KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom: ..KOROŠKI SLOVENEC" Klagenfurt, Hubert-Klausner-RiDg 26 — Tel. 13-02 Rokopisi se naj pošiljajo na nasjov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-Klausner-RIng 26 List za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf. Stane četrtletno: 1 3lHc — celoletno: 4 Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25; celoletno: Din. 100 Za Italijo: Prezzo die vendita Lire —'60. OtroK.. V borne jaselce tihe zimske noči je bilo položeno dete. Bilo je ko vsako novorojeno človeško bitje nebogljeno in slabotno, odpiralo je oči, pa ni videlo, imelo ročice in nožiče, pa niso ubogale. A nebesa so bila odprta ob tem čudovitem rojstvu, angelski zbor je prepeval ,.Slava Bogu na višavah . . .“, vznemirjeni po notranjem glasu so hiteli pastirčki k samotnemu hlevcu in se prvi poklonili detetu. Minula so za tem stoletja in tisočletja in borno dete božične noči je zavojevalo četrtino vsega človeštva na zemlji. Od tiste prve noči pred dvatisočletjem pa do danes se praznuje sveta noč, praznik božičnega Deteta, praznik otroštva. Človeška mati se klanja nad novorojenčkom. Oče, poln vsakdanje skrbi in obtežen po poklicnem bremenu, komaj sluti, kaj mu ima borno človeče v zibelki povedati. Da je prvo-, drugo- ali tretjerojenec, z vsako živo zibelko poveže družino očeta in matere nova, zlata veriga. Z vsakim novim otrokom raste duševno in duhovno življenje družine v globino in višino. Vsak otrok je živ opomin, naj oče in mati zreta naprej in naj vidita svojo kri in svojega duha obnovljenega v drugem in tretjem kolenu. Nedolžno čist leži pred njima živi kos njune bodočnosti: v njegovih očescih se zrcali nebo, mala usteča jecljajo sladke, tolde besede, v vsem otrokovem dejanju in življenju . se odraža nebeško lepa duša, ki je prišla uprav neposredno iz božjih rok. Ta živa lepota je izročena njima, da jo ohranjata in večata v mojstrovino vseh mojstrovin. Odgovorna, zelo odgovorna služba! Vsak otrok je živ klic po nesebični ženi in nesebičnem možu, družina postane z njim utelešena zapoved ljubezni do bližnjega. Iz izpolnjevanja te čudovite zapovedi pa izhaja neizmeren blagoslov vsej družini. Vsa družina doživlja košček nebes na zemlji, v tihi družinski ljubezni ji je odkazan košček srečnega raja. —- Morda smo majhni tako, da ne poznamo več tega čudeža, morda se ga iz svoje kratkovidnosti in pogrešene sebičnosti celo bojimo. Vendar je ves gospodarski in duševni razvoj družin in narodov v znamenju rojenih, ves zastoj in vsa propast pa v znamenju nerojenih otrok. Narod je večja družina. Da bi ta bila brez otroškega blagoslova? Potem bi ne bila družina. Kajti v družino spada živi opomin, naj oče in mati zreta naprej v bodočnost in skrbita za krvno in duhovno zdravje bodočih rodov. Tudi v narodno družino spada poosebljen klic nesebičnosti, vanjo spada utelešena zapoved ljubezni do bližnjega. Otrok narodne družine: to je dijak! Iz naroda izhaja in v narod se vrača, narodna lastnina je — tako pravimo. Gnan po notranjem glasu, oprt na materin blagoslov in očetovo gmotno in nravno pomoč se poda di-iaček v srednje šole bistrit duha in srce. Polahno se izkoreninja iz tal svoje krvne družine, doživlja bolestno osamelost in zapuščenost dotlej, da se vko-renini v novo, duševno družino svojega naroda. Mnog zgreši svojo pot in krene drugam, brezdomovinstvo je nje- | gova nadaljna usoda. Drug omaga med šolanjem, presilna so bila zanj leta notranje samote in predčasno se vrne nazaj k delu na grudi in ročnem Poslu. Srednji in visoki šoli sledi doba zorenja in dozorevanja v poklic duhovnega in duševnega voditelja, v o-četa in zdravnika, v narodnega delavca. Trda, presneto trda je dijakova pot do cilja, posebno še v naših prilikah. Skrb