AÑO (LETO) XXL (13) Nt', (steiy.) 22 BUENOS AIRES 31. maja 1962 Si iiwmmesjgtamm spaminsl&amta, dn&vu 0ci' leta 1946 do danes se zbiramo slednja leto pro-tikoro.un. stični izseljenci — letcs že dvanajstič — k spominskemu dnevu v počastitev spomina vseli tistih naših rojakov, ki so padli, ali še padajio kot žrtev troh okupatorjev naše v domovine: italijanskega fašizma, nemškega narodnega soctalizroa in mednarodnega komunizma. Mussolini, Hitler in . Stalin s svojim ppbo-enikom Titom so zadivjali kot z apokaliptičnimi konji čez Slovenijo: za njim; pa je sledila krvava črta požigov, pustošenja in start5. Zdaj dirja samo še zadnji konjiček Tito, potem ko je pod svojimi kopiti pokončal najlepšo našo moško mladost in pod bičem, uklonil vse svobodne •glave s svojo proletarsko'komunistično diktaturo, ki pozna. ].e Sužnje in mučenike, in seveda valpte. Politična nesvoboda, vojnih let je dobila novo podobo dubo-vne nesvobode, in t-ektsna krutost muk in smrti je dobila obliko duhovne krutosti'nad dušami, ki jo trpe zatirani svobodoljubni ljudje v domovini, pa mi v izseljenosti c.a domotožja. Toda bridkost domc-tožja 'je majhna v primeri ,s srečo v svobodi. Ta pa nas' uolžnostno veže boriti se za to, da duhovna svoboda v smislu krščanskega in demokratičnega pojmovanja človečanskih pravic , postane tudi delež vseh Slovencev v domovini. To smo dolžni' žrtvam, ki so z na-š:mi ideali v srcu šle skozi grozote okupacij in revolucij in padle pod njihovimi kopiti, še posebno pa vsem tistim žrtvam, ki so v življenju vstale v borbo proti nasilnežem, tiranom in samozvancem, pa so zmagovite, toda po usodnem nesporazumu prevarane, padle v- smrti kot jih po krutosti še ni doživela po turških divjanjih -slovenska zgodovina. Vsem tem smrtim, ki so se začele takoj po zasedbi domovine, po fašističnih in nacističnih'imperialstdh, pa trumoma začele padati pod noži domačih kohvunističnih zločinskih samozvancev prav v DOmladi pred dvajsetimi leti, Jco se je razplamtita komunistična revolucija nad -mirnim ljudstvom, n izzivajočo nagnala nad to ljudstvo še jezo nemškega in italijanskega 'okupatorja, ki sta cba sklenila iztrebiti slovenski narod s prostora in časa, iz Slovenije in zgodovne ,in ga preseliti najprej preko taborišč smrti potem p>a — po zmagi -— na drug konec sveta; vsem. tepri množicam pobitih rojakov velja naš vsakoletni spominski etan. Vsem tistim., ki so padali kot' talci, prešeljenci, zapornici, nasilno mobilizirani, bodisi v nemških formacijah ali partizanskih prvih vrstah, vsem, umirajočim na Rabu' ali Dachauu ali na prisilnem delu, kjer koli, vsem tem veljaj naš spomin. Predvsem pa vsem tistim dvanajst-tlsoče^m pripadnikov naše vojske, ki so hranili naše vasi pred krvniki, stražili naša življenja, pa uničevali kot borci sovražnika našega narodnega obstanka, naših svetih tradicij: vere in demokratske] svobode pa zahodnoevropske kulturne vsebine sploh. Tem še posebej veljaj naš spomin v tem mesecu juniju, ki je mesec njihovega vračanja, iz rešitve v svoboden svet v prepade novo-zasužnjene domovine. In naš spomin veljaj tudi vsem tistim, k' sc v domovini šli na vislice ali pod strel izpred neljudskih sodišč, ali pa so bodili leta in leta skoz ječe, iz katerih so se vračali v življenja, s klico smrti v sebi; ali pa iso kakar koli trpeli preganjanja in muke, telesne/ in dušne, in jih še trpijo. Naš spomin gre vsem trstom, ki so izgubili domovina in zdaj tavajo brez nje po- svetu, trpeči cd domotožja in umirajoči v tujinah. Grob se za grobom vrsti... in v njih so naši starsi, bratce, domač’, naši ¡znanci, naši sosedje in naši rojaki sploh: mrtvi obrazi v našem živem, spominu, nad katere se skm-njamo z ljubeznijo in s ponosom, kajti njihova smrt je imela prav tisto vsebino, ki je vsebina tudi našega brezdomja: b ti stražar in borec svobode! In če nam danes diktatorski oblastniki kličejo z doma, da sc, moramo izseljenci tesneje okleniti domovine, moramo ta njih klic sam.o še povečati z. našim poudarkom: Da, tesneje se moramo novcuati z domovino, š t-sto, ki je bila vržena v nasilni grob, s tisto, ki! trpi in čaka od naše povezanosti ,z. njo svoje rešitev! Ta spominski dan naj bo. opomin nam živim, da s.e zai c n c sm:,sla našega bivanja v tujini in ciolž- procesa proti S§islaaeaii Pretekli teden se 'je v Franciji končal proces proti vodji francoske teroristične crganizac:e v Alžiru, 61-letnemu generalu Raoulu Satanu. Satana je sodilo -bd De Gaulia posebej za ta slučaj postavljeno sodišče, ki je zasedalo v pariški pravosodni palači. Satanu v prid se je prijavilo 41 prič, ki EiO zlasti hotele pričati o Satanovi vojaški lojalnosti do Francije,. Med tèmi pričami so bili nekateri desničarski poslanci in senatorji, upokojeni generali in evropski simpatizerji iz Aižira. Med drugimi tudi levičarski senator François Mittarand, vdova slovitega generala d’e Lattre de Tassigny in dva aktivna francoska častnika, ki sta ob prihodu v sodno dvorano po vojaško pozdravila obtoženca Satana. Tožilec je s pripeljal samo tri priče, ki O' med drugim prisegale, da so- pod Selanov1 m vodstvom ■njegovi teroristi v Franciji in Alžiru postavili nad 7000 bomb, izvedli 2000 poskusov umoïa, povzročili 415 smrti in ranili 1145 oseb. Priča general Charles Ailleret, bivši poveljnik francoskih sil v Alžiru, je teroriste označil za „plačano ubijalce“ in poudaril, da. se niti «rlan od njih, ko je padci policiji v roke, „iz strahopetnosti za svoje življenje, niti sam Satan ne, ni branil aretacije“. Proti Satanu je pričal tudi bivši francoski predsednik Michel Debré. Najtežje je bila prizadeta Satanova „nedolžnost“, ko je neka priča 'začela hvaliti Satanovega naslednika •teroristične organizacije v Alžiru, bivšega polkovnika Yves Godarda. Tožilec je pričo prekinil in izjavil, da je on in vse sedišče dobilo cd njega pisma, v katerih jim grc-zijo š smrtjo, če bo Satan obsojen. V svojo obrambo je imel Satan 45-minutni govor, v katerem je poveličeval svojo vojaško kariero v dobrobit Franc je —• „ime Francije se zaradi mene blešči na vseh koncih sveta“, toda njegova vojaška kariera je bila zasenčena. zaradi izdaj v Parizu; on bi s svojo „taktiko dobil vojno i v Indokini i v- Alžiru. Priznal je, d'a je b i vodja alžirske teroristične organizacije in izjavil: „Moja odgovornost je popolna. Sprejemam jo nase. Ta organizacija se je posluževala terorja zato,“ je poudarjal Satan, „da se je maščevala nad te-rorjpm, ki so ga začeli muslimani.“ Iz Satanovega obrambnega govora jo b:,lo razvidno njegovo silno sovraštvo proti De Gaullu. Satan je prepričan, da ga je on leta 1968 spravil na oblast v Franciji, da pa ga je De Gaulle pozneje izdal, skupne z alžirskimi mu-'rjimvni. 'Svoj govor je končal: ..Odslej naprej bom molčal.“ / Vsa, Francija, vsi alžifski musliman: in ves svet ja pričakoval, da bo Satan obsojen na smrt. Veliko presenečenje je .sedišče pripravilo vsem, zlasti pa De Gaullu samemu, ko je izreklo sodbo: dosmrtna ječa. 