151). številka. Ljubljana, v torek 10. jnlija. XXI. leto. 1888. SLOVENSKI IHA Izhaja vsak dan ivetcr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ngerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., M četrt leta l gld., za »eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSu Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila tj. vse administrativne stvari. V l,jnl»ljuui 10. julija. Kdor si ponižno svojo slovensko dušo, ki bi časih vzlie dobrotam, podarjenim nam po Tuaffe-jevi vladi, rada skrivoma malo pojokala, pomiriti skuša, tolaži sebe in druge s tem, da naglasa, koliko smo dosegli na pravosodja polji in pri sodiščih, kjer se je Še pred malo leti preganjala najskromnejša ulo-gica, če je bila pisana v slovenščini. Resnica je ! Na tem polji se je mnogo doseglo, in če bi gospod Julij Ledenik, ki je nekdaj strahoval okrajno sodišče v Ljubljani, sedaj pregledal akte samo pri Ljubljanskih sodiščih, bali bi se za njegovo zdravje, in za živce njegovega telesa! Smelo trdimo, da slovenski pisane uloge izpodrivajo nemške in da je posebno na Kranjskem obilo sodišč, kjer so nemški pisane uloge tako redke, kakor so bile v tistih časih, ko vitez Waser še ni sovražil slovenskih lingvistov, redke slovenske uloge. Gotovo je, da se pri slovenskih sodiščih od leta do leta z geometrično progresijo množe slovenski pisane uloge, in ž njimi tudi slovenski odloki, slovenske razsodbe. Živ dokaz je to, da zahtevanje po slovenskem uradovanji pri sodiščih ni izviralo iz prenapetosti nekaterih narodnih „kriČačev", kakor se je v nemškem taboru rako rado trdilo, temveč iz gole in žive potrebe. Pri tem uradovanji pospešila se je hitrost in varnost pravosodja, in zaupanje v sodnikovo pravicoljubje se je mej priprostim narodom ojačilo in utrdilo! Pri vsem tem pa radi pripoznamo, da je jezik, ki naj vlada pri sodiščih, več ali manj zunanjost; samo sredstvo je, Če tudi ravno tako potrebno sredstvo, kakor je potrebno dleto kiparju, ki naj iz mrzlega kamnajvstvari krasno podobo. Kakor mora kipar s slabim dletom obupati nad svojim izdelkom, isto tako smo Slovenci večkrat obupavali, nad izdelki nemške justice. Sedaj napočili so v tem oziru boljši časi, ali nastala nam je glede pravosodja tudi dolžnost, da se ne obešamo samo na zunanjosti, le na formalnosti, temveč da pospešimo vse tisto, kar bi povišalo kvaliteto naše justice. Mi zahtevamo, da naj tam, kjer se deli kruh pravice, done glasi našega domačega jezika, ali zahtevati pa moramo tudi, da so v slovenščini razglašene razsodbe in odloki dobri, in da se z njih odsvita pravi in čisti duh zakona. Le tista razsodba v življenji kaj velja, ki je pravična, ki ustreza predpisom zakona! LISTEK. Slike kazaške. Češki napisal E. J e 1 i n e k, poslovenil Podvidovski. Na Ukrajini je teško dati mrtvecem pokoj. Stepe in rodovitne ravnine obsajene s tisočerimi vzvišeninami krasnih mogil in kurganov, same silijo človeka v greh. Postavi se na Ukrajini kamorkoli in skoro povsod stopajo pred tvoj pogled skrivnostni kupci. V teh od vekov nemih naročjih trohni slovo resnice o življenji najdavnejših prednikov tvojih. Odoleti vabilom, tu tako zelo nakopičenim, teško je, a preiskovalcem pravika popolnem ne-možno! Starinoslovec in kurgan sta dva dela jedne celote. Kaj je starinoslovec brez kurgana iu kurgan brez starinoslovca? Uzor polovičnosti! Nikakor ni smeti pozabiti, da je nekoliko vrst starinoslovcev, vender trdim, da poslednjega mesta ne zavzamejo ti, kateri se pečajo jedino z razkopavanjem in pre iskavanjem mogil in kurganov. Te pa treba raz- Tajiti se ne da, da je s slovenskim urado-vanjem nastala nevarnost za kvaliteto našega pravosodja. Človeška narava podvržena je zmoti in za-tegadel je modri zakon določil, da se pravica ne sme opreti na izrek jednega samega sodnika, in določil je tudi, da sme propadla stranka vsklicati se na višje sodišče, ki ima z isto vestnostjo, kakor je to storil prvi sodnik, predložene mu akte pretehtati in presoditi do zadnje pičice. Z grozo in trepetom pa se spominjamo sedaj, da sta pri višjem deželnem sodišči v Gradci k večjemu dva svetnika, u katerih se more trditi, da sta v pisavi iu govorici kos slovenskemu jeziku. Iu pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaji imamo samo jed* nega dvornega svetnika, ki bi za silo lomil slovenščino, če bi si v sredi slovenskih kmetov drugače pomagati ne vedel. Lahko si mislite, v kako zadrego morajo zagaziti ti gospodje v Gradci