za vsakodnevno prehrano, neizprosna borba za notranje ravnovesje, temni izgledi v bodočnost so prečesto dijakova usoda. Blagor njim, ki jih v teh odločilnih letih obdaja ljubezen narodne družine, še bolj blagor njim, ki se tudi v njeni senci preborijo do cilja. Glasniki postanejo žive, nesebične narodne zavesti, živo jamstvo dobrega duhovnega in duševnega razvoja svoje narodne družine. Po njih se narod vedno znova prenavlja in presnavlja v svoji kulturi in kulturnosti. Še tretje občestveno življenje je v znamenju otrokovem. Da bi ne bilo božičnega Deteta, življenje na zemlji bi bilo prazno, brezvsebinsko. Veličastni svet nadnarave bi ostal neizmerno oddaljen od našega sveta, brezsmiselna bi bila vsa ljubezen v družini in narodu brez utelešene božje ljubezni, nesmiselno vsako občestvo brez najglobljega in najsilnejšega občestva narave in nadnarave. Naj govorimo nazorno: v odmaknjeni gorski vasici se trudita oče in mati dan za dnem za črni kruh svoje družine; razorana lica, žuljeve roke in upognjeni hrbti razodevajo trdo življenje v senci. A vendar se tudi v ubožni kočici dogaja čudež,. da pričara trudna, zdelana mati smehljaj na otrokov obraz in da je očetova beseda otrokom vkljub trdemu dnevu mehko božajoča in dobra, kot je dober njihov črni kruh. So narodi, živeči v senci. Redki so sončni žarki v 'njihovih dneh. Drobni so koščki, ki jih jim reže usoda od hleba kulture in gmotnega bogastva. Njihova inteligenca je prečesto sirota brez matere in očeta. Njihova usoda je gorje in trpljenje. Kdo jim razloži smisel gorja in trpljenja, bednim in trpečim? Svet, ki pozna samo besedo o nesmislu trpljenja? Še tod se dogaja čudež otroštva, seve, največjega, božjega otroštva, ko se v luči nadnaravne zapovedi spreminja uprav zlo in gorje v največji blagoslov. Božično Dete je utelešena najvišja in najsilnejša ljubezen. Srečen božič! Družinam, vsemu narodu, svetu! Srečen praznik otroštva, kajti otrokova je bodočnost! mornarjev, ki so bili nato izpuščeni v svobodo. Nemško oklopnico „Admiral Graf Spee“, ki se je nahajala v luki Monte Video, so nemški mornarji pognali v zrak, da ne bi prišla v roke sovražnim ladjam. Nemška bela knjiga. Nemško zunanje ministrstvo je izdalo knjigo z naslovom ..Dokumenti ii predzgodovini sedanje vojne“. Uvodno se bela knjiga bavi z razvojem nem-ško-poljskih odnosov od leta 1919 naprej ter ugotavlja, da so se Poljaki vsikdar smatrali za dednega sovražnika nemštva. Nemško manjšino v svoji državi so skušali polonizirati, posegali so v pravice svobodnega mesta Gdanskega ter hoteli mesto gospodarsko uničiti. V letih 1933 do 1939 so se Nemci trudili za sporazum s Poljsko, dosežena je bila 26. januarja 1934 pogodba medsebojnega sporazuma, a položaj nemške manjšine se s tem ni nič izboljšal. Dne 5. novembra sta se nemška in poljska vlada sporazumeli tudi glede manjšin. Vendar se položaj Nemcev na Poljskem kljub pogodbi ni nič izboljšal. V ozadju zadržanja Poljske je bila — tako nadaljuje knjiga —-Anglija. Po razsulu Čehoslovaške se je angleška politika v svojem obkrože-vanju Nemčije posluževala Poljske. Nemčija se je trudila za sporazum s sosedi, medtem ko so se nemški odnosi do Poljske stalno slabšali in je postal sporazum nemogoč, ker*ga je preprècila Anglija, ki hoče streti najmočnejšo državo na evropski celini. Jugoslavija in Madžarska. Italijanski listi javljajo, da se poda v januarju namestnik ministrskega predsednika dr. Vladko Maček v madžarsko prestolico. Napovedani poset se tolmači kot nov prispevek k jugoslo-vansko-madžarskem prijateljstvu. Dr. Mačkov poset je značilen za to, ker o-bišče Budimpešto po letih vodilen jugoslovanski državnik. Zasedanje Zveze narodov. Minuli teden so se zastopniki držav, ki še pripadajo Zvezi narodov, zbrali