'Začudilo so'je vse francosko-in svetovno časopisje. De. Gaulle je besnel. Razpustil je' posebno sodiščcj in ukazal, da bo Satana zneva sodilo redno- sodišče. Satanove mile obsodbe se je seveda takoj poslužil na smrt obsojeni Satanov pp dre jan U v teroristični organizaciji bivši general Edmond' Jouhaud in zaprosil za pomilostitev vsaj na dosmrtno ječo. Misij®Mît bçgnneev Zaradi lakote in brezupnih življenjskih razmer pod Maoeetungo-vim komunističnim režimom, je doslej iz rdcič-e Kitajske vsak dan -prebežalo v britansko kolonijo Hongkong, ki jé prilepljena na kitajsko celino na njeni jugovzhodni morski obali, po nekaj desetin Kitajeov. Tako se je v zadnjih letih' v Hongkongu nabralo nad' pol milijona kitajskih beguncev, ki sc- jih Angleži deloma nastanili v zasilnih zgradbah v Hongkongu sair.sm, ali pa so jih pošiljali iz Hongkonga v države, ki eo jih hotele sprejeti, število pol milijona kitajskih beguncev se jel stalno- vzdrževalo z novim pritokom, ni se pa povečalo, ker je bil prebeg mimo kitajskih komunističnih straž, kakor povsod za ■ železno zaveso, življenjsko nevaren. Toda od 1. maja t. 1. dalje so se kakor odprla vrata rdeče Kitajske in začela bruhati na tisoče beguncev čez mcijo v Hongkong, število prebeglih je naraščalo iz dneva v dan, tako, da je pretekli teden samo v enem dnevu pre-bež-ol-o čez mejo nad 10.000 Kitajcev.. Vsi/ ki so prchežali v Hongkong, . so-prišli do kosti sestradani, razcapan , bolehni. V Hongkong se je v dveh te--dnih zgrnilo nad 60.000 novih kitajskih beguncev. nc-sti našega uživanja svobode, ki nam nalaga boj za svobodo v domovini! Povežimo- se tesneče z ideali naših pobitih, katerih tragika jih dviga v herc-je novih dni, da bomo v sebi na jasnem, kakšnih prednikov potomci smo, in da smo mi poklicani, da njihovo trpljenje, muke in smrt dvignemo nekoč v slavo, svobodo in častno življenje v bodočnosti naše zgodovine. Zato ta naš slednjeletni spominski dan. Pa naj že to tak dan bolj slovesen ali manj, na višji stopnji izvajanja -ali na nižji, gc-tovo je, da se ta že dvanajstletna tradicija ne smo ne: le pretrgati, temveč niti ne oslabeti. Verjetno jo, d'a novi rodovi; ki niso več prišli naravnost iz vrtincev revolucij, temveč so že sinovi svobodnih tujin, ne bedo več jokaje proslavljali te spomine teh žrtev, kot. mi, ki eo nam blizu in so bile kri naše krvi, temveč želeli bi, da bi ob njih zgledu jemali novih moči za svojo borbo, ki je bila tudi borba teh pobitih: pripomoči' 'svobodi, ki naj vključuje vse človečanska; pravico do zmage tudi v domovini, še vedno trpeči pod' okupacijo diktatorskega kcmunizma. Dr. Tine Debeljak, kulturni referent društva Zedinjena Slovenija Angleži in ostali svobodni svet se je zieel spraševati, -kaj ‘-jo! nagnilo Ma-oee- tung-a, da je odprl vrata svojemu komuni stičnemu koncentracijskemu taborišču. Iicngkonške oblasti je zaskrbelo, kam bc s tolikimi ljudmi, ker zanje ni pio-icia v Hongkongu. Angleška vlada je podala najprej protestno noto v Pe-k ng, v kateri zahteva pojasnilo od pekinške komunistične vlade, zakaj dopušča tako reko beguncev. Odgovora iz Penkinga ni b lo. Kep se val ni ustavil, so se Angleži odločili na skrajen, za begunce tragičen ih usod-epoln korak: nasilno vračanje. V nekom c žiru so ponovili že iz majskih dni leta 1945 od zahodnjakov „prezkušcpio reševanje begunskega vprašanja“. 'Vrnili so jih nad 25-000. Ponavljali so se prizori iz leta 1945. Matere s-o- m,stale -svoje etrc-ke pred Vojaške tovornjake, da bi'jih zaustavile. V tem tragičnem dogajanju sta se oglasila, prv; general Čangkajšek, ki je objavil, da je Formoza pripravljena sprejeti vse hongkonške begunce, drugi pa ameriški predsednik Ketmedy„ ki je sporočil, da bodo ZDA pospešile sprejem kitajskih emigrantov v ZDA. Nasilno vračanje -so Angleži nato ustavili. Istočasno pa se je, kakor na ukaz. ustavila tudi reka beguncc(v iz rdeče Kitajtke. Komunisti so postavili ob meji mečne straže, zgradili močne žične ovire in sami začeli loviti ljudi, k: so se približali hongkonšk; meji ter jih vračati nazaj v lakoto in preganjanje!. Na Zahodu ni nikomur jasno, zakaj so komunisti takorekoe odprli vrata svojega rdečega imperija. Nekateri ugibajo, da so se hoteli iznebiti večjega števila ljudi zaradi težkih gospodarsk i! razmer v državi, toda kaj je nekaj sto-tisoč ali milijon morebitnih beguncev v primeri s pel milijarde Kitajcev. Drugi trdijo, da so beg tisočem omogočilo krajevne straž'4 brez dovoljenja iz Pekinga, ker vlada prav okoli Hongkonga na kitajski strani strahovita lakota. In Peking j-s zaustavil tek beguncev, ko je iz angleške nete in pisanja zahodnega časopisja ugotovil, kaj se dogaja na hongkonški meji. V Venezueli je vojaško -sodišče obsodilo voditelje zadnjega levičarskega upc-ra v pomorski bazi Carupano. Naj-višjo kazen — 15 let zapora — je debil vodja upora kervetni kapetan Villegas. Venezuelska vlada je kaznovala levičarski list' „Clarin“ s prepovedjo- izhajanja za 15 dni, ker je prejšnji teddn objavil neresnično novico o atentatu na predsednika republike dr. Bctaneourta. M®s? mspah OSSSA «7 wasoïf.m Pretekli četrtek, 24. maja, so EDA dosegla nov uspeh v vesolju. Na raketi Atlas je sr Cap Cañavérala odletel na trikratni p-clet okli Ztym]je ameriški kozmonavt 37-letni Maleolm. Scott Carpen ter, oče štirih otrok. V svoji kabini Aurora 7 je v štirih urah in pol s hitrostjo nad '28.000 km na uro napravil okoli 130.000 km poti. Letal je v višini ned 130 in 250 km nad' Zemljo. Kabina je bita težka okoli 1-500 kg. Med poletom, jd Carpenter izvedel več za bodoče polete po vesolju koristnih poskusov. Tako- je jedel suho hrano, pjl vodo, poslal v španščini pozdrav. Mekcikancem, ko je lete’! nad Meksjecm. Videl je podobno „snežinke! brzeti mimo svoje kabine, kakor že nje--gc-v prednik Glcnn. Napravil je večje. Število barvnih posnetkov skozi okno kabine. Ugotovil jo, da je bila večina Zemlje prekrita z oblaki. Iz kabina 'je spustil poseben pl-r-tei-čni balon, pobarvan v pasovih z različnimi barvami in ugotovil, da je v ve- ' nsBoaaiaiiBBaiBasBiBia v V Kiveoa w©jiBofi V komunistični Poljski živčna vojna nc.ed Cerkvijo- in rdečim režimom traja z nezmanjšano silovitostjo naprej. Borbo za Cerkev vodi poljski1 kardinal Štefan Wyszynski, za rdeči režim pa 'moskovski plačanec W. Gomulka. Že več mesecev nazaj se kardinal Wyszynski pritožuje, da Gomulka noče sklicati dogovorjene konference med Cerkvijo in državo za proučitev in odpravo neprestane -protiverske gonje na Poljskem. Končno se je Wyszynski odločil in v vrsti postnih govorov napadel rdeči režim, zaradi podpiranja brez-boštva, kontrole rojstev in uzakonjene morije nerojenih otrok. Prav tako je kardinal Wyszynski napadel partijsko časopisje zaradt/btatenja na šib 1 duhovnikov“. z .objavljanjem' „blaznih izpoved" izobčenih duhovnikov. Komunisti so na kardinalove napade hitro- odgovorili. Varšavske Zycie s-oljni temačnosti najbolj razločljiva oranžna in za njo srebrna barva. Med poletom je deloma sam. vod i kabino. Tako jo je takoj po ločitvi drugega dela Atlasa od kabine obrnil nazaj, da je skozi okno mogel gledati, kako raketni del pada proti Zemlji. Kakor Glenn, tako je tudi Carpenter ugotovil, da se kozmonavtu nudijo najlepši prizori ob sončnem vzhodu -ali Zahodu. V kabini ob povratku v zemeljsko ozračje verjetno niso pravilno deloval® Zavorne) rakete, tako da je padel v morje 820 km cd določene točke ter so ga našli šele pol ure po pristanku. Po temeljitem zdravniškem pregledu in „izpitu“ prejel stc-kovnjaki ise je Carpenter vrnil na Cap Canaveral ter bo napravil podobno zmagoslavno pot v Washington, kakor jo je napravil Gl-enn. Ameriški kongres je takoj po novem veooljskem -uspehu izglasoval nov proračun za vesoljsko raziskovanje, v višini 3670 milijonov dolarjev. !ms Poljskem Warszawy so osebno- napadle kardinala in ga obdolžile „namernega izzivanja“, da bi povzročil „novo preganjanje in mučence“. Kardinal je takoj udaril nazaj. Odpotoval je v staro zahodno poljsko mesto Gnjezno na romanje iy čast prvemu poljskemu svetniku sv. Adal-bertu. —- -Sv. A-dalbert je bil praški škof, umorjen leta 997 na misijonarje-nju pri Prusih. Njegovo telo je odkupil poljski vojvoda Boleslav Hrabri in ga pokopal v Gnjeznu. Adalbert je bil kanoniziran okoli leta 999. — čeprav je rdeči župan Gnjezna „zaradi preme, ta“ prepovedal procesijo skozi središče mesta, je nad 800t> vernikov korakalo v mrzlem dežju k maši na prostem pred 980 let stžro katedralo. V pridigi je kardinal Wyszynski znova poudaril, da 'bo „kljub neprestanim komunističnim grožnjam Cerkev na Poljskem- živela -še tisočletja.