M 168. ? imm v PBIBK one 25. lonifl 1924. Posamezna Sertlka stane 1 '50 Din. LflO 11 Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 30 ca pol leta . . . . . .128 ta celo leto .... .240 ca inozemstvo: mesečno...... Din SO Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 » Inozemstva. . « > » 60 Cene Inserafom: Enostolpna petitna vrste mali oglasi po Din 1*30 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm viiine po Din 2*50, veliki po Din 3-— In 4'—» oglasi v uredniSkem dela vrstica po Din 6*—. Pri veCJem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvsemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj. PoSlBiui Mm v oslovim. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 0/IfL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50. upravnlStva 328. Uprava Je r Kopitarjevi nllcl 6. Čekovni račnns Ljubljana 10.650 in 10.349 (za lnserate) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga In Dunaj 24.797. do se tega ne Veseli tako, kakor britanski velekapitalizem, ki smatra vse nazore Francije ob nedvomno nemškem Renu kot slabljenje vsake aktivnosti Francije v kopni. Evropi. Lloyd George je primerjal Poruhrje, oziroma Porenje s silnim hlebom sira, ki ga je narava postavila Franciji pod nos. Vsi premijeri so ga vohali: Clemenceau, Briand, Poincare. Slednji se je zdrznil naj-dalje: nastrgal je dovolj za svoje omelete. Ali francoski narod je to jed odklonil in gorečega kuharja odslovil. Sedaj vladata na zapadu Herriot in Mac Donald/ Z njima je ' prišlo novo upanje. Zapadpravi, da hočs moralno podpreti Društvo narodov. Vsi spori naj se nekrvavo rešujejo pred haaškim mednarodnim razsodiščem. Kdo si tega ne bi želel? Spričo strašnih izkušenj, ki smo iih napravili v svetovni vojni? Ali vzporedno s prizadevanji velikih mirotvorcev se mora preoblikovati tudi družba. Med nami žive ljudje, ki smešijo krščansko etiko in moralo, pri tem pa zagovarjajo nasilje, pridigujejo fanatično »ljubezen« do svojega in najstru-penejše sovraštvo do vsega, kar je tuje. Ne, po tej poti človeštvo ne ozdravi. Silna je hfasfemija: govoriti o »konsolidaciji« in uganjati nasilja. Od Rathenaua in Erzber-gerja, Jauresa in Caillauxa preko Matteot-tija do našega Fakina se vije ena sama veriga zločinov pod nacionalno firmo. Ta duh mora izginiti iz slovenskega naroda. Treba ga je izžgati kakor gobavo rano, kajti ta duh je povzročil svetovno vojno, ki se ne sme več ponoviti, če naj obstoja še dostojanstvo bele rase, po božji podobi vstvar-•Jean Christopkec.) Deset let je minulo, odkar je zazijal prepad, ki je v kratkem razdobju petih let pogoltnil 12 milijonov nedolžnih človeških žrtev. Deset let... Evropa je bila v tistih dnevih žejna krvi in na kontinentu so se pojavili grozeči apokaliptični znaki, tajna diplomacija je pričakovala v plašnem drhtenju rojstvo velikega zla, strašnega po-bolja in začetka vseh nesreč. Nekaj je viselo v ozračju... Toda nihče ni vedel točne definicije onega, kar je bilo neizogibno. Široke mase izpočitih, socialno in ekonomsko zdravih narodov so se na mah udale varljivi misli, da bo ves spopad Avstrije z malo Srbijo ostal lokaliziran. »V treh mesecih je vsega konec k To je bil refren, ki je odmeval iz prvih vojnih edinic. Toda prišlo je drugače. »Trije meseck so se iz-premenili v dolga štiri leta. Gorje je prekipevalo na severu in jugu, vzhodu in za-padu. Tiste iluzije o herojski borbi, kakor si jo je zamislil lcak vojni slikar izza dobe »očeta« Radeckega, je bilo kmalu konec. Ostala je brezupna, osmojena in krvava realnost... Vojna je divjala in zahtevala hekatombe človeških in materjjalnih žrtev. Fronta je najprej požrla aktivno služeče, lipijsko vojaštvo. Kmalu je vgriznila v silne rezerve, jih razbila in jprisilUa k novim razvrstitvam, zbiranju mdci. Naposled se je lotila skrajnih rezerv in — zadnjega poziva. In v istem hipu so se zabrisale dotedanje razlike. Smrt je zamahnila s svojo ogromno koso in je zadela poleg osemnajst-letnega mladeniča še sivega moža, ki je Štel svojih petdeset križev. S front so prihajali: izpitih, izsušenih obrazov, onemogli, sestradani. Lahko ga je bilo spoznati, ki je prinesel kal neizogibne smrti. Tolažila jih je morda misel, da bodo — če treba — umirali vsaj v domači zemlji in da ne bodo rovarile granate po njihovih kosteh. In naši domovi so jih sprejemali: rekonvalescen-te (kar je pomenilo, da so bili še »zreli« za fronto) in neizogibne kandidate — — smrti... Svetovna vojna je uničila blagostanje Evrope, neizprosno pa je udarila evropsko kulturo in socialno življenje. Valutin kaos, uničena produkcija, osiromašenje srednjih slojev, vse to je rezultat vojne. Kar se je uničilo v štirih letih, ne bo popravljeno niti v štiridesetih letih. Državni dolgovi Nemčije (z vojnimi stroški vred) so znašali začetkom leta 1918. v efektivnem smislu besede mnogo več, kakor je vsa Evropa medsebojno dolgovala pred letom 1914.! Tako prof. Alfred Manes v svoji znani knjigi: »Staatsbankrotte«. Ni mogoče govoriti o razdejanjih svetovne vojne, da se obenem ne bi spomnili zločincev, ki so to vojno zakrivili. Nehajmo že,vendar z enostransko trditvijo, češ, da je izključno viljeminski imperializem skupno z madžarsko prepotenco zakrivil svetovno vojno. Krivci so povsod! Vojni arhivi in diplomatični spisi predvojr i • dobe se nam odpirajo sedaj v Berlinu, Parizu, v Londonu, Ljeningradu in na Dunaju. Jasno je kot beli dan, da si je Delcasse ravno tako želel »obračuna«, kakor si ga .je želel Bethmann-Hollweg. Poincare, Izvolskij, Sa-zonov, sir Grey itd. niso bili nič manjši krivci, kakor naduti nemški militarisU In najsi smatramo osebe kot postranski rekvizit te silne tragedije vsega človeštva, resnica ostane, da je v pomanjkanju krščanske etike moral nujno nastati konflikt, čegar ozadje so tvorili izključno ekonomski »interesi«. Narodi, ki so baje krvaveli za »samoodločbo« tlačenih narodov, za velike •»ideale« humanizma: ti narodi so takoj, ko je kapituliral srednje-evropski blok, pokazali z dejanji, da so bila velika gesla le sredstva in ne namen. Velika Britanija, to se pravi britanski velekapitalizem. se je otresla najnevarnejšo kontinentalne konkurence — Nemčije — ter prepustila vse nadaljnje prepire in spore — Franciji. Vzela si je kolonije in dovolila Franciji, da igra viogo repa raci jskega eksekutorja. Poruhrje je obležalo v želodcu Francije. Nik- Belgrad, 24. julija. (Izv.) Toliko pričakovana seja glavnega odbora radikalno stranke se je vršila danes dopoldne in popoldne. Seja se je pričela ob 10 dopoldne. PAŠICEV GOVOR. PrH je govoril Pašič, ki je pozdravil delegate, poslance In ministre. Predlagal je, naj se sestavi verifikacijslci odbor, "ki naj ugotovi pravice odločevanja posameznih članov. Predlagal je sledeče delegate v verifikacijski odbor: Dr. Katiša, dr. Sa-jovica, dr. Štambuka, Aleksiča in Suboti-ča. Predlog je bil sprejet. Potem predlaga, naj odbor zboruje v skupščinski dvorani. Ta predlog pa je bil odklonjen, ker je bil Jovanovic proti, češ, da ne more dati skupščinske dvorane na razpolago. Nato je bila seja prekinjena, da se je "sestal verifikacijski odbor, kateremu se je pridružil tudi dr. Janjic. kot generalni tajnik radikalne stranke. Verifikacijski odbor je delal do 12. ure in je verificiral od 70 predloženih polnomGČij 68. Dvoje je bilo spornih. Iz Slovenije so prišli na to zborovanje: za Ljubljano dr. Ravnihar, za ljubljansko oblast dr. Sajovic, za mariborsko oblast dr. Ravnik. Nekatera okrožja sploh niso bila zastopana. Iz mo-ravskega okrožja, kjer je kandidiral Na-stas Petrovič, proti njemu pa Pašičev kandidat Popovič, ni bil verificiran noben delegat. Na popoldanski seji, ki je pričela ob štirih, ni govoril noben poslanec in ni od njih pričakovati velikih debat, ker je poslanski klub uveden, da spada končna odločitev pred klub, ne pa pred glav/ni odbor. Pašič je prišel v dvorano sam in ni bil nič aplavdiran. Nekateri poslanci so se dvignili s sedežev, velik del pa jih je obsedel in se je že pri tej priliki videlo, kdo ie za Pašiča, kdo za jovanoviča. Pašič je na to pričel svoj govor, v katerem je najprej omenjal svoje tri ostavke. Preči tal je dobesedno le ono z dne 17. julija, ki vsebuje tezo, da so poslanci izvoljeni na gotovem programu, zdaj so se pa od njega oddaljili. Trdil je, da opozicijski blok radi sodelovanja s HRSS ne dajo garancij za državno edinstvo in zato zahteva v ostavki volitve. Ko je prečital ostavko, je v nametanih stavkih analiziral položaj od glasovanja za budžet do danes. Prečital je nekaj obtožb, ki jih je dobila vlada od vojaške komande ob prihodu Radičevih poslancev v Belgrad. Je kakih pet do šest obtožb Radičevih paolancev, kjer se obdolžujejo protidržavne agitacije in s? navajajo imena nekaterih vojakov, ki so vsled take agitacije kazali protidržavno mišljenje. Omenjal je dalje Radičevo akcijo v inozemstvu in naglašal, da rovari proti državi in predstavlja Belgrad kot