v Ženevi k jesenskem zasedanju. Svet Zveze narodov se je bavil v prvi vrsti z vlogo Finske, ki je tudi članica med; narodne organizacije. Zveza narodov je nato pozvala Rusijo in Finsko, naj tekom 24 ur ustavita vse vojne sovražnosti. To se seve ni zgodilo. Komisar Molotov je Zvezi odgovoril, da Rusija vojne na Finskem ne more ukiniti iz razlogov, katere je svoječasno javila v Ženevo. Zveza je nato pozvala svoje članice, naj stavijo Finski vso svojo pomoč na razpolago. Azijske nade. ,,W i e n e r T a g b 1 a 11“ od 12. t. m. prinaša zanimiv članek o Aziji. V njem pravi, da si Japonci obetajo odslej proste roke na Kitajskem, maršal Čangkajšek pa se nada še dejavnejše evropske pomoči. V Palestini pričakujejo Arabci in Judi, da se bodo izpolnile njihove narodne težnje po politični svobodi. Vodja Indijcev, Gandhi, se je izjavil: ,,Trenutno ne mislim na o-svobojenje Indije, vem pa, da prejkoslej pride. Tudi drugi azijski narodi upajo, da bo sedaj izostal pritisk evropskih držav in bodo lahko sami uživali bogastvo svoje celine. Nevarnost preti samo še od Amerike, ki se je doslej težko borila v Aziji proti vplivu evropskih držav. V Ameriki sami so mne- Pogumna, a malo uspešna obramba ■inske. Finci I ; i n c i javljajo uspehe na vzhodni fronti karelske ožine, kjer so njihove Nemški poročevalski,.»- -d javlja z dne 18. t. m : Finci i»'.zUnfgj u navajo, da'imajo' so r jt la* v -cgv.:. usTs.Nc Rus,c pri kraju Taipalee- severu Finske znatne uspehe." V petek zvečer je Finska izvedla splošno mobilizacijo in poklicala k orožju vse za vojno sposobne. Označila je nadalje nova ozemlja, katera je moralo civilno prebivalstvo zapustiti tekom 48 ur. Svoja domovanja je zapustilo okoli 390.000 oseb. Iz mest Helsinki, Abo in drugih večjih naselbin je prostovoljno zbežalo okroglo 200.000 oseb, tako da je sedaj šestina vsega finskega prebivalstva brez lastne strehe. Izseljevanje se še nadaljuje. Izpraznjeni so tudi A-landski otoki in druga otočja v morskem pasu, koder plovejo finske ladje na Švedsko. Finci namreč pričakujejo, da bodo ruske ladje skušale obkrožiti južne predele finskega polotoka. Rusko vojno poročilo pravi, da so sovjetske čete na severu dosegle norveško državno mejo in bodo sedaj prodirale na jug v osrčje finskega o zemlja. Finci požigajo na umiku vsa poslopja, s četami vred se umika tudi civilno prebivalstvo. joki in jim prizadjale veliko škodo. V tem predelu napadajo Rusi s 50.000 vojaki in 50 tanki. Na finskem morju obstreljuje ruska mornarica finska pristanišča. Letalske spopade v zraku o-vira neprijazno zimsko vreme. Pomorska bitka. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Nemška o-klopnica „A d m i r a 1 Graf Spe e“, ena izmed v Atlantskem oceanu križajočih vojnih ladij, je ob La Plata-iz-točju ob južno-ameriški obali potopila angleška parnika ,,Tairoa“ in ,,Streon-shall“. Pri tem se je spopadla z angleškimi križarkami ,,Exeter“, ,,Ajax“ in „Achilles“. ,,Exeter“ se je morala, večkrat zadeta, umakniti, tudi ena obeh ostalih križark je bila težko poškodo-vana. Tudi oklopnico ,,Admiral Graf Spee“ je zadelo več strelov. Na krovu oklopne ladje se je nahajalo 6 angleških kapitanov trgovskih ladij in par desetin Številna kmečka družina okoli božičnega drevesca. Zander M. 3} nase àrsane Otvoritev vseh univerz in visokih šol. Prosvetni minister je odredil, da se z 8. januarjem, s pričetkom drugega trimestra, otvorijo vse univerze in visoke šole v državi. Več visokih šol je bilo o pričetku vojne ukinjenih. Sedaj se vse šole spet otvorijo. Eksistenca vojakov zaščitena. Vlada je odredila vse potrebno, da noben vojak ne izgubi svoje civilne službe. Vpoklicani uradniki ohranijo svoja mesta in tudi normalno napredujejo. Zasebni nastavljene! sicer ne dobivajo svojih