“ IZ TEDNA Zlinanjep.pliitečni e-dbor poslansko ] zbornice ZDA je znižal kredite za sklad ! Zveza za pomoč za gospodarski in socialni dvig držav Latinske Amerike za 20%. Za sklad omenjene zvezo za pomoč državam Latinsko Amerike je predsednik Kennedy zahteval za prvo leto 600 milijonov dolarjem, za naslednja tri leta pa za vsako leto po 800 dol. V Španiji stavkovno gibanje traja še naprej. Sicer so se delavci začeli že zelo vračati ha delo, vendar jih nekaj š-e vedno stavka. Vse pa kaže, da ee bo stavka končala v nekaj dneh. Z njo bo pa delavstvo poleg zboljšanja preljemkov dosegle tudi pravico do stavke. Stavkovno gibanje v Španiji je končno je o stavki, ki traja že 55 dni, spre-dje ter -so vedno bolj jasno pr bajale do izraža zahteve po sprijr.embi polit, sistema v državi. Seveda bi tudi komu- - V TEDEN j ni-sti radi čimbolj izkoristili stavkovno | gibanje v svoje pol lično namene ter so ostalim, -političnim, skupinam, ki so v opoziciji proti Francu ponudili „lojalno sodelovanje“ žn vzpostavitev „reprezentativne demokracije v špan:ji“. Končno je o stavki, ki traja že 52 fini, spregovoril tudi Franco sam. Obtožil je komuniste, liberalce in katoliška delavce iz vret Katoliške- akcije, da so njeni povzrečdelji. Napovedal j-e, da bo ostal še naprej na vladi, ker se kljub 69 letom čuti še vedno „tako mladega, kot vodno in ima zaslombo v v-ečini naroda in za njim stoje tudi oborožene sile“. Blizu Kolašiha v črni gori se je med gradnjo zrušila žel-ezo-botonska konstrukt' ja novega mostu. Pri nesreči je bilo 19 delavcev ubit h, veliko pa ra- - njenih. I* palito iSaejjttttsja t? Argantisii Poročilo o sedanjem političnem dogajanju v Argentini sim v zadnji šte-v lki zaključili z omembo političnega škandala pred kongresno palačo dne 22. maja. T-aga dne je bila napovedana seja poslanske zbornice zaradi izvolitve predsedstva. Percnistični poslanci so skušali s -silo priti na zasedanje zaradi verifikacije svojih mandatov, katetre jim je vlada razveljavila, kakor vsem drugim poslancem, ki so bili izvoljeni dne 18. marca t. 1. Ker je bila kongresna palača močno zastražena, je med policijo- in pcirc-nističn mi poslanci ¡ter njihovimi spremljevalci prišlo do hudih pretepov. Za ¿razpršitev pere-nistov je policija morala ponovno uporabljat: bombe s solzivcem, v akc jo ie pa -stalno poEUga) tudi velik policijski avtomobilski tank, k; je na demon.:-'.ranic sipal močne curke pobarvane vede ter jih preganjal po okoliških ulicah. Po neuspelem poskusu, da bi prisl' v .poslansko zbornico, so se peronistični poslanci tega dne, zbrali v palači njim. naklonjenega dnevnika ,„Demokracia“ kjer so imeli svoje zasedanje. Nanj so povabili tud: -poslance obeh radikalnih strank, ki se pa vabilu niu-o odzvali. Po tej seji se je skupina peronističnih po- slan-eev napotila proti dominikanski ba-ziliki, katero je — kot znano — poulična druhal po prvem revolucionarnem poskusu za zrušenje Peronovega režima dne 16. maja 1955 zažgala. Njihova namera je, bila, da bi pred kipom Virgen de la Reconquista (Device ponovnega zavzetja) prisegli kot izvoljeni poslanci. Ta bazil ka je v Argentini narečni spomenik in je v njej tudi mavzolej, v kateri počivajo posmrtni ostanki ustanovitelja argentinske narodne zastave generala Manuela Belgrana. Policija je bila o name.ri peromstičnih pc-slancev obveščena ter je pred baziliko postavita mečne straže. Peronistični poslanci so -policijskim organc-m zatrjevali, da bi šiv radi „mclit k Mariji ponovnega zavzetja“. Policija jim vstopa ni dovolila, kor tudi prior dominikanskega samostana nj hotel dopustili, da b: s,e bazilika uporabljala kot prostor za politične demonstracije. Odmevi vsačnega političnega programa v političnih strankah Na objavo vladnega političnega programa odložitev zasedanja -poslanske zbornice in senata do spopolnitve, poslanske zbormce, razveljavitev odborov V 25-letniea slovenskem sole v Argentini IZ POLITIČNEGA DOGAJANJA V ARGENTINI V nedeljo, 20. maja, ob štirih popoldne se je v zavodu slovenskih šolsk h sester v ulici Paz Soldán 4924 na Pa-temalu v Buenos Airesu zbralo nad 250 slovenskih rojakov, v glavnom. starih slovenskih naseljencev. Prišli so, d'a skupno proslavijo 25-letnico- prihoda slovenskih šolskih sester v Argentino, in 25-letn:co ustanovitve prve -slovenske-šole v tej republiki s prireditvijo, ki jo je pripravil posebni pripravljalni odbor pod predsedstvom Stanka Baretta. Spominsko proslavo je začela gdč. Anica Lakner, bivša gojenka slovenske sestrske šole na Paternalu Povedala je, da so se „zbrali c-b 25-letn:ci prihoda slov sester na Paternal, da z zahvalno pesmijo in majhnim prosvetnim programom obuá'e spomin na slovensko šolo“. „Veselje je žarelo iz naših otroških obrazov, kadar smo v krogu poslušali lepe nauke šolskih sester, ki so se trudile, da nam z velikim požrtvo-vanjem vcepijo tudi ljubezen do daljne domovine naših staršev in njene zgodovine.“ Povedala je dalje, da so potem še „dolga leta uživali sadove te naše slovenske šole, posebno pa ®e je to poznalo ob petju pri cerkvenem, obredu in na naš h prireditvah. Petje, igre in deklamacije so še dañas priča, da ta trud ni bil zastonj“. Zato naj bo 'ta „prireditev spomin na slovenski Paternal, . slovensko šolo in znak hvaležnosti šolskim sestram, našim staršem in šolskemu društvu, ki so se pred 25. leti začeli resno zanimati za naš pouk v slovenski besedi. Vsem hvala in Bog plačaj.“ Po pozdravnih besedah gdč. Anice Lakner je bila v zavodski kapeli cerkvena slovesnost. Pete litanije Matere božje sta imela gg. msgr. Janez Hladnik in dr. Alojzij Starc. Kulturni del prireditve je začel Stanko Baretto z govorom, v katerem je prikazal potek priprav za ustanov'-tev prve slovenske šole v Argentini. Navajal je, da je od društev, ki so -sodelovala med starimi slovenskim naseljenci, začelo prvo s slovenskimi tečaji Sokolsko društvo. Prav tako društvo Tabor na Paternalu. V ulici Añasco na Paternalu so bili . tečaji za risanje in pouk kasteljanskega jezika za slovenske izseljence. Točaj .sta vodila arhitekt Sulčič (risanje) in Josip Nevine (kast. jezik). Les za klopi in risalne mize je preskrbel g. Sulec, izdelali so jih pa rojaki s prostovoljnim delom, šolske tečaje za slovenski jezik v ul. Tinogasta v Villa Devoto je vzdrževalo društvo s Paternala in starši slcv. otrok, poučevali pa so Vlado Krmac, Stanislav Baretto in Josip Švagelj. V društvu Tabor je slovenščino poučevala ga. Blaznikova, v podpornem društvu v Vlila Devoto pa Emilija Bajtova. Govornik je poudarjal, da so rojaki vse te tečaje vzdrževali z velikimi žrtvami, vendar niso bili redni, čeprav je bilo zanimanje zrnje pr! starših slov. otrok. V letu 1937 so .se pa razmere za slovensko šolo v Argentini zelo spremenile na bolje-. V Buenos Airesu se je ustanovilo Jugoslovansko osrednje šolsko društvo, ki si je nadelo nalogo podpirati šolstvo za izseljence po vsej republiki. Društvo je vc-dil kot predsednik arhitekt g. Viktor Sulčič. Na pobudo tega društva se- je v Buenos Airesu ustanovil pripravljalni odbor za Slovensko šolsko društvo v Buenos- Airesu, ki je imel sestanek slovenskih staršev dne 3. aprla 1937 v zavodu šolskih sester na Paternalu. Na sestanku jej bilo 60 rojakov, začel ga je v imenu pripravljalnega odbora dr. Kjuder, ki je poudarjal, da je namen slovenske šole, da bi se otrçci „nauč li jezika svojih staršev“. Slovenska šolo si je zamislil tako, d'a bi bila. za šoloobvezne otroke, ki bj v njo zahajali potem, ko bi končali pouk 'V argent, šoli. Pri sestrah bi nato najprej napravili naloge, ki so jih dobili v ai'g-snt. šoli, nato pa bi ostali čas uporabili za učenja materinščine, kakor tudi drugih predmetov, ki se nanašajo na slovensko- zgodovino in slovenske ob čaje. Za otroke bi pa odprli otroški vrtec. Za pouk slovenskih -otrok je pripravljalni odbor za ustanovitev Slovenskega šolskega društva že poskrbel in ga je zaupal šolskim sestrama s. Mariji Iluminati Reven in s. Ani Kepiš-Slovensko šo-lo naj bi vsaj v začetku vzdrževalo Jug. osrednje šolsko društvo, pozneje -pa tudi starši. Na sestanku so bla sprejeta pravila Slovenskega šolskega društva, nato pa ■je bil izvoljen tudi naslednji prvi odbor: predsednik Franc Lakner, podpredsednik Josip Vidmar, tajnik Josip Zlobec, njegov namestnik Josip Lojk, blagajnik Stanislav Baretto, njegov nam. Jur j Kobetič, gospodar ga. Ana Kalister, odbornika ga. Marija Glavič in Rajko Rajer. Reden pouk v slovenski šoli se je na Paternalu začel 4. aprila 1937. leta. V' otroškem