ali na Dunaji, če dobe v roke akt, v katerem je prvi- in zadnja beseda slovenska, v katerem so obsežene izpovedbe važnih prič, pri katerih se mora obilokrat beseda za besedo na tehtnico pokladati. Na jedni strani akt, ki je sodniku nejasen, na drugi strani kruta sila, da se mora tudi ta akt ravno tako rešiti, kakor vsi drus^i, in na tretji strani še vest in zavest, da se ima soditi o žaljeni pravici, katera je po zakonu kakor s trdnjavo obdana, katera je za berača in bogatina jedna in ista — predoeujte si vse to. in predoČujte si pri vsem tem sodnika, tičečega v tem kaosu, in čutečega, da je kakor mornar sredi razlutenega morja, ki si ne ve nikakor pomagati. Ostaja mu jedina rešilna steza. Moj Bog! si pač misli, v tej zadevi sodil je že prvi sodnik, ki je bil vešč jeziku strank, jeziku prič in drugih dokazil; če je ta tako sodil, kako naj jaz boljše sodim, ko so mi vender akti v temo zaviti! Potem pa se potrdi razsodba prvega sodišča — iz razlogov prvega sodnika. Ce primerjamo sedanje čase ti prejšnimi, mora se pripoznati, da sedaj nadsodišči v Gradci iu na Dunaji le redko kdaj uničita prvega sodnika sodbo. Stvar je obilokrat taka, da je stranka zavisna od jednega samega sodnika, ker je jasno, da a)>elacijski sodnik, ki slovenski ne ume, uikakor ne daje tistega poroštva za dobro in utemeljeno sodbo, kojo sinemo in moramo zahtevati, deliti zopet na nekoliko vrst, osobito na prave učenjake, kateri o svojem kopanji izdavajo debele knjige, in pa na ohotnike, kateri tudi strastno razkopavajo kurgane in inogile in se utapljajo z veseljem v stari vek toda debelih knjig o tem ue izdavajo. Obeh vrst je na Ruskem, osobito na Ukrajini velika množica. Jaz pripadam nekako k tej drugej skupini starinoslovcev. Za lepo pepelnico iz Blovanske zemlje storil bi Bog ve kaj. Sicer pa je sam Vladimir Vasilevič priznal, da spadam v to vrsto (o njem nižje već povem) in jaz sem na to ponosen. Pripadam namreč tudi k tem, o kojih je Vladimir Vasilevič blagovoljno rekel: „Kaj velja, nekateri bi rad pepelnico, ini plesalko ... mi raji pepelnice .. .u In to je bil znamenit mož ta Vladimir Vasilevič! Bil je izslužen profesor, član arheologičnega društva v Moskvi in preiskovalec slovanskih staro-žitnostij. Niti žene, niti otrok ni imel, a imel je kurgane, mogile in pepelnice. Ni imel morda niti prijateljev, a pečal se je z ljudmi, kateri so bili prijatelji pepelnicam, kurganom in mogilam. To mu je zadostovalo. Vladimir Vasilevič je bil poleg tega če naj je pravosodje varno, z jednako silo vsacega interes braneč. Mi nečemo trditi, da je nevarnost za naše pravosodje že sedaj velika, mi samo trdimo, da preti nevarnost, in da ta nevarnost od dneva do dnevi večja postaja. To pa se drugače odstraniti ne bode dalo, kakor s tem, da se pri nadsodiščih v Trstu in Gradci strogo pazi na to, da je vsaj treljina (Če že ne polovica) vseh svetnikov v govorici in pisavi zmožna slovenskega jezika. Samo ponižno je, Če dalje zahtevamo, da naj so pri najvišjem sodnem dvoru vsaj Štirje dvorni svetniki, ki slovenščine ne bodo samo za silo lomili. Na tem polji bodo morali n»ši državni poslanci zastaviti vse svoje moči, da se prej ko mogoče v zgorejšnjem zmislu prestrojijo nadso-dišča, pri kojih je znanje slovenščine vsaj tako potrebno kot pri okrajnih sodiščih. Zastavili pa bodo te moči toliko lažje, ker bodo pri '.em naše poslance obdajale simpatije slovenskega naroda in vsacega razumnika, ki hoče, da bi se v pravosodji odstranili vsi poskusi, ter ua njihovo mesto z železno roko postavili: gotovost in varnost! r. Milan in Natalija. Ločitev zakona je že v življenji preprostega zasobnika vele kočljiva stvar in vsak odlaša, dokler more, predno se odloči z.« tak korak. Še hujša pa je taka zadeva, kadar se vrši v visocih krofih, kakor baš sedaj mej kraljem Milanom iujlepo kraljico Natalijo. Zatorej so nikakor ni čuditi, ako se je javno mnenje z velikim zanimanjem, rekli bi, s slastjo popri jelo imenitne te zadeve. Razj)or mej Milanom in Natalijo ni nov, traja že okolu osem let. Prva zakonska leta bila so srečna, 1880. I. pa je zasejalo seme razpora mej kraljevska soproga in to seme je do danes vedno bolj klilo. Itečenega leta je kraljica Natalija poklicala jedno svojih sorodnic v Beligrad. Bila je zanimiva, pikantna dama, čeravno ne posebna krasotica, katera je zavzela jedno prvih mest pri dvoru in bila vedno v družbi kralja in kraljice. Nekega lepega dne pa je morala hitro pobasati svoje kovčege in škatljice in odpotovati domov. Mej občinstvom se je pripovedovalo, da je uzrok njenemu odhodu bila ljubosumnost kraljice, kar ni baš neverjetno, ker je znano, da se Milan velik obožovatelj ženske lepote. Obestranska antipatija se je 1885. 