središče, odkoder se ru-je proti miru v državi in dela na to, da zasede Solun, za kar naj dobi Italija kompenzacijo na Jadranu, poleg je prodana Reka, Omenjal je dalje Radičevo delovanje na Dunaju za podonavsko konfederacijo, kar nasprotuje politiki male antante. Govori L je tudi o delu Radiča v Moskvi, ki je pripeljal Hrvate v objem tretji internacio-Oli, kar je razlog, da se stavi Radireva stranka pod obtožbo in postopa proti njemu po zakonu o zaščiti države. Dunajska vlada je po njegovi trditvi' obvestila jugoslovansko, da ona ne more trpeti nadalj-nega bivanja Radiča na Dunaju, ker dela proti državi, s katero je Avstrija v prijateljskih odnošajih. Nato je prešel na opozicijski blok in je posebno obdeloval dr. Korošca in SLS. Nato je razpravljal o delovanju posameznih strank opozicionalnega bloka in dejal, da vsebuje proglas opozicijskega bloka vse težnje posameznih strank opozicije, kar daje povod za dvora o njih iskrenosti za edinstvo države. Zadržal se je dalje časa na proglasu SLS in pokazal na izraz «samoopredeljenje« naroda, kar je Pašič tolmačil kot težnjo za odcepitev od države. Poudarjal je, da bi sploh ne bilo več države, če bi enako stališče zavzeli Mažari, Turki in Nemci. Pri tem je pokazal na etnografsko karto naše države in na podlagi začrtanih mej v obsegu poedinih narodnosti trdil, da ne bi bilo mogoče potegniti meja, v smislu »samoopredeljenja«. V svojem govoru je večkrat omenjal dr. Korošca, kar je znak, da ima kombinacija Korošec - Jovanovic največ nade na uspeh. Dovršil je svoj govor, ne da bi se dotaknil svojega programa v tej krizi in ne, da bi razjasnil svoje dosedanje nastopanje. Ni omenjal nič ali krona soglaša z volitvami, nič, zakaj je šel na Bled. Naglašal pa je potrebo, da se razpusti skupščina in izvrže čimprej volitve. LJUBA JOVANOVIC PROTI PAŠICU. Po njegovem govoru se je dvignil Lj, Jovanovic. Njegov nastop je bil miren in odločen. Iz prvih besed je izzvenelo, da ne gre za političen dvoboj, ampak je Jovanovic poskušal, da jasno obrazloži svojo tezo in pojasni svoje odnošaje napram Pa-šiču. Govoril je o svoji ulogi, ki jo ima v tej dolgotrajni krizi. Naglasil, da je njegova dolžnost, da vedno dela ža parlamentarno vlado. Tako je on sporazumno s Pa-šičem postopal v vseh dosedanjih krizah, ko ga je krona vprašala za svet Poudarjal je, da je dolžnost predsednika skupščine pripravljati teren za delo v skupščini. Tudi kralju da je rekel: »Ne konzultirajte me o razpuščanju skupščine, ampak le o delu v njej! Izvajal je, da se govori o boju za čuvanje ustave. V resnici pa se niti ne dela za izvedbo ustave. Če- bi se izvajale vse točne ustave, bi bilo veliko nianj av-strijakantščine v administrativnih vprašanjih naše države, ker se še vedno vzdržuje vsled tega avstrijski sistem. Javno oblast predstavljajo po nekaterih okrožjih še ved no komisarji. Posebno dolgo je govoril o netoleranci in izzivanju samostojnih demokratov. Omenjal jo tudi caženje avtonomi- je na zagrebški univerzi, protizakonito postopanje o priliki konfiskacij raznih listov in omenjal, da razburjajo s tem ljudstvo. Rekel je naj Bog obvarje domovino pred takim nacionalnim blokom. Neka številka lista »Vidov dan« na Sušaku, ki je izšla s srbsko trobojnico in prinesh sliki kralja in kraljice je bila zaplenjena. Ni ps v njem bilo nobene besede, ki bi dala za to povod. Po njegovem mišljenju pa je vzrok to, da je bil objavljen nek intenviev z Jovanovičem, kjer je obsodil nasilno po-litiko Pribičeviča in njegovih pajdašev. Dogajalo se je, da so bili uradniki kar te-lefoničnim potom odpuščeni. To so metode s katerimi silijo Pribičevičevi ljudje narod v revolto. Naglasil je, da on stoji trdno na Vidovdanski ustavi. Dolgo je govoril o razmerah v Sloveniji, o delovanju justičnega ministra z ozirom na Slovenijo, o »Orjun-skih« izgredih in jih vse hudo obsojal. — Omenil je, da se bo pri sestavi vlade oziral na mišljenje posameznih strank in poslanskih klubov, ter bo delal na to, da ne bo izzval razcepa v stranki. Nato je pojasnjeval značaj koalicije z dr. Korošcem. Dr. Korošec ne zahteva nič, kar bi bilo proti ustavi. Korošec in njegova stranka ne razumevata pod besedo »samoopredeljenjec odcepitve od države. Govoril je o iskrenosti dr. Korošca in njegovih zaslugah za postanek naše države. Naglasil je potrebo, da se poskusi sodelovanje med radikali in Korošcem. Med govorom so Jovanoviča večkrat prekinjali aplavzi. Dalje na drugi strani. Bor™ poročila. 24. julija 1924. ZAGREBŠKA BORZA. Na deviznem in valutnem trgu je bila danes tendenca slaba, blaga dovolj na razpolago. Narodna banka ni intervenirala. Po borzi dalje tendenca slaba. — V efektih nobene spremembe. Devue in ralnte. (V oklepaju tečaji z dne 23..' julija.) Dunaj 0.1184—0.1204 (0.1188-0.1208), It*, lija 3.0365-3.6665 (3.6395-3.6795), London 371.15-374.15 (373.50-375.50), Newyork 83.80 do 84.80 (84-85), Pariz 1.325-4.375 (4.435 do 4.485), Praga 2.499-2.529 (2.5125-2.5425), Cu-rib 15.53—15.63 (15.63-15.68), efekt, dolar* 82.80—83.80 (83—84). Vrednostni papirji. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb, 1 '14 do 126, Jugoslavenska banka, Zagreb 110—115, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Dioni-čko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 110 do 115, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb (1005, Narodna šumska industrija, Zagreb 77-50 do 80, Našica 85, Guttman 760, Slavonija 04. Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 500—505, Združene papirnice, Vevče 135 do 140, 7 odstot. drž. inv. posojilo 65.75 —66, Vojna odškodnina 121 — 121.50. CURISKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 23.. julija.) Belgrad, 6.45 (6.45), Berlin 1.295 (0), Budimpešta 0.0069 (0.0068), Italija 23.50 (23.55), London 23.95 —23.95), Newyork 544 (543.50), Pariz 27.85 (28.05), Praga 16.15 (16.15), Dunaj 0.007675 (0.00765). DUNAJSKA BORZA. Dunaj, 24. julija. (Izv.) Efekti: Zivnosten« ska banka 815.000, Alpine 379.000, GreiniU 127.000, Kranjska industrijska družba 675.000, Trboveljska družba 420.000. Hrvatska eskomptna banka 100.500, Leykam 150.000, Jugoslovanska banka 91.000, Hrvatsko-slav.. dež. hip. banka 50.100, Avstrijske tvornice za dušik 190.000. Gutmann 820.000. Mundus 725.000, Slavo-s 210.000, Slavonija 74.000. — Devize: Belgrad 833—887, Budimpešta 0.875—0.8925, Kodanj 11.280-11.320, London 312.000—313.000. Milan 3069-3081. Newyork 70.935—71.185. Pariz 3642—3698, Varšava 13.600—13.700. - Valute: dolarji 70.460—70.860, angleški funt 310.200 do 311.800, franc. frank 3610-3.6-10. lira 3070 do 3090, dinar 834- 840, češkoslovaška krona 2102-2118. PRAŠKA BORZA. Praga, 24. julija. (Izv.) Devizo Lira 146.37, Zagreb 40.05. Pariz 174.50. London 149.30. Newyork 31.95. JOVANOVIČEVO STALIŠČE ZMAGALO. Njegov govor je bil simpatično sprejet ln se smatra, da je situacija za Jovanoviča cista. Člani glavnega odbora so sicer še pod dojmom obeh govorov, a se smatra, da ne bo prišlo do razcepitve stranke. Včeraj šn ji sestanek treh radikalnih prvakov Pa-šiea, Jovanoviča in Stanojeviča je imel namen maskirati Pašičevo kapitulacijo. Nato je govoril še Aleksa Žujevič. Sejo so zaključili ob 8. uri in se bo jutri ob 9. uri nadaljevala. Splošno se smatra, da bo Jovanovič zmagal v poslanskem klubu. Jovanovič ne bo odstopil od svojega stališča, ampak bo stopil pred poslanski klub, ki edinega smatra za kompetentni faktor. Danes se mnogo razpravlja o Jovanoviče-vem nastopu in se v radikalnem klubu govori, da se sedanja situacija ne sme več vrniti. RADE PAŠIČ NOČE P^ITŠODIŠČET" Belgrad, 24. julija. (Izv.) V današnjih ^Belgrajskih Novostih« je priobčena izjava Kadeta Pašiča, ki govori o obtožbah proti njemu. Ob koncu izjave pravi, da je pripravljen vse izjave ovreči ne pred sodiščem, ampak pred odborom, ki bi bil sestavljen tako kot zahtevajo njegovi prijatelji in neprijatelji. RADIČ ŠE GOVORI. Moskva, 24. (Izv.) Sotrudniku moskovske brzojavne agenture je izjavil Stje-pan Radič, da se bo Jovanovičeva vlada opirala v glavnem na opozicionalni blok. (Ta najnovejša vest iz Moskve o Radiču dementira včerajšnje Ninčičevo poročilo, da je Radiča zadela kap. Op. ured.) Londonska Konferenca. London, 24. julija. (Izv.) Včeraj je bila sklicana druga plenarna seja med-zavezniške konference. Ker se dotlej še ni bil dosegel sporazum z zastopniki angleško-ameriškega kapitala glede jamstev za posojilo Nemčiji in ker tudi nekateri pododseki še niso dovršili svojega 'dela, je bila seja zelo kratka. Konferenca je pozvala odseke, naj nadaljujejo svoje delo. Prva komisija ima nalogo, da reši vprašanje o dodatnih jamstvih posojilodajalcem; druga komisija mora najti obliko za sporazum v železniškem vprašanju; tretji komisiji je plenarna komisija razširila pooblastila, da more dovršiti svoje delo. Poleg tega je konferenca načelno rešila važno vprašanje o sodelovanju Nemčije na konferenci. Poverila je pravnima izvedencema