vrtcu je bilo 12 -otrok, v redni šolj pa 20 učencev in učenk. Za šolsko leto 1938/39 so Slovensko šolsko društvo vodili predsednik Andrej Škrbec, p-edpreds. Jože Vidmar, tajmk Franc Lakner, njegov nam. Jurij Kovač, blagajnik Ivan Pahor, njegov nam. Silvan Pečenko, odbornika Stanko-Mihel in Stanko Ličen. V nadzornem odboru sta bila Stanislav Baretto in Ivan Kacin. Slovensko šolo so vzdrževali starši, slov. otrck ter s podporami Jug. osrednjega šolskega odbora ter društev Tabor in -Slov. prosvetnega društva I. V tistih l-et:h je bilo več slovenskih prireditev, na katerih so nastopali slo-Veffški otrcei in kazali izreden- napredek v znanju slovenskega jezika, šolske sestre so pc-zn-eje ustanovile še internat za otroke, katerih starši so bTi čez dan zaposleni po ■ službah, šola je več let delovala z velikim uspehom, nato so pa razmere v naselbini in v deželi primorale slovenske naseljence", da so so preselili v druge dele mesta in tudi v nc-tranjost republike in je tako tudT slovenska šola prenehala delovati. „Otroci sc odrasli in novega naraščaja, t. j. šolskih otrok ni bilo v-eč in tako je naša šola polagoma prenehala,“ je navajal govornik, nato pa ugotavljal: „Edino v naših društvih se lahko naša žo odrasla mladina še seznanja z naši-m: lepimi šegama, s slovensko besedo in slovensko pesmijo. A tudi po naših društvih počasi izginja naša sladka beseda. Edino zborovsko petje še -c-d časa d'o časa oživi našo slovensko pesem.“ Svoj gc-vor je govornik zaključil z besedami: „Nevi naseljenci, ki so po drugi svet. vojni prišli v Argentino, in ki v nekaterih okrajih širnega Bs. Airesa žive bolj kompaktno nasoljeni, kot n. pr. v Lanusu, Ramos Mejii, Moronu, San Martinu in v. San Justti, imajo lepšo priložnost, kot smo jo imeli mi pred 25 leti, da ohranijo v svoji deci in mladini naš lepi slovenski jezik in našo lepo pesem. Bog daj, da bi imeli, kar se tiče -slovenske šole v-eč sreče in uspehov, kot smo jih imeli mi kljub velkim žrtvam in ogromnemu trudu, ki smo ga v to vložili.“ Šolskim sestram, ki so se za slovensko šolo tako trudile, in z rojaki delile vesele in žalostne dogodke, 'se je v imenu vseh slov. -staršev, p-osebno pa še v imenu biv. Šolskega društva iskreno zahvalil, rojakom in rojakinjam, pa za njihovo tako lopo udeležbo na prireditvi) Deklamacija -Gregorčičeve pesmi „Domovini“ je bila naslednja t-očka, ki jo j-e lepo podala biv. učenka gdč. Sanja Gregorič. Lepa je b:la tudi deklamacija sinčka go. Irene Pavlin, roj. Vidmar, biv. učenke na Paternalu. Zahvalo šolskim. sestram v imenue bivših učencev je izrekel Frido Beznik, nato pa je zbrano rojake in rojakinje nag-evorila s. provincalka slov. šolskih sester iz Ro-saria s. Vrhovec. V družabnem delu prireditve je bila čajanka, ki so jo pripravile z okusnim prigrizkom č.lanice pripravljalnega odbora ga. Vida Kjuder Bottinijeva, ga. Pahor, gdč. Marica Kcradinr gdčni. Laknarjevi in gdč. čebrom Pri prireditvi je bila navzoča tudi ena izmed prvih učiteljic v slov. šoli s. Roza, prva voditeljica šole s. Iluminata pa je iz Formose poslala pozdravno pism.o. Velike zasluge za razvoj slov. šole med starimi slovenskimi naseljenci v Argentini je imel tudi tedanji jugoslov. -poslanik Slc-venec dr. Izidor Cankar, kar so na proslavi tudi omenjali. GORIŠKA IN PRIMORSKA Razkrinkani novofašisti V začetku aprila so neznanci izvršili bombni 'atentat na hišo tržaškega italijanskega kulturnega delavca prof. Carla -Schiffrerja. Pri atentatu je b'la ranjena 92-letna profesorjeva tašča. Zakaj so po napadih na slovenske ustanove pa tudi na sedeže it. kom. stranke izbrali šd Italijana? Prav gotovo, ker je- prof. Schiffrer na nekem .sestanku zagovarjal slovenske zahteve poleg tega pa je v raznih predavanjih prikazal v pravi luči zgodovino fašizma. Polcija je uvedla preiskavo v zvezi s tem atentatom. Rezultati so bili precej nepričakovani. Seveda, napaden je bil Italijan, zato so tudi izsledili krivce, kar se ob atentatih na slovenske ustanove ni dogodilo. Polic ja je odkrila pravo atentatorsko organizacijo, ki je priznala tudi vso prejšnje napade. Nc-vofašisti s-o se skrivali pod imenom nekega jamarskega društva, v kraških jamah pa so imeli zaloge strePva. Pri pregledu nekega osumljenca je policija našla bronasto svetilko in nekaj kovinskih črk, ki so jih lani zlikovci odnesli s spomenika, ki pokrva baz-avsko jamo. Lani je ta tatvina zbudila v italijanski javnosti veliko zgražanja in vsi so kazali na Slovence kot storilce nečastnega dejanja, Sedaj, ko je jasno dokazano, (-Nadaljevanje s 1- strani.) vseh političnih strank in obveznost za njihovo ponovno organiziranje po določilih nevega statuta o političnih strankah, ki ne bo dovoljeval nastopanja političnim skup:nam s totalitaristič-nim obeleže,njem — s-o skoro vse polit, stranke reagirale odklonilno. V pc-slanski in senatni zbornici je c-dklcnilno stališče posameznih -polit, skup n prišlo da izraza v ostavkah poslancev in senatorjev. V parlamentu so dali ostavke vsi poslanci dr. Balbinove ljudske radikalne stranke (55. in Federacije stredinskih strank — konservativci in demokrati (5), v senatu sta odstopila 2 senatorja — d-em.okrat Vi-chi in socialist dr. Alfred Palacios. V poslanski zbornici je, sedaj -samo še 42 poslancev. Politične stranke so izrazile svoje nesoglasje z vladnim političnim načrtom z javnimi izjavami. Tako so dr. Balbi-novi ljudski, radikali na plenarnem zasedanju v mestu Cosquin v prev. Cordoba sklenili, da bo stranka z ostalimi p-olit. skupinami -pred sodno oblastjo izpodbijala zakonitost vladnega polit, dekreta o razveljavljenju odborov v polit, strankah in zahtevo po ponovnem organiziranju p-clit. skrp n. Enako zahtevo so sprejeli krščanski demokrati na svojem večdnevnem, zborovanju v Bs. Airesu, na katerem j-e večina strankinih delegatov tudi odobrila politiko sedanjega vodstva stranke, ki je svojo polit, delavnost naslon lo zlasti na pe-rcnis-te, zaradi česar jo -prišlo v strankinem organizmu d‘o težke notranje krize, zlasti v prestolniški organizaciji in v strankinih -ergamzalijah v provinci ■Bs. Aires. Proti vladnemu polit, programu so se izjavile tudi ostale politične skupine, razen demokratskih socialistov, ki zagovarjajo nujnost pre-grup:ranja polit, -sil v Argentini. To pc-trebo zagovarja tudi del dr. Balbi-novih radikalov, zlasti pristaši te pol. skupine v prov. Cordoba, ki -so za sodelovanje s sed', vlado. Pri takem stanju je vlada te dni -objavila svojo odločitev, da jo izvajanje odredbe o razveljavitvi odborov v pol t. strankah in postavitev komisarjev odložila d'o objave novega statuta o političnih strankah. Odstop notranjega ministra Pred narodnim praznikom dne 25. maja je v vlad; prišlo" do liove“ križe. Notranji minister d'r. Jorge Walter Perkins je -odstopil. Čutil se je prizadetega, ker da ga je predsednik dr. da so bile obsodbe neresnične in podle, pa sedaj glasniki italijanske javnosti mc-lče in se ne zgražajo nad tistimi politiki, tistimi časopisi, ki sc- sejali in še sejejo sovraštvo. Policija je priprla v zvezi s tem dejanjem dva mladeniča, pa ju je izpustila in prijavila sodišču. Izvrš lec tega nečastnega dejanja je bil 21-letni Ar-mando Turoo, ki je napravil samomor, pc-tem ko so ga karabinerji izpustili na začasno svobodo. Po!ic:ja je odkrila tudi vso- tolpo, ki je izvrševala razna teroristična dejanja, vsi so pripadali organizaciji „Movimento di avanguar-dia nazionale g'ovanile“. Guido dqsavuiral. Dr. Perkins j-e namreč pp- razgovoru z dr. Guidom časnikarjem sporočil imenovanje zveznih ko-m sarjev v pro. Córdoba, Salta, Chu-but in Sta. Cruz. Za prev. Cordobo je b i določen prvak ljudskih radikalov iz Mendoze dr. Leopold Zara. Proti temu imenovanju je pa nastopila vojaška posadka v Cordobi s poveljnikom divizije generalom Anicetom Perezom na čelu, ki je trenutno tudi zvezni komisar cór-dc-bske province. Svoje nezadovoljstvo z imenovanjem?, dr. Žare na omenjeni položaj je gen. Aniceto Pérez sporočil predsedniku preko drž. tajnika za vojsko generala