plač, vendar jim mora delodajalec ohraniti njihove službe in jim zagotoviti običajna napredovanja. Za izvedbo teh ukrepov skrbi poseben urad. Svojci zdravnikov, vpoklicanih k vojakom, dobivajo od države podporo in si smejo oskrbeti namestnika. Isto velja za živinozdravnike in odvetnike. Novi novci za 50 pfenigov. Državna banka v Berlinu je v tem tednu pričela z izdajanjem novih novcev za 50 pfenigov. Novci so iz alumi- nija, istočasno z njimi ostanejo v veljava tudi dosedanji novci iz niklja. Slednji se vzamejo iz prometa v poznejšem času. Važno za mline in pekarije. Odrejeno je, da mlini ne smejo mleti za naturalije, marveč samo za denar. To velja tudi za mline, ki dajejo moko za žito. Mlinarji smejo mletev zara-čuniti samo v denarju. Isto velja tudi za peke, ki dajejo kruh za moko. Peko smejo zaračuniti samo v denarju. O tobaku. Tobak dobiva naša država iz jugovzhodnih držav. Letošnjo letino v Turčiji cenijo na 34, v Bolgariji na 35.5, v Jugoslaviji na 1815 milijonov kg. Turčija se nadeja izvoza v Ameriko, Bolgarija in Jugoslavija imata v Nemčiji dobrega odjemalca. Največ pa je dobavljala Nemčiji tobaka doslej Grčija in sicer v višini 50 milj. mark. Nemčija računa s porastom uporabe tobaka in torej tudi povečanim uvozom. Tobaka ne bo primanjkalo. Vesli is Jugoslavije Pomembni govori na sestanku pri pravoslavnem patriarhu. Pretekli četrtek je celokupna vlada posetila patriarhijo, kjer je poglavar pravoslavja dr. Gavrilo D o ž i č priredil slavnostno kosilo. Pri tej priliki je bilo več govorov. Za patriarhom in predsednikom vlade je spregovoril niški škof Jovan, ki je posebno naglasil veliko veselje patriarha srbske pravoslavne Cerkve in vseh srbskih škofov, da morejo pri tem kosilu pozdraviti predstavnika hrvatskgga naroda dr. Mačka, ki je v javnem življenju uresničil željo katoliškega škofa in velikega rodoljuba Josipa Juraja Stross-mayerja po složnem sodelovanju med brati v Kristusu in iste krvi. Niškemu škofu je odgovoril podpredsednik v\a-de''>.Y3 .L’afta''j Hrvatov dr. Maček, ki je ob splošni Tjozornosti izrekel te-le pomembne besede: „Iz vsega srca se za-hvalujem arhierejem, Nj. Sv. patriarhu in arhierejskemu zboru za to pozornost in vam zagotavljam o svojem prepričanju, da je samo v bratski slogi naša rešitev. Jaz verujem v slovanstvo. Dostojevski je rekel: Zapadni narodi imajo morda več znanosti kakor mi Slovani, a mi smo od Boga obdarjeni z veliko intuicijo. Danes je slika slovanstva v marsikaterem oziru senčna in temna. Prepričan sem, da to ni za bodočnost slabo znamenje, ampak je le znak, da smo mi mlad narod, a bodočnost je v rokah mladosti. Poglejte, mi smo dvajset let prebili v sporu. Mi Hrvatje smo se dvajset let borili za našo narodno individualnost. Sedaj smo se Srbi in Hrvati sporazumeli. Verujem, da smo uredili razmere tako, da bodo tako Srbi, Hrvatje, Slovenci in Bolgari našli popolno zadovoljitev vseh svojih teženj in popolne obrambe vseh svojih eksistenčnih pogojev v slovanski ideji na našem jugu po najpopolnejšem narodnem sporazumu med nami vsemi. Še to naj povem: Sedaj, ko smo Hrvati dobili osnovno bitko za priznanje naše narodne individualnosti, ni ničesar več na poti, da tudi mi z vsemi močmi zagazimo v delo in izdelavo najlepšega jugoslovanstva." To in ono. Jugoslovanska kraljica Marija je odpotovala iz zdravstvenih razlogov v Švico. — Razstava nemške knjige v Belgradu je bila odlično obiskana. Posebno pozornost so vzbujala dela, ki se nanašajo na nemško tehniko, zlasti na arhitekturo. — Belgraj-ski policiji se je posrečilo izslediti mednarodno družbo tihotapcev, ki so čez Jugoslavijo tihotapili opij iz Carigrada v Pariz. — ■ Na ljubljanski univerzi je letos vpisanih 2i08 slušateljev in slušateljic. Čas hiti. Žena: „Dragec, ali