angleškega in francoskega zunanjega ministrstva, Hu-stu in Framageotu, nalogo, da ugotovita, ali so dana z Dawesovim načrtom vprašanja, ki zahtevajo nov dogovor z Nemčijo, in ako je temu tako, kakim potom naj se doseže ta dogovor, ne da bi se kršila verzajska mirovna pogodba. Važno je, da so Francozi pripravljeni pristati na pogajanja z Nemčijo o izvršitvi nekih točk Dawesovega načrta; zavarovati se hočejo le proti vsaki dotrknitvi verzajske mirovne pogodbe. Poleg plenarne konference so se nadaljevali pogovori med državniki in bankirji. Ameriški državni tajnik Mellon je bil na zajutreku pri Macdonaklu. Potem je Macdonald povabil na pogovor bankirja Lamonta in Kindersleya ter predsednika angleške banke sira Nor- mana. Francoski ministrski predsednik Herriot je imel pogovor s Hughesom. Nade na uspeh konference bo še vedno trdne. Belgijski posredovalni načrt. London, 24. julija. (Izv.) Belgijski ministrski predsednik Theunis je po sporazumu z Macdonaldom in Voungom sestavil naslednji posredovalni načrt, ki naj zadosti zahtevam bankirjev: Reparacijska komisija ugotovi ob sodelovanju ameriškega zasebnika, ki ima pravico do glasovanja, morebitne zamude od strani Nemčije. Potem mora reparacijska komisija stvar predložiti generalnemu agentu za reparacije in zastopniku posojilodajalcev, da podasta svojo mnenje, ali so se zamude zgodila namenoma ali pa so jih povzročili neodoljivi tehnični nedostatki. Končno mora reparacijska komisija svojo .odločbo, ki mora biti utemeljena, in mnenje generalnega agenta in zastopnika posojilodajalcev odkazati odboru strokovnjakov, ki mora biti sestavljen iz članov Dawe-sovega odbora in zastopnikov bank, ki bodo v Londonu in Newyorku izvedle nemško posojilo. Ta odbor naj potem končnoveljavno razsodi, ali je bila nemška zamuda hotena in ali naj se uporabijo posebne sankcije. Poučeni viri ne dvomijo, da se v mejah tega predloga najde sporazum. London. 24. julija (Izv.) Francoski delegati so sklenili, naj se nemški zastopniki povabijo na konferenco šele, ko bo konferenca dovršila svoje delo. Sfafija. NOVA ODKRITJA V MATTEOTTIJEVI PREISKAVI. Rim, 24. julija. Po listih se je že dalj časa širila vest o nekem izginolem članu družbe, ki je umorila poslanca Matteottija. Sedaj se je o tem zvedelo sledeče: Oblasti so takoj po umoru poizvedovale za nekim šoferjem, ki je izginil iz Rima in o katerem se je domnevalo, da je sodeloval pri zločinu. Bil je to neki Panseri, sedmi v Du-minijevi družbi. Prve dni se je govorilo, da je Panseri pobegnil v inozemstvo, toda uspeh poizvedb tega ne potrjuje. Neki fašistovski disident je pred preiskovalnim sodnikom kot priča izpovedal, da se je s Panserijem zgodilo tako: V borbi med Matteottijem in njegovimi morilci se je zdrobila šipa v oknu avtomobila. Kos stekla je težko ranil Panserija. Dumini se je bal, da ne bi Panseri v tem stanju celo stvari izdal. Zato js sklenil, da mora Panseri umreti. Morilci so nato Panserija ustrelili. FAŠISTOVSKA KONFERENCA. Rim, 24. julija (Izv.) Fašistovsko zborovanje je sklenilo, da naj novi direktorij obstoji iz 15 članov in naj obstoji fašistov-ska stranka na svojem starem programu. ANGLEŠKI PRORAČUN. London, 24. julija (Izv.) Zbornica je odobrila angleški drž. proračun za leto 1924/25. ČIČERIN OBOLEL. Mosvka, 24. julija (Izv.) >Izvestja« poročajo, da čičerin za časa svoje bolezni ne sprejema nobenih obiskov. AMERIKA ZA RAZOROŽITEV. Pariz, 24. julija (Izv.) V vladnih krogih zatrjujejo, da je ameriški državni tajnik Hughes prišel v Evropo v posebni misiji, da pripravi pot za novo razorožitveno konferenco. PROSTA TRGOVINA NA OGRSKEM. Budimpešta, 24. julija (Izv.) Ministrski svet je določil, da se ukinejo vse uvozne carine in da bo veljala odslej na Ogrskem prosta trgovina. KONFERENCA BALTIŠKIH DRŽAV. Varšava, 24. julija. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da se snidejo sredi avgusta v Holsingforsu na konferenco zunanji ministri baltskih držav in Poljske. Posvetovali se bodo o arbitražnem dogovoru in _ enotnem nastopu na bodočem zasedanju Zveze narodov. BRAZILJSKO POSLANIŠTVO PRI ZVEZI NARODOV. Gcnf, 24. julija. Braziljska vlada je imenovala za načelnika svojega stalnega poslaništva pri Zvezi narodov Mello-franca, ki je v spremstvu ostalega posla-niškega osobja že dospel na svoje mesto. (Od našega pariškega poročevalca.) Pariz, 21. julija. Vsa francoska javnost stoji pod utisom grandijozne manifestacije, ki so ,jo priredili včeraj vsi sloji naroda v Strasburgu, da manifestirajo svoje katoliško prepričanje in demonstrirajo proti francoski radikalni Herriotovi vladi, ki hoče odpraviti dosedanjo katoliško šolo v deželi in jo nadomestiti z brez-versko. Narod je prihitel iz vseh konccv dežele v dolgih povorkah s svojimi zastavami in prapori v ulice glavnega mesta in poslušal v trinajstih istočasnih shodih besede svojega škofa, svojih dušnih pastii-jev in svojih poslancev. Slednjič so se vsi udeleženci zbrali na Kleberje-vem trgu, ki je pa bil premajhen in prisegli so zvestobo Franciji, svoji katoliški veri in svojim pravicam. Alzacija je pokazala syojo moč in svojo voljo. Demonstracija je bila tako mogočna ,da je sedaj vladi, ki je ni upala zabraniti, jasno, zakaj gre. Sedaj ve, da ne bo mogla ničesar zoper takšno moč. V Strasburgu je manifestacija veličastno potekla, nasprotno pa je vlada pustila, da so v Metzu napadli malo zborovanje tamošnjih katolikov komuni-stovske tolpe, ki tu obstoje večinoma iz privandranih Nemcev. Ti so na najsiro-vejši način napadli mirne zborovalce, jih pretepali in celo naščuvali pse zoper nje! r Vsa Alzacija se je včeraj dvignila za obrambo svojih pravic in tradicij in dvignila se je, da se bori zanje, kajti katoličani Alzacije-Lorene ne protestirajo samo pro forma, odločeni so za akcijo. Herriotova vlada, ki so jo včeraj pošteno izžvižgali, sedaj lahko vidi, da ima opraviti z vsem narodom. Ne preostalo ji ne bo nič drugega, kakor da se uklone vol^i Francozov, ki hočejo, da se jih spoštuje, kakor je dejal eden govornikov: »spoštovati voljo naroda, in narod, to smo mi.« Eden govornikov, 'dr. Pfleger, je vzkliknil: »Borili se bomo za večnega Boga in nesmrtno Francijo!«; drugi, bolj vročekrven, je zaklical v svojem govoru: »Herriot si bo razbil svojo debelo glavo ob strasburški katedrali!« Primerjal je protiversko gonjo sedanje radikalne vlade z Bismarckovim »Kultur-kampfom«, katerega Alzačani še niso pozabili in ki je tudi žalostno pogorel. Po govorih so se zbrale vse skupine na Kleberjevem trgu. Spomenik tega generala so obdali z vsemi zastavami. Navdušenje množice je bilo nepopisno. Neprestani vzkliki Vive la France! in Vive 1'Alsace catholique- so pričali, da je narod danes ravnotako navdušen za Francijo, kot je bil prve dni osvoboditve izpod nemškega jarma. Akcijski komite in poslanci so stopili pred spomenik in pred velikim strasburškim generalom slovesno prisegli zvestobo Franciji in veri, nato so zadonele fanfare in velikanski venec iz rdečih in belih rož so položili generalu pod noge. Potem je vsa množica kot iz enega grla zaorila alzaško narodno pesem in marseljezo in s tem pokazala, da stoji Alzacija in Lorena kot skala, ob kateri se bo razbilo delovanje levičarske vlade. Da danes vladno Časopisje kar besni od jeze, je umljivo. Koristilo pa to ne bo nič. Alzacija ostane katoliška in vkljub temu narodno francoska! Rateče-Planica, 22. julija. Naj zvedo tudi drugod, kaj da se godi na tukajšnji jugoslovanski, nemški in italijanski meji. Nemci nas pustijo v miru. Skoraj ne vemo, da smo tako blizu Nemške Avstrije, če pride kak naš človek v Ziljsko dolino ali v Beljak, ne more dovolj hvaliti uljudnosti on-dotnih prebivalcev. Ampak drugače je z Italijani. Akoprav je že podpisana trgovinska pogodba med nami in Italijo, vendar nikomui ni znano, kje bo šla meja od Reke do Trbiža Bojite o se velike kapitulacije. Vse je zavite v neprozorno meglo; skriva se, kakor da bi nihče ne smel nič vedeti o tem. Razmejitveni komisiji delujeta že pet let. Razprave in dogovori se vlečejo na dolgo in široko, velike svote denarja so se porabile v ta namen, toda brezuspešno za nas, uspešno pa za soseda, Id je mnogo bolj poučen o naših razmerah kakor mi. Med člani komisije bi dobil morebiti take, ki imajo jako slabe pojme o terenu in še map ne znajo dobro citati. Načelnik komisije se je krepko potegoval za. korist Jugoslavije in tudi ljudem prigovarjal, naj pogumno tirjajo svpje pravice, pa je postal radi tega nepriljubljena oseba ter dobil con-silium abeundi. Lahi pa imajo strokovnjake, ki bi se radi prav globoko zajedli v meso naše domovine. Večkrat smo že slišali, da bodo zapustili ra-teško občino. Enkrat smo celo čitali, da bo carinski urad za Jugoslavijo v Ratečah, za Italijo pa na Trbižu. Toda v najnovejšem času se kažejo sumljiva znamenja. Zahrbtno Mark Twain: Gospa iac Wil!lams in strela. »Da, Gospod,« je nadaljeval gospod Williams, — zakaj, pričel ni bil tako — »če se kdo boji strele, je to ena izmed največjih slabosti, ki jih utegne kdaj imeti kako človeško bitje. S to slabostjo so povečini obdarjene ženske, zdaj pa zdaj jo imajo tudi majhni psički in časih napade celo moške. Ta slabost je prav svojevrstna, ker utegne človeka vznemiriti bolj kot kaka druga slabost in je ne moreš odgnati niti s prigovarjanjem niti s karanjem. Kaka ženska, ki bi izlahka pogledala samega živega vraga — ali miško — je vsa iz sebe, če se križajo bliski na nebu. Zasmiliti se ti mora večkrat človek, ki ima to grozo v sebi. Torej, kakor sem dejal, sem sc bil zbudil, ko sem zaslišal pridušeno in preplašeno klicanje: »Mortimer, Mortimer!