Lože. Dr. Guido je razloge, ki jih jq vojska navedla proti imenovanju dr. Žare za zveznega komisarja v Cordobi sprejel in objavil, da dr. Zara sploh š,e ni bil imenovan za zveznega komisarja, ker zadevnega dekreta dr. Guido v resnici še ni podpisal, ampak sarr-.o še notr. min. dr. Perkins. Ko je predsednik dr. Guido dr. Perkinsu pc-vadal razloge, kj so bili merodajni, da se je premislil glede imenovanja dr. Žare v córdobski provinci je dr. Perk’ns ostavko umaknil. Splošna stavka C. G. T. Za torek je Glavna delavska konfe--deracija napovedala splošn-o stavko kot prc-test proti „gladovni politiki“ s-ed. min. za gcs-podarstvo, zaradi slabega gospodarskega položja in javljajoči se brezposelnosti. Min:ster za gospodarstvo ing. Alsogaray je v zadnjem času ponovno opozarjal javnost na slabo -gospodarsko stanje v državi, ki se najbolj odraža v tem, da država niti svojim nameščencem ne more redno izplačevati mesečnih prqjemkov. V vrsti ukrepov je ing. Alsogaray v zadnjem govoru v mestu Leone v prov. Cordobi navajal, da bo vlada storila vse, da bo poljedelstvo v Argentini znova postalo rentabilno, da so bo zboljšalo tako .poljedelstvo, kakor tudi živinoreja. Ne bo so tudi več dogajalo, da bi se gradila industrijska podjetja na škodo poljedelstva, ki je v sedanji gospodarski krizi edino, ki lahko rosi državo. Nastopil je tudi proti raznim izkoriščevalcem sed. težkega gospodarskega položaja ter jim zagrozil, da se tokrat ne bodo mogli 'zmuzniti, da jih ne bi zadel udarec oblasti. Govorice o svoji ostavki je pa zavrnil z zagotovilom, da bo odšel s sed. položaja tedaj, ko bo opravil svojo nalc-go. Min. Alsogaray je imel govor tudi pred splošno stavko -ter je v njem opozarjal na škodljive pc-sl-edice, ki jih bo imela tako za delavstvo samo, kakor tud' za splošno gospodarstvo. Saj je znano-, da en dan splošne stavke po--vzroči državi in ljudem, izgubo 8 milijard in 500 milijonov pesov. Toda.Glavna delavska konfederacija je vztrajala pri izv-Fbi stavke prejšnji torek, ki pa je bila samo delna, kajt: trgovine in vsi trgi so bili c-dprti, pouk po šolah je bil normalen, banke so bile odprte, državni uradi so delali in vsa privatna vozila -so bila v obratu. Od petih podzemskih železne v Bs. Aircisu so tri tudi obratovale. Za varnost prometa in za zaščito tistih, ki niso stavkali so poskrbele pc-leg policije tudi oborožene sile. DR. FILIP ŽAKELJ Bridka pomlud pt Škof je komaj dospel v Rim, ko so ,ga menda brzojavno obvestili o nasilni Lambertovi smrti. Bil j-e ves iz sebe in se hotel kar vrniti. Končno pa se je odločil, da bo ostal tam in skušal čim.več stvari urediti v korist ubogemu slovenskemu narodu. Piju XII. je poročal o Lambertovi smrti in drugih žrtvah. Ne vem več, ali s-ta pri tej ali naslednji avd enci oba jokala: Pij XII-in škef dr. Gregorij Rožman. Tudi ne vem, ali je bilo ob tem škofovem, obisku v Rimu ali pri naslednjem, da je škof obiskal nadškofa Borgoncini-Duca, takratnega apostolskega nuncija pr. italijanski vladi in mu odkrito rekel. N-sj vendar Italijani odkrito povedo, ali mislijo slovenski narod un čiti. Škofa je namreč grozno bolela ta dvojnost, ko proti brezbožnim, morivcem niso praktično skoraj n.česar naredili, zapirali ta nedolžne ljudi :-n jim požigali vasi. Doma so pdlašali s pogrebom profesorja Lam-berta in akademika Rojica, ker so pričakovali škofove vrnitve iz Rima. Ker ga do sobote po binkošfh ni bile, so to soboto dopoldne obe trupli prenesli iz Akademskega doma v ljubljansko stolnico, kjer je prošt Ignacij Nadrah opravil slovesno penti-fikalno črno sv. mašo in druge obrede za rajne. Ob istem čssu pa smo drug duhovniki pri vseh oltarjih v stc.mci opravili sv. mašo v rdečih plaščih, ker 2 e d dvajsetimi leti zaradi binkoštn-e osm-lne nismo mogli maševati črne maše. Pa je bila ta rdeča barva prav za ta pogreb tako pomembna: izraz ljubezni in mučeništva. Kar ne morem pozabiti na to pretresljivo soboto po binkeštih. Ohe krsti so potem- prepeljali- na Žale. Na r.edelj-o presvete Trojice popoldne se je veliko dobrih vernikov, dijaške in akademske mladine ter duhovnikov udeležilo po-greba. Mot:la nas je navzočnost zastopnikov italijanske oblast:, ker so bili tam, kjer jih ni bilo nič treba; tam, kjer bi pa morali biti, jih pa skoraj nikoli ni bilo. Prošt Igr.acij Nadrah je Lamberta Ehrlicha kot odličnega slovenskega du-hovmka zelo spoštoval. Krasno m.u je z mitro na glavi govoril o-b grobu ter poudarjal njegovo veliko ljubezen do preprostih služkinj, d'o zapuščenih na Ljubljanskem gradu, do akademikov, do slovenskega naroda, do Cerkve in do nrsijonov. Načelno jasr.j in neustrašeni prošt Nadrah je obsodil brezbožne komunistične krivice in vzdihnil: „O, Ljubljana, nekdaj bela Ljubljana, si s ji daj rdeča postala in prelivsš nedolžno kri!“ — Nekateri, ki so b’li že precej pod vplivom Osvobodilne fronte, so proštu te zadnje besede zamerili: češ, da vprčo Lahov kaj takega ne bi smel reči. Pa bi b lo bolje, da bi ti rdečim zaslepljencem kaj rekli. Edvard Kocbek je drugi dan po L. Ehrlichovi smrti zapisal v dnevnik: „Ko smo zvečer legali na pograd, je prišel kurir iz Ljubljane in prinesel veslt, da je po sklepu ljubljanskega vodstva padci dr. Ehrbch, organizator stražarstv-a in pobudnik antipartizanstva. Ta izvršitev sankcij je ob medli petrolejki razgibala berako. Začeli so -se zanimivi razgovor, med katere je Kidrič vpletel svojo spomine na Ehrlicha. Pripovedoval mm je, kako ga je Ehrlich obiskal v dunajski ječi in mu na zelo spreten način ponudil svojo osebno naklonjenost.“ Drugi dan pa ist: Edvard Kcdbek takole opravičuje Ehrlichov umor: „Pred seboj vidim, mrtvega Ehrlicha, ki sem r.ekc-č tudi jaz z njim mnogo govoril. Kljub njegovi vedno hitrejši polil- v slovenski fašizem, bi zanimivi mož še živel, ko bi nam fašizem n-e bil vsilil neizprosne alternative: ali življenje -ali smrt. V dramatičnem položaju med starim in novim, redom, ki danes v njem živimo, in ki nam nalaga izredne dolžnosti, je posebno jasno spoznati dejstvo, da je usoda posameznika tako tesno povezana z usodo celote. V tako razgibanem obdobju zgodovine se stališče pravnega pojmovanja popolnoma spremeni, p-esta-ne namreč politično. Menja Se v tem smisl-u, da -se posameznikova blaginja zelo ostro podredi b’a-ginji človeške skupnosti. Če je v mirnem času kazensko pravo, postavljalo sankcije s stališča osebne človekove b’a_ ginje, .potem je cilj revolucicnarne ju-st:ce javna, kolektivna blaginja. Pozornost politične justfce je obrnjena na ogroženost ljudske -skupnosti, no pa na psihologijo obsojenca. To se pravi, da sme določena človeška skupnost s polno ■pravico s-eči po revolucionarnih sankcijah, kadar je njen obstoj ogrožen, posebno, kadar bije boj na življenje in sm.rt. Kdor je v It-akem. stanju odgovoren za kolektivno usodo, ima pravico biti neusmiljen, sme vzeti življenje posamezniku in odkloniti ozire na osebne kvalitete in namene“ (Kocbek, Tov.ari-š:ja, Ljubljana 1949, str, 26 in27). Kakšna zmešana -modrost tistega Kocbeka, ki bi rad igral vlogo katoliškega ideologa! Mnogo v-eč je vreden pogum katoliškega mladca L. Grozdeta, ki je o-b Lamibertovem pogrebu, kjer je mladina prisegla slovenskim katoliškim idealom, izlil svoje navdušene misli v skromno pesmico: Kaj ste prešteli nas, naše vrste, ali site videli ogenj v očeh, ste razumeli besede črne, čutitje-, kaj je v nas mladih v teh dneh? Bojte se, bliža se čas, preden pobijete nas, dvigne se silni Vladar, ki -ne umrje nikdar! (Dr. A. Strle, Lojze Grozde, 2. izd., Buenos A:rcs 1955, str. 78). Isto jutro, '26. maja 1942 skoraj cb istem času kot dr. Lamberta Ehrlicha je v Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani rdeča komunistična roka umorila Ivo Peršuha. Lahko rečemo, da ga je poznala vsa tedanja kat. Slovenija. Saj si nismo ir-.c-gli skoraj misliti nekdanje orlovske organizacije brez njega. Kot spreten organizator je bil desna roka pri evh. kongresu v Ljubljani v letu 1935, štiri leta nato pa je spet pomagal organizirati medn. kongres Kristusa Kralja. Ko