1. za bol- vsega tudi Mulorus , trd Ukrajinec, a akopram je govoril velikoruski, glasil se je maloruski // mesto velikoruskega g povsod razločno. Da bi bil žive pred tisoč leti, gotovo bi ležal i sam v jednem od teh kurganov, katere tako vroče ljubi. Koliko radost bi imel vsled tega . . . Z dobrim Vladimirom VasileviČem sem se seznanil na svojem potovanji po Ukrajini. To je bilo baš za časa, ko se je pripravljal na neko neizmerno zanimivo izpravo h kurganom v Zamostskem okraji. Spoznavši iz mojega govorjenja, da tudi mene zanima pravek (dražil sem preiskovalca praveka z milimi vprašanji iz starinoslovstva), ponudil mi je, naj se udeležim kopanja mogil ali kurganov, na kar se je baš še z dvema inima gospodoma pripravljal. Pogledati v naročje ukrajinskega kurgana — kaj bi moglo biti za-me vabljivejše? Odpreti grob in gle-gati v njem nedotaknene kosti Praslovana ali pepelnice ! Vse ostale svetne krasote dal bi rad za to. Vsprejel sem torej z največjo hvaležnostjo laskavo ponudbo in se pridružil učeni izpravi. Preskrbljeni za tri dni z največo, ali ob jednem z najpotrebnejšo prozo in oboroženi z nekoliko garsko srbske vojne še poostrila. Vojne nesrečni izid in druge okoliščini uplivale so tako silno na javno mnenje, da so najodločneji srbski politiki videli jedino pravo rešitev v tem, ako se kralj Milan odpove prestolu ter kraljica do polnoletnosti kraljevićeve prevzame regentstvo. Odpovedno pismo se je tudi že bilo spisalo ter podalo kralju v ostrog pri Pirotu. A Milan ga ni htel podpisati, temveč nagloma hitel v Beligrad, raztrgal pismo, obsipal kraljico z očitanji in začel črtiti vse one, ki so bili pri tem „komplotu" udeleženi. Z veliko strastjo kazal je Milan svoje sovraštvo do vseh pri „komplotu" udeleženih mož in po slanik neke jako prijateljske vlade, ki je mej vojno Srbiji storil neprecenljivo uslugo in bil vedno v naj-srčnejib odnošajih s kraljevo hišo (Khevenhiiller ?) moral je kmalu potem ostaviti Beligrad. Od tega časa v konaku ni bilo več ljubega miru. Kraljica bila je sama zase, po več dnij ni je bilo iz njenih sob in kadar sta kralj in kraljica kje v kupe prišla, nastali so vsekdar mučni prizori. Milan iskal si je raznih, vsekdar ne baš pristojnih zabav. Vozil se je na Ogersko, kamor ga je poleg visoke igre vleklo tudi še kaj druzega, bil po cele tedne na lovu, v Belemgradu pa je zvečer zahajal k raznim poslanikom, zlasti k francoskemu, Milletu, Čegar lepa soproga mu je posebno ugajala, če pa tega ne, zahajal je v stražnico s častniki k var ta t. Tako obnašanje ni moglo spoprijazniti užaljene kraljice, ljubosumnost je naraščala in naposled o vuzmu 1887. 1. vpričo diplomatov bruhnila s to liko silo na dan, da je od te dobe prt mej obema soprogama bil dejanski prerezan. K temu resultatu je veliko pripomogla Milanova potratnost. Kraljica Natalija imela je nad šest milijonov rubljev lastnega premoženja. Skoro vso to ogromno vsoto morala je žrtvovati svojemu kraljevskemu soprogu, ki je vrhu tega tudi z imetkom državnim jednako nesrečno gospodaril in z vsemi svojimi čini vzbujal nevoljo in razjarjenost v deželi. Natalija je izrecno obsojala njegovo početje in kolikor moči prizadevala celiti rane, ki jih je prizadela njenega soproga napačna politika. Radi tega pridobila si je izrednih simpatij, vse oči bile so zaupno uprte le na kraljico, vse je pričakovalo in še pričakuje le od nje spasenja. Ker se kralj zbal njenega upliva, napel je vse sile iu kraljica odpotovala je „iz zdravstvenih ozirov" najprej v Rusijo, potem v Baden pri Dunaji, čez zimo v Florencijo, sedaj pa v Wiesbaden. A ta ločitev še ni bila dovolj. Povrnitev kraljice v Beligrad utegnila bi biti za krono Milanovo vsekako nevarna, zato uprizoril je ločitev zakona. Ko bi sinoda razveljavila zakon, potem bi se Natalija pač ne vrnila več v Beligrad, zlasti ko bi na njenem mestu na prestolu sedela že druga osoba. Kot taka določena je že neka lepa aristokratinja, ki ima svojo graščino blizu neke avstrijske koj>eli (Gleichenberg ?), ona bila bi potem lepe Natalije naslednica. Tako vsaj pišejo madjarski in Dunajski listi. Kako se bode afera mej kraljem in kraljico končala, o tem še domnevati ne moremo. Posebno prijeten pa konec nikakor ne bode. To tudi v Srbiji vsakdo čuti, kajti raznim listom brzojavlja se iz Belegagrada, da je položaj neizmerno žalosten in da je v srbski prestolnici nastopila doba gro/.e. Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubij an i 10. julija. Škodljivo žganjepitje razširjeno je posebno v sosednjej KorošJk« j Deželna vlada je sedaj dala napraviti statistiko žganjepitja na Koroškem za 1887. V tej kujižuri, ki je ravnokar prišla na svetlo, najdete obširne podatke, koliko se popije žganja in koliko se od te pijače plača državnega, deželnega in občinskega davka. Nadalje so v tej knjigi primere z drugimi deželami, število žganjarij. Pa tudi to se razvidi iz pridejanib razkazov, kak upliv ima žgaDJe na naroduo-gospodarske in zdravstveue od-nošaje. Na glavo so použije 19.53 litrov štiiideset-odstotnega žganja na leto. Ker pa polovica prebivalstva žganja ne pije, ga pride na glavo 3906 litr ov. Na Koroškem pride na glavo več nego dva krat toliko žganja, nego ga pride na glavo v vsem cesarstvu. Samo Danci prekose v žganjepitji Korošce. Na Koroškem je 1574 moških in 4IG žensk, ki so vsak dan od žganja pijani; l*19°/0 smrtnih slučajev je pripisovati preobilnemu uživanju žganja. 435 posestnikov se je zaradi žganjapitia zadolžilo, 77 pa popolnem v.se zapravilo. Mej 46 osobami, ki so se same umorile ali poskušale se same umoriti, je 18 žganjarskih pijancev, 28 žganjarsk;h pijancev se je smrtno ponesrečilo. V blazuici je 45 (to je 15%) osob, ki so zblazneli vsled žganjepitja. Deset odstotkov zločincev so žganjepivci Število za vojaščino sposobnih se je jako zmanjšalo. V onih krajih, kjer pijo mošt, se žganjepivstvo še ni tako ukoreninilo. Vnaiije vitejše in veselejše lice, rekel bi, da je to prej ko ne v^likoruska vas Ali to nas ni oviralo! Odpočivši si v koči žu-panovej, šli smo h kurganom, za sedaj le pogledati. Raztreseni so bili kako četrt ure peš pota od vasi proti vzhodu za nizkim brdom. Došli smo tja peš. Neutrudt|ivi Vladimir Vasilevič je bil tem čileji, čim bolj se je hližal kurganom. Dospevši na brdo iu razgledavši se piv že skoro popolnem stepnatej krajini, opazil je j>rvi izmej nas zaželjene kupe. Zaplesal je! I nabilo je za kaj zaplesati. Lepo, rečem dragoceno inogilno počivališče, broječe dvanajst manjših mogil in jedno veliko nad ostalimi gospodujočo, razprostiralo se je pred našimi očmi. To bode nekaj! Obšli smo nekolikrat mogile, pri čemer iz- kušeni Vladimir Vasilevič ni opustil javljati svojega mnenja, da bi bili drugi dan pri polnih silah, vrnili smo se na to v vas. Z vzhodom solčnim imeli so se mrtvi kurgani premeniti v malo mravljišče. Še ta večer je najel naš častni vodnik nekoliko Ka-zakov, katerim jo imelo biti poverjeno razkopavanje vrhovnih plastij skrivnostnih grobov. Zvečer pa smo imeli učeno predavanje, „kako je kopati kurgane, da bi veda iz tega imela pro-speh, a ne škodo". Trajalo je dolgo, bavilo se je osobito in pritrjevalo temu, kar sem pred tem čital v praktičnih navodili v iskanje predhistoričnih spomenikov v arheologičnih razpravah in primerkih Krakovskega učenjaka A. H. Kirkova. Zdelo se je, kakor da bi Vladimir Vasilevič hodil h Kirkovu v šolo — tako sta se ujemala v svojih nazorih. Ako sedaj še povem, da smo ta večer izpili tudi sila mnogo čaja, povedal sem skoro vse, kar o tem dnevu svojega življenja povedati morem. Dodavam je radi popolnosti, da se mi je po noči sanjalo o pepolnieah. Inače niti biti ni moglo. (Dalje prih.) simpatije, in ki je tudi ta večer blagoizvolil sodelovati, bil ie posebno produktiven. Po vsakej pev-skej točk« svirali so nam gg. tambaraši pod vodstvom drda. med. g. Brliea na svojih pristno narodnih godalih; slišali smo hrvaške, srbske, slovenske, češke, ruske narodne pesni in ko smo slednjič začuli vseslovansko „ Naprej" dvignila se je vsa dvorana ter s sviranjem združila naudušeno petje. Občinstvo odlikovalo je vrle tamburaše z obilnim odobravanjem, in veseli smo bili, da smo mogli slišati večino točk dvakrat. Mej posameznimi muzi-kalnimi in pevskimi komadi vršile so se naudušene napitnice, kojih vsakej je sledila zopet primerna pesen. Večer otvoril je bil seveda predsednik „Slovenije" gosp. Bleivveis vitez Trsteniški z iskrenim pozdravom do došlih udov in gostov, prečital došle dopise in telegrame, poudarjal v daljšem govoru zasluge slavljenčeve in napil g. Jiriku. Od druzih napitnic omenim naj le nekatere; Slovenijan g. Milčinski nazdravljal je bratskemu društvu „Zvonimiru" in