kaj misliš na moj jutrišnji rojstni dan? — Mož: „Jutrišnji? Saj je komaj štiri mesece od tega, kar si imela rojstni dan in sem ti kupil novo obleko!" — Žena: „Čas pač tako hiti." nja o uveljavljanju na azijski celini deljena, ker se gotovi krogi navdušujejo za to, da bi se Amerika bavila samo s svojimi zadevami, dočim drugi zagovarjajo misel, naj bi imela Amerika v svetu vlogo svetovnega razsodnika. Ferdinand v. Uexkiill. — 8. decembra je umrl na Dunaju generalni tajnik kongresa evropskih narodnih manjšin Ferdinand v. U e x k u 11. Bil je rodom z Baltika, kjer je posvetil vso svojo pozornost vprašanju narodnih manjšin. Ustanovil in vodil je nemški manjšinski mesečnik „Nation und Staat", leta 1936 pa prevzel generalno tajništvo manjšinskega kongresa. Otvoritev Adolf-Hitler-prekopa. V petek je minister H e 8 otvoril gornje-šlezijski prekop, ki nosi naslov Fuh-rerja in kanclerja. Prekop so gradili šest let. Prometni minister Dorpmiil-ler je govoril o mreži prekopov, ki jih Nemčija še snuje. Povezala bo reke Reno, Odro in Donavo, Labo in Weser z morjem na severu in zahodu, po Donavi pa in s prekopom med Vislo in Dnjestrom bo ustvarila prometno vez s Črnim morjem. Nemška ladja „Bremen“ se je vrnila. Nahajala se je v severnem morju. Minuli teden je plula okoli Norveške, se s pomočjo spremljajočih jo letal ubranila napadov angleških podmornic in priplula srečno v pristanišče v Bremenu. Kapitana in častnike je ob prihodu domov pozdravil prometni minister Dorpmiiller. Francoski frank in angleški funt bosta medsebojno povezana, tako je napovedal angleški finančni minister Simon. Svoječasno že sta državi napovedali, da se bosta gospodarsko čim najožje zvezali. Sedaj torej hočeta združiti tudi svoje zlate rezerve tako, da bo določeno stabilno razmerje med obema valutama in svobodna uporaba deviz med obema državama. Južno-afriška država je bila Nemčiji napovedala vojno. Vladi, kateri načeljuje general Smuts, nasprotuje opozicija pod vodstvom generala Her-tzoga. Nemški poročevalski urad javlja sedaj iz južne Afrike, da je vlada pričela odstavljati pristaše opozicije iz upravnega in sodnega aparata in skuša na ta način streti notranji odpor. Anglež o nevtralnosti. Nemški listi so zabeležili izjavo angleškega ministra J a c o b s - a belgijskim časnikarjem, ki je dejal: ..Nevtralnost pomeni zlo- rabo pravice, katero je treba ukiniti. Ko bomo Angleži in Francozi po vojni izvedli reorganizacijo Evrope, bomo za vedno določili, da države nimajo več pravice do nevtralnosti. Morda za to ne bo treba niti zaključka vojne". Angleški minister je svetoval Belgiji, naj takoj vstopi v vojno. Podlistek Zimovanie na severu. (Mamin — Sibirjak.) Iz ruščine prevedel Janko T. (1. nadaljevanje.) Ko je bil starec delo končal, je sedel na leseno klado pod izbinim oknom in se zamislil. Pes mu je sedel k nogam in mu položil umno glavico na kolena. O čem pak je razmišljal starec. Prvi sneg ga je venomer veselil, a naselil mu je obenem v srce otožno hrepenenje po onem starem, kar je bilo ostalo tam za gorami, ki je iz njih potekala reka Stu-denaja. Tam je bila njegova, da, njegova lastna domačija, tam družina in sorodstvo; a zdaj je vse že pomrlo, ni-kdo ni ostal. On je vse svojce preživel in naposled ga je Bog privedel lesèm, da dokonča svoj čas: da umre. O, težko je samotarstvo na stare dni, kroginkrog gozd, večna tišina in ne človeka, da bi z njim spregovoril besedico. Le ena tolažba je ostala: pes. In starec ga je ljubil, ljubil veliko bolj kot ljudje ljubijo drug drugega. Pa saj je tudi pes bil ves čas pri njem in ga je imel rad. Ni se zgodilo le enkrat, da je Muzgarko na lovu žrtvoval svoje pasje življenje za gospodarja in dvakrat že ga je med- Teden tz besedi. Na podlagi te dni sklenjene