialone prazna, ker je bil le na-
vadeii delavcn dan, Tu pa tain je klečal na kameniten
tlaku star clod z molekom v roki in pobožiio žebral
svoje tnolitvicc. Drugje klečala je zopet iivela maniica
in zrla  se solzuinii očnii  na  altar.....  Špela   pa je
pokleknila prav sredi cerkve. Klečala je na obeh ko-
lenih, zgorenji del života močiio naprej sklonjeii. Molila
je tako goreče, da se ji je moral čuditi vsak, ki jo je
poznal in videl....
Končala je sveta   maša, a Špela je le  še molila
in vzdihovala.-------Stari Drozeg, uže od pamtiveka
cerkovnik in ključar v Lesju, je bil uže davno vse
pospravil po sakristiji, ko se je še-le odpravila Öpela
iz cerkve proti župnišču.
..Hvaljeii bodi Jezus Kristus! — Bog daj dobro
jutro! — i^atja 5j govorila z gospodom župnikom",
ogovori pc ližuo in priliznjeno Špela župuikovo slu-
žabnico, vstopivša v kuhinjo.
»Počakajte malo", reče stara služabnica in odide
v sobo, ki je stala nasproti kuhiiiji. Kinalu pa pride
nazaj in pove Špeli, da Iahko vstopi v gospodovo
sobo. Se svetim strahom stopi Špela pred župnika in
začne:
„Prišla sem, gospod župnik, senikaj s posebnim
opravkom. Ne zamerite, da sem tako nadležna; a nisein
si tnogla pomagati drugaee. Vem pa tudi, da mi..."
„No, no, le Intro povej, kar imaš", pretrga ji
župnik bescdo.
„Vem, da mi radi pomorete, gospod zupnik. Če
bi znala sama brati, ne bi prišla sem nadlegovat, ker
vem, da imate..."
„Ali ne bo še konca?"
„Vem, gospod župnik, da imate dela čez glavo ...
Sedaj pa povem. Ko sem predvceranjim zjutraj vstala,
iiašla sem v leseni škatljici na oknu ta list". Nato
izroC-i župniku s tresoco roko list in nadaljuje: „Čudno
se mi je zdelo pisanje, in rekla sem sama pri sebi:
Špela, nikar nc bodi šibke pameti! Bog ve, kaj pomeni
to pisanje. V loteriji te Caka terno ali pa kje drugod
velika sreča. Bog dela še znieraj čudeže, da pomaga
revezem, ki sc> res potrebni".
Župnik se ni niti zmenil za Špeline čenče, ampak
se je lotil kar brauja. A pisava na listu je bila tako
bleda, da je moral nazadnje pomagati si z naočniki.
Špelo je to veselilo, ker si je mislila, da mora uže biti
nekaj posebuega, ko si mora gospod zupnik se stirimi
očmi pomagati. Še bolj je bila pa v svoji misli po-
trjeua, ko je videla, kako se župniku čelo bolj in bolj
grbanči, obraz zresnuje .... Kmalu se ni mogla več
vzdrževati, ampak vskliknila je vsa vzradosčena:
„Nikar ne strmite, gospod zupnik, uikar; temveč
veselite se z menoj!"
„Špela, si-li ob pamet?" reče župuik ostro in
resuo.
„Ne ob pamet, gospod župnik, ne! — Špela je
srečna, bogata, ne več razcapana, ne več beračica..."
„Špela, jaz te ne razumem!"' reče zopet zupnik
in gleda strmec sedaj Špelo, sedaj list.
„Kako ne? — Saj je pisano".
„Ženska, ali res ničesar ne slutiš?" prične župnik
s huda in resuo.
„Kaj ne bi slutila! — Slutim paC\ slutim, a brati
ne znam. Ta papir mi prorokuje srečo — —"
„Kakšno srečo?"
„No, deuar in še kaj drugega — —"
„Dozdevalo se mi je. da tu ni vse prav. — Tega
lista ne dobiš nazaj", pravi nato zupnik in vtakne list
v žep.
„Kaj!? — Kako, gospod zupnik? -¦-¦ Bog vam
daj zdravje in srečno smrt; list pa nazaj".
„Sedaj ne še".
„Kedaj pa?"
„Ko se prepričam, koliko je resnice ua tern, kar
sem bral v listu".
„Zagotovim vas, gospod župnik, da je vse sama
živa resnica. Papir ne laže: Špelo čaka sreča".
„Torej je res, da imaš ziianje z beračem Mrakoin
in da se mislita vzeti?"
„List nazaj, gospod zupnik, list nazaj! — Naj
bo Mrak berač, a Špelo čaka sreča, sreča —   —".
,.Povej, ali imaš kaj opraviti z Mrakom ?"
„Mrak je spak; — a moja sreča, moj list . . ."
„Odgovori, kar te vprašam, drugače — —".
„Seveda imam opraviti z Mrakom. — Ali ni tudi
ou berač? — Jeseni sva brala «skupaj oprcsnike,
krompir in oblice. — Sedaj mi pa daste papir, go-
spod župnik, ne-Ii?"
v prvi vrHti   proti   ruHkomu   ministru   za
notranjo zadevo I'MoveLi.
Samomor Italljanskeya fiinaiiciiega mlnlalra.
Novoimonovanoga linanrnoga mi-
nistra Hosano so uasli vcoraj /jut raj ob
(i. uri mrtvoga llstrolil so jo po not.i
iz revolverja.
Balkansko zadeva.
Odgovor tursko vlmle na noto Av
strije in KuHije glode novih roform, ni
zadovoljil no, na Dunaju nc v Polrugradu.
Niisprotno. Kakor Av.slrija,tako tudi Kusija
naložila ata svojima poslanikoma, da. zah-
tevata od tnrško. vludc, da so o vseh
točkah novega rcl'ormnoga prognuna iz-
rače odločno. Ako bi L.Jca vb'la no
hoiela toi^a otoriti, polom stopibi P «-
alrija in Rusija. prod njo z ultirnalurnoin.
Tako se glase najnovejSa čamiikarska
poročil». Nekateri listi vcdo coin povodati,
da ima sedanjo bivanjo rusks ekskadro,
obslojoi'e .'z trch vojnih ladij v Trstu, po-
seben namen.* Avstrija in Itusija na-
meravali bajo uprizoriti najproj noko
demonstracijo h svojo mornarico, in bi
v ta namon odplulo v turško vodovjo
ruske, in avstrijske vojne ladije skupaj in
sieor v najkrajšom easu.
Cesar Franc Jožef za Macwlonco.
Bolgarska princezinja Kiementina
ae je obrnila. do vseh vladarjev s pros-
njo, da prispevajo za podpore mace-
donskim beguncem. Prvi so je odzval
ceaar Franc Jožef z 10.000 franki in
lastnorocnim pismorn.
Domače in razne novice.
Notarska imenovanja in pre-
mcsčenja. — Kakor nam poročajo z
Dunaja, je imenovan notarski kandidat
g. dr. Ferdinand Terkuč za notarja
v Kanalu. Potemtakem, vsaj tako sodimo
mi, je dosedanji kanalski notar g. Artur
L o k a r, prerneačen v Ajdovščino, a g.
Pascoletto, ki je bil do sedaj notar
v Ajdovščini premeščen je v Gorico in
pride na niesto pok. notarja g. Josipa
Kavčiča.
Poroka. — V nedeljo se je po-
ročil v Aviovščini g. dr. Anton Brecelj,
privatni zdravdnik, z gdč. Alice C a s a-
g r a n de. Bilo srečno!
Časnikarska  podivjanost.  —   V
zadnjištev. svojegalista smopod naslovom
„Krasen književni vahtič" naznanili, da
je g prof. dr. Kos spisalknjigo „Gradivo
zazgodovino Slovencev v srednjem veku",
katero je izdala „Leonova družba" v
Ljubljani. G. dr. Kos je znan kot jako
vesten in temeljit zgodovinopisec. Tega
mu dosedaj še nikdo ni odrekal. Le zadnja
„Soča" zagnala se je v zadnji svoji
številki divje vanj in mu očita pristranost,
ne da bi dotična časnikarska hijena niti
videla nove dr, Kosove knjige in torej
niti vedela, kaj je v omenjoni knjigi napi-
sano. Sicer strokovnjaške ocene mi nismo
napisali, ker se ne čutimo v to poklicani
in kor zamore storiti to le kak strokovnjak.
Ali časnikarska hijena v „Soči" zagnala
se je v knjigo dr. Kosa, ne da bi jo
videla niti od zunaj ter trdi, da je pri-
stransko vse to, kar se nahaja v knjigi,
četudi ji je vsebina knjige popolnoma
neznana. Kaj takega so zniožne jedino
le časnikarske hijene, ki divjajo neprestano
po „Soči". Zaradi tega pa ponavljamo, da
mora biti jako nizek nivo omike onih
ljudi in jako dvomljiva njih kultora, ki
se družijo s takimi časnikarskmi hijonami.
„Soc'.n" Ahasver. — Ta ne pre-
naš.» kosti 3vojega cojstva po okroglem
svetu, pač p& po goriških krčmah, če
mu vtakne kdo kaj okroglega v žep. Z
veenin židom je neki v sorodstvu le kot
večni student, kot tak ima neovrgljivo
pravico do krokanja, kar mu je najljubše
opravilo. Pa še nekaj židovskega ima na
sebi ali prav za prav na jeziku, namreč
šešljajoče čenčanje, po katerem ga je
izpoznati v deveto vas. On si domišlja,
da je to čenčanje dovtipnost, seveda, če
bi bilo oslovo riganje slavčevo petje.
Njegov Častni naslov je: „Sočina pod-
listikar. A le kakošenkrat se čuti zmož-
nega zahajati Pegaza. Predno se to zgodi,
je treba velikih priprav, ki so nekako
podobne pripravljenju lukamatije, predno
jo vprežejo. Večkral prinaša domov ve-
likansko opico, ki ga tako omami, da jo
zamenjuje s Čukom, in ker je čukova
glava mnogo podobna mačji, preganja
drugi dan še mačka. To se mu je neki
pripetilo v nedeljo jutro, ker je v so-
boto preveč kuril v „najlepšem salonu"
s podirajočim se stropom in zaplankanimi
okni. — Prihodnjič kaj bolj jasno.     +
Slovcsna priscga vojaskih no-
vlncev. — Slovesna prisc-ga vojaäkih
novincev tukajšnje posadke je Dila v - -
deljo. Najprej je bila ob 9. uri sv. maša
v cerkvi sv. Ignacija in katere so se
udeležih poleg drugih vojakov tudi vsi
časlniki. Potem pa se je vršila slovesna
prisega na dvonšču volike vojaiaico na
Travniku.
SpiMMiMMiiba   ui*iiika   pri   neka-
liTih vlakili. I'osUii vlak, ki je od-
hajal doHfdaj iz Trsta v Gorieo ob 4
uri in 40 in. popoludno, odbajal bo
odsloj iz Trsta ob 4. uri in 4f> m.
Hrzovlak pa bo odbajal zvečftr iz Trsta
v Gorioo ob H. uri 40 in. mesto ob 8
uri in 2f> m , kakor jo odhajal do sedaj.
Prihodtije [lorolnc obravnavc.
— Mod drugirni pridota pro.l porotniko
ta moHfc tuditcs dvo kaz(uiöki obravnavi,
in sicor proti Josipu Primožiču, zaradi
poskušonega umora in proti Josipu Veccbi
iz Tržiča, radi  poži^anja.
I/prod Kodišra. — V čelrtek sta
se morala zaKovarjnti prod lukajšnjim
okrožnom kot kazfinskim sodiščom 22
lotni Hrozigar Stefan in 4u lomi brbec,
oba iz K iiida. liila sta tožena zaradi
javnoga nasilstva. l)no 2. oktobra na-
hajala sta se namroč obtoženca pozno
v noč: v krčnii Julijana Gaia Pri.šol jo
tjo ob'':inski stražnik Anton Žbngar tor
jima zaukazal, da molčita. Mesto da bi
ga ubogala koj, sunil ga jo Grbec in mu
celo protil s stolico. Pri obravnavi jo
Brezigar trdil, da jo bil isti vočer po-
polnoma pijan in da so prav nič no
spominja, kaj se je godilo. Grbec pa je
trdil, da ni vedel, da je Žbogar ob-
Činski stražnik. Obsojena sta bila oba
dva, in m'cer Brezigar na dva meseca,
Grbec pa na äest mesecev težke ječe z
jodnim postom v mesecu.
l/^uali so iz mesta borača Andreja
Hušiča iz Biljane, ko se je poprej odpočil
48 ur v tukajšnjih zaporih.
Sod   poln   vina   razpočil.   — V
petek so nakladali na vozovo istrsko
vino na goriškem kolodvoru, numenjeno
trgovcu Baliču v ulici Morelli Pri ti
priliki se je zlomila podlaga, po kateri so
valili sode iz skladišča na vozove in
jeden sod, v katerem je bilo šost hekto-
litrov vina, padel je na tla in se razbil.
Vino pa je iztoklo iz njega kolikor ga
niso polovili delavci in drugi blizustoječi
v lonce, v steklenice, v sklede, v klobuke
in sploh v vse jednake priprave, ki so
jim bilfl pri rokah. Da so bili tudi, taki
ki so se vrgli na tla in s tal srkali slad-
kega Istrana, tega ni trebe priporaniti
poseboj.
Na okrajncm sodisču v Sežani,
je razpisano mesto državnopravdniškega
lunkcijonarija. Letna remuneracija znaša
186 K. Prošnje je predložiti državnemu
pravdništvu v Trstu do dne 15. decernbra
1903. z dokazilom o poznanju deželnih
jezikov.
Lcpa ccrkveiui slovesnost vräila
se je dne 8. t. in. od 4. uri popoludne
pri novem „Graden skom mostu'.
Bilo je namreč slovesno blagoslovljenje.
Kaj več prihodnjič.
Krvav pretep v Logu pri Tol-
liiinu. — V Logu pri Tolminu so se
tamošnji vaščani napili preveč letošnje
kapljice, ki prav rada razburi možgane.
Nastal je med njimi pretep. Neki Čuk s
Kranjskega, bi se bil rad odtegnil pre-
tepu, zaradi tega je zbežal iz krčme. Ali
pretepači udrli so jo za njim ter so ga
z nožem tako močno ranili na praih, da
so ga morali pripeljati v tukajšnjo bol-
nišnico. —¦
Zopet pretep. — Bilo je prejänji
teden v Lokovcu, kjer so popivali v neki
krčmi mladeničiMatija Šuligoj, Ivan Leban,
Ivan Paušič in Jože F>ičulin. Med njimi
nastane prepir. Ker je bil Šuligoj naj-
močnojši med njimi, zagnal je ostale tri
tovariše v beg. Ti pa so sklenili, da se
hočejo maščevati nad Šuligojem. In res
so ga v soboto po noči okolo 11. ure
počakali na nekem mestu, ga tain napadli
in tako neusmiljeno pretepli, da so ga
morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
Šuligoj bil je večkrat ranjen tudi z nožem.
Z» božjo voljo, kam pa pridemo, če se
bodo ti pretepi tako zaporedoma ponav-
ljali, kakor se je to zgodilo ravno v prejš-
njem tednu.