« In koj, ko sem bil prišel malo k sebi, sem segel v temo in dejal: »Evangelina, kaj si ti? Kaj se je zgodilo? Kje si?« »Zapri verando. Sram te bodi, da v taki nevihti tako mirno ležiš in spiš.« »Kako bi se človek sramoval, če spi? To ni logično, Evangelina. Človeka, ki spi, ne more biti sram.« »Mortimer, ti tega nisi še poizkusil. Prav dobro veš, da se še nisi prepričal o tem.« In sem zaslišal pritajeno ihtenje. Radi tega sem požrl ostre besede, ki so mi bile že na jeziku in sem rajši dejal: »Žal mi je, otroček, res ml je žal. Ni-sem mislil tako hudo. Daj, lezi in...« »Martimer.« »Moj Bog! Kaj se je pripetilo, draga?« »Menda vendar nočeš reči, da si še v postelji?« »Zakaj ne. Seveda sem.« »Koj pojdi dol. Zdi se mi, da bi moral biti vsaj radi mene in radi otrok malo v skrbeh za svoje življenje, če že nočeš biti radi sebe.« »Pa otrok moj. .,« »Ne govori, Mortimer. Prav dobro veš, da ni bolj nevarnega kraja v nevihti, kakor če si v postelji. Tega te učijo vse knjige. Vendar, ti ležiš, zapravljaš svoje življenje, edino le zato, ker ...« (Te besede je nenadoma prekinil blisk in nato je bilo slišati, kako jc gospa Mac Williams pridušeno vzkliknila od groze in potem je močno zagrmelo.) »Tako, sedaj vidiš posledico! Ah, Martimer, kako moreš biti tako hrezbo-žen, da se v takem času zaklinjaš.« »Saj se nisem. In to ni posledica na noben način. Bilo bi isto, če ne bi bil iz-pregovoril nobene bescdicc. Saj ti je prav dobro znano, Evangelina, ali bi morala vsaj vedeti, če je ozračje prenasičeno od elektrike, tedaj...« »Da, lc razlagaj zdaj, le razlagaj, le razlagaj! Ne razumem te, kako moreš tako govoriti, če veš, da hiša nima strelovoda in da so tvoja uboga žena in tvoji otroci izročeni na milost in nemilost usodi. — A kaj namerjaš? V takem času boš prižgal užigalico. Kaj noriš?« »Vraga, žena, kaj je zato? Temno jc, kakršna je vest grešnikova in ...« »Ugasni! Koj ugasni! Kaj nas hočeš vse pogubiti? Saj dobro veš, da ničesar ne privlačuje strele tako nase kakor luč. (Pš! Či! Bumbumbum!) Ah, čuj! Zdaj vidiš, ' kaj si napravil!« »Ne, ne vidim, kaj bi bil napravil! Radi mene naj še užigalica pritegne nase strelo, a kolikor vem, provzročiti pa strele ne more. To je velika razlika. In užigalica ni niti za vinar pritegnila strele nase. Zakaj, če bi se to grmenje ravnalo po moji užigalici, tedaj bi bila ta užigalica takorekoč ena izmed milijonov užigalic, ki bi bila izbrana v to svrho. Zakaj vendar, pa bi bila prav ta užigalica tista iz-vcljenka?« »Sram te bodi, Mortimer! Vpričo smrti smo in v takem svečanem trenotku govoriš tako. Ali ne bi rajši — Mortimer?« »Kaj je?« »Si že odmolil večerno molitev?« »Jaz — jaz — hotel sem že, pa sem se domislil, da bi izračunal, koliko je dvanajstkrat. trinajst in ...« (Pš! Bumbumbum! Bumbumbar!) »Ah, zdaj smo izgubljeni! Na milost in nemilost! Le kako si utegnil opustiti tako stvar ob taki priliki?« »A saj ni bil tedaj tak čas. Ni bilo oblačka na nebu. Kako bi si bil utegnil misliti, da bo iz take malenkosti nastal tak bumbum? In res ni prav nič lepo od tebe, da se toliko onegaviš radi tega, pa še, ko se kaj takega pripeti tako malokdaj. V tem sc žc štiri leta nisem pregrešil, odtlej, ko sem bil zakrivil potres.« -Mortimer, kako govoriš? Kaj ni po-zabii na mrzlico!« »Otrok moj, vedno mi natvezas to mrzlico, kar se mi zdi, da ni prav od tebe, Brez Rclaisja ne moreš brzojaviti v Mem- fis. Kako bi torej utegnil tak majhen prestopek učinkovati v tako daljo? Radi potresa naj še bo, ker je bil blizu, a rajši sc dam obesiti, kakor da bi bil odgovoren tudi za vsako ...« (Pš! Bumbrrbumbum! Buml) »O Bog, o Bog, o Bog! Saj vem, stre* la bo udarila pri nas, Mortimer. Ne bomo doživeli jutra. In bi bilo dobro, če bi hotel pomisliti, da tvoje strašne besede — Mortimer!« »Ka kaj je spet?« »Kakšen je tvoj glas — zdi se mi —• pa vendar nisi pri peči?« »Pravkar sem storil ta zločin.« »Stran, koj pojdi stran odtod! Zdi se, da nas hočeš vse uničiti. Kaj res ne veš, da ničesar bolj ne vleče strele nase kakor odprta peč? — Kje si zdaj?« »Pri oknu.« »Ah, za božjo voljo! Kaj si ob pamet? Pa kar koj se odstrani od okna! Celo dojenčku je znano, da je nevarno biti v času nevihte pri oknu. O Bog, o Bog! Saj vem, dneva ne bom doživela, Mortimer!« »In?« »Kaj šumi?« »Jaz.« »Kaj počneš?« »Zgornji del hlač iščem!« »Koj proč s tisto rečjo! Menda vendar ne boš take reči deval v takem času, in ko vendar dobro veš, da pravijo vse avtoritete, da volna zelo vleče strejo nase. O Bog, moj Bog! Ni dovolj, da smo v nevarnosti radi naravnih dogodkov, ti počenjaš še vse mogoče stvari, da še povečaš nevarnost. — Ah, ne poj vendar, Kaj si pa misliš?« (Konec sledi.) je začela delovati tovarna za železne izdelke v Beli peči. Tovarno imajo v rokah sami italijanski akcijonarji, ki zahtevajo nič več in nič manj, da mora uprav radi njih rateški kolodvor pripadati Italiji. Na ta način bi imela tovarna kolodvor v bližini, ko bi morala sicer, ako bi pripadal nam, zgraditi novo poslopje, pošiljati svoje izdelke z večjimi stroški čez mejo v Jugoslavijo ali pa v poldrugo uro oddaljeni Trbiž. Velik del rateške občine naj bi se torej žrtvoval italijanskemu orivatnemu podjetju! Zato se Lahi zadnje dni vedejo tako, kakor da bi bili že taktični gospodarji zasedenega ozemlja. V naglici so prenovili kolodvor, popravili železniško progo in delali Že ob nedeljah, da je bilo vse hitro dovršeno. Nam so ;-e začele odpirati oči in vpraševali smo se, kaj da to pomeni. Še bolj pa smo bili presenečeni, ko so Italijani pretekli teden pozvali tri naše posestnike, da naj jim prodajo svoje zemljišče v bližini kolodvora. Pregledali so dotični prostor in odmerili približno 7000 kvadratnih metrov. Poleg tega so zahtevah, da naj jim posestniki še tisti dan sporočijo parcelne številke zemljišč, Ko so se lastniki iz tehtnih vzrokov uprli prodaji, so rekli Italijani, da jim bodo itak vzeli, ker je rtvar nujna in zato je bolje, da prodajo prostovoljno. Radovedni smo bili, zakaj da tako pritiskajo z nakupom in čemu jim bo toliko prostora. Italijani seveda niso odgovorili na to vprašanje, izvedeli pa smo od druge strani, da bodo delali vojašnico. Nam se je takoj vrinila misel- da je to laška zahrbtr.ort in da naša obmejna komisija morebiti še ne ve, kaj da Lahi nameravajo. Precej drugi dan (19. t. m.) jo šla de-putacija iz Rateč k ljubljanski oblasti m jo obvestila o tem dogodku. Veliki župan dr. Baltič je nemu^v-v.a c; oročil belgrajski vladi, kaj da se godi na meji, Ako sta, kar trdno upamo, obmejni komisiji prisodili celo skupnost rateški občini, se gotovo tudi ta zadnji trik naših ljubih sosedov ne bo posrečil. Menda naše obvestilo še ni prepozno? Beležke. Prestopi v pravcslavje. Včerajšnji •»Slovenski narod« piše: O številnih prestopih v pravoslavje v Ljubljani razpravljajo tudi beogradski listi. Davidovičeva »Pravda«, ki je sicer v intimnih stikih s slovenskimi klerikalci, piše o tem: »V Sloveniji se v zadnjem času množe slučaji prestopa tarnošnjega življa iz katoliške v pravoslavno cerkev. Ti slučaji se zla3ti f opažajo pri intelektualcih in pri ženskem spolu. Tekom preteklega tedna se je prijavilo 15 oseb, da žele v pravoslavno cerkev prestopiti.« — »Pravdi« je, kakor se vidi, stvar prav simpatična, ker jo tako vestno beleži. Kaj poreče k temu njen zaveznik »Slovenec?