so trije okupatorji zasedli slovensko zemljo in j-e brezbožni komunizem začel večati že tako grozno gorje, je bil Ivo Peršuh prvi, ki je organiziral izdajo ilegalnega I sta tako proti okupatorju kakor proti komunistom. Komunisti so ga ubili, ker so vedeli, da je bil njihev odločen in sposoben nasprotnik. Kelt slovenski katoliški duhovnik obujam sedaj ob dvajsetletnici spomine na nekatere nedolžne žrtve, ki sem jih dobro poznal, se m.i vrivajo tele misli: Vedno motamo učiti in spolnjevati Gospodov nauk o odpuščajoči ljubezni sovražnikom; škof dr. Gregorij Rožman tar nadškof in kardinal dr. Alojzij Ste-pinac .sta nam v tem dala najlepši zgled. Toda to n-e pomeni, da zločin ni zločin. Zadnje čase se naši komunisti delajo tako nedolžne, govore kar naprej c amnestiji, zakrivajo pa svoje zločine, kakor da so jih izvršili neodgovorni ljudje. Morda bo kdo taki lažni propagandi le nasedel in začel misliti na vrnitev. Naj naredi po svoji vesti! Zdi se pa, da ima prav (tisti, ki je pred nekaj tedni dejal o tistih, ki se brez zadostnih razlogov vračajo v prelepo, a zasužnjeno slovensko deželico: Vsak, ki brez potrebe domov hit", mora prebroditi veliko mlako nedolžno prelite krvi! (Konec.) Sekretar iat Zveznega izvšnega sveta za splošne gospodarske zadeve je v soglasju s sekretariatom za finance in delo odredil razpored tev gospodarskih organizacij, zavodov, družbenih organizacij in državnih organov po določenih področjih dejavnosti, panogah in grupacijah ter predpisal nomenklaturo gospodarskih in negospodarskih dejavnosti Po novi nomenklaturi ostane v bistvu nespremenjena razporeditev na področju dejavnosti, ki jih je 10 in sicer: industrija in rudarstvo, kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, gradben1 štvo, promet in zveze, trgovina in gostinstvo, obrt, stanovanjska in komunalna dejavnost, kulturna in socialna dejavnost ter državni organi. V glavnem je ostala (nespremenjena • tudi razvrstitev industrije. Le nekatere spremem.be so kot u. pr. v panogi 128, v katero so zdaj razen graf čne industrije vključena še časopisna in založniška podjetja. Pač pa so vse industrijske panoge po novi nomenklaturi razdeljene še v skupine in podskupine podobnih podjetij in organizacij. Celotno industrijsko in rudarsko področje je sedaj razdeljeno na 32 panog, v okviru katerih je 78 skupin, te pa so razdeljene še na 94 podskupin. V ckviru trgovine je samo panoga trgovina razdeljena na 5 skupin in 13 podskupin, panoga trgovine na debelo pa na 3 skupine in 14 pouskup'n. Obrt je razdeljena na 16 panog in 60 skupin. Sedanji oblastniki doma so potrebo po spremembi d’osed. nomenklature, ki je bila predpisana leta 1947, utemeljevali zlasti z okolnostjo, da so posamezni organi za gospodarsko planiranje, začeli vsak pc’ svojih vidikih in potrebah razčlenjevati posamezne dejavnosti v skupine in podskupine. Različni krite- Zadnje čase rojake v Argentini zelo bega trenotni gospodarski položaj in pa vrednost denarja. Kdor pa pcm.isli, da je v zadnj h 18 mesecih obtok denarja narastel samo za 10 odstotkov, vrednost dolarja v pesih pa do 40 odstotkov, bo razumel, da sedanjim pretiranim cenam, dolarja in blaga v obilni meri pomaga špekulacija. Saj se zaradi tako majhnega povečanja obtoka denarja zelo čuti pomanjkanje gotovine in zato je danes gospodar situcije tisti, ki | im.a denar, ne pa oni, ki ima blago, pa ga ne more predati. Če torej v sedanjih razmerah velja kakšen nasvet, je tale: Kupuj samo tiste stvari, ki jih v resnici potrebuješ, za stvari pa, k: jih ne potrebuješ, pa zelo dobro premisli, ali se nakup izplača ali ne. Kot primer naj ti služi jedilno olje, ki še danes ni doseglo tiste cene, do katere je prišlo v špekulaciji pred 3. let\ Če imaš pa skrbi, kako bi naložil .svoj denar, pa vprašaj pri PROMET-u, ki skoro že deset let posreduje rojakom naložbe denarja. Naložb je namreč več vrst in odgovarjajo v pogledu odpovednega roka različnim potrebam. Posvet pri PROMET-u pa nič ne stane. PROMET S. R. L., 25 de Mao 533- 3.p., Buenos Airc-s, T. E. 31-6435. riji pri sestavljanju teh grupacij da so otežkočali tudi medsebojno primerljivost in uporabnost podatkov raznih služb. In zato znova centraliziranje in enotno dirigiranje vse dejavnosti pod sedanjo kom. upravo. V Brestanici, t. j. Rajhenburgu, bodo pod tamošnjim gradom letošnje poletje odkrili s.pomem k ,izgnancem., internirancem in političnim zapornikom, ki so pod nacisti iz rajhenburškega gradu odhajali kot pregnanci ali v Paveličevo NDII ali Nedičevo Srb:jo, ali v nemška koncentracijska tatooišča ali pa kot iz-seljeniei iz obmejnega pasu na d'elo v Pripravljanje zobotrebcev pod' Krimom je lep vir dohodkov kmečkemu prebivalstvu. Izdelavo zobotrebcev v ,p;cdkrit'.skih vaseh kot domačo obrt bodo morali obdržat’ še naprej, ker se strojna obdelava zobotrebcev ni obnesla. Tuji kupci imajo namreč raje ročno izdelane zobotrebce kot pa industrijske. Doma izdelane zobotrebce zložijo v butarice vsaj po 30 zobotrebcev1. Pridni in spretni družinski član dnevno napravi tudi do 100 butaric, t. j. okrog 3.000 zobotrebcev. Zadruga Mokre na Igu ima. letos dve odkupcvalnici zobotrebcev in sicer na Golem, in v želimljem. Poslovalnica v Želimljem je do konca februarja odkupila 493.181 butaric po 4,32 d:n. t.j. skupaj za 2,120.000 din. Lani so v Želimljem odkupit zobotrebcev skoro za 4.5 milijonov din. V to lodkupovalnico prinašajo zobotrebce iz želimeljske doline ter hribovskih vasi Suša, Klada, Gradeče, Vrh, Sm.rjane, Pijava Gorica, Blato, Bo-rje Škofljica, pa tudi z Lavrice in 'Rudnika. Zadruga Mokre odkupljene zobotrebce oddaja podjetju Dom, ta jih pa zaradi dobre kvalitete precej proda tudi v inozemstvo. Po izjavi predstavnice drž. sekretariata za blagovni promet Milke Kufrin bo za letošnjo sezono doma pripravljenih za inozemske in domače izletnike 36 novih sodobnih gostinskih objektov, zlasti v Slovenskem Primorju, Istri in Kvarneru. V njih bo prostora za kakih 5.000 postelj. Napovedala je tudi razne ugodnosti za domače turiste v pred in posezonski dobi. SLOVENC TV BUENOS AIRES PRIREDITVE Junij Sobota 2: Ob 17: Začetek šivalnega tečaja v Slovenskem domu v San Martinu. Ob 19: Pri Bulrichu III. kult. večer Slov. kult. akcije s predava-niem dr. Brumna o novih pogledih na univerzitetne študije. Nedelja 3: Po slov. maši v San Justu v Našem domu začetek mladinskega šahovskega turnirja. Ob 16. uri spominska proslava za slovenske žrtve. Ul. Yapeyu 132, Capital. S c beta 9: Ob 19. uri v Slomškovem domu v R. Mejii nadaljevanje predavanja g. Juraka o vtisih s potovanja po Evropi. Nedelja 10: Po mladinski maši v Slov. hiši sestanek članov SFZ. Po slov. maš: v San Justu v Na- V V Vinko lielicic: JVoca pesem 45. izdanje Slovenske kulturne akcije. Buenos Aires Aires 19'61. Str. 122. Pogovarjali sito se on; dan o novi Beličičevi knjig . Nekdo je rekel, d'a iga Beličič spominja na Meškc-ve črtice; drugi je dejal, da je v Beličiču nekaj abstraktnega: mnogo lepih besed', pa nič pravega pripovedovanja. Jaz sem imel branje knjige v spominu, da opisuje zdaj tržaške ekolce, gore nad Kanalsko dolino in da mu misli dostikrat uhajajo nazaj v Belo krajino; o «stilu” te knjige se pa nisem upal govoriti in sem jo hotel še enkrat prebrati. Spomnil sem se Cankarja, vsega sem prebral, a ostal; so m.i le nekater mečni izreki, vse drugo je šlo- m mo in so me morali na to opozarjati šele recitatorji, največ pa Izidorjevi uvodi. Cankarja sem imel pa jaz za im.presion sta in sem o tem nekoč v Ljubljani predaval, vzporejajoč ga z Jakop čem, kar ni vzbudilo niti priznanja, niti ugovorov, sploh ne debate. Vedel sem, da je «Novo pesem.” avtor sam uredil, ker sem v'del njegov tipkopis, kjer močno avtob:ografskemu uvodnemu spisu “V megli poje kos” sledijo v prvem delu tri črtice iz «vnanjega” sveta, nato pride vrsta avtorjevih opazovanj svojih, pa tudi tujih otrok, potem doživljanje krščanskih praznikov in nazadnje sklepni sp s «Nova pesem”, kjer je spet močan avtobiografski poudarek. Kar je drugega v