Divji kostanj v cvctu. — V dre-
voredu, nahajajočem se na cesti, ki pelje
iz ulice sv. Klare do soäkega mosta, na-
haja se divji kostanj, ki letos že v
drugič cvete. To je pač najlepši dokaz
o lepi je8eni, katero imamo letos.
Vstrelll voznika mesto zajca. —
Blizu Marijana ob cesti sta lovila v so-
boto zaice dva lovca. In res splašila sta
jednega in jeden izmed nju streljal je
nanj. Ta je meril na zajcu, a zadel jo
voznika, ki je takrat vozil po cesti in ki
se imennje Zorzenoni. Voznik dobil je
namreČ lepo število šiber (svinčenih
zrn) v glavo,; ranjeno pa mu je bilo
tndi   desno oko.
Pes ogrizel. — V petek zvečerje
domači st'iri lovski pes ogrizel po obrazu
in po vratu gospo dr. TavCarjevo iz
Ljubljani. Kane, katere je pes pnzadejal
so bile tako hude, da jih je mogel po-
klicani zdravnik zaäiti.
Hazsotlba upruwicpi  sodlš^a In
tržaskl mestnl svet. — V potek zvečer
je imel tržaski mestni sv^t sejo in je
hotel H tem dcmonstrirati proti znani
razsodbi upravnega sodiSča, s katero je
omonjono «odiäco izroklo, da ho bile
zadnje tržaske (djčin«k<; volitvo nopo-
stavue in neveljavn**. l'ri ti priliki se je
ogla.sil v imena Slovencov za bosedo g.
dr. My bar, ki jo pribliino tako-lo go-
voril :
,.l'o dogodkih zadnjih dnijnobi bil
pričakoval, du bo rnestni svet sklican v
Mojo. Z dvema razsodbama na^ih najvrt-
jih sodišč je bilo konntatirano in razso-
jono, da so se v volilnom postopanju, iz
katorega jo izšel mostni svot v svoji da-
nasnji seatavi, dogodüo nozakonitosti
¦oliko od občinskih koükor od državnih
oblasti, da jo bilo toroj odobronjo man-
datov sklonjono v soji dne 18. maja 19O'-i
neveljavno in nasprotno zakonu
Vsled tega ho nahajarno v noprijot-
nom položaju, da smo nepotrjoni zastop-
niki, in da smo čloni sveta, ki je bil iz-
voljen na podlagi nozakonitosti in m>-
pravilnosti. Mi slovenski svetovalci imamo
vsaj tolažbo, da so nam no more pripi-
sovati krivda na dogodiv^ih so nezako-
nitostih, marveč rnoramo danes konsta-
tirati z nckim zad isčenjom. da smo bili
mi prvi, ki srno glasno že pred volitvami
protestirali proti vsom nepravilnostim.
k\ so sedaj pripoznane kakor take od
najvišjih sodišč. Mi smo bili, ki smo pro-
testovali proti odklonitvi slovenskih ro-
kurzov v soji dr.e 1. aprila 1903. katero
odklonitev smo označili kakor kršenja
pravic, zajamčenih v državnih temeljnih
zakonih. Treba posebno povdariti, da je
v isti seji vlada po svojem zastopniku
proglasila ono odklonitev za nevoljavno,
ki bi mogla irneti za seboj tudi neve-
Ijavnost vsoga volilnega postopanja —
ista vlada, ki je potem vzlic tej od nje
same konstatirani noveljavnosti, nadalje-
vala z volitvami, kakor da se je bilo po-
stopalo v polnem redu.
Mi smo bili, ki smo pismeno in uat-
meno protestirali v Trsta in na Danaju
na ministorstvu proti temu. da se niso
spolnjevale droge sormalnosti, kakor sta
n. pr. razglaäenjo o zloženju volilnih
list in li dnevni rok. Ali na naše pri-
tožbe se je odgovarjalo, da ni več kaj
ukreniti, ker so že določeni dnevi za
volitve. Danos sti morda prepričani vlada
in večina, da bi bilo bolje, ako bi se
bilo postopalo z večo previdnostjo, in
izlasti s tocnejäim spolnjovanjem zako-
nov, kajti izid vo.itev bi bil morda isti,
a hi bil zakonit in veljaven. Ker nas
slovenskih svetovolcev stvar ni posebno
zanimala do pred ma!o dnij, ker ni bila
naša stranka direktno interesirana na
zadnjem volilnem boju v mestu, dočim
je bila v okolici zmagovalka vzlic gori
omenjenim nezasonitostim, zato smo se
v seji, ko so se potrjale volitve, omejili
na jednostaven protest proti kršenjn na-
ših narodnih pravic.
Danes pa, vspričo zadnjih razsodeb,
tudi mi ne moremo ostajati indil'erentni.
s? 7. zakona od 22. oktobra 1875 št. 30
ex 1876 doloca, da v slučaju kake pri-
tožbe so administrativne oblasti obvezane,
da v stvari ukrenojo nadaljne odredbe,
opiraje se na juridične nazore, katerih se
je držalo upravno sodišče.
Vspričo take določbe se nam vsi-
ljuje vprasanje, kaj nameruje sto-
riti vlada?
Bilo bi torej priporočljivo pred
vsem, da bi čakali na sklepe vlade, predno
se je sklical mestni svet v sejo, ker po
mojem mnenju rai nismo kompetentni, da
bi se povračali k svojemu sklepu, marvec
mora vlada ukreniti odredbe. Ker bi ni-
kakor ne hotel vsprejemati kakoršnesi-
bodi odgDvornosti za eventuelne nezako-
nite in neveljavne sklepe, si dovoljujem
staviti do spoštovanega predsedništva
vprašanje: Je-li isteuau kaj znano, da-li
je vlada le kaj ukrenila z ozirom na
razsodbe viših sodišč in izlasti ozirom
na razsodbo upravnega sodišča od 28.
oktobra 1903? In za slučaj, da spošto-
vanemu predsedništvu ni nič znano v
tem pogledu, predlagam, naj se naloži
predsedništvu, naj se z vso možno nag-
lico povpraša slavno vlado, da-li in kaj
misli ukreniti v tem poglrdu, da čim prej
neha tista neprijetna negotovost*'.
Predsedoval je seji mestn. sveta
podpredsednik dr. Venezian, t. j. oni
mož, ki je vodil v inienu tržaških rudeč-
karjev in stare magistratne kamore zad
nje volitve, ki so se, kakor smo poprej
omenili, izvržile nepostavno in so torej
neveljavne. Dr. Venezian je koj odgovar-
jal dr. Rybaiu. Naprej je omenil, da raz-
sodba upravnega sodišča ni bila trža-
žkemu magistratu še vročena in najbrže
iddi c. kr. namestaiätvn ne. Potem pa. je
hotel nekako dokazovati, da nima raz-
sodba prav za prav nikakega pomena in
in da se ji ne sine pripisovati nobene
važnosti. Ta svoja izvajanja podkrepiti
je skuSal dr. Venezian s tem, d* jo t-dil
da se je jednako kakor pri   zadnjih  vo-
litvah v Trstu poritopalo že 53 let zapo-
redoma, t. j. od karobstoja tržaški mentni
Statut. Ni pa niknkor trdil. da bi bilo
tako postopanjo postavno. Kor je pa dr.
Mybar opomnil in povdarjal. da je upravn<>
sodišče spoznalo postopmije pri zadnjih
volitvah za nepostavno ter irreklo eo
ipso, da so zadnjo mentne volitne neve-
ljavne, in da je vsled postavnih določil
vladina administrnlivna oblast, t. j. c. kr.
nemestnistvo poklicano, izvajati na pod-
lagi in v smislu razsodbe apravnoga so-
disoa posledice, odgovoril je dr. Venezian
in nokako mu tudi oOilal, dd bi moral
tudi dr. Mybaf in ž njim ostali slovenski
r-.z.Ani svetovalci braniti nvtonomno pra-
vino tržaškega mostnega sveta. t. j. bra-
niti da bi morali nopostavnost proti po-
atavnosti. — Taka je torej morala Li-
dovsko liberalno k li ko tržaSkega magi-
strata in jako smo radovodni, ako se na
to stališče postavi turli c. kr. namestni-
| štvo v Trstu, ko mu bode doSla razsodba
apravnoga sodiAča. razsodba. ki pravi, da
so bilo zaHnjo tržnAko občinske volitvo
nopostavne in neveljavne. Radovedni
smo. pravirno, ako bo tržaško narnest-
ništvo branilo nepostavnost proti postav-
nosti !
Loterijske številke.
Dunaj
Gradec
7. iiuvembni.
.   .   . 72    14    89    80   74
.   .   .   7    40    79    14    33
Anton  Pečenko
Vrtna   ulica 8 (iORICA Via Giardino 8
priporoca
in črna   vina  S9^X   matinskih  in
iz   vipavskih,    &By   ist«rskih «i-
furlanskih,      S y        nogradov.
Dostavlja na dorn in   razpoäilja   po  žclez-
.lici   na   vsp   krajp   avstro-egerske   monarhije  t
Bodih od   66   litrov   naprej.   Na  zahtevo   poäilja
tudi uzorce.
Cene imarni. Postr«2ba postana.
Olje za sluh!
po višjem štabnem  zdravniku
in flziku
dr. Schmidt-u
edino pravo z varstveno znamko:
„človeško uho", od pravi takoj in
korenito začasne nadlege gluho-
sti, ušesnega toka in sumenja
terfslab sluh tndi v zastarelih
slučajih.
Steklenica tega olja z na-
vodilom^dobiva se   po 4 K
v^letai CriJtofoleti-ja
v Gorici na Travniku.
Podpisani priporoca slavnemu ob-
činstvu   v   Gorici   in   na   deželi   svojo
prodajalnico jestvin
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum, različna vina. goršice (Senf.)
Giril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valencia v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba toena ia
po zmernib cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutiu,
trgovec v Semeuiški ulici h. štv.  1
(v lastni hiši.)
FUNEROL
A-Li    zajamčena čista
rastlinska mast
iz kokos-oreha.
Niulompšča maslo in svinjsko niast.
Jzvrstno služi ter je dolgo vzdržljiva.
]>obiva se v vseh boljäih prodajalni-
cah  s kolonijalnim blagom.
istem programu, ao „klerikalna" le zato,
ker GabrSčeku ne ugajajo \i osebnih
ozirov. Osehe, ki ae ne kaiejo posebno
prijazne ne eerkvi ne duhoväcini, so Gab.
kar naenkrat „klerikaler1, ker ne trobijo
v njrgov rog. In tako ima Gab. jako ko-
moilno stalisče. da barva 9 „klerikalno'
barvn, kar hoče in kogar hočo. Najlepša
je pa šo ta, da najde kalinov, ki mu to
slopo verujejo. Posebno mu gre mladina
kaj rada na limanice. Ni čuda! Lahko-
vernost je mladini že itak prirojena. Na-
predok, svoboda sla iVazi, ki vlečeti mia-
dinr • sabo kot ovco sol. In to zna
Gabr» ä imenitno izkoriščati. S frazami
omamlj:1. mladino ter zanaSa po njej raz-
p.o. tudi v soeijalno iivljenje. In kar ne
more sam, to mn pomagajo „naprednja-
ski" pis»rji, ki mu jih ,.nanrodnjaäkrl
donarni znvodi dajejo na razpolago. To
je gonja. da je mora biti sam peklenšček
vesel. Kupčijski opravki mo vodijo po-
gostoma v Ljubljano. Poznam jo tako
dobro kot Gorieo. ali tako žalostnih so-
cijnlnih razmer v Ljnbljani vendar ni,
četudi so tana bije strankarski boj na
zivljenje in smrt. Tudi v nasi vasi je en
par kričačev Gabrščekove bažo, ali tega
mi možjo ne dovoljujemo, da b: nam
taki ljudjo zvonec nosili v družabnem
življenju. To. ae zdi, je specijaliteta le
Vhs Goričanov. Žalostno spričevalo za
nekatere omikane družine, ki se dajo
tako terori:7irati !
Tolikc za danes v popolnitev Ga-
brščekovih ,.zaslug za narod1*. Prihodnjič
dalje. o Gabrščekovem ,.oštirstvu*'.
A. K.
Iz Bnl. — Prikazala se je v te-
koeem letu skeleča rana v Neblem. šlov-
ronske fare, ker je po ,.Legi" na čisto
sloven^ki  zemlji   postavljena  laška   sola.
Kakor čitam v „P. L/, došli so 25.
m. m gg. zdravniki iz Goricß na Križado
v posvet, kako bi bilo treba rano lečit.
Mnogo radovednega ljudstva priälo je iz
okolice nasvete poslušat. Sprožena bila je
marsikatera dobra misel, kako se mn je
vesti v vseh panogah kmetijstva, da bode
napredovalo, da postane sčasoma res sa-
mosvoje, in ne bode vedno podlaga
ptujčevi peti. Med drugim priporočevala
se je, posebno mladini varčnost. Naj skrbi,
da si ob časa zaslužka kaj prihrani za
jntrajšnji dan. Naj ima pred očmi so-
seda, ki dobro računi se svojimi čentežmi.
A komaj sto korakov od tod, kakor se
mi je zatrdilo, bili ao ^brejarji" postavljeni,
na katerih se je naša nadepolna mladina
vrtela. Ako je temu res tako, bil je že
tpga dne pričetek varčevanja postavljen.
Misliti bi bilo v teni slučaji, da letos vendar
ni vinska trta tako obilnega sadu obro-
dila, da bi se na drag način ne dala
spraviti v denar sloveča rebula. Bode-li
skeleca rana zaceljena? Dvomim. Treba
bode izdatnejših pripomočkov. Zevajoča
rana rada gnije. Treba je radikalnega
zdravila. N&vadna, domača „arnika" ne
pomaga. Treba bode se skelečim železom
žgati. In še to bode težko kaj pomagalo.
Treba je, da nam dojde iz lekarne za-
nesljiv lek, ker kri, kakor se dozdeva, je
že za=trupljena. In to dä misliti. Nekdo
je nasvetoval ,.hud.... olje", kar vendar
ne bo pravo. Kdor pa kaj izdatnega ve,
naj pove.                        Radovedni.
Iz hribov, dne 8. novembra 1903.
— (Bohinjska železnica.) Delo
pri naši železnici vrlo napreduje. Vendar
se je delo baje jako zapoznilo. Višji nad-
zornik železniških del se je te dni peljal
skozi Kanal in je pravil, da je delo dokaj
zastalo tako, da letos bode 4 milijone
kron manj izplačila nego je bilo v pro-
računu za to   leto.   Vendar  kljub   temu
ne bode so dovolilo podaljžanja in mora
delo biti dovršono do 1. oktobra 1905.
Helata ret'oro — Oni uboj, ki sta o
njem poroOala „Prim. List*' in „Gorica", v
HuJajui-;, dogodil^e ;e v baraki nekoga
Golja in e gospodar kaj spretno ustrelil
skozi ključavnično laknjo a sa-
mokresom, ker se je branil napadalcov,
ki so siloma boteli ul^mili v barako.
Pravijo, da Maeedonri zelo domoralizirajo
ljudstvo, posobno mladino. Tudi težava
jo s takimi bolniki, narnrec z Macedonci.
