67. štev.
Veija v Ljubliani to po pošti:
:eto leto .	.	.	K	MO'—
st«! let« ,	.	.	»	It —
(•trt t«U .	.	.	,	»—
m mescr ,	.	„	t»—
Za inozemstvo;
let« . . . pl Uti. . . ,
(etri leta . ,
H metec . .
V Ljubljani, sreda 17. marca 1920.
Poštnina pavialirana.
lil. leto.
»fr—
»ov—
It vtimene naročte brei pOilljaPe uentrja se ne moremo Oi.cf.L
MO vi MlOiolKI Mj pOOlljuJ«
naročnino po nakaznici.
Oglasi »e iaratuna]o p« porabljenem prostora in sicer
* mm visok ter B5 mm za enkrat 1 K, .Ckrat popast
Uredništvo ]« v Ljubljani, b rancifikansira ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upruvm&tvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev, 44.	 :rrz
izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številkd. velja 60 vin.
Vprašanjem glede ineera.ov i, dr. se nm* oži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj i>~ franfeirajo. — »—n—-------------—	Rokopisi	se	ne vračajo.  t-t-
Položaj v Nemčiji.
Med staro in novo vlado ni kompromisa. Stališče prevratne vlade omajano.
LDU Frankfurt, 16. Wagnerjev urad naroča iz Stuttgarta: Na brzo-iavno prošnjo državnega ministra za notranfe stvari so vse deželne vlade odgovorile, da ostanejo zveste ustavni vladi in da se državne brambe niso pridružile vojaškemu prevratnemu gibanju. Na Saškem se le postavil generalni poročnik Milller s s\ oiimi četami na stran ustavne viade. Napad! komunistov na poštno poslopje so bili odbiti. V Berlinu stoji general Noel s svolimi četami na strani ustavne vlade. V Altenburgn je hotel neki častnik vplivati na čete. ki pa so se mu uprle in ga aretirale.
LDU. Stuttgart, 16. Državna vlada ie včeraj v Stuttgartu takoj izjavila, da ie poročilo o sklepu kompromisa neresnično. Govoriti se more sanic c brezpogojni kapitulaciji veleizdajnikov. Francoska vlada je sklenila, da jo bo pri državni vladi v Stuttgartu zastopal poslaniški tajnik Bruel kot opravnik. Kakor je francoski ministrski predsednik izjavil nemškemu opravn!ku v Parizu, namerava francoska vlada ostati g državno vlado v Stuttgartu v neposredni avezi potom direktnega bnojava In posebne kurirske službe.
J DU Stuttgart. 16. Podružnica Wolffovega urada poroča: Državni predsednik Ebert je iztavll zastopniku Wolffovega urada, da o sporazumu s sovražniki ustave ne nore biti govora in da zahteva, da berlinska vlada brezpogojno odstopi. Iz Berlina javljena deputaeija politikov z generalom Merkčrlem Se ni dospela. Situacija je za prejšnjo vlado čim daHe ugodnejša. Smoter narodne skupčine v Stuttgartu je. da zagotovi ustavo to da vzpostavi lavno varnost. Uporne čete se morajo iz Berlina umakniti in razpustiti.
LDU Frankfurt, 16. VVagnerjev urad poroča iz Stuttgarta: Vsi državni podtajniki v državnem ministrstvu v Berlinu so pod vodstvom državnega podtajnika Lewalda skle-
Koncentracijska vlada na vidiku?
nili, da odrečejo voditeljem prevrata vsako službo. Tudi generalni ravnatelj Seekt in ravnatelji i>osaineznlh departmentov v državnem ministrstvu ne opravljajo nobene službe.
NEMIRI.
LDU Berlin, 16. Wolffov urad poroča: »Lokalanzeiger« oblavlja na svoji časnikarski deski: Ob dolenjem Renu ie prišlo v več mestih do hudih nemirov. V Duisburgu so do velikem zborovanju izbruhnili hudi nemiri ter je bilo ubitih več oseb. V vsem industrijskem okrožiu v Solingenu so neodvisni gospodarii položaja. Državno ministrstvo le v Stuttgartu začelo izvrševati svoje posle ter izdelalo za* kanski načn, po katerem smrjo veleizda je), razen z dosedanjimi kaznimi, kaznovati tudi s ko tLskacijo premoženja. Ta zakon bo velial tudi za nazat cd 15. marca.