pogodbe med Nemčijo in Slovaško bo Nemčija leta 1940 zaposlila 55.000 slovaških delavcev. Od teh jih bo zaposlenih pri kmetijstvu 30.000 in pri obrtništvu 25.000. Bolgarski ministerski predsednik Kjo-seivanovHn ruski poslanik v Sofiji sta podpisala dogovor, glasom katerega se vpelje med Moskvo in Sofijo stalni zračni promet. Turški prezident Ismet Inonii je odpotoval v Erzerum, kjer je inšpiciral obmejne čete in utrdbe. Predzadnjo nedeljo so na Dunaju nabrali za zimsko pomoč 444.000 mark. Iz Pariza poročajo o odhodu številnih kolonijalnih čet v Sirijo v svrho okrepitve tamošnje francoske armade, kateri poveljuje general Weygand. V Rim je dopotovala španska vojaška misija, ki bo proučevala organizacijo italijanske vojske. V noči na minuli četrtek se je v občini Černesti na Sedmograškem pripetila strašna eksplozija v največji romunski tovarni za celulozo. Iz ruševin zaradi eksplozije uničene tovarne so potegnili že 140 mrtvih in nad 200 ranjenih. Na smrt obsojeni in usmrčeni so bili radi večkratnih vlomov pri zatemnitvi že predkaznovani 30-letni Georg Schiifer, zaradi požiga dveh polnih skednjev 19-letni Ludvik Bernitt in Wili Lau zaradi nenravnosti. V Moskvo je odpotovala bolgarska delegacija pod vodstvom finančnega ministra Božilova, kjer s,e bo pogajala o sklenitvi trgovinske pogodbe med Bolgarijo in Rusijo. Ruski potniški parnik „lndigirka“ se je potopil. Utonilo je 420 oseb, o-stale je rešila neka japonska ladja. Bivši francoski državni predsednik Millerand je proglasil razkosanje Nemčije kot vojni cilj. Zveza Nemcev na Ogrskem, ki se je ustanovila letošnjo spomlad, šteje že 20.000 članov. Zbrala je tudi že večjp^ svoto za zgraditev nemškega doma "v* Budimpešti. Okoli 8000 v Jugoslaviji bivajočih nemških državljanov je zbralo za zimsko pomoč 50.000 kil svinjske masti, 20.000 kg svinjskega mesa in en milijon dinarjev. Mali loto, ki bi se imel ukiniti s zadnjim decembrom, bo zaenkrat še nadalje obstojal. V Pirenejih na Francoskem je plaz zasul 35 delavcev. Nesreča je zahtevala 20 smrtnih žrtev. „Koroški Slovenec" je vidna vez naše narodne družine! ved pošteno razkuzmal za njegovo obupno hrabrost. ,,A vedi, staraš se, Muzgarko", je govoril starec, gladeč psa po hrbtu. ,,Hrbtenica se ti je uleknila ko pri volku, zobjé so topi in oči motne. Ej, leta, leta ... To zimo te utegnejo požreti voleje. Čas je, se .zdi, da tudi jaz s teboj zamrjem." Pes se je kar spoprijaznil z mislijo na smrt. Le še tesneje se je prižel s truplom h gopodarju in žalostno br-lizgal z vekami. Starec je sedel in venomer strmel v temno zelenino reke, v tihi gozd, ki se je nekako sto vrst odtod dvigal liki zelena stena, zrl proti Ledenemu morju, na pravkar v mrak se potopivše gore čisto tam na severu — gledal je in ni trenil, zatopljen v svoje težko starčevsko razmišljanje. Zamrznila je tudi reka Studenaja. Mrzla gorska voda dolgo ne zmrzne in še potem, ko je bila zamrznila, se na prenekaterih mestih prejé skoz ledeno skorjo. Na teh krajih nastanejo vrelci. Tako si je starec pripravil vsaj nekakšno, čeprav borno zalogo rib, ki jih je z leščarkami vred dejal na ledenico. Skoda le, da je bil čas tako kratek. Pa saj morajo biti tovorniki vsak čas tu. „Kmalu, Muzgarko, dojdejo živila". Prav za prav bi imel starec moke v o-bilici tja do najhujše zime, pa je kljub temu dodajal k rženi moki tolčeno suho ribo. Jesti samo ribo ali samo meso ni nič kaj prida. Po treh dneh se ti tako priskuti, da ga še povohaš ne. Sa-mojedi in Voguli seveda se hranijo le z ribami, a oni so na ta način preživljanja navajeni. Ruski človek pa, ki mu je kruh poglavitna hrana, ne more prevzeti njih navade. Tovorniki so prišli popolnoma nepričakovano. Ponoči je bilo, starec je spal, ko so priškripali vozovi in se za-čuli glasovi: ,,Hej, djeduška, si li živ? Sprejmi vendar goste. Davno se že nismo videli." Starca je mimo vsega osupnilo najbolj to, da je Muzgarko zamudil drage, toliko zaželjene goste. Navadno jih je bil zavohal že, ko so bili še kaki dve vrsti odtod, a danes jih ni slišal. Nič ni skočil venkaj iz koče, da bi zalajal na konje, temveč se je sramežljivo zavalil pod gospodarjevo klopico in ni dal glasu od sebe. ,,Muzgarko, pa vendar nisi ob um?