Kaj n»j počne s takimi bolniki naš ka
toli^ki duhovnik, kor niso na^e vere ? - —
t'ri Avčnh bode velika, lepa postaja in
sicer 11. razreda. Na kolodvoru bode okoli
30 tračnic, t. j. 15 tirov. Vlakov bode
hodilo baje gori in doli okoli 18 Do po-
staje avške gradila se bode tudi dovozna
cesta od Platerja dez S..^o in novi most
za prevM/.anje blaga iz R~>t!inja, Volo itd.
Ta costa pride na postajo prav pri vodi
in bo troba veliko materijaia uupeljati,
kakor kažojo profili, da dospe do viŠin«
postajine. Postavljeni v i s e c> i most je
jako lep. Na obeh straneb ima napis:
,.C k. državne železnice'4. Čez :J0 oseb ne
snie hkratu stati na mostu. Most visi na
železnih vrveh in ae prav lepo maje, ko
pre§ po njem. — Viadni in podjetniški
inženirji jako strogo gledajo na razne
„akordante1'. Pri Avčah so naglo zapo-
dili nekegn Dunajčana : Winklerja. Imel
je mož dvojne knjižice za delavce. Ko je
izplačeval, je imel ene z nizkimi dninami,
ko je pa on denar potegnil, je pokazul
druge z visokimi postavnimi zneski. Tako
si je mož „prislužil•' vsak dan okoli 50
kronic. — Kjer konča V. odsek (Los) in
tudi delo firme Redlich in Berger, pre-
korači proga Sočo iz levega brega na
desni. Tarn ae bode dvigal lep most. Prvi
obok bode širok 53 m, kakor kaže deska
in pridejano je znamenje ESK. (Eisen-
konstruktion). A mostovi bodo poleg naj-
novejših novic vsi kameniti. In res sta
te dni prevzela ta naš most pri „Majdi"
(pri Ročinju) dva debeluha — Rimljana.
Most pri Solkanu se bo razpenjal čez
Sočo v mogočnem oboku okoli 80 m in
bode tudi kamenit. Pravijo, da za sol-
kanski most pridejo granitovi kamni s
Tirolskega. Drugi trde, da bode dajula
kamenje tvrdka Tönnies iz Nubrežine.
Italijanski inženerji pri VI. oddelku
itd. umejo le svojo blaženo italijanščino
in morajo marsikako grenko požreti od
8trani vladnih inženerjev. Nekatere gospe
Nemke — in nekatere Italijanke pa kon-
verzirajo le kot — gluhonemi, ker se v
besedi ne razumejo ena druge. — Spis
našega veleučenoga profe^orja A. Š. 'v
„Gorici" o električni železnici, je jako
ugajal, zlasti njegovim mlajšim — bivšim
učencem. Res je tudi pri Avčah ozka in
globoka struga, ki bi se dala zajeziti za
napravo turbin in dynarmkih strojev.
Tudi se govori, da bo kaj lahko dobiti
električno razsvetljavo od železnice n. pr.
pri Sv. Luciji, v Ročinju, v Kanalu itd.
Naše ljudstvo bo strmelo, ko bodo cerkve
žarele o Božiču v električni luči. Bog
ve, kaj vse še pride. Tovarne bomo imeli.
Nek dijak z Dunaja je trdil, da iz naše
opoke (Mergel) ae da napraviti soda ali
magnezija ali kaj vem kaj, in stroje nam
bo gnala le elektrikal Bojim se pa, da
bomo tudi k u h a t i morali z elektriko
kakor v New-Yorku, ker naši kmetiči
tako radi prodajo vsako steblo meceana,
lipe itd. iz svojih posestev, da bomo skoro
kmalu brez drvi. — —
Vsi občudujejo natanjčno in pre-
cizno delo pri naši železnici. Kako se je
varčevalo pri gradenji železnice „Pacific"
v Ameriki! Cela proga nima nobenega
predora, vsi mostovi lesoni. Tu pri nas
pa Uika preciznostl „Wir haben ja Geld",
pravijo inžonorji. Pa kdo ga da — de-
nar! Vao pride iz davka ! - Draginja
pa jo v naži so5ki dolini. Slanina po
2 K 10 vin. Vse drago. Prodajalnice ra-
stojo ko gobe po tlezju. V Avčah je Tr-
z'ican Lumbolli, kateri odpre trgovino
9 imo za čhs dein. Vse drago. Mleko do
24 vin. liter. Kotfinska inlokarnica je ne-
hala delovati. AH'a-Soparfttor počiva. Ali
ho samo „Alfa" s»imo začetek mlekarstva?
Mli^ko se ndda vse sveže !
— Vidito, povsod boj za obstanok.
Hosnjaki dolajo skoro na pol nagi, cunje
na nog.ih, kos staroga nukna (korota) n;i
brl) l, ztunazano öepico na glavi, kuhajo
v obrabljenin ^katlabi snirdljivo^i petro-
leja. — Vozniki, vozniki se bojo. želez-
nicrt! Kaj bo potem ? Konje bo trebu
prodati! Kaj i»o? „E B )g ve, kako šo
b v', jo modroval nek voznik blizu Ki-
nala pred 2 l«ti, Bog vo kako ^o bo !
Kaj silite s to-le žoleznic "J Nevom, ün
bo kaj. Cosar je že star, voüko bi ko-
stiilo in želrtznice še m^nia no bo ! Tudi
čo je ni! Vsak drugi daa pripeljem jaz
2.") kvintalov blaga!'' — N">, vendar bode!
Kmet ni imel prav. Samo, da bi jo ktnulu
dodolati. Živel zlati vek elokriko!
Politični pregled.
Deželnl zbori.
Kran j ski in moravskide-
ž e 1 n i z b o r se več ne anidtta. ker je
njiju zasedanje zaključeno, ali oziroma
odgodeno. Kranjski „naprednjaki", častno
združeni v deželnem zboru s kranjskimi
Nemci, se jako vesel6 tega, da jim ni
treba vsaj za sedaj več hoditi v kranj-
ski deželni zbor. Kranjski „naprednjaki"
so s svojim nastopom proti splošni vo-
lilni pravici postavili svojo svobodomi-
solnost v jako čuden svit. V tem pogledu
ne pomaga vse njih pranje popolnoma
n\č, oni ostanejo črni, kakor ostane örn
zamorec in naj se porabi pri njem šo
toliko vode.
V dalmatinskem d e ž einem
zboru je prodrlo prepričanje med Hr-
vati in med ltalijani, da je največji so-
vražnik sosednim narodom Nemec. Tarn
skušajo torej dosedanji mejsobojni naj-
večji sovražniki, da bi našli kak mostič,
ki bi jih združil, da bi so skupno borili
proti najvecji nevarnosti, ki preti kolikor
Hrvatom, toliko tudi Italijanom namreč,
proti gormanizaeiji, proti nenasitnim
Nemcem, ki bi spravili v svoje žrelo prej
ali slej radi vse, kar jih obdaja. Na
Kranjskem pa se vežejo in se družijo
Siovenci z največjim sovragom Slovan-
stva in Sl »venstva, samo zato, da bi
pasli svoje strasti ter se rna^čovali n;id
svojimi iastnimi brati, katerih večina
hoče še naprej v svoji domači deželi ži-
veti po atari posteni slovenski navadi in
se noče ukloniti nekaterim častihlepnim
in trrnastim ljudem, ki bi hoteli zanesti
v deželo ptuje navade in ptuje mišljenje,
ki se pa nikakor ne strinja z značajem
slovensLega ljndstva in z njegovo indi-
vidualnostjo, in ki bi ga prej ali slej go-
tovo privedlo do moralnega in materi-
jalnega propada.
Dalmatinski Hrvatje proti vladineuiu načrtu.
Hrvatski poslanci obeh.strank so
imeli te dni skupno posvetovanje, na ka-
torem so sklenili, da se jezikovni naert
naraestnika Handia odklanja, ker je pro-
tivem sklepom dež. zbora glede uradnega
jezika v üalmaciji.
Skllcanje državnega zbora.
Zdaj se zatrjuje, da bode državni
zbor sklican na dan 17. t. m. Vlada ne
predloži državnemu zboru nikakih za-
konskih načrtov večjega pomena. Vlada
je baje že danes prepričana, da bode to
zasedanje popolnoma neplodon^sno. Ona
ve,   da   prit'no   Clehi   koj   z   obstrukeijo.
Proprifana   pa  je   tudi,   da   bodo   Clebe
podpiral« ludi drug« stranke, ter dale   s
tem duska svoji nejevolji  zaradi   kapitu-
, liranja najvi^jih krogov pred ogrsko   ob-
strnkeijo.    Da   bi   se   začela ali prav za
! prav nadaljevala pogojanja glede  avstro-
! ogrske nagodbe, o tem ne more biti   niti
govora,   ker   so   proti   temu   skoro   vse
stranke brez izjeme.
j           Uržavni   zbor   je   sklican
ii a  17. t. m.
j         Nauonl minister Hartel       nevarno bolan.
|           Listi poročajo, da je  nnučni   mini-
ster Hartel novarno obolel.
¦                   Dljaški nemiri na Uunaju.
V nižjoavslriJHkem deželnem   zborn
, so biti zadnjo dni, od   strani   krščanskih
| socijaleev hudi   protesli,   da   se na   dn-
i  najski kliniki dolajo poskusi v sekciranju
l na živih ljuileh. Ti prolosti so provzročili
strašno nevoljo pri profosorjih modicinske
lakultote in ho nn protoste tudi reagirali.
Krščansko   misleče  dijaAtvo je  potegnilo
aeveda a krščanskimi soeijalei v doželuem
zboru,   dočim   je   potegnilo   nemško   na
cijonalno dijaštvo s profesorji.   V soboto
jo prišlo zaradi tega na vseučilišču   med
pristaši jedne in druge   stranke  do   pre-
pira in konečno tudi do pretepa.
Novi brambenl zakon
jo po zfigotovilu iz vojaških krogov že
izgotovljen. Temelji na dveletni vojaški
alužbi za pehoto; za konjeniätvo in top-
ničarstvo pa po tem zakonu oatane
triletna vojaška služba. Težave ao glede
pokritja stroškov, ker se vsled dveletne
vojaske službe pomnože place podča?l-
nikom, katerih bode vsled dveletne vo-
jaske službe začetkoma težko dobiti za-
dostno število. Poleg tega bodo sedaj
stroški za vojaške zavode na Ogrskern
večji in tako je pričakovati, da bo znatno
narastel proračun za armado.
Ogrske zadeve.
Stvari na Ogrskem ao se nekam
zasukale. Opozicija je postala krotkejša,
in Kossuth je celo povedal v zadnji seji
državnega zbora, da ae njegova strauka
ne bode upirala temu, da se nekatere
važne zadeve rešijo parlamentarnim po-
tom. Tudi domobranski minister je poln
lepih *rad, kajti naznanil je že nekaterim
velikim županom, naj imajo vse priprav-
ljeno za vojaški nabor, ki bi ae znalvr-
šiti v Času od 23. t. m. pa do 23. de-
cembra t. I. Poleg vsega tega izvršila se
je tudi izvolitev novoga državnozbor-
skega predsednika popolnoma mirno, če~
prav so opozicijonalni listi naznanjali
poprej obstrukeijo tudi povodom te vo-
litve. In novo izvoljeni predsednik ne
uživa simpatij pri opoz:ciji, marveč ravno
nasprotno. Perczel, namrtč ta je izvoljen
za predsednika državnemu zboru, Perczel
torej je jedna izmed najobsovražnejših
oaeb pri državnozborski ogrski opoz:ciji.
Ko je bil on pred reäitvijo krize poleg
diugih državnikov poklican k cesarju na
Dunaj, vsuli so se na njega najgrši na-
pndi po vseh opozicijonalnih listih. Pri
vsem tem pa, kakor rečeno, izvrsila se
je njegova volitev državnozborakim pred-
sodnikom popolnoma mirno. Vse to kaže
torej, da so se stvari na Ogrskem nekako
zasukale in da je tudi že blizu konec
obstrukcije. Sicer pa nobeno čudo. Ve-
lika politična igra na Ogrskem je kon-
čana. Ogri so dosegli, kar ao hoteli. Za-
kaj naj bi se torej jezili; oni prepuščajo
raje jezo nam, ki živimo v tostranBki
polovici države.
Ruski dljakl pregnani v Slbirljo.
Te  dni   so   odpeljali  v Sibirijo   17
ruskih dijakov, katere so zasačili pri tro-
šenju revolucijonarnih tiskovin, naperjenib
JNsove Mače.
(Konec.)
Preklel je ves pasji rod, kakor Bog
kačn v raju in aajrajäi bi bil sedaj
konjederc, da bi podavil to nepotrebno
zalego.
Potiplje — in groza — luknja je
na hlačah — na novih hlačab.
Kdor je že bil v jednakem položaju,
bode ruzumel stališče gospoda Lastovice
brez komentarja, kdor še ni bil — poskuai
brate, psov imamo tudi v našem mestu
zadosti.
— Oh, oh! Eaj bo dejala moja stara
doma, kaj bo dejala?
*~u je roke v svoji neznanski ne-
sreči in skočil na drugo stran ceste, spo-
taknil se in zadel s še celo hlačnico ravno
ob židasto ograjo, ki je tudi odtrgala kos
njegovih težko pričakovanih pantalonov.
— Pa je sam hudir, ali kaj, zavpil je
gospod Lastovica in sice fie mu je skrčilo
v praibj da ni bilo večje kot leinik.
Ves iz sebe je lezel dalje in prišel
do krčme gospoda Šapla.
—  Hm, ko bi s'e malo napil, mislil
si je, da dobim   malo   poguma,  sicer jih
dobim po hrbtu.   Stara bo gotovo  divja,
ko zagleda obleko.
Vstopil je in sedel za mizo, od kjer
sta ga že pozdravljala gospod Žličnik in
gospod Redkvica.
—  Oj Lastovica, dobro da si prišel,
ravno rabiva te, da vržemo enkrat „me-
rijaš".
Ni se dal prositi, prisedel je in igra
je začela. Pil je tudi precej dobro tako,
da ga je proti večeru že precej čutil pod
kapo.
Njernu se je to zdelo pogum, ki pa
je bil, iz raznih ozirov, še premajhen.
Pili so dalje, glave so začele kimati
in sumljive, vratolomne kretnje so se po-
javile med temi tremi.
—   Hoj,   ti   igraä  slabo,   ti   Žličnik,
dejal je  gospod   Las*Cvica,  in   roka   ti
čudno opleta.
—  Ne morem   več, in začel je na-
livati   vino,  da se je   cedilo   črez  mizo
na tla,  kjer je že bila   velika,  umazana
luža — —                             0
—  Veste kaj, de Redkvica,  sedimo
rajši na tla;   tain bo človek   bolj   gotov,
tu se vedno gugljem sem pa tja.
Seveda sprejeto. Posedli so potem
na tla, kjer je bil pod od vina najbolj
moker------------
Danilo se je že, ko so se vzdignili
naši junaki in gospod Lastovica je potipal
v svoji negotovosti §e enkrat po hlačah.
—  Us, vraga,   dve   luknji — joj in
zadaj — vse mokro, skozi in skozi mokro.
