OBISK V PODJETJU ZA AVTOMATIZACIJO PROMETA V ŠIŠKI SEDAJ PRETEŽNO ŽELEZNICE, V PERSPEKTIVI AVTOMATIZACIJA CESTNEGA PROMETA STARI PROSTORI, DVORIŠCE IN MODERNI IZDELKI — NACRTI ZA PRIHODNOST — SAMOUPRAVLJANJE PRILAGAJAJO USTAV-NIM SPREMEMBAM — TEŽAVE: KADRI, KRATKI DOBAVNI ROKI, OSKRBA Z MATE-RIALOM ; KOLESA monotono ropotajo po tračnicah. ; Potniki večinoma dremljejo, tu in tam se ka- " teri dvigne in odide na hodnik. Nekje spredaj, % na ploščadi lokomotive pa budne oči strmijo | v temo. Ne smejo spregledati signala, saj je I od tega odvisna varnost mnogih ljudi. • • I Malokdo od potnikov pomisli, koliko Ijudi in ' aparatov skrbi za njihovo varno vožnjo. Ma- lokdo pomisli na delavce, inženirje, ki so iz- delali in postavili naprave, brez katerih bi vož- nja z vlakom ne bila tako vama. Obiskali smo podjetje za avtomatizacijo pro- meta y Šiški, ki že precej časa z veliko uspeha izdeluje in montiira signalnovarnastne napra- ve. Njihove izdelke lahko vidimo na progah po vsej Jugoslaviji. Težko bi našli pomemb- nejšo progo, ki bi je ne pomagali opremljati strokovnjaki in delavci iz PAP. Sedanjost in perspektive »NAŠE PODJETJE se ukvarja večinoma z montažo signalnovarnostnih naprav«, je pove-dal pomočnik direktorja tovariš Debeljak. »Precej aparatov izdelujemo sami, veliko pa , sodelujemo z Jskro'. Ta nam posreduje na-prave toyarn Lorenz in Saxby, ki jih potem mi montiramo.« V PAP vse izdelke tudi sami projektirajo. Tre-nutno je njihovo delo usmerjeno večinoma v avtomatizacijo železnice in PTT. Zavedajo se, da je perspektiva slehernega podjetja le v ne-nehnem razvoju in rasti, zato ne »sedijo na lovorikah«. Skrbno se pripravljajo na novo nalogo — avtomatizacijo cestnega prometa. Toda to so sedaj le načrti, saj trenutno komaj zmagujejo vsa naročila železnice in PTT. Največja gradbišča so trenutno na progi Ce-| lje—Zidani most, na drči v Zalogu, progi Sa-* rajevo—Vrpolje, Sarajevo—Ploče itd. Ko smo vprašali o kvaliteti njihovih izdelkov in mon-taže, je šef planskega sektora, tovariš Igerc, ponosno dejal: »Naši naročniki so zelo zadovoljni, kar doka- zujejo tudi številne nove pogodbe. Reklama- oij skoraj nismo imeli...« Ko smo si kasneje ogledovali delavnice, smo se sami lahko prepričali, da se ob takšnem skrbnem in natančnem delu res ni bati za kvaliteto. Najprej proizvodnja, šele potem nove hale »KAJ PA VAŠI problemi?« smo spraševali. »Prostori, v katerih delate, so verjetno že zelo stari?« Franc Petrič, predsednik DS: »Z zunanjim videzem podjetja se pa res ne moremo pohvaliti. Sami ste lahko videli, da precej dela opravljamo kar na dvorišču. To je sedaj, ob lepem vremenu, morda res pri-jetno, vendar pa bi nujno morali zgraditi več-jo proizvodno halo.« PAP ne spada med podjetja, ki so najprej zgradila lepe dvorane, nakupija uvožene stro-je in šele potem začela eksperimentirati s teh-nologijo. Veliko imamo takih tovarn, ki kljub vsej moderni opremi delajo z izgubo. V PAP imajo precej starih strojev, moderne stavbe pa še nimajo. So pa zato njihovi izdelki mo-dernejši in kvalitetnejši. »Imeli smo že vse pripravljeno za gradnjo novih prostorov kar tu na dvorišču,« je po-vedal tovariš Petrič. »S tem ni bilo nič, zato smo kupili v KO Dravlje zemljišče, na kate-rem bomo v kratkem začeli z gradnjo proiz-vodne hale.« Prostori niso edini problem tega podjetja. Precej težav imajo tudi z dolžniki, saj je zna-no, v kakšnem položaju je danes železnica. Skrbi jih tudi stalno spreminjanje proizvod-nje, ki jo morajo prilagajati potrebam. Izde-lujejo pač proizvode, ki jih trenutno trg naj-bolj potrebuje. Izjema so menda avtomatske plombe, ki jih izdelujejo že skoraj deset let. V razvojnem oddelku sedaj proučujejo mož-nosti, da bi začeli tudi s proizvodnjo »stalnej-ših« artiklov. »Trenutno izdelujemo največ telefonskih oma-ric za potrebe železnice,« nam je zaupal tova-riš Kunaver, šef proizvodnje. »Odlitke ohišja dobimo od kooperanta, večino ostalih delov pa izdelamo sami.