“ se je čudil starec. „Zaspal si tovornike, ah, ni lepo . . .“ Pes je zlezel izpod klopi, obliznil starcu roko in se zopet skril. Tudi sam je občutil krivdo. „Eh, kaj bi, star je in voh je izgubil", je s težkim srcem priznal starec. „In na levo uho slabo sliši." V tovorniški karavani je bilo petdeset vozov. Čerdinski trgovci so tovo- rili na Pečoro kruh, sol in druga živila, a odtod so odvažali sveže ribe. Tovorjenje se je vršilo s precejšnjo naglico, da bi dobili pečorsko ribo prej ko drugi trgovci — kajti pečorska semga se je prodajala po visoki ceni. Tovorniki so morali prevoziti utrudljivo dvotedensko pot in vozniki so mogli spati le v času, ko so krmili, da so se konji spočili. Prav posebno se jim je mudilo na poti nazaj, tedaj za spanje sploh ni bilo časa. Cesta čez Vo-lok je bila naporna, ker vodi čez gorato ozemlje Nič. Koliko lepih konj je tod poginilo, a ljudje so morali garati kot nikjer drugod. Samotež so morali vlačiti vozove v reber, jih potegovati iz vode, vzdigovati iz usedlin. Pa saj so se tudi le kolvinski vozniki dali najeti za tako prokleto delo, ker je pač priganjala na Pečoro krvava potreba. Ob reki Studeni so tovorniki počivali nekaj dlje: mesto dvournega krmljenja so tu čakali cele štiri ure. Starec je kar naglo zakuril, vozniki pa so vrgli konjem krme in počepali na dešča-ta ležišča; kmalu so spali vsi ko troti. Le mlad trgovski vajenec, ki je tokrat prvič pripotoval na Pečoro, ni šel spat. Sedel je poleg starca v izbici in se pogovarjal. (Dalje sledi.) (Sirom nase semfje Učimo se od Nemcev. Nemci so nam lahko v marsičem mojstri in učitelji. Naj omenimo samo tri njihove vrline, ki so uprav dika nemškega naroda: narodna zavest, sposobnost za organizacijo in vestnost v podrobnem delu. Nemški narod je ponosen narod. Zanosno se ozira na svojo zgodovino, spoštuje svoje prednike, ljubi svojo zemljo in rad žrtvuje za blagor in korist svojega občestva. Nemec ljubosumno čuva dobro ime nemštva in se v njegov bran izpostavi premnogi nevarnosti. Tako je nemška narodna zavest resnično dejavna in požrtvovalna. Mi koroški Slovenci smo neposredni mejaši nemštva in se v njegovi šoli lahko dobro učimo dejavne narodne zavesti. Naša slovenska ljubezen nikakor ne sme biti samo prazna beseda in puhla fraza, ki se umika vsakteri resnosti. Vsaka zavest in še posebej narodna se izpriča predvsem v težkih trenutkih, ob nepri-likah narodne usode, v časih trpljenja in premagovanja. Toliko ti velja narod, kolikor si zanj voljan trpeti in potrpeti! Nemci so mojstri organizacije. Predobro vedo, da je uspeh stremljenja desetih ali tisočih ali milijonov zavisen od njihove organizacije, od točno delitve raznih delokrogov, od pravilne razdelitve posameznih dolžnosti in pravic, od v ciljih jasnega vodstva. Vzajemnost ljudi, stremečih za skupnim ciljem, je oživotvorjena šele, če je postala vidna v disciplini članov, v strumnosti vodstva in v precizno izdelanem delovnem načrtu. Gorje organizaciji, kjer se vprek dela in komandira, vprek krega in modruje! Kdor postavlja dom, si bo izdelal ali dal izdelati najprej točen načrt, nadzorstvo bo poveril izvežbanim in-ženjerjem in le-ti bodo podrobno delo razdelili delavcem. Le tako zamore po tednih ali mesecih vzrasti iz tal dom, ki bo pričal o človeški umnosti in marljivosti. Kup kamnov in nekaj