Gelo pot je javkal in jokal, da bi
se ga bila luna usmilila, če bi ne bil
takrat ravno mlaj.
Nerodno je krevsal po cesti dalje,
stopinje bo mu bile negotove, kot bi imel
železje na nogah — —
Prišel je do donia. Tiho se je zvlekel
skozi vrata, slekel lepo hlačt tor jih vtaknil
za staro omaro ua koncu hodnika.
Komaj je potem odprl vrata v sobo,
že se je zakadila proti njemu njegova
Nežika, divje je zavihtela grebljico in
namerila na častitljiv hrbet gospoda so-
proga.
—  Oj ti zgaga ti, zavpila je potem,
kje pa imaš  hlače?   Ti zver, ti — zapil
si jih menda, oh za božjo voljo kako sem
jaz   nesrečna — in grebljica je  švignila
po zraku — —
—  Mir,  mir —  —  hlače — hlače
— so mi  ta-to-o-vi   ukradli,  javkal je
gospod   Lastovica in tolažil   svojo   staro
na vse mogoče  in nemogoče   načine —
Toliko mi je povedala gospica Mici
in zvoko se smejoč je odšla zopet iz sobe.
Sicer aem ji obljubil molčati o njenera
imenu, a upam, da mi tega vendar ne
bode   ätela v greh,   ker   me je  do   tega
pt-ivedla le ideja hvaležnosU-------
Janko Filipoviö Serjunov.
Odlikovana civilna in vojaška krojaška
delavnica
Anton-a Krušič-a,
Gorica, ul. Jos. Ver-i 33.
Jßoqata zaloqa domaeeqa in anqleskcga sukna.
Yelika ubcr Ugotovljenih oblek za qospodt1 in
dečke. povr^nih zimskih sukenj. havelokov itd.
JVsaročila po novi meri se izvrSe s ^csebno
natančrcostjo.
Diploiiran za izdelovanje Livree-ja.
}            KrojaSka mojstra            '
| Oufer & Bajt
.      v Gorici, ulica sv. Antonašt. 7
•     v hisi p. Jem eja K o p h e a
1                          izdelujfta
|  vsakovrslnc oblckc za mo2ke
P  po men,  bodisi fine  ali pa
9                 pnproste.
i      Priporoeata se b.ojim rojakom
'  y     Tici in nn deželi, posebno pa
3  e. ^jhovščini za  obilna naročila.  '
Fani Drascek,   l
zaloga šivalnih strojev
Gorica, Stolna ulica his. St. 2.     j
Prodaja
stroje tudi
na teden-
ske (ili
mesečno
obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše,
kakovosti
Priporoča
se slav.
občinstvu.
Anton Fon,   <
; klobuöar in gostilničar, \
!             Semeniška ulica St. 6,             \
! iin.i bogato zalogo raznovrslnili \
klobukov             i
;          ter toči  v svoji krcnii          j
pristna do in as a viiia |
in postrtv.o   tudi   z   jako   ukusnimi  <
jedili.                            <
(
Ivan Bednarik
priporoi-a »vojo
knjigoveznico
v (jorici
ilica Vetturini  št.  3.
Šimenc Fric
krčmar
dosedaj v Gosposki
ulici  (Via Signori)
preselil se je v
Magistrate ulico š.
9, (Via Municipio).
Priporočn s^ za obi-
len obisk.
Prosiva   zahtevati   listke!
Najvecja trgovina z železjein
Konjedic & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev.   II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement,
stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra-
nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih
tnvarn. Opozarja na svojo bogato izber  kuhinjskega in hišnoga orodja
dob rezprimerno nizkih cenah.
yiwri'iiw«!^!          Edina zaloga           I              I
! §              I    stavbenih nositeljev    1«^«»^
i                                                                     v Gorlcl.                                V                         1
j    Pjcinkana äica aa vinograde po jako   xni&anih  cenah!
i                                   Pozor!
|            EDO   krono nag;raile  izplačava  vsakemu, kdor   dokaže
s potrdili najine nove amerikanske blagajne,  da je   kupil pri   naju za
|     100 kron blaga.
P p o a i v ft   aahtovati   listke !   "
Pozor!   Eno krono nagrade!
Pozor! Eno krono nagrade! "^p
Jesen je tu
MiMaaMMMMHMMHa^ in   hli/a si' ziinu ; Itli/a sc pa tudi
;^ ; ptiticl);!, Uii|ii(i  /a liišiiito/  lastiio
puticbo ra/.nc^a   /iniskc^a  bla^a.
roMDVim sc ti'ilaj ol)i';if;i vilann |<<>iI
|iis;ini iId I't'iij. svttjili mlji'iiialri'v s
I'.i ii iii|(i, Ja sc pri nakiipu ra/.nili /.iin-
slvili |nit.i('l)sčiii liidi /.a iiapirj lilaiin-
volijn iihinili v p'vi vrsli na 11i«¦'.*¦¦ > %'«»
IrsiMVino. knjii i>u«ti itiij. inljcinali-fin
vt'iliit) piiliko /a iii'pn'kosljivn ci'im in
(IdhtT uakuj) \cilin) svt'/ili in suliiiuih
ra/.iii)vrsliiili [»Icli'iiiu i/. L)dihIi;i/;i in
v<>11M¦.  kakor: •
nogavicc, rokavico, jopicc, sr.ujce, hlačo, zimske scrpe,
riltO,   ČCpicO, VOlnO itd.                  I'alji- i.nporora si- /ailnji' iinvusli kakur:
raznovrstno kožukovino. zinißkc čevlje za dame, rusko
galoše, dežnike, moderee, blusc, spodnja krila, pasovo,
predpasnike; jako velika zal«"»gti bolega pcriLi /a gos-
pode, krasnih ovratnic, lovskih nogavic itd.; zadnje
novosti mičnili okraskov za obloke, razne svilo, žamot,
pliš, fodre itd.; vsepotrebščino zagg. šiviljo inkrojačo
J, ZOPIlik,   Gorica. Gosposka ulica 7.
1                urar c. kr. železnic,
I       v   Ciiorici,   <«o^pO8ka  u«».**   his.  slov.   *^5.
I                          priporoča svojo najboljso za'.ogo
11walaA §lt©|#Y,
I   za gospode krojače in šivilje po najnižje mogočih
)   cenah, -—¦ V zalogi ima tudi najnovejšc in tiaj-
j  holj priproste vezilne aparate (Stickaparate),
J  katere se more porabiti zavezenje (rekamiranjc)
)  ua vsakem   „Singer-jevem"     <•, _Ä_______
j  šivalnem stroju, ter stane tak
)  aparatsamoT K. — Kdortorej
)  hoče imeti dober in trpežen
l  šivalni stroj in jako po ceni,
!>  uaj si pride ogledat šiv. stroje
3  novih sistemov,  katere jam-
či od 5 do 10 let.
i          Dalje pnporoca najooijse
| PT" švicarske žepne ure ik
I po zmernih cenah. Poprave s porostvom enega leta.
7|K Mejnarodni panorama
%L   iz Bsrolina. odiik. na vseh svetovnih razstavah.
liostavraoija „LA HOHEMK'S Uorica, tekališcc
Josipa Vorrtijii st. J5S.
Potovanje po sveiii, %n  vseli /.animivo.
Vsak teden hoy prograni!
Od 8.  do   1 5.  novemlmi:
Turkestan.  Ruska osrednja Azija.  Za-
nimiv poset glavnega mesta Samarkand.
NMo uaj Be zamndi oidelati si teh trasnih naravnili lepot.
Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv.
Ystopnina 40 vin., otroci in vojaki lo larcMa 20 Tin.
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po
41.//j polumej;ečDo; ne-
vzdignene obrestipripi-
suje konec leiakglav-
nici. Rentni davek pla-
čuje posojilnica sama.
Posojila
udum ua osetmi krcdit pu
0'",, in na vknjizho   y»o ^1^1,,
„ Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.|
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema           I
nove člane     j
z glavnimi in opravil- I
nimi deleži. Glavni de- j
leži po 2OOK, opravilni I
po2K. Otvarja članom j
tekoče račune, katere I
obrestuje po dogovoru. I
Uradiie ure         I
vsak dan  od  8. ure  zjutraj I
p;i   do  1.  un-  |i(t|t(triii(liif.        I
JZ-i!^ ->•,...\ ...j.-C-V-JMiiit.1«.^«*
St. 90.
V Gorici, v toivk dnr 111. novi»ml>ra 1903.
Letnik V,
l/.h;tj;i  vs.i     tort'k  in Hoboto oh
II. ui i jircdpolilin1 /ii int'sto tt-r oi, .'$. uri
I op.  z.i dczt'lo.  Ako  pailc n;i t;i   ilm v;i
pni/.nik i/.iilf il;in pri'j ob (>. /vt'iVr. Slant1
[to pošti |jrt'j<Mii.'in  ;ili  v  Gorici   n;t ilom
poSiljan   ri'loluLno H  's, pollt'tno    i   K in
četrlletiio 2 K.  l'r<>(l;ij:is<* v (Jorici v In
I>;iki7.ni;tii Srliwnrz  v ttolskili   ulicnh.
.1 e I Ic •       ' /   v   Nunskili  ulicali   in   I  ¦¦
b :i n nu   vcnliji'V     i li'kalistin po 8 vm.
IT U Xt 1 \j A.

(Wfarno iz<lanj<\)
Ircduilttvo in upravništvii s-..-
nahajala v «Narodni U n k&rn :>,
ulioa Wtturini h. H. 9.
iJopise }>' nasloviti  na uredniitvo,
"glase in uarolnino pa na   upravinätvo
»Gonte«.   Oglasi   hf   računijo   po pftit
vrstali in sicer aku bh tiskajo 1-krat p>>
12   vin.,  2-krat   po   10   vin.,  3-krat   po
8    vin.   Ako   sh   večkrat   tiskajo,   raču
nijo se po pogodbi.
IzdajatHj in odgovorni  urednik Josip Marušič.
Tiska   „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSiOi.
Javni ljudski shoe! na Križadi
v Neblerci.
(' /. v i r ii o   p o rii č i I o.)      (Konei.)
V/.|nidl)inlil j'k nadalje govornik svoje
l';trane, naj le se nadalje pošiljnjo svoje
otroko v doHpdanjo ljudsko solo v llru
At*vlji, le lako jc rckcl -- bndo V<i>u
otroci, kakor Vi, uatali zvosti Avstrijci,
zvosli in zavedni rojaki in dobri ka-
toličani; kajli otrok, ki j<> prisiljen po-
hajati v solo, v kaleri ne sliSi ^ovorili
svojega materinega jc/jka, dere vsigdar v
svojo duševnn, mnngnkrat tudi v svojo
telosno pogubo. iKIici: Prav res!) Prvi
princip v vzgoje.slovju velja, da se mladež
uči na podlagi matprinega jezika, kojega
govorit» oče in mati doma, če hoče poduk
doseci zažp.lieni vspoh. Zatorej se stariši
močno, da, izdajalski nad vojimi otroci
in nad njihovo dusovno pa tudi ....dsno
srečo pregreäijo, če jih silijo p ohajati v
Solo s tujim jezikom. Iz takih otrok je
maiokndaj kaj prida. Kajti sola s tujim
jezikom je otroku to, kar je cvetlici —
slana. Taka sola ugonobi otroku pravo,
sreeno in veselo zivljenje. Mesto da mu
je dobrotna učiteljica, mu je v resnici le
trda mučilnica. Priznano nainrec je, da
teže napredujejo učenci v soli a tujim
jezikom, kakor z maternim jezikom in
naravno! Predno zamorejo nauke spre-
jemati, v vednostih napredovati, morajo
težave tujpga jezika premagati. In če ima
taka sola še namen in nalogo otroka
raznorodovati, umori v otroku vže v
nežni mladosti cut do nravnosti in do
vsega lepega, ga uči zatajevati lastni ma-
lerin jezik, da, še vee — celö zaničevati,
sovražiti in preklinjati lastr.ega očeta in
hj.«tno hiator Kedar pa človek i^gabi
spoštovanje do očeta in mater — auto-
toriteto — ktero je sankcijoniral, postavil
sam Bog, — tak človek je izgubljen, tak
no bode epoštoval tudi svetne autoritete
in lako zdrči na pot propalice skoz in
skoz, postane sam sebi nesrečen, svoji
družini sramota, a največja — lastnemu
narodu. (Klici: Res je) — Omenjujoč
vzpodbudni klic družbe sv. Cirila in Me-
toda, naj bi poverjeniki družbo sv. Mo-
horja pri vpisovanju udov pobirali tudi
za družbo sv. C. in M.} konča! je go-
vornik z besedami:
Predragi rojaki! Na meji smo, na
meji svoje širae in skupne doi.iovine Ijube
Avstrije, na meji svoje ožje dornovine
prelepe Slovenije, ki je v veliki nevarnosti,
da narn jo Lega kos za kosom potujči
in odnese. Pokažimo svojim zakletirn na-
rodnirn   sovražnikom,   da   ljubimo   svojo
domovino, da nam je mila in dra(,'K na 1
vst;, da se no Hramujetno svoje lope go
vorico. Knkor morna Irdnjava kljiibujmo
Hovražnim napadom, kakor ncprndircn
jpz bninimo lujim navalom. z vho riav-
du^enoHtjo klicirno sovražnikom: ,.Grom
in peklo, prazne Vaše proti nmn so
stcko!"1 fPevski zbor pod vodstvorn g
Ant. ToroSa, učilelja v llru^ovlji, zapel jp
slov. narodno hirr.no: „Hej Slovenci ....
Proberpjo mt na to H resolucije, kalere so
HP navduSenu sprejele in potrdilr Hs-
solucijp so slodoop,:
I.   Z   ozirom   na ailno   slabo   Iptinn,
ki je letos zadela naše briske obcine   in
silno   bedo,   ki   je   vsled   tega   nastopila
mfd   nažim   ljudstvom.   in   z   ozirom,   da
nam  pomanjkujejo v Brd'h dobre Doti in
cpstne zvpzp in kor   glavno   zlo   Fird   je
tudi   pomanjkanje   pitnn   vodp,  in   da se
da Ijudstvii zaslužek  -   pozivlja s^ c. kr.
vlada,   nai  bi z   izdatnimi    pedpornmi   iz
zaklada odločer>( ^ za po ujmah prizad^te
dežele odpomogla preteči revščini in sicfr
s tem, da bi rpvnim družinam porazdolila
enkratno podporo v živilih ;   drugič    naj
bi c. kr.   vlada v  sporazumu z deželnim
odborom  oziroma zborom   takoj   in   ne-
mudoma   pop.krbeia   za   zgoraj   označene
nujno potrebna dplh.