LDl’ Berlin, 16. Wolffov urad poroča: Tudi danes dopoldne le došlb v večih krajih mesta do ropanja m spopadov z državno brambo. pri čemur le bilo 6 oseb ubitih in večje število ranjenih.
LDU Berlin, 16. Wolffov urad poroča: Včerajšnja ppročila o dogodkih v Berlinu so se izkazala no natančni preiskavi kot pretirana. Preskrbovalne z vodo in elektriko ODravllajo tehnične pomožne čete. le pa zelo neredno. Cestnoželezniški promet še ni v teku. Tudi pošta še ne posluje, a bo pričela v kratkem delati v polni meri.
LDU Dresden. 16. Wojffov urad poroča: Včeral popoldne ie v raznih okraiih mesta došlo do krvavih spopadom med vojaštvom in ljudsko množico. Ob 7. se le vdala do hudem boju posadka brzojavnega urada. Ob 1. popoldne so našteli 50 mrtvecev.
LDU Hamburg, 16. Dosedanll poveljnik tukajšne garnizije baron V» angenheim je odstopil, Poveljni-štvo le prevzel generalni poročnik Lampel, ki le pristaš ustavne vlade.
Beograd. 16. marca. (Izvirno poročilo.) Tukajšnji politični krogi so uverienl, da se nahajamo pred važnimi notranjepolitičnimi dogodkj. — Smodlakova akcija dosedal po voljno uspeva. Obe stranki sta v bistvu sprejeli predloge, ki jih jima le stavil dr. Smodlaka. Clan nevtralnega kluba, poslanec Lenac je nekemu dopisniku na vprašanje, kai se bo zgodilo, če se Smodlakova akcita ponesreči, iziavil. da se bodo tudi potem pogajanja za koncentracijsko vlado nadaljevala.
Beograd. 16. marca. (Izvirno poročilo.) Danes se je Demokratska za-lednica posvetovala o Snvodlakovm pogojih od 10. do 13. ure. Pričakuje se, da dospe od demokratov drju. Smodlaki odgovor v najkrajšem Času.
Beograd, 16. marca. (Izvirno poročilo,) Po neuspehu Profičeve vlade v zadnji seli nar. skupščine sc politični krogi nadelalo, da pride v par dneh do koncentracijske vlade. Osebe za tako vlado se še ne imenujejo.
Beograd, 16. marca. .(Izvirno poročilo). Iz Beograda je odšel v Vr-njačko banjo k regentu en član radikalne stranke, da Izvesti prestolonaslednika o političnem položaju, odnosno o pogajanjih za koncentracijski kabinet. Radi položaja, ki Je vsled teh pogajanj nastal, se pričakuje, da se vrne regent Iz Vrnjcev že tekom današnjega aK Jutrišnjega dne.
Beograd, 16. marca. (Izvirno po- , ročilo). Splošno se smatra, da se notranjepolitični položaj razbistri jutri, v sredo.
NAČRT MIROVNE POGODBA S TURČIJO.
LDU Pariz, 16. »Echo de Pariš« poroča iz \Vashingtana, da so poslaniki Francije, Italije In Anglije prejeli načrt mirovne pogodbe s Turčijo »n dobili naročilo, nal stopijo v stik z vlado Zedinjenih držav, da bi poizvedeli, kakšno Je njeno stališče. Daši Je WlIson Zb okreval od svoje bolezni, še ni sprejel doslej poslanikov. \ vsled Česar so v veliki zadregi.
ANGLEŽI O VLADNEM POLOŽAJU V NEMČIJI.