razrite zemlje pa bi ostalo, če bi vsak usiljeval svoj načrt in po svoje komandiral in če bi vsak hotel biti mojster in delavec hkrati. Organizacija zahteva žrtve podreditve in voljnosti, v teh je zajamčen njen uspeh. Še v nečem naj bi Nemce posnemali: v njihovi izredni marljivosti. Nemec je mojster podrobnega dela. Podoben je mravlji, ki se trudi in zbira, odnaša in prinaša in se tako vsa ves čas posveča svojemu delu. Vedeti moramo, da je veliki podvig narodnega socializma že v svojem pričetku v veliki meri zasluga izvenpoklicnega dela in truda njegovih nositeljev. Poleg ognjevitega navdušenja sta morali biti v prvih narodnih socialistih vsega občudovanja vredna marljivost in vestnost, da je bil končno izklesan fundament, na katerem stoji danes mogočna stranka s svojimi •številnimi odseki in oddelki. Slovencem in vobče Slovanom sta bližji misel in beseda, dejanje pa nam često izostane, četudi je krona vsega ustvarjanja. Morda bi kdo ugovarjal, češ, Nemcem je lahko, ker je njihovo število visoko, njihova zgodovina obsežnejša in uspeh njihovega dela vidnejši in sigur-nejši. Kaj bi mi, mali Slovenci? Na to naj odgovorimo: vrlina slovenskega človeka pa je, da ne pozna nikake bojazni in ne obupa. Čuti se učlenjenega v veličastno zgradbo naravnih in nadnaravnih zakonov. Ti zakoni so zanj nepremakljivi in neporušljivi. Zato ga nikdar ni strah ne zase in ne za svoj narod. Od tega zaupanja, ki korenini v globini slovenske duše, je samo korak do dejavne narodne zavesti, oživotvorjene v disciplinirani slovenski organizaciji in v marljivem in vestnem delu njenega članstva. Med otroki. Janezek: ,,Naša mamica znajo igrati harmoniko, vaša pa ne!“ - Tonček: „Naša pa lahko vzamejo vse zobe iz ust, vaša pa ne!“ Drago stanovanje. Kmet bi si rad najel stanovanje. Gospodar mu imenuje visoko najemnino. Kmet se popraska za ušesi in vpraša: „Ali spada zraven tudi hlev?“ — ,,Pa čemu bi vam bil hlev?“ — »Tistega osla bi spravil noter, ki vam bo to najemnino plačal! ‘ Na lovu na ,.Strehi sveta". J. M. T r u n k, Leadville, Colo., U. S. A. (3. nadaljevanje.) Lov se prične. Po mogočnih ovinkih smo zdrčali po „strehi“ navzdol. Ustavimo se ne daleč od vrha. Gorska pobočja so dobro zarasla, nič strma. Na desni in levi so široki jarki. Ob ustju enega, na desni strani široke doline, se ustavimo. Bilo je nekako ob desetih, slabo uro smo porabili iz Leadvilla. Avto je kar bruhal lovske pse. Po Ameriki kradejo kakor srake, in jaz sem hotel ostati pri avtu za stražo z metlo vred. Pa pravi Mr. Zajec, da ni treba, ker so tatovi pošteni ljudje. Pač pa mi je naročil, da naj se prvi vrnem z lova in kaj — skuham! Malo debelo ga pogledam, a ne ugovarjam, ker smo v Ameriki demokratični in zgrabimo za delo, kakršno je pri rokah, da n. pr. danes sučemo kramp, jutri pa urejujemo kak časopis, seve tako, da se Bog usmili! Na skrivaj pa sem se mislil, da bo Mr. Zajec še dolgo čakal, preden bom jaz skuhal, a človek obrača, Amerika pa obrne, in — kuhal sem in celo pekel sem, namreč krompir. Na uho povem, da sem poleg metle imel še skritega „mačka“ v žepu, in bi se ne bil bal niti — leva. Tu se lovci ne razvrstijo, kakor v starem kraju po stojiščih, temveč gre vsak v določeno smer za svojim nosom in gleda, kaj bi požrl, hočem reči, ustrelil. Lov sem vedno rad opazoval. Da ne bo medvedov, risov, volkov, levov, sem že vedel, le kak zahrbten kajut bi se utegnil dvigniti. V sili, pravijo, žre zlodej muhe, in lovec se zadovolji tudi s kako veve-ričico, če ni zverine od nikoder. Veveric tu ni, a zajcev je bilo prav od sile, in ni se mi treba pri tem lagati. Psi so lajali, da je odmevalo po vsem gozdu, in če sta prišla Mr. Klun ali Mr. Zajec na vrsto, sta njuni avtomatični pinji kar bruhali strele. Res, prijetno jeV