II.   Delovanje   c. kr.   kmot.   društva
goriSkega    jp    po    doaedanjih    sku^njah
omejeno le na iurlanski del dežele. Dobrot
tpga drnštva «lovenska večina dežele  ne
vživa,   predspdništvo   dela   zapreke   Slo-
vpncem  in vsled tega Ae pravim udom ni
mngoče vzdržavati svojih dobrih nampnov
in društvenib dolžnosli. — Ker vsled tega
kmstijslco blagoslanje med slov posestniki
in kmetcvalci ne vspeva, in ker bi moral
pIov. de!  naše dožole v sadjereji, vinoroji
in živinoreji zavzemmi  prvo rnesto v celi
državi   —   pozivlja   se c.   kr.   vlada,   naj
na prirneren način ukrcno, da bode slo-
venski   del naše dežele v prospeh   kme-
tijstv:i    sploh   dobival   državne   podpore
izven   kmetijskega   društva   goriškega   in
brez posredovanja njegovega.
ill. Z ozirom na to, da je drnštvo
„L^a Naz.%' zasnovalo v čisto slov. vasi
v Neblem obč. Dolenje privatno mešano
šolo in ker v tem kraju bivajo pdino le
Slovenci, je namen loga društva očividen
— raznarodovati našo dpco: ker s to
šolo se kali mir med obema narodnostima
v občini Dolenje, zlasti s tem, da se si-
lijo ne samo za šolo godni, marveč tudi
otroci pod 6 leti iz druge duhovnije po-
hajati v to Solo ^Rutarje) in ker je dolžnost
c. kr. vlade skrbeti za mir med svojimi
podložniki in čuvati,   da   se ne  vrše   po
državnili zukonih prepovedane krivice —
pozivlja se c kr. viada, da zaprc Lpgino
šolo v Neblern in zapove, da hod'jo do-
lični olroci v svojo  (lomačo ljudsko  Solo.
I'redspdnik je na to sklenil zbo-
rovanje in se zahvalil v imenu zbo-
rovalcfiv govornikorn za njih velevažni
ucuK ter jim zaklicil: ,.Bog jih živi !a
(Gromiivili živio ho je odmeval od bten
prostranp dvorane.)
i'o dokončanem zborovanju h« je
vržila v pro^lorib A. Koejaneiča dnrna^a
zabava. Pevski zbor ^lovrenski — vsa cast
mu —je pruizvHjal lepe skladbe v občo za-
dovoljnost.
D o p i si.
1/ ij(»riške   okollcc,   meseca   no-
v«mbni 19tj:i
P'»di\jnni p<ilitični in socij;i!n!
odnošaji, podivjaim Ca^ni-
karsku samosilstvu.
[h (KibišCekuvih ri;;r. .Z.islug'.
Pert^sni fasnikarski boj, katerega
je izzval Gabraček z neo^novanimi na-
padi na ,.Krojaško zadrugo*', in katerega
neizogibnit posledica so ti-le dopisi, je
pristna podoba političnega boja goriških
Slovpncpv, katerega sta nam obesila na
vrat Gab. in njegov pobratim iz same
prešernost;, samnvolje in pomanjkanja
rodoljnbju. Tega političnega boja nam je
bilo toliko treba, kot morju vod«. To do-
kazati bi bila najlažja stvar na 9votu.
Kolikor toliko sp je to že zgndilo. Sicer
imajo ti dopisi drugo 3vrho. En dokaz si
pa hoČLtn vendar dovoliti. Ta dokaz je
tako jascn. prepričljiv in neovržen, da
pozivljam lahko z mirno dušo Ga-
brščekii sarnc^a, nai ga ovrže, če ga
more, j&z sein piepričan. da vtakne Gab.
ta dokaz tako junaško v žep, kakor je
doslej še vedno vtakni] jedro in stvarno
vsebino mojih dopisov. Gabrščeka torej
pozivljam, naj vestno prebere svoje ,.So-
ce*1, pisane pred političnim razkolom, ter
jih vestno primerja s pisavo „Gorice".
Ako si pa upa med tema dvema pisa-
vama najti tako razliko v narodnem o-
ziru, ki bi bila vočja nego njih narodnost,
moram že naprej priznati, da ni on za-
stonj tiskar znanega kalamona, da zna
tudi coprati. Ker vem, da mu je to ja-
bolko prekislo, ma je pomorem jaz ugriz-
niti. V ta namen si dovoljujem to-le vpra-
šanje : V kakih razmerah je bila ,.Soča"
pred ploitičnim razkolom z duhovačino
in učiteljstvom ? Znano je, da se je „So-
ča*' takrat oklepala duhovščine kot klop
polha. Ona je hodila   z   duhovščino.   —
N'ii ene žaljive bc-todice ni bilo v njej
zoper duhovski ntan. ^Zgodnja Daniea",
znani dubovski organ, ni bolje zastopal
duhovskih interesov n^go j.Šofa". Na-
sprotno pn je zadnji čas prcd razkolom
udrjhala po Ijud-kih učiteljih, da je bilo
groza. Jedne lepf in dobre besede ni imel
Gabršček zanje. Klofute in psovke jim
je delil, da so iz njegovega ptjresa kar
iskre Avigale. Tako je bilo torej razm<TJe
„Soče>l do teh dveh sianov. Gabr.sček je
v onem času časnikarjenja prekašal celo
Ijubljanskoga rSlovenca'*. A dočimmuje
„Slovenec" ultra-klerikalen. ^faräki1' in
Bog ve še kaj. ni svoje „Soce*1 nikdar
imenoval klerikalne. Pisava ^Soče se mu
je zdela naravna. primerna našemu emi-
nentno katoliAkemu ljudätva. Tako je bilo
takrat.
Zdaj si pa oglejmo Gabrščeka po
razkolu. Razkol je rodil rGorico'' in ,.Go-
ricau je sprejela program, katerega ae je
držala prej ,.Sočau, seveda z malo raz-
liko: ..Gorica*1 piše o dubovSčini spo-
štljivo, a ne klečeplazno, o učiteljstvu
ne žaljivo. In to, ljudje božji, to je zdaj
Gabrsčeku neodpustljiv greh, to ma je
z-iaj naenkrat rklerikalnou, ,.far3kou, itd.
Tako naenkratno menjavanje nazorov se
imenuje v navadnem življenju brezzna-
čajnost, v političnem življenja morda ne,
ali to pa vendar lebko rečem, da nima
Gabršček med slovenskimi žurnaliati vrst-
nika, ki bi se bil s sTOJim listom kar
čez noč tako radikalno prelevil. V na-
vadnem življenju takemu človeka nikdo
več ne zaupa, v politiki bi moralo biti
tudi menda tako. Jaz vsaj tako sodim in
rad bi našel koga, da bi mi bil porok,
da Ii Gabršček tudi res tako misli, kakor
pise, ali piše neresnico zdaj, ali jo je
prej da, meni je Gab. od polit. razkola
sem tak petelin nu strehi, da mu ntč več
ne verujem. Jaz raislim, da doživimo na
Gabrščeku še kako levitev. Bil je že ,.kle-
rikaiec*', „liberalec", zdaj je naprednjak.
Za koliko časa ? —
In vendar je še ljudi med nami, ki
tega ne vedo in tega ne vidijo, ljudi, ki
vsemu verujejo, kar jim Gab. v ,.Sočiu
načveka. Posebno pa rodi Gabrščeku
znamka ,.klerikalno'' krasne sadove. —
Beseda „klerikalno" igra v Gabrščekcvi
politiki tako ulogo kakor pesternam ,.bav-
bavu med malimi otroci. Kar je Gabr-
ščekovi koristolovni politiki neugodno in
nasprotno, kar bi rad uničil, to dobi v
,.Soci" ime ,.klerikalnou. Na ta način
strelja Gabršček večkrat strašanske kozle.
Društva, ki nimajo s politiko ,ic opra-
viti, ki delujejo   že 10,   20 let vedno po
»ODLISTEK.
Mladi gozdar.
Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec.
(Dalje.)
Cerkev je bila nialone prazna, ker je bil le na-
vaden delaven dan. Tu pa tarn je klečal na kameniten
Uaku star ded z niolekom v roki in pobožno žebral
svoje molitvice. Drugje klečala je zopet nvela mamica
i" zrln se  solzninii očmi  na  altar..... Špela  pa je
pokleknila prav sredi cerkve. Klečala y.x. na obeli ko-
ltMiih, zgorenji del života močno naprej sklonjen. Molila
.e tako ^oreče, da se ji je moral aiditi vsak, ki jo je
pO7nal in videl___
Koncala je sveta inasa, a Špela je le še molila
ln vzdihovala.-------Stari Drozeg, uže od pamtiveka
cerkovnik in ključar v Lesju, je bil uže davno vse
pospravil po sakristiji, ko se je še-le odpravila Špela
iz cerkve proti župnišču.
»Hvaijen bodi Jezus Kristus! — Bog daj dobro
jutro! — Raaa bi govorila z gospodom župnikom",
ogovori ponižno in priliziijeno Špela župiiikovo slu-
žabnico, vstopivša v kuliiiijo.
„Počakajte malo", reče stara služabnica in odide
v sob(), ki je stala nasproti kuhinji. Kmalu pa pride
nazaj in pove špeli, da lahko vstopi v gospodovo
sobo. Se svetim strahom stopi Špela prod ztipnika in
začnc:
'K.uvivuiu. i^c Auuicuie, ua sem xaKo naaiezna; a nisem
si niogla pouiagati drugače. Vein pa tudi. da mi..."
„No, «io, le hitro povej, kar imas", pretrga ji
župnik besedo.
„Ve'n, da mi radi pomorete, gospod župuik. Če
bi znala sama brati, ue bi prišla sem nadlegovat, ker
vem, da imate ..."
„Ali nc bo še konca?"
„Vem, gospod župnik, da imate dela čez glavo...
Sedaj pa povem. Ko sem predvčeranjini zjutraj vstala,
našla sem v leseni škatljici na oknu ta list". Nato
izroči župniku s Iresočo roko list in nadaljuje: .,Cudno
se mi je zdelo pisanje, in rekla sem sama pri sebi:
Spela, nikar ne bodi šibke pametif Bog ve, kaj pouieni
to pisanje. V loteriji te čaka terno ali pa kje drugod
velika sreca. Bog dela se zmeraj cudeze, da pomaga
revežem, ki so res potrebni".
Župnik se ni niti zmenil za Špeline čenee, ampak
se je lotil kar brauja. A pisava na listn je bila tako
bleda, da je moral nazadnje pomagati si z naodiiki.
Špelo je to veselilo, ker si je mislila, da mora uže biti
nekaj posebnega, ko si mora gospod župn.ik se stirimi
očmi pomagati. Še bolj je bila pa v svoji misli po-
trjena, ko je videla, kako se župniku čelo bolj in bolj
grbanči, obraz zresnuje .... Kmalu se ni mogla veC
vzdrževati, ampak vsklikiiik? je vsa vzradoščena:
„Nikar ne strmite, gospod župiiik, nikar; temveč
veselite se ?. inenoj!"
„Špela,  si-li  ob  painet?"  reče župuik  osiro in
rcsuo.
recna, Dogaia, ne vec razcapana, ne vec Deracica...-   ,
„Špela, jaz te ne razumem!*' reče zopet župnik
in gleda strineč sedaj Spelo. sedaj list.
„Kako ne? — Saj je pisano".
„Ženska. ali res ničesar ne slutiš?" prične župnik
s huda in resno.
„Kaj ne bi slutila! -- Slutim pač, slutim, a brati
ne znam. Ta papir mi nrorokuje srečo — —"
„Kakšno srečo?4
„No, denar in še kaj drugega — —"
„Dozdevalo se mi je. da tu ni vse prav. — Tega
lista ne dobiš nazaj", pravi nato župnik in vtakue list
v žep.
„Kaj!? — Kako, gospod župnik? — Bog vain
daj zdravje in srečno smrt; list pa uazaj".
„Sedaj ne še".
„Kedaj pa?"
„Ko se prepričam, koliko je resnice na tem, kar
sem bral v listu".
„Zagotovim vas, gospod župnik, da je vse sama
živa resnica. Papir ne laže: Špelo čaka sreča".
„Torej je res, da imaš znanje z beračem Mrakom
in da se mislita vzeti ?"
„List nazaj, gospod župnik, list nazaj! — Naj
bo Mrak berač, a Špelo čaka sreča, sreča — —".
,.Povej, ali imaš kaj opraviti z Mrakom?"
,.Mrak je spak; — a moja sreča, moj list . . ."
„Odgovori, kar te vprašam, drugače — —".
„Seveda imam opraviti z Mrakom. — Ali ni tudi
on   berač ?   —•   Jeseni   sva   brala   skupaj   opresnike,

v prvi vrali   proti   ruskemu   minist™   za
notranje zadeve Plovetu.
Samomor italljanskejp fllnaiione(jn mlnlslrn.
Novoimenovnne^u I'mimi'ni^'it mi-
nistra Kosano so našli vrorui y.jutruj oh
ft. uri mrtvega. lulrdil se j»* po nof.i
iz revolverja.
Balknnske zadeve.
Odgovor turške vlade na noto Av-
strije in Kusije gledi'1 novih reform, ni
zadnvoljil no na Dunaju ne v Petrogradu.
Nasprotno. Kakor Avslrija,tako lurii Husjja
naložila Hta svojima poslanikoma, da zah-
tevata od turškp vlade, da se o vseh
tookah novega relormneg.» rofjnuna iz-
raCe odločno. Ako bi turäka vlaüa ne
hotela te^a storiti, polern Htopita Av
slrija in Kusija pred njo z ultimatumom.
Tako se glaso najnovejSa Časnikarska
poročila. Nekateri lisli vr-do cel<> povedati,
da ima sedanje bivanje rusk<» ekskadre,
obstojet-o .z trch vojnih ladij v Trstu, po-
seben nanien. Avstrija in Kusija na-
meravali baje uprizoriti najprej neko
demons!racijo s svojo tnornarico, in bi
v ta namcn odplule v turäko vodovje
ruske in avstrijske vojne ladije skupaj in
sicMT v najkrajs>m času.
Cesar Franc Jožef za Macedonce.
Bolgarska princezinja Kiementina
se je obrnila do vseh vladarjev s proš-
njo, da prispevajo za podpore mace-
donskim beguncem. Prvi so je odzval
cesar Kranc Joiel' z 10.000 franki in
laslnorocnim pinmom.
Domače in razne novice.
Notarska imcnovanja in pro-
mesiU'iija. — Kakor nam poročajo z
Dunaja, je imenovan notarski kandidat
g. dr. Kerdinand Terkuč za notarja
v Kanalu. Potemlakem, vsaj tako sodimo
mi, je dosedanji kanalski notar g. Artur
L o k a r, premeščen v Ajdovščino, a g.
I* a s c o 1 e t t o, ki je bil do sedaj notar
v Ajdovščini premp.ščen je v Gorico in
pride na niesto pok. notarja g. Josipa
Kavčiča.
Puioka. — V nedeljo se je po-
ročil v AjdovHČini g. dr. Anton Brecelj,
(irivatni zdravdnik, z gdč. Alice liasa-
g r a n d e. Bilo srecno !
ČasuikaiNka  podivjanost.        V
zndnjištev. svojegalista smopod na«lovorn
,.Krasen književni vahtič1' naznanili, da
je g prof. dr. Kos spisalknjigo ,,Gradivo
zazgodovino Slovencev v srednjem veku",
katero je izdala „Leonova družba' v
Ljubljani. G. dr. Kos je znan kot jako
vesten in temeljit zgodovinopisec. Tega
mu dosedaj še nikdo ni odrekal. Le zadnja
„Soča" zagnala se je v zadnji svoji
števiiki divje vanj in mu očita pristranost,
ne da bi dotična časnikarska hijena niti
videla nove dr. Kosove knjige in torej
niti vedela, kaj je v omenjeni knjigi napi-
sano. Sicer strokovnjaške ocene mi nismo
napisali, ker se ne čutimo v to poklicani
in krr zamore storiti to le kak strokovnjak.