« Večino stroškov predstavlja delo, pamet... PODJETJE za avtomatizacijo prometa zapo-sluje 546 ljudi. To število bodo še povečali, saj ob »konicah« komaj zmagujejo delo. Ta razmeroma majhen kolektiv je lani ustvaril 3 milijarde 100 milijonov starih dinarjev vred-nosti proizvodnje. Poprečni osebni dohodek je bil 135.000 dinarjev. V poslovni sklad so na-menili 234 milijonov starih dinarjev. Da ne bi govorili le o suhoparnih podatkih, smo se pogovarjali tudi z delavci. V pleskar-ski delavnici smo zmotili med delom mojstra Alojza Dermastjo, ki je na naša vprašanja odgovoril takole: »V podjetju delam že 29 let. V tem času se je marsikaj spremenilo — proizvodnja je moder-nizirana in tudi osebni dohodki so se precej povečali. Ob obletnici podjetja sem dobil uro in nagrado. Zelo sem zadovoljen...« Terezija Rozina je pravkar spletala žice za telefonsko omarico, ko smo jo presenetili z vprašanjem. »V podjetju delam že 10 let,« je odgovorila. »Glede osebnega dohodka pa, no, saj veste. Kdo pa danes prizna, da je dobro plačan. Malo pa že moramo ponergati...« Drago Božič je pred tremi leti doštudiral. Se-daj dela v razvojnem oddelbu. Na naše vpra-šanje je odgovoril: »Z delom sem zadovoljen, tudi plača ni sla-ba...« V PAP imajo precejšnje težave s kadri. Ukvar-jajo se s tako specializirano dejavnostjo, da morajo večinoma kar sami skrbeti za izobra-ževanje strokovnjakov. Priredili so že več strokovnih tečajev, imajo pa tudi precej šti-pendistov na višjih in visokih šolah. Družbenopolitična dejavnost SAMOUPRAVLJANJE in družbenopolitično delo sta malce otežkočena zaradi raztreseno-sti gradbišč, saj večina zaposlenih dela pri montaži. Kljub temu samoupravljanje v PAP ni zgolj formalnost. »O vseh važnejših problemih in načrtih raz-pravljajo samoupravni organi in sprejemajo kajpak tudi dokončne odločitve,« je povedal predsednik DS. »Predno pa predlog pride pred samoupravni organ, ga mora strokovno oce-njti in eventualno dopolniti strokovni kole-gij-« V PAP so med prvimi razmejili pristojnosti samoupravnih organov v duhu 15. ustavnega amandmaja, delno pa že tudi v skladu z no vimi predlogi ustavnih sprememb. (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) Osnovna organizacija Zveze kcmunistov šteje 38 članov. V kratkem nameravajo sprejeti še 5 mlajših članov. Anton Igerc, sekretar osnovne organizacije, se je pohvalil s precejšnjo aktivnostjo članov. Organizirali so že več seminarjev in preda-vanj z aktualnimi temami. želijo pa si več povezave z mestno organizacijo in četrtnim komitejem, saj so bili doslej preveč prepu-ščeni sami sebi. Ob sprehodu po delavnicah so nam potožili, da imajo večkrat težave z dobavo materiala. Za svoje delo potrebujejo zelo veliko različnih vrst, toda v manjših količinah. Zato jih doba-vitelji zelo radi »prezrejo«, ker dajejo pred-nost večjim naročnikom. Zanimalo nas je, kako so jih prizadeli nedavni gospodarski ukrepi. Pomočnik direktorja je povedal: »Devalvacija nam ni povzročila večjih težav, saj sami zelo malo uvažamo. Tudi zamrznitev cen ne bo bistveno vplivala na naše delo, saj imamo cene določene že s pogodbami.« Najteže je z roki. To je v zvezi z že omenjeni-mi »konicami«, ko jim najbolj primanjkuje delavcev, ker skoraj vsi naročniki zahtevajo izvršitev del do istega datuma — do novega voznega reda. Vozni red morajo namreč na železnici prilagoditi novim napravam in spre-membam, zato proizvajalcu postavljajo zelo kratke roke. Ko se bomo prihodnjič spet peljali z vlakom, pomislimo, da je naša varnost odvisna od budnih ljudi in še posebej signalnovarnostnih naprav, ki jih izdeluje in postavlja šišenski PAP. Tekst in slike: ZLATKO ŠETINC