knjigi, neizrabljen prostor, naslovna risba itd., skratka oprema, to je delo založbe in tiskarne. Pri pozornejšem branju sem se neštetokrat spomnil Cankarja in na to, kar smatram za impresionizem v leposlovju. Ni pa to kakšno posnemanje Cankarja, če bi hotel znova vzporediti impresioniste v dokazu, bi Beličiča stavil v tisto vrsto neoimpresionistov, k1, jo je v slikarstvu im.enoval Stele barvni realizem, Fr. šijanec pa slovenski fauvizem. Toda prav ta Šijanec je napisal približno to — le misel: sedanje slovenske umetnosti — abstraktnost je nekako, prešel — ne moremo imenovati kakšen nov stil. Stare smeri živijo naprej in se spreti pomlajajo. To niso dobesedne šijančeve izjave, a smiselno je tako nekako povedal. Tako so taki impresionistični «spomini” v Motaclili montani obed, sprehod po hribih, srečanje v gozdu, spet . obednica. Vzporediba gospodične z rumeno bluzo in črrim krilom ter ptičke z rumenimi prsmi in črnim.! krili, ki se je skrila v grmovje, ko je gospodična odšla, je seveda bolj simboVstični dej. Po teh bežnih doživetjih je bil junak dovolj močan za odhod. — Srnjakova lobanja jc nevažna za tiste, ki gledajo 'a naprej, pomenljiva po za tiste, ki živijo v spe-mimh. — V Umirajočem vetru je lepa rečc-nica o zeleno-belih krilih Vrednostni promet gostinstva se je v Sloveniji od 23.3 milijarde din v letu 1960 povečal na 28.8 milijard v letu 1961. Od celotnega denarnega prometa je odpadlo na zasebni gostinski sektor samo 3.9 milijard. Do povečanja vrednostnega prometa v gostinstvu pa ni prišlo zaradi povečanja gostinskih storitev, ampak zaradi podražitve zlasti vina, kar je vplivalo na količinski obseg prometa. Tako je v letu 1961 celotna ■količina v gostinstvu prodanega vina nazadovala za 11%, t. j. od 259.800 hi vina v letu 1960 na 230.200 hi v letu 1961, hkrati se je pa potrošnja piva povečala na 164.900 hi. Zaradi podražitve se je zmanjšala tudi prodaja sadnih sokov za 12% in je padia na 480 hi, med tem, ko se je prodaja ostalih brezalkoholnih pijač povečala. Umrli so. V Ljubljani: Ivana Gerbec. Vika Pavli, roj. Matjašič, Feliks Berce, poštni uslužbenec v p., dr. Milan Korun, pravnik, Vladimir Grosar, Mariin. Velikonja, roj. Birsa, Anten Ne-večny, upok., Kristina Potočnik, roj. ŠeV.rov, Karolina Stare, upok., Jože Lakner, unok., Jakob Klavžar, vojni invalid1, Nežka Pišk, roj. Radel, Alfred Bernik, Fani Lesnak, šivilja, Frančiška Rotar, roj. Jamnik, Anton Bučar, urok., T»učila Kavs, roj. Darovec. Valerija Sila, članica Slov. nar. gled., Emerik Kokol, Tv?n Rebemjak, Anton Duša, M:hael Kepic. Jakob Plešec in Marija Cenkar, rej. Vodlan v Trbovljah, Mara Juvan v Medvodah Ivana Gregorc, roj. Mikic v Piranu, Alojzija Tratar, roj. Borštnar v Tržišču, Albina Novak v Mirni peči, ,cVane Čehovin v Trbovljah, Antonija Pivk v Idrij", Marija Novak, roj. Šušteršič v Podgori, Joško Škerl v Novem mestu. Rudolf Regančič v Zagorju, Marija Sedlak v Podlipi, Franc Koren v Babičih, Maks Drolc v Kamniku, Marna Ogrizek, roj. Robič v 'Slivnici pri Mariboru, Slavka Bernjak, roj. Ambrož v Zalogu, Franc Mcčilnikar v Zagorju cb Savi, Ivan Jarc, upok. v Novem mestu, Jurij Plahutnik, upok. v Mali vasi, Anton Oven, pos, v Stran.sk; vasi, Albert Tihole v V:dmu-Krškem, Ana Koncilja, roi, Darovec v Vidmu-Krškem, Josip Wind'scher, biv. mesar, gost. in "DS. v Novem mestu, Neža Cokan, roj Dcbnovšek v Celju, Ivan Planinšek v Celju, Jakob Mali y Senožetih, Jože G rimajer, krojač v Radovljici in Jože Kosič v Celju. ARGENTINI šem domu sestanek kulturnega odseka. Ob 10. uri don. v Slomškovem, domu v !R. Mejii informativni sestanek č’ancv zadruge „Castelli«. Ob 15. uri na pristavi predavanj g. Juraka © vtisih s potovanja ro Evropi. Ob 15. uri v cerkveni dvorani v Ciudadeli uprizoritev dr. Česnikov? veseloigre „Pogodba«. Družinska ertičai, V družini B. Urbančiča in njegove žene ge. Mance, roj. Skvarča so dob li sina. — Družino Al. nueke in njegove žene ge. Marije, roi. Marolt je razveselila hčerka — V družini Ivana. Petkovška in njegove žene Ivanke, roj. Plečnik, se je pa rodil smče-k. — Srečnim družinam naše častilke! RAMOS MEJIA Proslava 451etnice Majske deklaracije V soboto, 26. maja, je bil v Slomškovem domu lep prosvetni večer. Za- majnika, nekrolog je pa izrazito impresionističen. V Zvonenju popoldneva se impresije kar vrstijo-. Enotno “fabulo” ima pravzaprav le Rdeči balonček, v Rojstnem dnevu prehajajo impresije spet druga v drugo. Pravtako v Blaženih letih in v Predpomiadi. Od polnočnice so razni spomini na Belo kra ino z vzd’hom «Zakaj je ta sreča božje bližine tako bežna?” Polna spominov je tudi Trikraljska meditacija. Spomin ga je pekel, vse se je rodTo iz spominov. Ob Vstajenju lahko občudujemo, kako so Beiičičeva opazovanja ¡nežna, a ne vsakdanja, banalna; kako oster je dar njegovega opazovanja narave. Binkoštni praznik je spet kompozicijsko enotnejši; v njem je močan krik domotožja in obenem strah pred bodočnostjo. Tudi sklepni spis Nova pesem ima vrsto avtobiografskih spominov, a teh nekako n; vesel in se rajši spopade z 'T>omim človekom v sebi. Pravi, da drži pet naprej in da se ne sme gledati nazaj. Nova pesem, pa naj bo pesem ljubezni, kot sta jo oznanjala misijo-narja in kot jo je v dušo vdahnil Stvarnik. A roči moramo, da je že v impresionističnih spominih dosti ljubezni, nrav takšne, kot je hoče imeti za novo pesem. Ne kaže, da bi Nova pesem res pomenila kakšno novo ret tega naj-vidnejšega našega tržaškega pisatelja. Je Judi ni (treba. M. M. SLAVLJENCA ŽUPNIK AVGUŠTIN 50-LETNIK V Svob Sloven ji z d'ne 1. februarja t. 1. smo poročali o postavitvi novega železnega križa na Cerro Capilla v Bariločah. Navedli smo vse tiste slovenske planince, ki so z velikim požr-tvovanjem, in napori ncsil; posamezne dele kr ža za težke dostopno goro. Ta križ je potem dne 18. februarja blagoslovil g. župnik Albin Avguštin. In tako smo pri njem. G. župnik Albin Avguštin namreč ni samo dušni pastir svojih vernikov v sed. fari Sta Rita v mestu Boulogne v prov. Bs. A res, ampak tudi slovenskih planincev. On je tudi pred dvema letoma začel z nabiralno akcijo za postavitev novega križa na Cerro Capilla. G. župnik Albin Avguštin se je rodil 3. marca 1912 v Gorenj; vasi pri Škofji Loki. J0 t:rej Gorenjec. Osnovno šolo je končal v Marijanišču v Ljubljani, klasično gimnazijo prav tako tam in tudi bogoslovno fakulteto je ¿'okcnčal v Ljubljani. Novo mašo je pel 26. julija 1938 v Retečah. Prvo kaplansko službeno m.esto je imel pri Sv. Križu pr; Litiji, med okupacijo je pa b i kaplan na Vrhniki. V Argentini so bila njegova službena mesta Florida, La Plata, zatem je bil župni upravitelj v mestu Saran-di, nato v župniji Jude Tadeja v Lanu-su, od tu je pa šel za h:šnega duhovnika v zavetišče Marin v San Isidru. Sedaj je župnik v fari Santa Rita v mestu Boulogne sur Mer, v prov. Bs, Aires, kjer je praznoval pred časom tudi- svoj petdesetletni življenj, jubilej. Čeprav mu dušno pastirstvo v obsežni fari vzame mnogo časS,’ g. župnik Avguštin najde še vedno toliko časa, da z budno pozornostjo zasleduje razvoj .slovenskega planinstva v Argentini. Pa tud; v verskem pogledu skrbi za slovenske planince. Ti ga radi obiskujejo v njegovi fari, kjer so imeli nedavno ob 10-letnici obstoja društva tudi mašo za žive in mrtve člane Slovenskega planinskega društva v Argentini. K petdesetletnici g. župniku Avguštinu iskreno čestita tud; Svobodna Slovenija, katere zvesti naročnik je, mu želi vse najboljše in še dolgo življenje. čel se je s slovensko h:mno Naprej zastava slave, nato je pa g. Miloš Stare imel lepo zasnovano predavanje o temi „Majska deklaracija v luči sedanjosti«. Za njegova temeljita izvajanja so ga navzoči rojaki nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Prosvetni večer je vod'il g. Franci Hc-losan, k: se je vsem rojakom zahvalil za udeležbo, ir.ed njimi tudi gdč. Cerarjev©, ki je prišla iz Kanade, da med znane; prebije svoj letni dopust. SLOVENCI ZDRUŽENE DRŽAVE Akad. slikar in kipar France Gorše je nsurovil novo umetnino, kip