Ali časnikarska hijena v „Soei" zagnala
se je v knjigo dr. Kosa, ne da bi jo
videla niti od zunaj ter trdi, da je pri-
stransko vse to, kar se nahaja v knjigi,
četudi ji je vsebina knjige popolnoma
nezn».na. Kaj takega so zmožne jedino
le časnikarske hijene, ki divjajo neprestano
po „Socr'. Zaradi tega pa ponavljamo, da
mora biti jako nizek nivö omike onih
ljudi in jako dvomljiva njih kultura, ki
se družijo f Lakimi časnikarskmi hijenami.
„SoiMu" AJiasver. — Ta ne p"«-
naša kosti svojega rojstva po okroglem
svetu, pač pa po goriških krčmah, čo
mu vL.kne kdo kaj okroglega v žep. Z
večnim židom je neki v sorodstvu le kot
večni Student, kot tak ima neovrgljivo
pravico do krokanja, kar mu je najljubše
opravilo. Pa še nekaj židovskega ima na
sebi ali prav za prav na jeziku, namreč
šešljajoče čenčanje, po katerem ga je
izpoznati v deveto vas. On si domišlja,
da je to čenčanje dovtipnost, seveda, če
bi bilo oslovo riganje slavbevo petje.
Njegov častni naslov je: „Sočin" pod-
listikar. A le kakošenkrat se čuti zmož-
nega zahajati Pegaza. Predno se to zgodi,
je treba velikih priprav, ki so nekako
podobne pripravljenju lukamatije, predno
jo vprežejo. Večkrat prinaša domov ve-
"kansko oj..co, ki ga tako omami, da jo
zamenjujG s čukom, in ker je čukova
glava mnogo podobna maöji, preganja
drugi dan še mačka. To se mu je neki
pnpetilo v nedeljo jutro, ker je v so-
Doto preveč kuril v „najlepšem salonu"
8 podirajočim se stropom in zaplankanirni
okni. — Prihodnjiö kaj bolj jasno.     -f
SloveHiia prisega vojsskih uo-
vincev. — Slovesna prisega vojac'.-ih
novincev tukajänjo posadke je bila v ne-
deljo. Najprej je bila ob 9. uri sv. maša
v cerkvi sv. Ignacija in katere so se
udeležilt poleg drngih vojakov tudi vsi
caslmki. Potem pa se je vrsila slovesna
prisegH na dvonšču volike vojainico na
iravniku.
SpHMiH'mba nrnilui pri neka-
tiirili vlakih. I'oStni vlak, ki jf od-
liHJal iloHedaj \t. Trsta v Gorico ob 4
uri in 40 m. popoludne, odbajal bo
odslej iz Trsta ob 4. uri in 4f> m.
Mrzovlak pa bo odhajal zvečer iz Trsta
v Gorico ob 8. uri iO in. mesto ob 8
uri in  2f) rn , kakor je odbajal do Hcdaj.
Prihodnjc porotii«' ohravnavr.
— Med drngimi prideta pred porotnike
ta mdHüc tudi to dvo kazenski obravnavi,
in sicer proti Josipu 1'rimožiču, zaradi
poskusenega umora in proti Josipu Vecchi
iz Tržiča, radi požiganja.
I/prcd NodiSni. — V četrtek st*
se morala zagovarjati pred tukajšnjim
okrožnem kot kazen.skirn sodiäcfiin 22
letni Hre^igar SUIan in 40 letni Grbec,
oba iz Kanala. Bila sta tožena zaradi
javnfgH nasilstva. Dne 2. oklobra na-
hajala sta se namreO obtoženca pozno
v noč v krčmi Julijana Gaia PriAel je
tje obcinski stražnik Anton Žbogar ter
jima zaukazal, da rnolčita. Mesto da bi
ga ubogala koj, sunil ga je Grbec in mu
celo pretil s stolieo. Pri obravnavi je
Brezigar trdil, da je bil isti večer po-
polnoma pijan in da se prav nič ne
spominja, kaj se je godilo. Grbec pa je
trdil, da ni vedel, da je Žbogar ob-
cinski stražnik. Obaojena sta bila oba
dva, in sicer Brezigar na dva meseca,
(irbec pa na seat mesecev težke ječe z
jpdnirn  postom v rnesecu.
I/^nall so iz menta berača Andreja
llušiča iz Biljane, ko se je poprej odpočil
48 ur v tukajšnjih zaporih.
Sod   poln   vinn   razpočil.   — V
petek so nakladali na vozove intrsko
vino na goriSkem kolodvoru namenjcno
trgovcu Fiaticu v ulici Morelli. Pri ti
priliki se jp zlomila podlaga, po kateri so
valili sode iz skladišča na vozove in
jeden sod, v katerem je bilo šo*t hekto-
lilrov vina, padel je na tla in se razbil.
Vino pa je iztoklo iz njega kolikor ga
niso polovili delavci in drugi blizustoječi
v lonce, v steklenice, v sklede, v klobuke
in sploh v vse jednake priprave, ki so
jim bile pri rokah Da so bili tudi, tati
ki so se vrgli n:i tla in s tal srkali slad-
kega Istrana, tega ni trebe pripomniti
poaoboj.
Na okrajncm sodisru v Sežani
je razpisano mesto državnopravdniškega
funkcijonar ja. Letna remuneracija znaša
180 K. Prošnje je predložiti državnemu
pravdni^tvu v Trstu do dne 15. decembra
1903. z dokazilom o poznanju deželnih
jozikov.
Lt'pa cerkvena slovesnost vrsila
se je dne 8. t. m. ob 4. uri popoludne
pri novem ,.G r a d e n s k e na mostu".
Bilo je narnreč slovesno bl agoslovljenje.
Kaj  več  prihodnjič.
Krvav pretep v Logu pri Tol-
liiiuu. — V Logu pri Tolminu so se
tamosnji vasčani napili preveč letoänje
kapljice, ki prav rada razburi možgane.
Nastal je med njimi pretep. Neki Čuk s
Kranjskega, bi se bil rad odtegnil pre-
tepu, zaradi tega je zbežal iz krčme. Ali
pretepači udrli so jo za njim ter so ga
z nožein tako močno ranili na prsih, da
so ga morali pripeljati v takajšnjo bol-
nišnico. —
Zopet pretop. — Bilo je prejšnji
teden v Lokovcu, kjer so popivali v neki
krčmi mladeničiMaiijaSaligoj, Ivan Leban,
Ivan Paušič in Jože Piuulin. Med njimi
nastane prepir. Ker je bil Šaligoj uaj-
močnojši med njimi, zagnal je ostale tri
tovariše v beg. Ti pa so sklenili, da se
hočejo maščevati nad Šuligojem. In res
so ga v soboto po noči okolo 11. ure
počakali na neketn mestu, ga tain napadli
in tako neusmiljeno pretepli, d». so ga
morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
Šuligoj bil je večkrat ranjen tudi z nožem.
Zb božjo voljo, kam pa pridemo, če se
bodo ti pretepi tako zaporedoina ponav-
ljali, kakor se je to zgodilo ravno v prejš-
njem tednu.
Divji kostanj v cvetu. — V dre-
voredu, nahajajočem se na cesti, ki pelje
iz ulice sv. Klare do soäkega mosta, na-
haja se divji kostanj, ki letos že v
drugič cvete. To je pač najlepši dokaz
o lepi jeseni, katero imamo letos.
Ustrelll vozuika mesto zajea. —
Blizu Marijana ob cesti sta lovila v so-
boto zajee dva lovca. In res splašila sta
jednega in jeden izmed nju streljal je
nanj. Ta je meril na zajca, a zadel je
voznika, ki je takrat vozil po cesti in ki
se imenuje Zorzenoni. Voznik dobil je
namreč lepo ätevilo žiber (svinčenih
zrn) v glavo,; ranjeno pa inu je bilo
tudi   desno oko.
Pe§ ogrizel. — V petek zvečorje
domači stnri lovski pes ogrizel po obrazu
in po vratu gospo dr. Tavčarjevo iz
Ljubljani. Hane, katere je pes prizadejal
so bile tako hude, da jih je mogel po-
klicani zdravnik zašiti.
Ra/sodba iipraMHj;a sodišča In
tržaškl lneatul svet. — V potek zvečer
je imel tržaAki mestni Hvet sejo in je
hotel H tern demonstrirati proti znani
razsodbi upravnega sodiSča, h katero je
ornenjp.no sodiÄce izreklo, dn. so bile
zadnje tržaške ob^in^-ko volitvp nepo-
slavne in npvpljavnp. l'ri ti priliki so je
oglasil v impnu Shtvpncpv za besedo g.
dr. 1« y bar, ki je pribliAno tako-lp go-
voril :
,l'o dogodkih zadnjih dnij ne bi bil
pritfakoval, du bo mestni sret sklican v
sejo. Z dvema razsodbarna na^ih najvii-
jih sodiäc je bilo konstatirano in razso-
jeno. da so se v volilnem po^topanja, iz
katerega je izšel mestni svpI v svoji da-
nažnji nestavi, dogotüle nozakonitosti.
toüko oi1 občinskib kolikor od državnih
oblasti, c'a je bilo tore.j odobrcnje man-
datov skhnjeno v sejidnel8. maja 1901-i
neveljavn.) in nasprotno zakonu
Vsled tega se nahajamo v neprijet-
nem položaju, da srno nepotrjeni zastop-
niki, in da smo členi sveta, ki je bil iz-
voljen na podlagi nezakonito^ti in ne-
pravilnosti. Mi slovenski svetovalci imamo
vsaj tolažbo, da se nam ne more pripi-
sovati krivda na dogodivših se nezako-
nitostih, marveč moramo danes konsta-
tirati z nekirn zad^äcenjem. da srno bili
rni prvi, ki smo glasno že pred volitvami
protestirali proti v^em nepravilnostim,
ki ho sedaj pripoznane kakor take od
najvišjih sodi^c. Mi smo bili, ki gmo pro-
testovali proti odklonitvi slovenskih re-
kurzov v seji di.e 1. aprila 1903, katero
odklon'tev srno označili kakor krženja
pravic. zajamčenih v državnih temeljnih
zakonih. Treba posebno povdariti, da ja
v isti seji vlada po svojem zastopniku
proglasila ono odklonitev za nevp.ljavno,
ki bi mogla imeti za seboi tudi neve-
Ijavnost vsoga volilnega postopanja —
ista vlada, ki je potem vzlic tej od nje
same konstatirani neveljavnosti, nadalje-
vala z volitvami, kakor da se je bilo po-
stopalo v polnem redu.
Mi srno bili. ki smo pismeno in nst-
meno protestirali v Trstu in na Danaju
na ministprstvu proti temu, da se niso !
spolnjevale drage formalnosti, kakor sta
n. pr. razgiüsenje o izloženju volilnih
list in 14- dnevni rok. Ali na naše pri- |
tožbe se je odgovarjalo, da ni več kaj i
ukreniti, ker so že določeni dnevi za
volitve. Uanos sti rnorda prepriöani vlada
in vecina, Ja bi bilo bolje, ako bi se
bilo pobtopalo z večo previdnostjo, in
lzlasti s točnejšim spolnjevanjena zako-
nov, kajti izid volitev bi. bil morda isti,
a bi bil znkonit ia veljaven. Ker nas
slovenskih avetovolcev stvar ni posebno
zanimala do pred malo dnij, ker ni bila
naša stranka direktno interesirana na
zadnjem volilnem boju v mestu, dočim
je bila v okolici zmagovalka vzlic gori
omenjenim nezakonitostim, zato smo se
v šeji, ko so se potrjale volitve, oraejili
na jednostaven protest proti kršenjn na-
äih narodnih pravic.
Danes pa, vspričo zadnjih razsodeb,
tudi mi ne moremo ostajati indiierentni.
i? 7. zakona od 22. oktobra 1875 št. 30
ex 1876 določa, da v slučaju kake pri-
tožbeso administrativne oblasti obvezane,
da v atvari ukrenejo nadaljne odredbe,
opiraje se na juridične nazore, katerih se
je držalo upravno sodišče.
Vspričo take določbe se nam vsi-
ljuje vpre.šanje, kaj nameruje sto-
riti v 1 a d a V
Bilo bi torej priporočljivo pred
vsem, da bi čakali na sklepe vlade, predno
se je sklical mestni svet v sejo, ker po
mojem mnenju mi nismo kompetentni, da
bi se povračali k svojemu sklepu, marvec
mora vlada ukreniti odredbe. Ker bi ni-
kakor ne hotel vsprejemati kakoršnesi-
bodi odgavornosti za eventuelne nezako-
nite in neveljavne sklepe, si dovoljujem
staviti do spoštovanega predsedniätva
vprašanje: Je-li i3teinu kaj znano, da-li
je vlada že kaj ukrenila z ozirom na
razsodbe viših sodišč in izlasti ozirom
na razsodbo upravnega sodišča od 28.
oktobra 1903? In za slučaj, da sposto-
vanemu predsedništvu ni nič znano v
tem pogledu, predlagam, naj se naloži
predsedništvu, naj se z vso možno nag-
lico povpraAa slavno vlado, da-li in ktij
misli ukreniti v tem poglrdu, da čim prej
neha tista neprijetna negotovosta.
Predsedoval je seji inestn. sveta
podpredsednik dr. Venezian, t. j. oni
mož, ki je vodil v imenu tržaških rudeč-
karjev in stare magistratne kamore zad-
nje volitve, ki so se, kakor smo poprej
omenili, izvršile nepostavno in so torej
neveljavne. Dr. Venezian je koj odgovar-
jal dr. Rybaru. Naprej je omenil, da rt»z-
sodba upravnega sodišea ni bila trža-
Jkemu magistratu še vročena in najbrže
tudi c. kr. namestniätvu ne. Potem pa je
hotel nekako dokazovati, da nirna raz-
Bodba prav za prav nikakega poraena in
in da se ji ne sme pripisovati nobene
važnosti. Ta svoja izvajanja podkropiti
je aku^al dr. Venezian s tem, d* je trdil
da se je jednako kakor pri  zadnjih  vo-
litva^ v Trsta postopalo ie itt let zapo-
redomH, t. j. od karobstoja triaSki mestni
Statut. Ni pa nikhkor trdil, da bi bilo
tako postopanje postavno. Kor je |»r dr.
Mybni-opomnil in povdarjal, da je upravno
sodiäce spoznalo postopanje pri zadnjih
volitvab za nepostavno t«r izreklo eo
ipso, da so zadnjf rnestne volitne nere-
Ijavne, in da jp vsled postavnih dolocil
vladina administrativna oblast. t. j. c kr.
nemestni^tvo pokhcano, izvajati na pod-
lagi in v aminlu razsodbe apravnega ao-
dišča posledice, od>?ovoril je dr. Venezian
in nekako mu tudi ocital. da bi moral
tudi dr. Hybai in ž njim ostali slovenski
mestni svetovalci braniti avtonomne pra-
vicp trža^kega rn^vtnega sveta. t. j. bra-
niti da bi morali nepostavnost proti po-
stavnosti. —¦ Taka je torej morala ži-
dovske liberalne klike tržaakega inagi-
strata in jako smo radovedni, ako se na
to stalisče postavi tudi c. kr. namestni-
štvo v Trsta, ko mu bode došla razsodba
apravnega sodišča. razsodba. ki pravi, da
so bile zadnje tržažke občioske volitve
nepoatavne in neveljavne. Radovedni
smo, pravimo, ako bo tržažko namest-
niätvo branilo nepostavnost proti postav-
nosti !