LDU London, 16. Tukajšnji večerni listi Izražajo mnenje, da položaj nove nemška vlade ni posebno ugoden, dasi ni popolnoma jasnih vesti. Nova vlada ne uživa nobene podpore in Je popolnoma odvisna od baltiških čet, zlasti ker večji del čet državne brambe, akoravno sc bile prvotno po dokodkih presenečene, noče sodelovati dalje pri pustolovščinah.
Angleško delavstvo proti madžarski
vladi.
LDU Pariz, 16. Olavnl odbor strokovnega kongresa in izvršilni odbor Labourjeve stranke je poslal madžarski vladi in angleškemu zastopstvu v Budimpešti protestno brzojavko proti belemu terorju na Madžar-
skem. Oklic «e končuje a grožnjo proti madžarski vladi. Ako se nc ustavijo grozovitosti In ne izpuste na svobodo bivši ljudski komisarji, proti katerim se vodi preiskava, se zahteva revizija angleške politike.
Bodimo složni!
Korespondenca predsed. Wood- | in več narodne zavesti. AH še nekaj row VVilsona o jadranskem vpraša- jim je bolj potrebno kot si predstav-
1_  __•_________ l___	it •	 a.	-___	0_l_f-J	O	O
nju je Jako zanimiva posebno za našo državo, čimbolj jo čitam, premišljujem, jeli smo vredni danes ob neprestanih vladnih krizah. In nesložnemu delu ameriških Jugoslovanov v Ameriki, njegovega zadržanja in velike vere v nas Jugoslovane...
Slučaj je nanesel, da sem bil v Atenah pričujoč	diplom atičnemu
razgovoru, ki se Je tikal SHS države, ta slišal od velikega predstavnika Zed. Držav velepomembne besede o naši novi, mladi, žilavi ta toliko obljubljajoči demokraciji na Balkanu. Polkovnik X. je prepotoval od Trsta do Soluna našo zemljo in imel o njej le hvalo in govoril o njeni veliki bodočnosti. Pošten, priden, hraber narod Srbov, Hrvatov in Slovencev ima velike naloge pred seboj, in zato mu je treba pravih voditeljev na prosvetnem, gospodarskem. industrijskem in vojaškem polju Treba tej novi državi sposobnih ljudi, lojalnih delavcev, dobrih žena
inim |Li_ui,mi iB—gMiapg—g—tt• » prsni—msm;
MILAN SKRBINŠEK:
Pol sezone v drami.
»Seveda tako visoko
ml še ne letamo.«
Pod zgornjim naslovom je priobčil te dni gospod Pavel Golia, ki M hnel onravllati pri dramskem gledališču posel dramaturga in gledališkega ravnatelja, članek, ki naj bi bilo neko poročilo o pretekli polovici sezone v drami. V tem članku bega od ene misli k drugi, se zaletava zdaj sem zdaj tja, tako da se mora človek nehote vprašati: »Kaj ima ta mož pač na vesti?« — Odgovor je lahek ta kratek. Na vesti Ima letošnjo sezono paše drame!
Ne poroča objektivno in samozavestno, temveč odgovarja z nervoznostjo na upravičene napade, ki --e pojavljajo med igralskem osebjem v občinstvu, pri vseh onih. ki s strokovnjaškim zanimanjem in s skrbjo zasledujejo' raz vi tel; naše drame, in tiidi \ kritiki. In \ tej brambi se po-sJuirjo mož orožj-.i, !>i ni plemenito, temveč pograbljeno v sili. v občutku nezmožnosti. Brani se z veliko zgovornostjo predvsem programa, ker programa nima. In nima ga, ker ga ni zmožen. Brani se deloma tudi z zavijanji. Ali tako ne pridemo daleč. S takšnim' Človekom ni mogoče .stvarno polemizirati. Vsaka polemi-
ka je. zdrava, ker jasni pojme, a jasni pojme le tedaj, če ni pisana iz osebnih ozirov, temveč stvari na ljubo.
To v splošnem. — Zdaj pa sl
oglejmo omenjeni članek vrstico za vrstice, besedo za besedo.