« — »Slovenec« ne po- Ireče k temu nič drugega kakor: Kamor kdo spada, tja pa gre. Dopisi. V Št. Eupertn na Dolenjskem bi se bila imele vršiti obe. volitve 10. julija. Vloženi sta bili dve listi: naša, pod imenom Slov. ljudske stranke in druga z nazivom »Kmečka stranka«, v kateri so so združili samo-stojneži, demokratje in vse, kar čuti proti-Ijudsko. Malo pred odločilnim dnem, ki smo ea čakali s trdnim upanjem na zmago, so famostojneži izsledili na naši listi formalno napako pri podpisu enega izmed kandidatov. Glavarstvo v Krškem, razlagajoč volilni zakon strogo po črki, je našo listo razveljavilo. V nasprotnem taboru je seveda vstal pravi vihar navdušenja. Medsebojnih čestitk in dovtipov na naš račun kar ni hotelo zmanjkati. V svoji razigranosti so med seboj že volili župana in trkali na njegovo zdravje v trdni nadi, da ga v par dneh tudi javno ustoličijo. Toda veselje je bilo prezgodnje. V svoji stiski smo šli in povprašali, kako je s podpisi na samostojni listi. In našli smo napak, hujših od svoje, več ko treba. Glavarstvo je zdaj pretehtalo se samostojno listo in jo, dosledno, kot prej na-|| so, razveljavilo. Razume se, da so bili zmago ze svesti nasprotniki naenkrat silno poparjeni. Take blamaže in razočaranja niso pričakovali. V svojem prevelikem gnjevu se ie nekdo zatekel v Kmetijski list in tam nekaj govoriči, da je bila lista Kmečke stranko razveljavljena protizakonito. Smešno! komisar, ki kljub dvomom dopisnika ostane dober jurist, je vendar videl, da slučaj Tratar, ki ga dopisnik prav malo točno razlaga, ni tako nedolžen, kot se zdi, da tudi ni edini, marveč da so še drugi, izmed katerih zlasti eden ne žali le postave, marveč rudi poštenost. Razveljavljanje je pač oprto na trdno podlago. Vso jeza, vsa klicanje ^lsje oblasti na pomoč ne bo nič izdalo. Obe Hsti sta razveljavljeni, ne kaže drugega kot %kat,i 12. oktobra, za kateri dan so volitve vdnigič razpisane. Takrat se pomerimo. Iz te šolp pa naj si samostojneži in njih prijatelji vzamejo t a zlati nauk, da ne pojdejo nikdar več rnvat pezdira iz očesa bližnjega. nosijo sami hrnnn v lastnem očesu Tudi' naj si globoko v spomin vtisnejo zlati slo-"ftnski rek, ki pravi: Ne hvali dneva prod večerom, in naj bodo drugič v irdivth svo-2ega veselja malo previdnejši. Nam pa naj veselje in smeh dobrohotno privoščijo. Sma-jemo se zadnji, a smejemo se zato najmlajše. Iz Novega mesta. Zadnje dni kroži po Novem mestu orjunaška okrožnica, boljše rečeno pamflet, z nastopno vsebino: »Nacionalistom! Delovanje vsakovrstnih tujih in zlasti domačih razdiralnih elementov proti obstoju države in nje edinstvu postaja od dno do dne očitneje. Vedno pogosteje ču-jemo o njih prekucuških manevrih, ki pa eo vsakokrat naperjeni proti nam nacijona-listom. »Orjuna« je še, ki se je bojo in za katero vedo, da jim stoji trdo na prstih, (kar tresemo se od strahu) med tem ko vlada in nje organi drže svoje roko vse preveč navzkriž. (To vemo tudi mi, sicer bi že morali vladni organi davno poloviti orjunaše). Naloga nas vseh zavednih nacionalistov je., da stopimo na branik države, da z vsemi močmi podpremo Orjuno, jačamo (višek slovenščine) nje delo in tako preprečimo namene onih brezdomovincev in prodancav, ki bi povzročile zasužnjenje nagega gospodarstva in nas vseh. (Kdo so prodanci in kdo te je prodal Pribičeviču in Žerjavu, da pod njegovo zaščito pretepa in mori mirno državljane?) Bratje! Tudi v Novem mestu imamo Orjuno, ki je prepotrebna kot faktor one nacijonalne misli, ki veže danes celo Jugoslavijo. Krepka Orjuna v Novem mestu, to znači na zunaj. (Kdo naj to razume?) Dolonjrka čuva in čaka na straži, da jo pozove domovina. (Bog se usmili, če bo Dolenjska Orjuna reševala domovino). In kaj, bratje je lepši znak naša moči, kaj večji strah naših nasprotnikov kot naš bojni prapor? (Joj, pred orjunckim praporom bo padla na kolena cela novomeška okolica). S praporom na čelu v sveti boj je našo geslo (Trbovlje, Podnart, Aleksandrova cesta v Ljubljani i. t. d.„ to so biLi zares »sveti« boji). Dne 7 septembra razvijemo svoj prapor in ko potrkamo s prošnjo za prispevke na vaša vrata, pričakujemo, da sa odzovete. Nacijonalisti zavedajte se, da je prišel čas ko moramo obračunati z anacijonalisti in jim zadati smrtni udarac. — Zčr&vol — Mestna Orjuna v Novem mestu.« — Dragi novomeški Orjunci, le počasi, da se ne boste prenaglo zaleteli tn da se ne bi pozneje ke-sali, ko bi prišel čas plačila. Sicer jo naš greh, da preveč popuščamo, toda, če nas boste še izzivali, bomo izzivače javno razkrinkali in izvajali konsekvence, ki bodo marsikoga ozdravile. Sredstev, na videz nedolžnih, imamo na razpolago in jih bomo uporabili v taki mori, da bodo učinkovito delovala. Takrat bo pa k6nec eirkularjev in etikanja za »razdiralnimi elementi«, ki jih ni drugje kot pa pri Orjuni, ki hoče vznemirjati mirne ljudi. Zaonkrat pika. Vrhnika. Počenjaaje naših Orjuncev je od dne do dne bolj prostaško. Sedaj je postalo njihovo največje veselje, da se naslajajo ob aretacijah revežev, katere njihova organizacija demmeira pod pretvezo komunistične nevarnosti. Ze ob prvi aretaciji, ko so orožniki odvedli uradnika Telpina, poštenega in vestnega moža, ki so ga vsi spoštovali, ki so imeli opravka v bolniški blagajni, katero je vodil, že takrat, se mu je gruča naših or-junskih jedeesarjev tako pobalinsko posme-hovaia, da se je to moralo gabiti vsakemu človeku. Včeraj so zopet na njihovo povelje aretirali mizarja Zupančiča, očeta šestih lačnih otrok ter še dva druga delavca. Bil je pretresljiv prizor, ko so žene in otroci jokali in prosili, naj jim puste očeta, da ne bedo pomrli gladu, a ti nedolžni lačni malčki so bili posebna naslada za oči pobesnelih »nacionalnih borcev«. Za jutri se obetajo nove aretacije. Vsi ti naši komunisti so docela nenevarni ljudje mirnega obnašanja in ironija ie, da so izpostavljeni denuncijaciiam obeh velemagnatov, katerih eden se je pred prevratom navduševal za Šusteršiča, ker so mu bile vse ostale stranke premalo patriotične, drugi se je pa še pred nedavnim tolkel po svojem tolsten trebuhu češ, >to je moja domovina«. Ljudje so pri nas silno razburjeni, ker se nihče ne čuti varnega: pred nekaj dnevi sta dospela iz Ljubljane dva avtomobila orožja. Ker imajo v nedeljo orjunci svoje zborovanje, poživljamo vse mirne ljudi, naj se poskrijejo, ker nam grozijo, da se nas bodo privoščili. Oblast pa pozivljemo, naj napravi red! , Kropa. Včerajšnji v,Slov. Narod« v dolgem dopisu iz Kamnegorlce nesramno piše o trgovcu g. Luki Hafner, da sodi v zaporu v Radovljici, češ da jo hujskal proti Srbom. Ugotavljamo, da g. L, Hafner ni nikoli hujskal proti Srbom, da se 50 lot s poštenim delom trudi za svojo družino in svoje delavce, da. je vedno rad pomagal vsem pomoči potrebnim in da doma na svobodi opravlja Svoja dola. Razni znani izzivači, ki bi radi poštene in resne ljudi spravili v zapor, pa ; naj pazijo, da njihove lumparija in oslarije j ne bodo končale v zaporih, kkmor Spadajo že davno. Is Krope. Glede nedeljske gasilske prireditve v Kamni gorici niste bili točno informirani V popravek dopisa v torkovi Sto- ; vilki pod ncslovom : Orjunaševa usoda v Ka- ! mcigorici raj Vam služijo sledeči podatki: ' Prireditev je bila zelo prisrčna. M a! incident je povzročil omenjeni Orjunaš zato, ker sc jo udeloKil veselice v orjunskem kroju Množica jc smatrala tak način udeležbe za izzivalen. Prišlo jc do prerekanja, orjunec se je zjokal nad trdovratno možico, ki ni hotela biti dovzetna za njegov način širjenja »jugoslovenske« ideje. Mrzla kopel v Lipnici mu je ohladila razburjeno kri in s tem je bila stvar končana. Splošnega prelepa ni bilo. Ušesa ali pa šopa las pa ni nihče izgubil. Zborovanje slov. kaM dijašfva v LJubljani Zopet se je zbrala katoliška dijaška mladina, da kot nekdaj pregleda svoje vrste, premeri pot, ki jo je prehodila in dožene smer, kamor mora. Ni v prijetnem položaju, da bi v proslavo dijaških zborovanj vihrale zastave, da bi se izgovarjale lepo zveneče napitnice in da bi mogla reči: »Močni smo, ker smo eno s tistim, ki nam kaže pot!« Danes ni več sejalca velikih misli! Vrste mladih fantov se sicer množe, a še zmeraj manjka tistih, ki bi utirali svojim tovarišem pot. Tedaj je hotelo dijaštvo samo razgibati svoje sile in iztrebiti plevel, ki se je^zarodil med čisto setev idej Kreka, Mahniča in Jegliča. Vsled te notranje sile je katoliško dijaštvo izdalo prvo številko »Križa na gori«, številko, ki dokazuje, da še tli pod dozdevnim mrtvilom, da se bo razpihal plamen, čist in svetal, kot je plapolal že nekoč na žrtve-niku, sezidanem od kamenarjev, ki jih ni več! Tudi zborovanje, ki bo združilo te dni akademike z abiturijenti, srednješolca z bogoslovcem bo nov dokaz kake sveže sile še poljejo med našim dija-Štvom. Mlade sile le naprej, marsikomu se bo oko skalilo, preden bo zagledal novo svodovje nad seboj, a delavec, ki omahne v boju, odnese s seboj zavest, da je pustil načrt in kladivo svojim učencem. Dal Bog, da bo tudi Vaša zavest taka! • • • Oh 9. uri dopoldne je tovariš Hartman, predsednik pripravljalnega odbora otvoril zborovanje srednješolcev v Ljudskem domu. Zborovanje je vodil tov. Tozon, ki je pozdravil navzoče zastopnike naše javnosti in podal besedo prof. dr. Capudru. G. profesor je orisal postanek srednješolskih organizacij in pokazal par praktičnih načinov, kako naj se vdihne novo življenje srednješolskemu gibanju. Po končanem izčrpnem referatu, je tov. Kovač orisal položaj dijaških odsekov. Nato se je razvila živahna debata, v katero so posegali vsi tovariši, dokazujoč s tem, ria pojmujejo važnost takih zborovanj. Ob pol 12. uri zaključi predsednik zborovanje. Popoldne ob 2. uri je izvajal univ. prof. dr. Rožman, kakšen bodi dijak, ki bo mogel nesebično delovati za narod. Za tem je prof. dr. Ujeič govoril o religiji in zaključil z geslom: Pro Christo et Ecclesia! Ob pol 5. uri je bilo zborovanje zaključeno. Od 2. do 6. ure popoldne so zborovali akademiki v Akademskem domu o razmerju akademika do politike in političnih organizacij. O tem predmetu je izčrpno poročal tov. Stanovnik. Po živahni debati, ki je dokazala, da ta problem še ni končnoveljavno rešen, je govoril tov. Okorn o Inteligenci in religioznosti. Zborovanja se bodo danes še nadaljevala. U3K*b esV" t uAj5»j — »Slovenski zdravnik.