vstalega Zveličarja. Naročili so ga slovenski rojaki iz Hamiltona v Kanadi za svojo cerkev, ki >si jo mislijo čimprej postaviti. Ob tej priložnosti ga je obiskal J. S. ter je svoj pogovor z umetnikom popisal v A. D. V njem je med drugim kipar Gorše poudaril, „da je bilo od prvih ¡njegovih študijskih let njegovo največje hrepenenje, njegov veliki ideal: umetniško opremiti celotno cerkev. Dolgo ni upal, da se mu bo ta želja izpolnila. Nazadnje pa se mu j,e vcodar: najprej pri cerkvi Marije Pomagaj v Torontu, Kanada, potem pri cerkvi sv. Jožefa v Chishclmu v Minnesoti, ZDA, in nazadnje pri cerkvi Brezmadežne v New Torontu, Ont., Kanada. „Hvala Bogu, z opremo teh cerkva je bil v dokajšnji meri cccežen mej ideal,« je naglasil kipar Gorše. Glede svojih namenov, ki jih im.a z opremo cerkva, ki jih Slovenci postavljajo na ameriški po'obli, je pa dejal: „Pri delih za slovenske nove cerkve imam pred očmi sicer hvaležno, toda težko in odgovorno nalogo: predvsem uveljaviti svoje umetniško znanje, zraven pa tudi: vse dosedanje teo- Vsah teden ena PESEM O PREPELICI Fran Gestrin V poletno noč odmeva: ped pedi! Sicer ni niti šuma niti klica: le v tesni kletki drobna prepelica bedi in poje, ko vse mirno spi. V polmračni sobi na blazino belo naslanja težko glavo mlad. bolnik in vrača se v prežite kratke čase. Razvije se pred njim življenje celo, mnog hipec lep, mnog jasen gleda lik, veselih pesmi čuje znane glase... Posluša in smehlja se, češ skoraj se povrne krasna doba, saj, če si mlad, še daleč je do groba. V poletno noč odmeva: ped pedi! IVAN MAČEK 60-LETNIK Med nami živ: mež, tih in skromen, a s plemenitim srcem. Nikomur ne stori n č žalega, vsakomur, ki je v potrebi in stiski, pa rad pomaga, če le more. To je Ivan Maček iz Št. Jošta nad Vrhniko, ki je 21. maja t. 1. slavil 601etn'co svojega življenja. K temu življenjskemu jubileju so mu iskreno čestitali vsi njegovi številni prijatelji ir. znanci. Spominjali so se ga pa tudi njegovi najdražji doma, njegova žena, ga. Marijana, roj. Žakelj, s katero si je 1. 1930 ustvaril srečno družinsko življenje, in njegovih 5 sinov ter 2 hčerk1. Kakor uživa splošno spoštovanje m.ed nami, takšen je b:l njegov ugled tudi v domačem kraju v št. Joštu, kjer je lota 193,3 postal načelnik Hranilnice in posojilnice, leta 1936 bil na listi Slovenske ljudske stranke izvoljen za šentjoškega župana, naslednje leto je pa postal načelnik Nabavljalne in prodajne zadruge. Vsa leta je bil tudi sodb: cenilec ter cerkveni ključar; K 60-letnici mn vsi iskreno čestitamo s prošnjo Bogu, da bi mu naklonil še mnogo let življenja v zdravju in m."či ter sreči in zadovoljstvu! SAN MARTIN Proslava 45-!etnice Majske dekla* racije in 500-letnice ustanovitve ljubljansko škof je .se je vršila v soboto, 26. maja, v mali dvorani Slovenskega doma. O Majski deklaraciji in njenem pomenu je govoril Rud d f' Smersu, o ustanovitvi ljubljanske škofije pa Marijan Marolt, ki je v svojem obširnem predavanju prikazal razvoj cerkvenega življenja na S^venskem in orisal v glavnih notezah vseh trideset škofov, ki op vladali ljubljansko škofro, ki je ob petstoletnici postala nadškofija. Navzoči poslušalci ,so z ve'ik:m zanimanjem sledili izvajanju obeh govornikov. P O SVETO retične in praktične izkušnje. Svojim izvršenim delc-m hočem vtisi.:!.i osebnostni pečat, ki naj bi bil tudi nadih slovenske umetnosti v tujini.« Glede svoje nove umetnine je pa. umetnik izjavil, da se je za njegovo izdelavo podušil lesa posebne vrste ameriških iglavcev „sugar spine«, od katerega je les trpežnejši kot pa od lipe. Prednost tega lesa je ta, da je izredno čist. Vodilna misel, ki je umetnika vodila pri ustvarjanju njegove najnovejše umetnine je bila: podati veličastnost od smrti vstalega Zveličarja kot nadnaravni pojav. To je dosegel s sila preprosto kompaktno m.onu mentalno obliko. Veličastnost pa je poudaril tudi z razmeroma visokim bandercem, ki ga vstrii Gospod drži v levi roki, medtem ko proži desno roko proti nebu. KANADA Nov slovenski emigrantski l'tjt V Torontu li oče Selan, ki da v gorah hudo žejo trpe. Starec ne ume porednost’, žužnja po svoje o lepem vremenu in da ni znamenj, da bi bil kmalu dež. Polonica je prijela starčka za roko ra ga sprevaja k sosedovim domov, šolarji ¡pa so se zleknili v travo in se zagledali v toplo vzdušje, ki sladko utrudljivo snuje daleč in blizu. Vse sama luč, nobene sence ne kažejo cd-sojna pobočja valovitega sveta, ki se v svojih holmih ' in višinskih ravnicah razgrinja pred njimi. Kolikor v’dijo, vse sami Sopoti. Vidijo daljne domove in poznajo ljudi, jih uganejo: Potočnikovega strica, ki živ:no zdravi, kako je stopil golorok pred hišo in sedel pod tepko. Živo ga je spoznati v beli srajci in z rdečim naprsnikem. Onstran pod Rcliotnikom stoji pred . Sušrikom gruča mladih ljudi, troje deklet in dvoje fantov, človeka prime, da bi jim. zavriskal. Z medlo besedo, a živim, priredno domačim rodoljubjem gredo dijakom, miši! in občutki. Le togi Jože, ki ga je žsranie prevzelo, hoče biti zgovoren in šaljiv, zajema iz robate zakladnice domače šale in zgodbe. Ali vedo, kako je pri Anšterlu? Da je zadnjič mlada v hiši potožda padarju, da jo trga. Pa je -mož menil, da ji bc deseteri prepih v hiši še lase z glave obrusil. Kake- se Lahovi otroci, ki so vedno mokri in umazan’, perejo v gnojnici. Vrbanov, tisti šepas-ti, saj ga poznate. Kako mirno jc držal, ko so ga dolinski fantje naškripali in se- šele nato pritožil,'da ne velja. Naj t’ste, ki bežati morejo. Ali pa Jernejev oče, ki so šli kravo kupovat pa so zjutraj v hlevu bikca našli. Stari šolar. Prošle pomladi je mesec dni vsako noč zapored lezel v snegove in mraz ruševca čuvat, da bi mu ga lovsk’ tat je ne ubili. Miha 'izpod' Vrha, ki sj je ustrojil čepico iz kresilne gobe. Thalei-ju iz mesta se je zadal za' lovskega čuvaja, ko je umrl prejšnji, dolgi Pavle. Ta dolgi Pavle je bil nekaj prej zasačil Miho. Pa ata b’la moška vsak na' enem bregu globokega. jarka in se je Miha potajil pá skozi korak vpil na Pavleta, ali ga je videl v obraz in bo mogel priseči. Pa je nato še hlače izpustil, pa naj na to njegovo priseže čuvaj, če sme in more, in ga Pavle res n: naznanil. „Pa še to,“ se jop dijak razvezal v robato zanesnest, „kakšnega masla d'a je Cajnar umedel za apoteko pa ga nesel predajat v mesto... Babjega, resnica božja, saj jé vsa reč portala znana, ko je* užaljeni mož pozneje težil -sosede, ki so mu bili zdeli, da je Pinja. „Pujs!“ vzklikne živo France. Nekaj vidi in se dv’gne naglo. Potem stegne roko in pokaže svetlo pod breg: „Marija.“ „Za to pa,“ se oddahne Jože... „Otroci! Jest!“ je zaklicala tedaj Polonica z domačega praga in s© bližala dijakom s' porednim hasmehom. Pa je vifela, kam gledajo in še sama ¡spoznala. Vid':: hodi nje; | sestra, gre zložne» v breg. Zdaj pa je obstala in govori z nekem, ki je vstal iz sence kraj steze. „Katere hlače je pa spet našla, da se ji še ne mudi,“ zamrmra dekle nejevoljno, .Se obrne k dijakom in veli: „Čakali je pa ne bomo! Alo, da ne bo mrzle!“ Od fare se zopet oglasi zvon. Zato je deklica še bolj nepečakavna. „Pojdite no! Saj slišite, da že znani.“ Na pragu pa se spomni in zakliče še enkrat. „Tudi ti! Sj slišal Matiček, jest!“ Medtem poje zvon polno v sončni dan, govori iz nekakih prečudno zdravih pljuč, da se nes’ glas na nevidnih valovih vse širje v laz in log. Ko utihne zvon, se je spet nekaj prevrglo sredi dne: zašumel je stoteri glas, vriše otrok, ki so .siti in se ženo v porednost in igre, pasji lajež, vreščanje srake ’n šoje, razvlečeni hrešč fantovske harmonike. Doli na fari. Tu gori v Sopctih je še vedno nekaj nedeljske prazničnosti. Le veter je začel vleči drugače. Iz doline gori sope s sopetom ¡globokih jarkov in šumom murenčkov, k’ ga sipljejo prigreti lazGvi, Pcdsonenik: veter naših poletnih nedeljsk h pcpoldnevov unesena erotika naše zdrave zemlje, sproščena priroda vsega našega sveta, naše pesmi, ki je idila, od ¡samih keru-bov pisana na božjo dlan... (Na dal j e vanje priho dn j ič)