njegovemu tamburaškemu zboru; podpredsednik „Zvonimira" g. Paleček „Sloveniji" ; g. Schvveitzer Češkemu akademičnemu spolku, član tega društva g. Foerster „Sloveniji"; drd. Gregorčič spominjaje se lanskega pohoda Čehov, temu v Avstriji najmočnejšemu slovanskemu narodu. Dalje so napivali g. Jifik „Sloveniji", g. Jereb Jifiku, drd. Brlie gospodu Bouchalu, dr. Kozič svoiej hrvat-skej domovini itd. Od odličnejših gostov, ki so naB, oziroma g. slavljenca. bili počastili s svojim pohodom naj imenujem predsednika slovanskega pevskega društva g. Bouchala, pevovodjo istega društva g. Buehto, dr. Flanderko, šolskegagvodjo g. Kalandro, dr. Kozica, dr, Linardiča in prof. Šubica. Zastopana so bila društva: „Zvonimir", češki „akademicky spolek", „slovanBko pevsko društvo", „slovenski klub" in rudarski akademiki v Ljubnem po gosp. Pirnatu. Seveda so bili vsi z naudušenjem pozdravljeni, a najbolj bi nas bilo veselilo, da bi bil v našej sredi tudi dopisovalec „Izvčstij slovanskago blago-tvoritelnago občestva"; žalibog, da dotični gospod gotovo nema prilike priti v naše kroge; ako bi mu bila dana ta prilika, bi gotovo naše slovanske mišljenje ne bil slikal vsemu slovanskemu svetu, v prvej vrsti narodu ruskemu, v takej luči, kakor je to storil v 3. letošnjej številki omenjenih „Izvestij"; in ako bo kedaj to utegnil, moral se bo osvedočiti, kako krivico nam je storil v omenjenem dopisu. Petek 6. t. m, sešli smo se skoro polnošte-vilo pri Lothringerji. Slovenija hotela je namreč počastiti z zabavnim večerom svojega dolgoletnega bivšega člana in predsednika g. drda. sedaj dra Dra-gotina Trillerja o priliki njegove promocije. Večer otvoril je g. Bleivveis, spominjal se zaslug današ njega slavljenca za „Slovenijo" v prvi vrsti se moramo njemu zahvaljevati, da imamo z brati Hrvati Bkupno čitalnico — in mu napil kot vrlemu narodnjaku. V sledečem svojem govoru rekel je dr. Triller, da je on kot velikošolec vedno deloval za „Slovenijo" v ožjem pomenu besede, ker je to sveta dolžnost vsacega tukajšnjega velikošolca, da skrbi za prospeh našega duševnega ognjišča; da bo tudi dalje žrtvoval svoje moči „Sloveniji" v širšem pomenu i u da se je baš radi tega naselil na Štajerskem, ker mu je tu dana prilika uspešneje delovati za blagor domovine. Goap Freuensfeld je poudarjal zasluge, koje si je že stekel dr. Triller za kratkega svojega bivanja na Štajerskem; najlepši sad je pa ustanovitev podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ormoži. Vršilo se je mnogo napitnic, pevcev ni bilo treba prositi, in naš zabavnemu delu večerov kmalu obligaten predsednik g. Milčinski ni Štedil s svojim humorjem. Od slavljen čevih prijateljev bili so prisotni kot gostje mej drugimi gg. drd. Brlic, Jereb, Freuensfeld, dr. Globočnik Preveč, drd. Pukl in Čeh Štantejskjr. V poznej uri zapustili smo lokal, v kojem smo se bili zbrali letos zadnjič b BoMtunja |»i • Sevnici ^- julija. [Izv. dop.] Vsi narodi mogočne Avstrije tekmujejo mej seboj, kako da bi štiridesetletnico vladanja presvetlega vladarja primerno proslavljali. Tudi naša občina neče v tem oziru zaostati. Sestavil se je že odbor, čegar nalog bode dan in način slovesnosti določiti Visokorodni gospod grof Kottulinskv, posestnik graščine Boštanjske je blagovolil podariti ondotnemu nadučitelju večjo vsoto v ta namen, da Be uporabi za praznovanje svečanosti. . Čas in vspored slavnosti določi in priobči se pozneje. Pri tej priliki bodi še omenjeno, da se je ustanovilo v prijaznem trgu Sevnici društvo za olepšavo kraja. V odbor so bili voljeni gg. Medic (načelnik), Smrekar in Kunstič. Imena teh gospodov so nam porok, da bode Sevnica imela mnogo koriBtij od omenjenega društva. Naj bi tudi druga mesteca in trgi naše ožje domovine taka društva ustanovila! S. Domače stvari. — (Občine okrajnega glavarstva Ljubljanskega) bodo tudi slovesno praznovale štiridesetletnico cesarjevo in so v tem oziru storile že celo vrsto sklepov. Jedna točka slavnostnega vsporeda je invalidska ustanova v znesku 1000 gld., ki se bode z Najvišjim dovoljenjem imenovala „Oesar Fran Josipovo invalidska ustanova". Obresti, to je 42 gld., dobil bode dotični invalid na dan obletnice, a uihče več, nego jedenkrat. — (Šentpeterska podružnica sv. Cirila in Metoda) imela bode svoj občni zbor v soboto dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v pivarni (Bierhalle) na sv. Petra cesti. Vspored : 1. Nagovor. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev odposlanca h glavni skupščini. 