« Predvčerajšnjim še je oglasil v »Narodu« neki slovenski zdravnik«, ki je v svojem dopisu silno ostro napadel poslance SLS, češ da niso nič storili za izboljšanje razmer v ljubljanski bolnici tekom proračunske razprave. On pravi, da so takorekoč molčali, se niso ganili in so naravnost spali. Nam se pa zdi, da je spal »slovenski zdravnik«. Slovenski poslanci so storili Svojo dolžnost kot opozicijonalci v polni meri. Oni so kritizirali, so grajali, so predlagali izboljšave — toda vlada je imela za vse še tako pametne nasvete gluha ušesa. To bi lahko vedel tudi gospod »slovenski zdravnik«. Mi pač ne moremo zato, če on takrat dremlje ko bere »Slovenca«. Pri tej stvari je pa še nekaj druzega, česar »slovenski zdravnik« ni povedal v »Narodu«. On ni povedal, da je takrat molčal, ko so »oblasti« odstavile g. dr. Kraigherja in njegovega naslednika. On je molčal, ko so odstranili od primarijata g. dr. Stojca. Molčal je vedno, tisti »slovenski zdravnik.« Ko pa se je pojavil v bolnišnici novi šef zdravniške uprave za Slovenijo, je >slovenski zdravnik« dejal, da je »vse v redu« in da je »vso boljše*. Tako je dejal «slovenski zdravnik« brez pooblastila za tako izjavo. Danes pa stoka in dolži za vse nedostatke — slovenske poslance! Tako početje pa ni vredno in dostojno »slovenskega zdravnika«. — >Tudi slovenski zdravnik.« — Pogreb g. Franca Murija v Kranju. Včeraj 24. t. m. ob 7. pop. so prepeljali 37letnega g. Francu Murija iz Kranja v domačo vas na Jezersko. Lopo štovilo sošolcev, katoliških starešin in prijateljev je pokojnika spremilo do železnega mostu, kjer je krsto L-prejol domači voz. Bridko udarjeni ' družini Murijevi naše iskreno sožalje. Dobri Francelj, počivaj v miru! — Kam gremo v nedeljo? V Selca, kjer bo na vrtu gostilne Frtica planinska veselica v prid Krekove koče na Ratitovcu, ki še nima oprave in je vsled tega ni mogočo otvoriti. Tam se sestanejo planinci in Kre-kovci od blizu in daleč. — Nastop dijaškega orlovskega okrožja, ki je bil določen za nedeljo 27. t. m. popoldne na Medijatovem dvorišču, je preložen na poznejši čas! — G. Vladimir Kapus izjavlja v včerajšnjem »Slovenskem narodu«, da on nič ne ve o tem, da bi bil ob znanih podnartskih dogodkih kdo udaril gospo Pogačnikovo, pač pa da je nekdo bil naperil pištolo na njenega soproga in da je on »prepričan« o tem, da je to bil kak »komunist« ali »klerikalec«. Mi smo g. Kapusu zelo hvaležni za odkritje dozdaj še neznanega dejstva, da je bil tisti večer napaden tudi gospod Pogačnik. Spričo dejstva, da so udrli ob tisti priliki v vežo sami Orjunci, bo pač težko verjeti »prepričanju« g. Kapusa, da je to bil kak »komunist« ali »klerikalec«. Sifcer pa za golo »prepričanje« še .jud ne da groša. Kar se pa gospe Potočnikove tiče, pa je bila faktično z ročajem revolverja udarjena in se o tem g. Kapus sam lahko prepriča, če jo grfe pogledat, ker se ji udarec pozna še danes. Napadalec pa je bil Orjunec in sicer Dalmatinec. G. Kapus pa se zaman dela neumnega, ker je javno govoril, kdo da je gospo Pogačnikovo udaril in kako je bila udarjena. — Imenovanje. Ministrstvo prosvete v Belgradu je imenovalo gdč. dr. Marijo G o -ropevšek, dosedanjo sekundarno zdravnico obče državne bolnice v Belgradu za asistentko interne klinike na belgrajski univerzi, — Za župana občine Preserje pri Ljubljani je bil 23. julija izvoljen vnet pristaš SLS g. Martin Šuštar iz Kamnika št. 37. — Okolici Kamnika »toplo« priporočamo kamniškega advokata Trampuša. Mož pridobiva za našo stranico vedno več zaslug. V njogovi pisarni pišejo ugovore proti občinskim volitvam in s tem skrbe, da bodo liberalci drugič še temeljiteje tepeni, če bo na duhovite ugovore na pritisk Žerjavovega pri-ganjača vlada razveljavila volitve. Kakor rečeno tega zaslužnega kamniškega advokata našim somišljenikom . »najtopleje« priporočamo. — Sprejem v ljubljansko bolnico je še vedno omejen na slučaje, ki so zavodne oskrbe neobhodno potrebni in se ne morejo v. domači oskrbi ali ambulantno zdraviti. Občinstvo se opozarja na ta položaj, da si prihrani nepotrebne stroške, ker se bolniki, ki niso neobhodno potrebni sprejema v bolnice brezpogojno odklonijo. Gg. zdravniki naj tudi s tem računajo in ne dajejo pacijentom nakazila za sprejem v bolnico, če ni za to neobhodna potreba. Pacijenti se v slučaju odklonitve po nepotrebnem razburjajo v sprejemnem uradu in se sklicujejo na nakazilo zdravnika. Že itak težka služba dežurnega zdravnika je s tem še bolj oteškočena, ker gotovo ni prijetno odklanjati bolnike, ki iščejo zavodno oskrbo, a jih ne sme sprejeti. Dokler ne dobi uprava zadostnih kreditov, ostanejo ta določila v veljavi. — Ravnateljstvo bolnice: Dr. Gregorič. — Zavojna ivarina paketov za Avstrijo. Po odloku ministrstva štev. 36.046 z dne 30. maja 1924 smejo pošte sprejemati pakete, ki gredo v avstrijsko republiko, brez označene vrednosti do 5 kg teže tudi, ako so zaviti v povoščen, z vlaknatimi nitkami pretkan papir. — Sramota. Državni dečji dom v fran-kopanskem gradu v Cirkvenici, kjer je prostora za 300 dece, je letos — prazen. Morda so se naše socialne in zdravstvene razmere tako izboljšale, da sploh ni več revnih bo-lehnih otrok, ki bi bili potrebni morskega zraka in kopelji? Tega pač nihče ne trdi in tudi nihče verjel ne bi saj se vsak sam lahko prepriča, koliko škrofuloznih ali drugače na jetiki bolujočih revčkov je po naših mestih. Vri ti revčki so morali letos ostati doma, ker naša država pod radikalsko-demokratskim režimom ne spravi skupaj potrebnega drobiža za oskrbo teh otrok ob morju. Ali zasluži to dejstvo kako drugačno označbo nego: sramota? Sramota za državo samo. Da to sramoto spra\i s sveta, je zagrebška občina prosila ministrstvo za socialno politiko, da ji vsaj začasno prepusti dečji dom v Cirkvenici, v katerega bo nemudoma na lastne stroške poslala 300 zagrebških bolehnih otrok. Otroci bi ostali ob morju 3—4 mesece, t. j. do popolnega okrevanja ter bi jim zagrebška občina v tem času poskrbela tudi za šolski pouk, da bi potem lahko brez ovire nadaljevali nauke v Zagrebu. Na to svojo plemeuito ponudbo zagrebška občina doslej še ni dobila odgovora, dasi je za bolne otroke vsak dan dragocen. Socialna politika je današnjemu režimu pač najbolj tuja stran na svetu. — Spomenik Gregorju Ninskemu. Split-ska »Nova Doba« poroča: Naš kipar Meštro-vič namerava darovati Splitu še tretji spomenik, v katerem bo ovekovečil Gregorja Nin-skega, in bo v spomin 1000letnice prvega hrvatskega narodnega sabora za glagolico. ki se je vršil v Splitu, škof in kancelar kralja Tomislava, spada po svoji genialnosti in zna-Torej — nič? Tako! Zakaj pa — zakaj tako natančno — nič?« »Čakam, da nalože repo, potem jo popeljem domov. »Ne bj lahko pomagali nalagati?« Steiner odkima. Nastavljen sem samo kot kočijaž,« pravi jezno. :Hm, hm, kot kočijaž! Kot gosposki repni kočijaž pri zdravniku, poglavarju in posestniku Friedliebu. Potem bom pa sedel inalo k Vam.« Usede se in gleda Steinerja od strani. >Povejte mi, človek, zakaj imate pa tako neumno žalosten obraz? Zakaj ste videti tako kisli?« Steiner vzdihne. »če je doživel kdo že boljše čase —« Dr. Friedlieb se udari po kolenu. >Boljše čase! Ta je huda! Boljše čase ko pri meni?« >Gospod doktor, podčastnik sem bil in kapelnik!« »Torej takorekoč vedno na vodilnih mestih, menite! Vi ste teliček, Steiner! Saj Vam je čisto dobro tako.« Steiner zopet odkima in se pripravlja, da bo govoril. »Seveda, gospod doktor, pravi umetniki nismo bili.« — »Ne, Steiner, ne!« »Koncertni umetniki, mislim! Pa lepo je vendar bilo — lepo! Radi so poslušali godbo.« »Da, priznavam! Pripravim Vam lahko veselje. Iz PohlsdorFa so poslali danes sem, da morate prihodnjo nedeljo tam igrati.« Steinerjev obraz se razjasni. - Vsi štirje?« vpraša srečno. : Seveda vsi štirje. Pet mark vsak. Skopuhi so hoteli dati samo štiri. Tedaj sem se pogajal z njimi ko Jud. Vidite, Steiner, če se dobro odrežete, dobite polagoma ime in potem boste tukaj vso okolico opiskali. >To bi bilo krasno!« pravi Steiner navdušeno. >Godba sama na sebi res ni, da bi jo kdo preziral, samo stalno mora biti, ne sme se klatili po svetu. Godec mora biti prav tako dostojen kot vsak drug. Ali ste zdaj zadovoljni, junak izpred kraljevega gradca? Ali Vas še kaka muha grize?« »Gospodična Ivanka, odvrne Steiner in vzdihne. drugič sem Vam pa tudi že povedal, da ne moreni tukaj nič storiti. Potrpeti morava. Mogoče pa je, da se vse kmalu temeljito izpremeni.