Loterijske številke.
L)unaj......72    14    89    80    74
Gradec......7    40    79    U    3H
Anton   Pečenko
Vrtna  ulica 8 GOR1CA Via Giardino 8
priporoča
p^    briskih,   dal-
.V   matintkih   in
^*   isUrskih  v i -
nogrado«.
pristna    bela
in örna   vina
<*   «ipavskih,
furlanskih,       '
Doslavlja na dom in   razpoäilja   po   iclei-
•lici   na   vge   kraje   avstro-egerske   monarhije   y
¦odih od   66   litrov   naprej.   Na  zahtevo   poäilj»
tudi  uzorce.
Cene zmtrne. Po«tr«iba po4t«na.
Olje ^a sluk!
?
po višjem  štabnem  zdravniku
in fiziku
dr. Schmidt-u
edino pravo z varstveno znamko:
„človeŠko nho", odpravi takoj in
korenito začasne nadl^ge gluho-
sti, ušesnega toka in šumenja
ter slab slah tudi v zastarelih
slučajih.
Steklenica tega olja z na-
vodilom'dobiva se po 4 K
v lew Cristofoleti-ja
v Gorici na Travniku.
Podpisani priporoca slavnemu ob-
činstvu   v   Gorici   in   na   deželi   svojo
prodajalnico jestvin
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
licne moke iz Majdičevega mlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum, različna vina, goršice (Senf.)
Giril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi ta-
stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoätovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Semeiiiski ulici h. fetv.   i
(v lastni hiši.)
FUNEROL
rastlinska mast
iz kokos-oreha.
NadomošČa niaslo in svinjsko mast,
l/.vrstno služi ter jo dolgo vzdržljiva.
Pubiva se v vsi'h buljših prudajalni-
cah s kolonijalriim blngoni.
istem programu, so „klerikalna"' le /ata,
ker GahrAeeku no ngajajo iz osebnih
ozirov. Osebe, ki se ne kažejo posebno
prijazne no corkvi ne duhovSčini, so Gab.
'-ar naenkrat ..klerikald', ker ne trobijo
v njpgov rog. In tako iina Gab. jako ko-
modno staližef, da barva s „klprikalno"
barvo, kar hoče in koijar hoc'e. NajlepSa
je pa šo ta, da najde kalinov, ki ma to
slppo vorujpjo. Posebno mu gre mladina
kaj rada na limanice. Ni čuda! Lahko-
vornost jp mladini 1? itak prirojena. Na-
predr' svoboda sta frazi. ki vlečeti mla-
din*.. sabo kot ovco sol. In to zna
GabrSčpk imenitno izkoriščali. S frazami
o^amlja mladino ter zanaša po njoj raz-
por tudi v socijalno življenje. In kar ne
more sam, to ma pomagajo „naprednja-
Ski" pisHrji, ki ma jih ,.n«prednjaški"
denarni zavodi dajejo na razpolago. To
je gonja, da je mora biti sam peklenšček
vpsel. Kupčijski opravki me vodijo po-
postoma v Ljubljano. Poznam jo tako
dobro kot Gorico, ali tako žaloatnih so-
cijalnih razmer v Ljabljani vendar ni,
čeludi sp tarn bije strankarski boj na
življenje in smrt. Tudi v naši vaai je en
par kričačev Gabrščekove baže, ali tega
mi možje ne dovoljujemo, da bi nam
taki ljudje zvonec nosili v družabnem
življenju. To, se zdi, je specijaliteta le
Vas Goričanov. Žalostno spričevalo za
nekatere omikane dražine, ki se dajo
tako terorizirati !
Toliko za danes v popolnitev Ga-
brščekovih rzaslug za narod'. Prihodnjič
dalje o Gabrščekovem ,.ožtirstvu".
A. K.
Iz Brd. —   Prikazala  se je v te-
kočem letu skeleča rana v Neblem, älov-
rpnske fare, ker je po rLegi" na čisto
slovenski zemlji postavljena laška sola.
Kakor čitam v „P. L.-, došli so 25.
m. m gg. zdravniki iz Gorice na Krizado
v posvet, kako bi bilo treba rano lečit.
Mnogo radovednega ljudstva prišlo je iz
okolice nasvete posluäat. Sprožena bila je
marsikatera dobra misel, kako se mu je
vesti v vseh panogah kmetijstva, da bode
napredovalo, da postane sčasoma res sa-
mosvoje, in ne bode vedno podlaea
ptujčevi peti. Med drugim priporočevala
se je, posebno mladini varčnost. Naj skrbi,
da si ob času zaslužka kaj prihrani za
jutrajšnji dan. Naj ima pred očmi so-
seda, ki dobro racuni se svojimi čentežmi.
A komaj sto korakov od tod, kakor se
mi je zatrdilo, bili so „brejarji*' postavljeni,
na katerib se je nasa nadepolna mladina
vrtela. Ako je temu res tako, bil je že
toga dne pričetek varčevanja postavljen.
Misliti bi bilo v tern slučaji, da letos vendar
ni vinska trta tako obilnega sada obro-
dila. da bi se na drag način ne dala
spraviti v denar sloveča rebula. Bode-li
skeleea rana zaceljena? Dvomim. Treba
bode izdatnejših pripomočkov. ZevajoČa
rana rada gnije. Treba je radikalnega
zdravila. Navadna, domača „arnika" ne
pomaga. Treba bode se skelečim železom
žgati. In še to bode težko kaj pomagalo.
Treba je, da nam dojde iz lekarne za-
nesljiv lek, ker kri, kakor se dozdeva, je
/e zastrupljena. In to da misliti. Nekdo
je nasvetoval „hud ... olje", kar vendar
r.e bo pravo. Kdor pa kaj izdatnega ve,
naj pove.                       Radovedni.
Iz hribov, dne 8. novembra 1903.
— (Bobinjska železnica.) Delo
pri naši železnici vrlo napreduje. Vendar
se je delo baje jako zapoznilo. Viäji nad-
zornik železniških del se je te dni peljal
skozi Kgnal in je pravil, da je delo dokaj
zastalo tako, da letos bode 4 milijone
kron manj izplačila nego je bilo v pro-
računu za to   leto.   Vendar  kljub   temu
no bode sp dovolilo podaljäanja in mora
delo biti   dovršono   do   1. oktobra  U)Of>
Kolata   reforo    —   Orii uboj,  ki    sta    o
r.|pm   poročala „Prim. List" iii „Gorica",v
Hudajui ;,   dosjodiUe ;e v baraki  neke^a
(lolia iu jo gospodar kaj sprelno ustrelil
skozi k I j u c a v n i (• n o 1 n k n j o a sa-
mokreaom, ker se jo   brnnil napadalcev,
ki   so   siloma   hoteli   ulomiti   v   barako.
Pravijo, da Maeedonei zelo demoralizirajo
ljudstvo,   posebno  mladino.   Tudi težava
jo 8 tftkimi bolniki, namree z Macedonci.
K«j  n«j počne a takimi   bolniki   naš ka-
lOliSki duhovnik, kor niso našo vere? —•
Pri Avčah bode   velika,   lepa  postaja in
sicer 11. razreda. Na kolodvoru bode okoli
SO tračnic,   t  j. If)   tirov.   Vlakov   bode
hodilo buje gori in doli okoli   18   Do po-
staje  avške gradila se bode tudi dovoma
cesta od Platerja č^z Sočo in novt most
za prevažanje blaga iz Račinja. Vole itd.
Ta cesta pride na postajo prav pri vodi
in bo treba   veliko   materijala,   dopeljati,
kakor kažejo protili, da dospe do višine
postajine. Pnstavljeni viaeci mostje
jako   lep.   Na   obeh   straneh  ima aapis:
„C k. državne železnicek'. Čez 30 oseb ne
sme hkratu stati na mostu. Most vhi na
železnih vrveh in se prav lepo maje, ko
ereä po njem.   —   Vladni  in podjetniški
inženirji jako   strogo   gledajo   na   razne
„akordante".   Pri Avčah   so naglo zapo-
dili nekegn Dunajöana : Winklerja.   lmel
je mož dvojne knjižice za delavce. Ko je
izplačeval, je imel ene z nizkimi dninami,
ko je pa on denar  potegnil,   je pokazul
druge z visokimi postavnimi zneski. Tako
si je mož „prislužil"'   vsak dan okoli 50
kronic. — Kjer konča V. odsek (Los) in
tudi delo   firme  Redlich in Berger, pre-
korači   proga   Sočo   iz   levega  broga n&
desni. Tam se bode dvigal lep most. Prvi
obok bode sirok 53 m, kakor kaže deska
in pridejano je  znamenje   ESK.   (Eisen-
konstruktion). A mostovi bodo poleg naj-
novejših novic vsi   kameniti.   In   res sta
te dni prevzela ta naš most pri „Majdi''
(pri Ročinju) dva debeluha — Rimljana.
Most pri   Solkanu   se   bo   razpenjal čez
Sočo v mogočnem oboku okoli 80 m in
bode tudi  kamenit.   Pravijo,   da za sol-
kanski   most   pridejo   granitovi  kamni s
Tirolskega.   Drugi   trde,   da   bode dajula
kamenje tvrdka Tunnies iz Nabrežine.
Italijanski inženerji pri VI. oddelka
itd. umejo le svojo blaženo italijanščino
in morajo marsikako grenko požreti od
atrani vladnih inženerjev. Nekatere gospe
Nemke — in nekatere ltalijanke pa kon-
verzirajo le kot — gluhonemi, ker ae v
besedi ne razumejo ena druge. — Spis
našega veleučenega profesorja A. Š. 'v
„Gorici" o električni železnici, je jako
ugajal, zlasti njegovim mlajšim — bivžim
učencem. Res je tudi pri Avčah ozka in
globoka struga, ki bi se dala zajeziti za
napravo turbin in dynamskih strojer.
Tudi se govori, da bo kaj lahko dobiti
električno razsvetljavo od železnice n. pr.
pri Sv. Luciji, v Ročinju, v Kanalu itd.
Naše ljudstvo bo strmelo, ko bodo cerkve
žarele o Božiču v. električni luči. Bog
ve, kaj vse še pride. Tovarne bomo imeli.
Nek dijak z Dunaja je trdil, da iz naše
opoke (Mergel) se da napraviti soda ali
magnezija ali kaj vem kaj, in atroje nam
bo gnala le elektrika! Bojim se pa, da
bomo tudi k u h a t i moraü z elektriko
kakor v Nevv-Yorku, ker naši kmetiči
tako radi prodajo vsako steblo mece-ma,
lipe itd. iz svojih poaestev, da bomo skoro
kmalu brez drvi. — —
Vsi občudujejo natanjčno in pre-
cizn delo pri naši železnici. Kako se je
varčevalo pri gradenji železnice „Pacific"
v Ameriki! Gela proga nima nobenega
piedora, vsi mostovi lesoni. Tu pri nas
pa taka preciznost! „Wir haben ja Geld",
pravijo inžonorji. Pa kdo ga da — de-
nar! Vse. priil«» iz davka ! -- Drtiginja
pu jo v nasi so^ki dolini. Slaninn po
2 K 40 vin. Vso drago. Prodajalnico ra-
stejo ko >»obe po dežjn. V Avcah jo Tr-
ž:ičan Lnmbolli, kat(xri odpro trgovino
s:imo za čas do!a. Vse drago. Mleko do
21 vin. liter. Ročiinka mlokarnicK je no>-
hnla delovati. AU'rt-Separator počiva. Ali
bt) samo „Alfa" sump začetek mlokarntva?
Mloko se odda vse svožo!
— Vidite, povsod boj zh obstanek.
liosnjaki dolajo skoro na pol nagi, cunjo
nil og:ih, kos starega sukna (korota) na
hr!»ta, zamazano čopico na glavi, kuhajo
v obrabljonih skatlali smrdljivej^i petro-
lej.'i. — Vozniki, vozniki se bojo želez-
nico! Kaj bo potern? Konjo bo troba
prodati! Kaj bo? „K B >g ve, kako še
bo', je modroval nek voznik blizu Ki-
nnla pred 2 leti, Bog v\» kako äo bo !
Kaj suite s to-lo železnici)? Nevom, e«
bo kaj. Cesar je zö star, veliko bi ko-
žtalo in železnice še morda no bo ! Tudi
če je ni! Vsak drugi dau pripeljern jaz
2f> kvintalov blaga!1' — No, vendar bode!
Kmet ni imel prav. Samo, da bi jo kmalu
dodelati. Živel zlati vek elekrike!
Politiöni pregled.
Deželnl zbori.
Kran j ski in moravaki de-
ž o 1 n i zbor se več ne snideta, ker je
nj'ju zasedanje zakljatJeno, ali oziroma
odgodeno. Kranjski „naprednjaki'', častno
xdruzeni v deželnem zboru s kranj^kimi
Nemci, se jako vesele tega, da jim ni
treba vsaj za sedaj več hoditi v kranj-
ski deželni zbor. Kranjski „naprednjaki"
so s svojim naatopom proti splošni vo-
lilni pravici postavili svojo svobodomi-
sHnost v jako čuden svit. V tem pogledu
ne potnaga vso njih pranio popolnomi
nio, oni ostanejo črni, kakor ostane örn
zamorec in naj se porabi pri njem so
toliko vode.
V dalmatinskem deželnom
zboru je prodrlo prepričanje med Hr-
vati in med Italijani, da je najvpčji so-
vražnik sosednim narodom Nemee. Tarn
skušajo torej dosedanji mejsobojni naj-
večji sovražniki, da bi našli kak mostič,
ki bi jih združil, da bi se skupno borili
proti* najvpčji nevarnosti, ki preti kolikor
Hrvatom, toliko tudi Italijanom nanireč,
proti germanizaciji, proti nenasitnirn
Nemcem, ki bi «pravili v svoje žrelo proj
ali slej radi vse, kar jih obdaja. Na
Kranjskem pa se vežejo in se družijo
Slovenci z največjim sovragorn Slovan-
stva in Sl »venstva, samo zato, du bi
pasli svoje strasti ter se ma^covali nid
svojimi lastnimi brati, katerih večina
hoče še naprej v svoji domači deželi ži-
veti po stari pošteni slovenski navadi in
so noče ukloniti nekaterim čaatihlepnim
in trmastim ljudem, ki bi hoteli zanesti
v deželo ptuje navade in ptuje mišljenje,
ki se pa nikakor ne strinja z značajem
Hlovenskega ljndstva in z njegovo indi-
vidualno.stjo, in ki bi ga prej ali slej go-
tovo privedlo do moralnega in materi-
jalnega propada.