6. Posamezni nasveti. K obilni udeležbi vabi načeluištvo. — (Birmovanje) bo: Dne 23. t. m. v BelipeČi (Fužinah), 24. t. m. na Dovjem, 25. t. m. na Koroški Beli, 26. t. m. v Zaspu, 27. t. m. v Gorjah, 28. t. m. v Koprivniku, 29. t. m. v Srednji Vasi, 30. t. m. v Lescah, 31. t. m. na Breznici, dne 1. avgusta v Begunjah. — (Deželnozboraka dopolnilna volitev) trgovinske in obrtne zbornice goriške razpisana je na 14. dan t. m. — (Na c kr. gimnazij i v Rudolf ove m) vršilo se bode upisovanje učencev v prvi gimn razred 15. julija od 9. — 12 ure; vsprejemni izpiti pa v ponedeljek dne 16. julija. — (Vesela bodočnost.) Kakor se čuje, podražil se bode s 1. dnem avgusta tabak. Dne 1. avgusta prične tudi novi davek na sladkor, dne 1. septembra zvišani davek na žganje. Uvod bil je storjen dne 1. junija, ko so se podražile smodke. — (Včerajšnji mesečni semenj) ni bil kaj dobro obiskan. Živine bilo je le ,,529 glav, in sicer 162 konj, 137 volov, 166 krav in 64 telet. Zaradi neugodnega vsemena je tudi kupcev malo bilo na aemnji in še te je huda ploha kmalu raz-popila. — (V Idriji) bila je pretekli teden velika povodenj. Idrijca narasla je tako močno, kakor že dolgo let ne. Izstopila je na več krajih, preplavila spodnje mestne dele in napravila velike škode. Ker je voda priplavila nad 2000 metrov lesa, bilo se je bati, da podere „grablje" ki zapirajo dolino. V petek dopoludne je sreči voda začela upadati in opoludne ni bilo nobene nevarnosti več. — (Iz Št. Petra na Notranjskem:) Izlet, katerega |e nameravalo bralno društvo „Miru v Divaško jamo na 12. dan t. m. prirediti, se zaradi raznih uzrokov preloži na poznejši čas. — (Vabilo) k slavnosti štiridesetletnega vladanja njegovega velečastva presvetlega cesarja Franca Jožefa I., katero priredi „Bralno društvo v Selu" dne 15. julija 188S. Vspored: I. Večernicu in za hvalua pesem v Selski cerkvi ob 4 uri. II. Beseda na R. Makovem vrtu: 1. Godba. 2. Slavnostni govor. 3. Cesarjeva kantata" — IIribar-Haydn ; moški zbor z godbo. 4. Deklamacija: „Domovini", S. Gregorčič. 5. „Naša zvezda" — Vilhar; moški zbor. 6. Godba. 7. „Sam ne ve, kaj hoče", gloma v jed-nem dejanji 8 „Dalmatinski šajkaš", dvospev. 9. „Jadransko morje". — Hajdrih; moški zbor. 10. Deklamacija: „Rabeljsko jezero. S Gregorčič 11. „Naprej" — Jenko; moški zbor z godbo. Beseda začne po blagoslovu ob 5. u« i. III. Banket in prosta zabava z govori, petjem in godbo. Banket bode pod milim nebom. Pli neugodnem vremenu se slav-nost preloži na naslednjo nedeljo. Ustopnina k besedi 20 k'-., sedež 10 kr. Banket (s pol litrom vina) za osebo 1 gld. Kdor se m's'i banketa udeležiti, naj to blagovoljno naznani vsaj do 12. t m. predsedniku „Bralnega društva v Selu", g. Francetu Bpvčarju. K obilnej udeležbi vabi vse rodoljube prav uljudno „Bralno društvo v Selu". — (Dolenjska p o s o j i 1 n i e a v Metliki) •mola je od 1. januvarja do 30. junija 1888 sle- deči denarni promet: dohodkov 58 959 gld. 88 kr., izdatkov 47,011 gld. 23 kr. — (Na slovenskem oddelku kmetijske šole v Gorici) razpisano učiteljsko alužbo podelil je deželni odbor začasno g. Do min k u iz Kobarida. — (Na Primorskem) razpisane so naslednje učiteljske službe: V Podgradu služba učitelja in vodje. V Brezovici in v Lipi učiteljski službi tretjega razreda, vse te s slovenskim, v Klanci pa učiteljska služba tretjega razreda s hrvatskim učnim jezikom. Prošnje v 4 tednih. — (Izjava.) Vsem onim na Bledu in Bleski okolici, kateri mene dolžijo, da sem jaz, v 151. štv. „Slovenskega Naroda" dne 4. t. m. priobčeni dopis „z Bleda" pisal, naznanjam javnim potom, da jaz omenjenega dopisa nisem pisal, tudi ne od koga druzega pisati pustil. Na Bledu 8. julija 1888. R i h a r d Schrev. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Solnograd 9. julija. Cesar se je iz Gasteiiia semkaj pripeljal. Nadvojvoda Ludovik Viktor, namestniki in načelniki oblastev so ga vsprejeli, mnogobrojno občinstvo naudušeno pozdravljalo. Ogledal je razstavo in izrazil svojo zadovolJTiost. Mej gromovitimi klici občinstva odpeljal se je v Klesheim, kjer je pri nadvojvodi Ludoviku Viktorju zajuterkoval in potem odpotoval v Ischl. ~Wiesbaden 9. julija. Demetrij se je odpeljal, ker ga kraljica Natalija ni pustila pred se. Peterburg 9. julija. Povodom sestanka obeh vladarjev bodo velike vojaške slavnosti v Krasnem Selu in so se v ta namen odposlali tjakaj trije gardski polki. Povodom prihoda cesarja Viljema II. pozvan je ruski veleposlanik v Berolinu grof Pavi Suvalov v Peterburg, kamor dojde dne 17. t. m. tudi minister Giers s svojega finskega letovišča. Pariz 9. julija. Pri včerajšnjem banketu v Remres imel Boulanger govor, v katerem ^je poudarjal potrebo, da se zjedinijo vsi Francozi v ta namen, da se razpusti zbornica in pre-osnuje ustava republiki v blagor. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje. III. Gospod zbornični svetnik Jarnej Žitnik poroča, da je občina Stari Trg prosila za napravo brzojavne postaje. Odsek poudarja, da se je zbornica že 1. 1877. izrekla za brzojavno postajo v Starem Trgu, katera bi bila imela ustrezati potrebam Loža in Starega Trga. Zbornica )e tudi priporočala I. 1885. z ozirom na trgovinske, obrtne in prometne odnošaje. da se ustanovi brzojavna postaja v mestu Loži, pripoznavši nje potrebo. Sklicevala se je posebno na vas „Stari Trg", katera je le 0.9 kilometrov oddaljena od Loža, a ne, kakor se trdi, dva kilometra V Loži je c. kr. okrajuo sodišče, c. kr. davčni urad, žandarska postaja in občinski urad Ložki; v Starem Trgu je župniški urad in šola, in res je, da spada Lož v župnijo in šolo v Starem Trgu, kar pa ni posebne važnosti, ker je Lož, kakor zgoraj rečeno, le 0.9 kilometrov oddaljen od Starega Trga. Občina Stari Trg šteje 41549 duš, od katerih je 154 trgovcev m obrtnikov. Ti pa in vsi drugi trgovci bliže Starega Trga iz hrvaških občin, takisto zasobuiki, posluževali bi se brez sumnje brzojavne postaje v Starem Trgu, ker je Stari Trg bliže za 0!» kilometrov, nego li brzojavna postaja v Loži. Postaje v Loži posluževalo bi se torej samo 43 trgovcev m obrtnikov Ložkih, c. kr. okrajno sodišče, '•. kr. davčni urad, žandarska postaja in zasobniki LoŽki. Ali je promet tolik, da bi mogli biti postaji v Ložu in Starem Trgu, ni odseku znano. Ako pa bi radi premajhnih dohodkov morali jedno ali drugo postajo opustiti, izreka odsek že sedaj, da bode on vsekakor priporočal, da se pridrži brzojavna postaja v Loži. Zategadelj predlaga odsek: „Zbornica naj se izjavi >/ zmislu tega poročila pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu " Gospod zbornični svetnik Uren izreče se z ozirom na bližnjo brzojavna postajo v Loži prot< temu, da se napravi brzojavna postaja v Starem Trgu. Pri glasovanji sprejme se odsekov predlog z večino glasov. (Dalje prih.) ^oscjilriica, Oelji imel* je v prvem poluletji, t. j. od 1. januvarja do 30. junija l.~« tM. so kr., in sicer F* i* 0 J o m lt «£. si.>|i (331—156) za vse teto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. L-»ig>r -tri & Meteorologinio poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 9. julija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 785 B mm. 735'6 mm. 736 2 m in. 150° C 160° C 14-6° C si. j z. si. svz. si. vzh. obl. obl. d.jas. 12'OOmni.l dežja, j Srednja temperatura lf)-2u, za 3-6u pod normalom. ZD-uLnajslsa, To o r zaci ne 10 julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 8140 — gld. 81-10 Srebrna renta.....„ 8265 — „ 82-10 Zlata renta......„ 112-85 — „ 11240 6° 0 marčna renta .... „ 9680 — „ 9660 A k. i i. - narodne banke. . „ 875-— — „ 876*— Kreditne akcije..... „ 81< '50 — , 308 70 London........, 12490 — „ 12495 Srebro........ „ —'— — n —'— Napol......... „ 9-90 - , 9-90»', C. kr. cekini.....„ 5-91 — „ 591 NemSke marke.....B 61-20 — „ 61 22'/, 4"/, državne srećke iz 1. 1854 250 gld. 134 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1«64 100 „ 168 „ 60 „ Ogerska zlata renta 4%..... 102 „ 05 Ogerska papirna renta 5°/u . ... 89 „ 70 ,, 5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ 30 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4l//'/u zlati zast. listi . 127 „ 50 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, — ,, Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 101) „ — ,, Kreditne srečke......o gld. 184 „ 75 „ Radolfove srečke..... .0 21 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 109 ,, 50 ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. 226 „ — ,, ri učiteljiščl velika afriška 2ERIJA. Odprta od 8. ure zjutraj do 10. ure »večer. »1» H. url zvečer i (477 — 1) Prelistava iu krmljenje. 