« Steiner sklene roki, pogleda pobožno proti nebu in pravi tiho: »Bog dajl« Potem reče glasno: »Malo bolje je že, odkar ji pravim: milostljiva gospodična. Tako je sicer nihče ne nagovarja. Robert, on je dobro zadel, on pravi gospodični Hartmannovi pc domače: Kristina.« Dr. Friedlieb se presenečeno obrne: »A-h! Po domače — po domače: Kristina?« »Da, zahtevala je od njega. Prepove«, dala mu je, da bi ji rekel gospodična. In kupila mu je že kup srajc in spodnjih hlač in nogavic in novo obleko. Toda ne — tega ne smem pripovedovali — Robertu sem dal častno besedo. Gospod doklor, tega ne boste dalje pravili, kajne —« Dr. Friedlieb postane kar trd. Njegov obraz je nenadoma poblcdcl samo na čelu se je zbrala temna rdečica. »Kristina,« ponavlja, Kristina!« »Da, Kristina! Sploh je zelo prijazna proti njemu, mu daje vse boljše prigrizke in nekoč sem videl, kako ga je prijela čisto lahno za roko. Tega vsega ne stori gospodična Ivanka.« Friedlieb ne posluša tega, kar govori Steiner, ampak topo gleda v vas k Hart-mannovim in zdj se, da se bori z nečem noumljivim in proti težki skrbi, ki ga je nenadno napadla. satelj o posebnem vrtnarstvu. Sledi krasno poglavje za poglavjem: zelenjadarstvo, sadno drevje na domačem vrtu, kako vrt krasimo, navodila o gojitvi sobnih cvetlic in vrtnarska opravila v posameznih mesecih. Vsi nauki, ki so dani v knjigi so prvovrstni, besedo podpirajo prav lepo uspele slike, ki ponazorujejo abstraktno tvarino. Jezik y katerem je pisana knjiga je lep, domač in ima več novih izrazov, ki jih je pisatelj po pretežni večini prav srečno uvedel v slovenščino. >Domači vrt< je knjiga, ki -bi ne smela manjkati v nobeni slovenski hiši. Kmetu bo služila prav tako, kakor mestnim gospodinjam In šolam. Oprema knjige je prav čedna, za 'današnje drage čase naravnost bogata. Knjigo prav toplo priporočamo, ker ravno strokovnih knjig Slovenci prav zelo potrebujemo. Zanimivosti. ZANIMIVI ČASNIKI. Noben časnik na svetu ni bil tako velik kakor ameriški »Uluminated Quadruplc Constallation«. Izhajal je v tej-le obliki: Visokost 2 metra in pol, širina 1.80 m, 8 stremi je obsegal, po 13 oddelkov. Zadnjič je izšel leta 1850. Edini izvod, ki je zašel y Evropo, hrani kot veliko znamenitost Sasniški muzej v Aachenu. Drugo številko bodo izdali najbrž leta 1950. Napisana bo v njej obširna zgodovina stoletja 1850 do 1950 in bogato bo ilustrirana. Sredstva bodo dali newyorški tiskarji in založniki. Čisto nekaj drugega kakor ta časniški (Velikan je bil list »E1 telegrama«, v Guada-lajarl v Mehiki izhajajoč. A že ga je v pri-tlikavosti prekosil »Little Standard« (mali prapor); izhaja v Torquaju na Angleškem. tVisok je samo 75 milimetrov, širok pa 60 milimetrov. En sam človek ga piše, stavi in razpošilja. Prav tako majhen listič je »Cos-me Monthly« (monthly = mesečnik), ki ga izdaja majhna, angleška kolonija Cosme v Paraguaju. Izhaja kot rokopis in ga pomno-žujejo na pisalnem stroju. Kar se tiče časnikarskega dela, se ttenda nikomur bolje ne godi kakor časnikarjem nekega velikega lista v Buenos Aires, glavnem mestu Argentine. V lahkih panama-slamuikih delajo v dvoranah, kjer so klubovl stoli in kipeči divani, številni služabniki jih obdajajo in čakajo na povelje. Palača časnika ima tudi dvorano za bale, veliko zbirko knjig v uporabo občinstva, z vsemi modernimi sredstvi opremljeno zdravniško sobo in pa lekarno. Zdravnik je zmeraj navzoč, če bi se urednikom ali stavcem kaj pripetilo; na željo gre pa tudi k naročnikom in bravcem časnika na dom zastonj. Na strehi palače je ogromna parna sirena, ki se takoj javi, kadar dobi uredništvo kakšno važno novico. Včasih je tako nesramna, da zbudi meščane tudi sredi noči. Policija sicer v takih slučajih časopis hudo kaznuje, z denarno globo, a časopis jo rad plača, ker mu občinstvo z nakupom lista škodo povrne. NEZNANO PISMO LEVA TOLSTEGA NIKOLAJU II. Večletni prijatelj Tolstega, pisatelj Birjukov, izda v bližnji bodočnosti ona dela Tolstega, ki so bila v Rusiji prepovedana. Med tem gTadivom je tudi pismo, ki ga je Tolstoj poslal carju za časa verskega preganjanja ih v katerem ostro obdolžuje vrhovnega prokuratorja svetega sinoda, Pobjedonosca. To zgodovinsko važno pismo se. glasi: »Vaša carska visokost Nikolaj Aleksan-Srovič! Menda ne veste, da se gode v Vašem imenu najgroznejši, najstrašnejši in naj-brezbožnejši čini. Ako se Vam pa o njih poroča, potem so tista poročila vsa izkrivljena in z gotovim namenom pobarvana. Povzročitelj vseh teh zločinov, ki mora jo ožlovoljl-fci vsakega poštenega človeka, je Vaš svetovalec v verskih vprašanjih, drugi Ivan Grozni, človek brez srca — vrhovni proku-rator svetega sinoda, Pobjedonoscev. Na ti-■oče dobrih, plemenito mislečih ljudi, ki so čisti in pobožni, ki so ruski cerkvi v diko, so bedno umrli v pregnanstvu, ali pa še nadalje ginejo, ker hočejo ostati verni svo- jemu verskemu prepričanju. Star sem že in ne bom več dolgo, a smatram za svojo sveto dolžnost — zakaj kmalu bom stal pred božjim prestolom — opozoriti Vas, da je vor-skemu preganjanju treba napraviti konec. Dokler v Vas ne zamre čut užaljenega ponosa, ki ga bodo brezdvomno zbudile v Vas te vrstice, premišljujte resno o mojih besedah in se ravnajte po dobrem nagibu svojega srca. Iztirajte krutega, zlobnega Pobjedono-sceva! Pomislite, da Vas ta človek kompromitira pred Rusijo, Evropo in pred zgodovino! Naročite, da se protina ravni zakon o verskem preganjanju razveljavi ne le proti sektantom, temveč tudi z ozirom na ostale narode, ki ne pripadajo k pravoslavni cer-kvL V nobeni deželi, v nobeni evropski državi ne preganjajo ljudi zaradi njih verskega prepričanja. Tale zakon ni sramota samo za Vas, temveč tudi za one uradnike, ki ga izvajajo. Vaša dolžnost je, da napravite konec tem nečloveškim razmeram. Čo se boste branili poslušati glas svoje vesti, boste sokrivi zločinov, ki se vrše v Vašem imenu, zakaj potem pač ne poznate ljubezni do bližnjega, potem ne boste imeli v življenju nobena radosti in ne boste smeli dvigniti oči k Bogu, ker Vam Bog nikoli ne bo odpustil. Vaši Visokosti najvdanejši služabnik grof Lev Tolstoj.« In kaj je bila posledica tega pisanja? Car ga je izročil vrhovnemu prokuratorja — in modrec z Jasne Poljane je bil izobčen iz ruske cerkve. POREDNL BECKMANN. Znanemu igralcu Frideriku Beckmannu (1803—1866) je potožil drug igralec, Iti ga po njegovem mnenju niso znali prav ceniti: >Če pridem se enkrat na svet, pa ne bom nič več umetnik!« , Nakar mu je Beckmaun odgovoril: *.Zdi se mi, da ste prišli že drugič na svet.< Torej: ti nisi noben umetnik. Neki pisatelj, prav nič nadarjen, je vsilil Beckmannu burko, Id jo je bil spisal. Prosil ga je, naj jo oceni. Buckmann mu je pisal: ^Če boste prvi dve dejanji skrčili in tretje dejanje črtali, potem četrtega ni treba ve'. To, kar ostane, naj Vam kakšen drug pisatelj pregleda, pa mora bili dober. Potem bo pa, upam, že šlo.« Pri kupovanju Reumatisa, sredstva proti trganju iu revmatizmu, treba paziti, da ni ponarejen, kajti pravi, ki ga izdeluje edino Mestna lekarna v Zagrebu, se dobiva za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek. (C i našega posebnega poročevalca.) Pariš, dne 21. julija. Zadnji teden olimpijade je napočil. V nedeljo 27. julija se slavnostno zaključijo igre VIII. olimpijade. Prihodnja se bo vršila po štirih letih, torej leta 1928. v Amsterdamu, vendar bo imel vsako leto pripravljalni odbor prihodnje olimpijade svoje seje, imenovane olimpijski kongres. Prvi tak kongres se bo vršil prihodnje leto v Pragi. Olimpijado so letos Francozi res naravnost izborno organizirali in gre jim za to vsa čast Urediti program za stotine tekem, najti dobre športne prostore zanje, spraviti pod streho desettisoče tujcev, tekmovalcev in gledalcev, to ni majhna stvar. Vsa olimpijada se je vršila brez večjih incidentov lepo v redu. Omenim samo dva resnejša konflikta. Pri sabljanju je neki Italijan dejal, da je bil krivično sojen, njegovi rojaki so mu pritrjevali in v svoji vročekrv-nosti so šli tako daleč, da je skoraj prišlo do čisto sirovega napada. Ker je bil Italijan diskvalificiran in moral opustiti nadaljnje tekmovanje, so vsi njegovi rojaki odpovedali udeležitev pri sabljaški tekmi in tako se je.la zaključila brez Italije. Več pariških listov se je ob tej priliki ponorčevalo iz Lahov, če? da se s fašistoveko metodo ne da ničesar opraviti pri mednarodni tekmi. Tri dui pozneje se je stvar končala s tem, da so se laški sabljači med seboj dvakrat javijo oklo-futali, enkrat v kavami, drugič za slovo na kolodvoru. Francosko občinstvo se včasih tudi ni obnašalo, kakor bi se spodobilo, to so grajali sami francoski listi. Vse preveč pristransko je pozdravljalo francoske tekmece, tudi če niso zmagali; za tuje zmagalce pa večkrat ni našlo priznanja. Sicer pa mnogi francoski časopisi niso bili nič boljši, vse preveč prostora so posvečali svojim tekmecem, med tem ko so tekme, katerih se Francozi niso udeležili, tudi če so se pri njih dosegli'od tujcev izborili uspehi,.odpravile v par vrsticah brez vsakega komentarja Tako so vsi francoski. listi uspeh Jugoslovanov pri telovadbi kar suho zabeležili in šli molče preko, med tem ko so zmagi Francoza v tenisu posvetili dolge stolpce. Finland-ci in Američani, ti so jim še iinponiiali, za ostalo se niso zanimali preveč. Deloma je seveda to umljivo, pri takem velikem .