Dalmatinski Hrvatje proti vladlnemu načrtu.
llrvatski poslanci obeh strank so
imeli te dtii skupno po^etovanje, na ka-
torem so nklenili, da se jezikovni načrt
namestnika Hundla odklanja, ker je pro-
tivem sklepom dež. zbora glede uradnega
jer/ika v  Üalmaciji.
Skllcanje državnega zbora.
Zdaj se zatrjuje, da bode državni
zbor aklican na dan 17. t. m. Vlada ne
predloži državnemu zboru nikakih za-
konskih načrtov večjega pomena. Vlada
je baje že danes prepričana, da bode to
zasodanje popolno^a nop!odon"»sno. Ona
ve, da priT:no (lolii koj z obstrukcijo.
Proprifana pa jp tudi, da bodo '>h«
podpirale tudi drug« stranke, tor dale h
torn du^ka svoji nejflvo'ji zaradi kapitu-
liranja najviSjih krogov pnnl ogrsko ob-
strukcijo. Da bi se začela ali prav za
prav nadaljevala pogojanja gledö avatro-
ogrske nagodbe, o tern ne more biti   niti
| govora,   ker   ao   proti   tomu   akoro   vse
I stranko brez izjeniu.
j           Državni   zbor   je   sklican
n u 17.  t. m.
;         Nauönl minister Härtet      nevarno bolan.
j           Listi  poročajo, da jp   naučni   mini-
ster Hartol  novarno obolol.
;                  Dijaškl nemirl na Dunaju.
V niAjeavstrijskem deželnern   zboru
, so bili zadnjo-dni, od   strani   kräcanskih
j socijalcov hudi protesli, da so na du-
najski kliuiki delajo pnskusi v stkciranju
na živih ljudeh. Ti protesti so provzročili
strašno nevoljo pri prot'esorjih medioinske
l'akultote in so nn proteste tudi reagirali.
Krščansko misleče dijastvo je potegnilo
seveda a krščanskimi socijalei v deželnem
zboru, dočim je potegnilo nemäko na-
cijonalno dijaštvo s prolasorji. V soboto
jo prišlo zaradi tega na vseučilišču med
pristaäi jedne in druge stranke do pre-
pira in koneeno tudi do pretepa.
Novl brambenl zakon
jo po zagotovilu iz vojaških krogov ža
izijotovljen. Temelji na dveletni vojaäki
službi za pehoto; za konjenižtvo in top-
ničarstvo pa po tem zakonu ostane
triletna vojaäka sluAba. Težave so glede
pokritja stroäkov, ker se vsled dveletne
vojaške službe pomnože place podčast-
nikom, katerih bode vsled dveletno vo-
jaške službe začetkoma težko dobiti za-
dostno število. Poleg tega bodo sedaj
stroški za vojaske zavode na O^rskem
večji in taki^ je pričakovati, da bo znatno
narastol proračun za armado.
Ogrske zadeve.
Stvari na Ogrskem so so nokarn
zasukale. Opozicija jo postala krotkejša,
in Kossuth je celo povedal v z,adnji seji
državnor zbora, da se njegova stranka
no bodo opirala temu, da se nekatere,
važno zadeve re^ijo parlamentarnim po-
tom. Tudi domobrarfski minister je poln
lepih nad, kajti naznanil je že nekaterim
volikim županom, naj imajo vse priprav-
Ijeno za vojaški nabor, ki bi so znal vr-
šiti v Času od 23 t. m. pa do 23. de-
cembrA t. I. Poleg vsega toga izvräila se
jo tu5i izvolitev novpga državnozbor-
skpga predsednika popolnoma mirno, če-
prav so opozieijonalni listi naznanjali
poprej obstrukcijo tudi povodom to vo-
litve. In novo izvoljeni predsednik ne
uživa simpatij pri opoz:ciji, marveč ravno
nasprotno. Perczel, namrtč ta je izvoljen
za predsednika državnemu zboru, Perczel
torej je jeuna izmed najobsovražnojžih
oseb pri državnozborski ograki opoziciji.
Ko je bil on pred reäitvijo krize poleg
drugih državnikov poklican k cesarju na
Dunaj, vsuli so se na njega najgrši na-
padi po vseh opozicijonalnih listih. Pri
vsom tPTn pa, kakor rečeno, izvršila se
je njegova volitev državnozborskim pred-
sednikom popolnoma mirno. Vse to kaže
torej, da so se stvari na Ogrskern nekako
zasukale in da je tadi le blizu konec
obstrukcije. Sicer pa nobono č 'do. Ve-
lika politiena igra na Ogrskem je kon-
čana. Ogri so dosegli, kar so hoteli. Za-
kaj naj bi se torej jezili; oni prepuščajo
raje jezo nam, ki živimo v tostranski
polovici države.
Ruaki dljaki pregnant v Sibirljo.
Te   dni  so  odpeljali  v Sibirijo   17
ruskih dijakov, katere so zasacili pri tro-
šonju revolucijonarnih tiskovin,naperjenih
J^sove klače.
(Konec.)
Preklel je ves pasji rod, kakor Bog
kačo v raju in najrajši bi bil sedaj
konjederc, da bi podavil to nepotrebno
zalego.
Potiplje — in groza — luknja je
na hlačah — na novih hlačah.
Kdor je že bil v jednakem položaju,
bode ruzumel stališče gospoda Lastovice
brez komentarja, kdor še ni bil — poskusi
brate, psov imamo tudi v našem mestu
zadosti.
— Oh, oh! Kaj bo dejala moja atara
doma. kaj bo dejala?
Vil je roke v svoji neznanaki ne-
sreöi in skočil na drugo stran ceste, spo-
taknil se in zadel s še celo hlačnico ravno
ob žičasto ograjo, ki je tudi odtrgala kos
njegovih težko pričakovanih pantalonov.
— Pa je  sam   hudir,  ali  kaj,  zavpil je
Ves iz sehe je lezel dalje in privet
do krčme gospoda Šapla.
—  Hm, ko bi se malo   napil, mislil
si je, da dobim  malo   poguma,  sicer jih
dobim po hrbtu.   Stara bo gotovo  divja,
ko zagleda obleko.
Vstopil je in sedel za mizo, o^ kjer
sta ga že pozdravljala gospod Žličnik in
gospod Hedkvica.
—  Oj Lastovica, dobro da si priäel,
ravno rabiva te, da vržemo enkrat „me-
rijaS".
Ni se dal prositi, prisedel je in igra
je začela. Pil je tudi precej dobro tako,
da ga je proti večeru že precej čutil pod
kapo.
Njemu ae je to zdelo pogum, ki pa
je bil, iz raznih ozirov, äe premajhen.
Pili so dalje, glave so začele kimati
in sumlji^e, vratolomne kretnje so se po-
javile med temi tremi.
—   Hoj, ti  igraš   slabo,   ti  Žličnik,
J";«i   5/»   fTrtonnfl   r.astovica.   in   roka  tj
—   Ne morem  več, in začel je na-
livati   vino,   da se je  cedilo   črez   mizo
na tU,   kjer je že biia  velika,   umazana
luža —  —
—   Veste kaj, de Redkvica,   sedimo
rajši na tla;  tam bo človek   bolj   gotov,
tu se vetlno gugljem sern pa tja.
Seveda sprejeto. Posedli so potem
na tla, kjer je bil pod od vina najbolj
moker — -------
Danilo ^e je Že, ko so se vzdignili
naši junaki in gospod Lastovica je potipal
v svoji negotovosti še enkrat po hlačah.
—   Us, vraga,  dve   luknji — joj in
zadaj — vse mokro, skozi in skozi mokro.
Celo pot je javkal in jokal, da bi
se ga bila luna usrnilila, če bi ne bil
takrat ravno mlaj.
Nerodno je krevsal po cesti dalje,
stopinje so mu bile negotove, kot bi imel
železje na nogah — —
Prišel je do doma. Tiho se je zvlekel
skozi vrata, slekel lepo hlačo ter jih vtaknil
Komaj je potem odprl vrata v sobo,
žo se je zakadila proti njemu njegova
Nežika, divje je zavihtela grebljico in
namerila na časlitljiv hrbet gospoda so-
proga.
—   Oj ti zgaga ti, zavpila je potem,
kje pa imaš  hlače?  Ti zver, ti — zapil
si jih monda, oh za božjo voljo kako sem
jaz   nesrecna — in grebljica je   švignila
po zraku — —
—   Mir,  mir-------hlače — hlače
— so mi   ta-to-o-vi   ukradli,   javkal je
gospod   Lastovica in tolažil   svojo   staro
na vse mogoče in nemogoče   načine —
Toliko mi je povedala gospica Mici
in zvoko se smejoč je odšla zopet iz sobe.
Sicei sem ji obljubil molčati o njenem
imenu, a upam, da mi tega vendar ne
bode štela v greh, ker me je do tega
privedla le ideja hvaležnosti — —
Janko Filipovič Serjunov.
Odlikovana civilna in vojaška krojaška
delavnica
Anton-a Krušič-a,
Gorica, ul. Jos. Verdi 33.
J3oqata zalocr domačega in angleskeqa sukna.
Yelika'uber Ugotoljenih oblek za gospode in
dečke. površnih zinxskik sukenj. kavelokov itd.
JNsarocila po novi meri se izvrš^ s posehuo
natančuostjo.
Diploiiran za izflelovauje Livree-ja.
Krojaška mojstra
öufer <fc Bajt
v Gorici. ulica sv. Antona St. 7
v  hiši ü   Ji'rneja Ropača
izdelujota
vsakovrstue obbke za moike
po  meri.  bodisi fine   ali pa
priprostc.
Priporočata se avojim rojakom
v Gorici in mi deželi, posebno pa
('•. duhovseini za obilna naročila.
Fani Drašcek,
zaloga šivalnih s.>ojjey
Gorica. Stolna ulica hiš. št. 2.
Prodaja
stroje tudi
na teden-
ske ali
mesočno
obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše,
kakovosti
Priporoča
se slav.
občinstvu.
Anton Fon,
klobačar in gostilničar,
Semeniška ulica št. 6,
hn;i bogato zalogo ."iznovrslnih
klobukov
ter toči v svoji kičmi
pristiiii do in a? a vina
in   postre/.p   tudi   l   jako   ukusnimi
jedili.
j Ivan Bednafik
I            priporora  svojo
knjigoveznico
v worm
ulica  Vetturini  št.  3.
Simenc Fric
krčmar
dosedaj v Gosposki
ulici (Via Signori)
preselil se je v
Magistrate ulico š.
9, (Via Municipio).
Priporočn s*> za obi-
len oltisk.
Prosiva   zahtevati   listke!
Najvecja trgovina z železjem
Konjedic & Zajec
Gorica, pred nadškofijo  hiš. štov.   II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement,
stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra-
nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih
tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kulnnjskega in hišnega orodja
Job rezprimerno nizkih cenah.
flPHHMqg           Edina zaloga          1               I
I           I    stavbenih nositeljev    r™—*M
Pocinkana šica za vinograde po jako  ani&anih   cenah!
Pozor!
j             EDO   krono na^rade izplačava  vsakemu, kdor   dokaže
j    H potrdili najine nove Ämerika^ske blagajne,   da je  knpil pri   najn za
i     100 kron blaga.
P p o 8 i v a   aahtev ati   listke!
Pozor!  Eno krono naejrado!
Pozor! Eno krono nagrade!
Jesen je tu
¦       |H»ii"cI»;i.  kupili  /allsinio/   l;ishlo
[».itI«-ho  r.r/.iii'^a   /.inisKi'^ii  lil;ii;a.
I'tiimviH! sc  li'ilaj i>lir;ir;i viliinn |>inl
[MSIllll     (1(1     Ct'llJ       SV«»Jll\     Olljrlilllli TV     S
|M'{>>ii|i), ila sc |>n iiakupii i';i/.iiili /iin
skill |ii>tivl>ši'iii ln'li /-.'i napri'j lilai.ni-
Vi'li.ji» oliinili v |>i'\'i \rsli na iijci'dvh
ti'ioviin», ku|;i 1111<Ii it'iij. 'iilji'inali'i'in
vi'iIik» jinliko /a nr|ir«'knsljiv(t feint in
iliiinT nakup vi'ilno s\c/.ili in Milhlnih
ra/niiv isl in li | ilrti'ii i ii i/. Imnilia/.a in
vnliic. kakor:   '
nogavice, rokavioc, jopicc, srnjce, hlače, ziiiiskc šorpc,
VUtO,   ČepiuC, VOlUO itd.                 lialj«- |.ri|..»n.i-a šr /.a.liijr...... ..r-li l.akor:
ravsiiovrstno kožukovino. zimskc čcvlje za dune, rusko
galošo, deiiniko, modcrco, bluso, spodnja kriln, pasovc,
predpasuiko; jako velika zaloga bcloga pcrila «a gos-
pode krasnih ovratnic, lovskih nogavic itd.; zadnjo
novosti niičnih okraskov za obloke, raznc svilo, zamct,
pliš, fodro itd.; vsepotrebščino zagg. šiviijo in krojaöo.
J.  ZOPIlik,   Gorica. Gosposka ulica 7.
I                  urar c. kr. železnic,
|     v   d!oi'i(»:    (liosposlia ulica   liis.  stev.   ^25.
I
©                               priporoca svojo najboljšo zalo^o
iwaliÄ ifff;ö<jeY,
za oospode krojače in šivilje po najnižje mogočih
cenah. — V zalogi ima tudi iiajnovejsc in naj-
bolj priprostc vezilne aparate (Stickaparnte),
katere se more porabiti za vezciije (rekamiranjo)
na vsakein   „Sinircr - icvcin"    __________
! šivalneni stroju, ter stane tak
» aparatsamoTK. ¦-- Kdortorcj
! lioce imeti dober in trpežen
! šivalni stroj in jako po ceni,
1 na] si pride ogledat šiv. stroje
! novib sistemov, katere jam-
či od 5 do 10 let.
Dalje priporoca najholjsc
]C švicarske žepne ure -tm
po zinernili cenah. Poprave s poroštvoin enc.ga leta.
AK Mejnarodni panorama
e/    iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah.
Kcstavrjuija.„LA BOIIKMK", Uorica, tekaliscT
Josipa Vordijii st. 3S.
B^otovanje jto sveiu, za vseli zaiiimivo.
Vsak tcden nov program!
Od 8.   do   15.  novembra:
Turkestan.  Ruska osrednja Azija.  Za-
nimiv poset glavnega mesta Samarkand.
Nikflo naj be zamnAi o jleflati si teti krasnih naravnili lepot.
Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv.
Yntopiia 40 Tin., otroci in vojaki Ho nareänika 20 rä.
Sprejema
hranilne vloge
katore obrestuje po
I 41/ao/o polumeseöpo; ne-
vadigii 6ne obrestipripi-
suje konec leta k glav-
nici. Kentni davek pla-
čuje posojilnica sama.
J'oHOjila
inloni   na   oHebni  krtdit   po
|    G"i0  in  ii;i  vknjizho   po   5V2°/o
i
„Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejeraa
nove člane
z glavnimi in opravil-
nimi deleži. Glavni de-
lcži po 200 K, opravilni
po2K. Otvarja članom
tekočo račune, katere
obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vsak dan  od   8.   lire  zjutraj
p:i  do  1.  ur<- popoludnc.