500 nx.axfe. v sXatmp če Grolloh-ova obrazna oreme (Creme Grolich) ne odpravi vseh nečistosti) kože, kakor: peg, ogre, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Schminke). — Cena 60 kr. — Glavno razpošiljalnico ima J. Grolloh v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfumer. (741 — 19) Oznanilo. iu1!u1ju«lju,j1l.1s(jj^ ilustrovani šaljivi list. *00' ledini slovenski OCAC izhaja po dvakrat na mesec 478—1) 8 gld. 1 gld. ter stoji SJO kr. celo leto, OO kr. pol leta. |}UKUIL,I LJL,iiui:unui;unui i.JuOO> (Ol^' Uredništvo in uprav ništvu v Narodni Tiskarni. ^Pv ^Ft^K yft * * m m Pivo y steklenicah 449—51 prodaja BIERMAIER v Ljubljani. * * m * .^^.^Pv^F\ ^rv ^rv ^rv ^rv oezi}@ d i SIMONA GREGORČIČA, \ II. zvezek. — Založil Josip Morup. Dobivajo se samo pri meni. Broširane po 1 irl«l., " tz s pošto 5 kr. već; elegantno vezane po 1 60 kr., 4 s pošto 5 kr. več. (439—10) J J FRAN DEŽMAN, S L knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. Zj Kočevsko okrajno glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski spis Spisala Št. Tomšič in Fr. Ivane. Ta res hvalevredna knjiga dobiti je pri gospodu Antonu I^tipujiietu, učitelji v Ribnici, in v Narodni Tiskarni v I .j u l>i 11« 11 i po 55 kr., s pošto 5 kr. več. + Debelost, medlost se po novej metodi gotovo odpravita. Vne kožne bolezni. U<.t grinte. žoltina, ogrci, pege, rodeče nosove iu roke, bolezni las se radikalno ozdravijo. Pike od osepnie in kocine po obrazu se za zmiraj odstranijo. V vs-ikem koMinctifliem vprašanji daje se svet. Navodi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če se vse obširno poroči in se priloži marka za odpis v pismu z naslovom: (346 — 9) „X3:y-e■iea■-OfficIra."■ Breslau II- Friderik I^eny;iel-ov zov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče i/ breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka mat) kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim po-„om kot balzam, zadobi pa čudovit, učinek. Ako se namaže, zvečer ž njim obraz ali drVgl deli polti, lotijo m«' že tlrugi dnu »*•-/.uittii«- 1 ii>» U i in- <»"j naglo pege, loltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnaŽTiosti na polti, — Cena vreu z navodom vred ffld. 1.5g. Zalogo v IJnItlJMiii pri l'. pl. Trn-ko<'/.,y-ji. lekaiji. (745—18) Opominja se, da se imajo direktni davki pri mestni davkariji v L]ubijani po obstoječih določilih uplačevati v naslednjih obrokih, in sicer: 1. zemljiški in hišno-razredni davek v 12 mesečnih obrokih, to je koncem vsacega meseca; 2 davek «d hišne najemščine in 5°/0 davek od davka proste najemščine v četrtletnih obrokih naprej, in sicer dne 1. februvarja, 1. maja, 1. julija in 1. oktobra vsacega leta; 3. obrtmjski (pridobninski) davek v poluletnih obrokih naprej dne 1. januvarja in 1. julija vsacega leta; 4. prihodniuski davek v četrtletnih obrokih koncem marcu, koncem junija, koncem septembra in koncem decembra vsacega leta. Po preteklem plačilnem obroku se bodo zaostale vsote, in ako davek za celo leto vsake davčna vrste več ko 50 gld. znaša, tudi postavne obresti eksekutivno izterjale. (476— 1) Mestni magistrat Ljubljanski. rJ? it j c; i : 9. juliju. Pri Muli.-i : Zanki, I.eit-maier, Lazarfi iz Gradca. — Thcimer, Durauer /. Dunaja. — Lukave iz Trebinja. — J. Grobi iz Budimpešte. Pri Klonu : VVeckbe, H. Habi! z Dunaju. — Ambrosini iz Trsta. — Kari Distler iz Stuttgarta. — B. Diamant iz Gradca. — Carizelli iz Poreča. -- Walzer iz Celja. — Haffe /. Dunaja. — Kamer iz Bovca. Pri Južnem kolodvoru : Knopl" /. Dunaja. — Co-lombani iz Trsta. Pri im< ni->iv« in dvoru : Litek iz Crnemlji. Pri uvMtriJNkeui eenar-jI : Gregorc Iz Novega mesta. Umrli .so v IJiihUani: V . t 1 ■;■■] 11 e j bolnic i: 7. julija: Fran Gregorc, delavec, 62 et. vsled raka v želodcu. V1Z1T NI C E priporoča NARODNA TISKARNA po nizkej ceni. Zavod za pohištvo in dekoracije Frana Doberlet-a Frančiškanske ulice št. II — Ljubljana — Dunajska čuta ii. štev. s priporoča svojo jako bogato zalogo oprav /a spalnice, jedilnice in salone, -s pohištva vsake vrste, |s- od najpriprostejšega in najcenejšega do najfinejšega. — Velika zaloga obojev, rouleauK, okenskih karniš, zastorov, preprog in snovi za hišno opravo. Oprava za cela stanovanja, hotele, kopelji, gostilnice, kavarne. Priproste in razkošne ženitcvarijske "toaule, — solidno iu ceno izdelane. Vsakovrstne dekoracije. Jaz prodajani pod jamstvom le dobro brezhibno blago po jako niskih cenab, — po aporazuinljeuii tudi proti obročnim plni-iloni — in priporočam torej svoj zavod vsem, zlasti pa velečastitim gospodom duhovnikom za izdelavo dekoracij za cerkvene namene. (858—8) Z veleBpoStovanjem ,18» l>Ol>Crlet.. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".