številu tekem in- pri njih udeleženih narodov ni mogoče posvetiti vsem primemo pažnjo. Pri boksanju so se vršili prav resni incidenti, pri katerih je igral nacionalizem najnižje vrste svojo žalostno ulogo. Neki nefran-coski sodnik, ki je sicer pravično sodil, a v ueprilog francoskega tekmeca, je bil od množice iz/vižgan in dejansko nrpaden, tako da ga je pri izhodu morala braniti policija. Nekega angleškega tekmeca je njegov francoski nasprotnik med tekmo prav krepko ugriznili Anglež si je dal konstatirati rano od oficiel-nega zdravnika, a čudno, komite se ni hotel zavzeti zanj, kar francoski športni listi hudo obsojajo. Občinstvo vseh narodov je pa čisto enako, to se je jasno pokazalo pri vseh tekmah, vsakdo ploska in navdušuje le svoje rojake-tekmece, le v izrednih slučajih se je dogodilo, da so tujci ploskali tujcem. OLIMPIJSKI BALON. Visoko nad olimpijskim stadijonom v Colombesu plava v zraku privezan okrogel balon. Zjutraj in popolde se dviga v zrak, kadar je vreme ugodno. Postavljen je bil sem na račun tvrdlce Peugeot, tovarne za avtomobile in dvokolesa. Vstop v balon je zastonj, treba se je samo dati povabiti od Peu-geola. Posebno inozemski časnikarji se ga radi poslužujejo, da gledajo iz višine neba dol na olimpijsko množico. Vfcak potnik napiSfe svoj utis v knjigo, M je na razpolago. Tu sem čital: Epatant (imenitno). — Tr.es beau et tr&s rassurant'(zelo lepo in zelo pomirljivo). — Je me croyais en mer (mislil sem, da sem na morju). — Je vondrais monter plus haut (rad bi šel še višje). — In tako dalje po vsej spominsld knjigi. Ker se pa propaganda nikjer ne neha, so tik poleg vrata v urad francoskega aero-kluba, kjer se človek lahko včlani. OLIMPIJSKO ČASNIKARSTVO. V prvem nadstropju velike hiše na št 17 Boulevard Haussmann se nahaja Comjnission de presse des Jeux 01ympiques (Časniški urad olimpijskih iger). Tudi tu se je izvršilo veliko delo. Izdalo se je legitimacij za 869 listov, od teh 255 francoskih, 614 inozemskih. Med inozemskimi je 56 angleških časnikarjev, 52 iz Zedinjenih držav, 25 belgijskih, 32 mažarskih, 28 češkoslovaških, 8 iz Urugvaja, po eden iz Palestine in iz Kube, trije iz Čile itd. Občudovati je predvsem število daljnih, majhnih narodov. Od francoskih pokrajinskih časopisov je udeleženih samo petdeset Ker imajo pa gotove agencije in veliki časopisi po več poročevalcev, znaša število olimpijskih časnikarjev okroglo 1100. Za časa velikega atletskega tedna so prihajali kar trumoma, bilo je zastopanih 622 časopisov od 869. Časnikarji dobijo s svojo posebno legitimacijo zastonjske vstopnice za one olimpijske prireditve, za katere žele. Kontrola vstop- MiBMV)wiaBiKwaMWJm asa—a nic pa je zelo stroga in pripetili so se že prav zanimivi slučaji. Tako prideta dva mlada fanta v športni obleki iu ponosno pokažeta svoje časnikarske vstopnice. Zahteva se od njih legitimacija s fotografijo, te seveda uimaita, Policaj. Marš v zapor — kajti stadijon ima tudi svoj zapor — in tu ostaneta ves popoldan, ne da bi povedala, kdo jima je preskr-bel karte. Ravnatelj velikega pariškega športnega lista, ki nima časa priti sam, pošlje svojega Sletuega sina. Seveda so mu odvzeli in strgali vstopnico in poba je plačal, pa za drugo tribuno. Naenkrat se prikaže pri 1 ontroli cel ducat mladih, elegantnih dan) in se r.ilno hu-dujejo, ko jim odvzamejo karte in jih ne puste naprej. A nobena noče izdati onega, ki jim ie preskrbe! karte! Pa naj človek še reče, da ženske ne znajo molčali! Neki večer pride v tiskovni olimpijski urad enajst fantov, vsi so iz iste dežele in vsi hočejo časnikarske vstopnice. Uradnik zahteva od njih potrdili njili časopisa. In takoj ga vsi pokažejo, vseh enajst je poslal kot. •»časnikarje* na olimpijado urednik enega iu istega lista. Naravno, da se jim ni ustreglo. Splošno pa gre vse dobro, velika časnikarska tribuna v Colombesu ima 228 sedežev in ta je še največkrat polna. Še nekaj, da končam. Povedalo se mi j§.s da. je nek .inozemski časnikar prodal svojo legitimacijo in znak za 50 frankov, kar na vsak način ni bilo >chic«. Ni se mi pa reklo, kateri narodnosti pripada ... Pevska zveza. Pevska sveža v Ljubljani naznanja, da se vsled važnih (lokalnih) zaprek občni zbor no more vršiti v nedeljo 27. t. m. temveč se bo vršil pozneje. Čas pravočasno naznanimo, Vse priprave veljajo! Zbori naj se pridno vež-bajo za nastope in takoj javijo, kaj bodo peli! Pišite takoj, če potrebujete legitimacije za polovično vožnjo po železnici, in priložite po 2 Din za legitimacijo In poštnino! — Občni zbor bo bržkone v drugi polovici avgu sta. — Odbor. Dijaški vestnik. Vsem dijaškim Orlom! Nastop dijaškega orlovskega okrožja, ki je bil določen za 27. t. m. popoldne na Medijatovem dvorišču v Ljubljani, se iz važnih vzrokov ne vrši ta dan, ampak se preloži na pozmejši, ugodnejši čas. Odbor D. o. o. Turistika in spori Čiv Jadran.. Odborava seja v petek pti Roži ob pol osmih, članski sestanek ob po! devetih. Udeležba radi važnosti obvezna za vse sekcije. Za družino Rudolfa Juvana, žrtev Orjune: Uradništvo Gospodarske zveze 170 Din Srčna hvala I ~~ Poizvedovanja. Iigubili so se 22. t. m. naočniki od Dunajske ceste skozi gozd do Save. Najditelj se prosi, da jih odda proti nagj-adi. Kongresni trg 16, pritličje levo. Našla. se je mala vsota denarja. Dobi e« * upravi »Slovenca«. Psica (volčje pasme), ki sliši na ime »Hundi< se je zatekla včeraj opoldan- Kdor bi vedel sa njo, naj sporoči proti nagradi Kolodvorska ulica 18, (Korošec). Meteorologično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. viš. Normalna barometerska višina 736 mm. Gas opaeo-vama b&ro metei ▼ mm i ermo-meter v O fuuroui riiiereuoa » O. Nebo, c etrov i Paoavun v mm 23. 7. 21 h 733-0 19 4 2-1 d. obl. zah. 24/7 7 h 735-6 135 23 megla 6-4 24. 7. 14 h <34 4 23-1 2-3 jasno j. zah. PRODAJALKA mlajša moč, se sprejme s 15. avgustom. Ponudbe s sliko pod »Poštni predal 12 — Rogatec«._4183 ■■■■■—■■■■■■■■■■ Dr. Jos. Stoje ne ordinira flo konca avgusta i 1. Kupim stelaže in pulte. Mar. Tehovnik, pošt. ležeče, Spodnja SiSka - Ljubljana 7. 200- 300.000"Din POSOJILA sprejme podjetje, ki nudi popolno varnost in dobro obrestovanje. Pismene ponudbe na upravo lista pod -Garancija«. 4134 Tehnično sposobnega ohrafovodjo sprejme premogovnik Ključa-rova na Štajerskem. Stanovanje in kurjava prosto, plača. po dogovoru,. - Pismene ponudbe z navedbo usposobljenosti in dosedanjega službovanja na Slovensko pre-mogokopno družbo z o. z. v Ljubljani, WoIiova ulica 1. IZLOŽBENA OKNA 4 komadi, kompletni, z Železnim rolo in steklom 8 mm deb., velikost svetlobe 200 do 200 cm, se po ugodni ceni proda. — PAHNI SlRoJ S KOTLOM P, H. 18 sc zaradi elektrifikacije za ceno 15.000 Din proda. Ivan čer-ne, št. Vid nad Ljubljano. Nemška detelja se proda za košnjo. DotiSna parcela je velika čez 4000 m5, s kozolcem, in se da v najem. Nahaja se poleg kamniške proge.Poizve se v Sp. Šiški, Lepodvorska ulica 253. EDINO NADOMETI iN PREKOSI OKUS IN PEDiLNOST MESA V HRANI J PRVEGA STROJNIKA ki je vešč montaže Fran-cisovih turbin, generatorjev, transformatorjev, daljnovodov visoke napetosti in motorjev, išče za centralo v Žireh ing. A. ŠTEBI, Ljubljano, Du-_najska cesta 1, IV. nad. Suha drva odrezke od parket, bukova in hrastova, prodaja po znižani ceni. Pri odjemu vsaj enega voza dostavim iste na dom. — Ivan Šiška, tovarna parket in parna ža^a, Ljubljana, Metelkova ulfca St 4. Kupuje tudi vsako množino ' hrastovih in bukovih hlodov za žago po najvišjih dnevnih cenah. — Ponudbe z označbo ccne, kvalitete in množine franko vagon. 4062 Prodam nov »TNDIAN SCOUT« MOTOCIKL 7/5 HP. radi bolezni. Naslov v upravi lista pod štev. 415?. Mesečna SOBA z verando, blizu glavn. kolodvora, se odda s 1. avgustom. — Kje, pove uprava ♦Slovenca« poo Stev, 4154. DAMA 8e najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo lasnega obroba Vedno velika izbera vplctk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanji; sivih las z «L'Oreal Hcne«, tudi v modn. barvah. M. Podkrajšek frizer za dame in grspode, Sv. Petra cesta 32. Lep črn premog s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, WoIiova ulica št. 1. barve, Črnila, laka, kil, amajla, lepila in zajamčeno čisti flrnaS najboljše kakovosti nudi družba z o. Novi Sad skladišče Medli-Zanki Maribor podružnic« Ljubljana centrala Tovarne Ljubljana - Medvode. Izdaia konzorcij »Slovenca«« Odeovorni urednik: Franc Krem žar v Liubliani Jugoslovanska tiskarna v Liubliani