Krive proroke naziva člnnkar vse one, ki so že v prošli sezoni prišli do spoznanja, da grozi naši drami razpad. videč, kdo jo vodi in kako Jo vodi. Pravi, da so se potuhnili, in vendar, glej, koliko Jih mora biti in kako glasni morajo biti, da je gospod člankar začutil potrebo zagovora.
Kot dokaz, da do prorokovanega razsula ni prišlo, navala deistvo, da je drama 6. septembra 1919 po običajnih dvomesečnih počitnicah vendarle odprla svoj dvorec občinstvu«. To je res. Vrata so se zopet odprla in zabavežcHno občinstvo vre k predstavam. Ali odpirati se znajo tudi vrata k diletantskim predstavam, operetam, varijeteiem, kabarejem in — v cirkus. In tudi skozi ta vrata — vre zabave željno občinstvo.
Ali vrata v hram Talije bi morala biti drugačna; odpirala nal bi sc resnemu smotrenemu umetniškemu delu, in občinstvo, k! prihaja deloma gotovo vanj le v želji po zabavi, k! pa vsi veneče, prevzeto pod dolmom
umetnosti!
Od starih Članov ensembla ie 1o malo članov ostalo zvestih domači hiši. pravi nadalje Članek. AH jih Ie
res potegnila »materilattstična torija vojnega časa« tje, ker sc jim Je nudilo več. kakor članek nadaljuje? Ne, čisto gotovo ne. Kajt! Iskanje večjega zaslužka ie danes boj za materija-llstlčni obstanek. AH — Igralec sem, in smem govoriti v Imenu igralcev, ker v tem oziru čutimo vsi enako — ml žrtvujemo vzllc temu vendarle ralši del našega mntcrijallstlčnega bogastva, če vemo, da bo nam tam drugod rastlo naše — umetniško bogastvo! In verojetno je, da nekaj lanskih članov n! šlo te v borbi za obstanek. temveč se Je iztrgalo Iz humusa. ki n! dalal njihov? umetniški rasti dovoline hrane, trotovo je tako, katti tudi v letošnjem osebju jih ie mnogo, ki Ječe I* istega vzroka Že
vso sezono.	.	„	„
Tn tako so seveda zgodi, da le treba vsako sezono pričefi z novu, da se ubereio strune »komplicirane ga Inštrumenta«, ensembla. kakor pravi lepo in čisto primerno gospod .člankar, v harmonično zvenenje. A kdo je kriv, da te strune z rt rjave, da zvene tako slabo, da jih ni mogoče ubrati ta da se konečno — pretrgajo? Kriv je človek, ki se godala poslužuje z neveščo, okorno roko! Zato tudi dve sezoni ne zadostujeta, da se ta instrument na novo ubere, nravi naš godee nadalje. Ali niti v dveh, ni*1 v treh sezonah — nikdar ga ne boš ubraV če nisi »muzikaličen«, če nisi
Ijajo sami: sloge. Srbski izrek S. S. S. S. velja posebno za Hrvate In Slovence ; le v slogi in ujedinjenju le naša tnoč, kdor dela proti temu dela za našo smrt. Zato ne odlašajmo, če treba glavo Izdajalca brez govora odsekati.
Cel svet gleda na nas bolj
kot na kakšnokoH Izmed novoosvo-bojenlb zemelj izpod nemškega Jarma. Danes se piše v svetovnem časopisju več o Slovencih na Primorskem kot preje o celem Slovanstvu vobče! Smo vojaška sila, to govori za nas. Ali še nekaj Je na naši strani: roka pravice v Washlngtonu. Prezldent severo-ameriške ljudovlade bije s svojo roko diplomatski boj z Anglijo, Francijo in Ital Ho. Ne popušča. Ne prizna krivičnih sodnikov. Ne gleda kaj govore ministrski predsedniki In kaj lažejo podkupljeni žnmalist! v Rimu, Parizu to Londonu to Hearst v New
BHB TTUhii!P-IL.-1 — n~ TT~i i ■ llfnffll
drama-
Yorku. Njegov pravec je beseda: sa-moopredeljertje!
Nič ne morejo našemu jorofu preko' luže. Zavijajo in prevračajo pravico in drug se drugemu klanjajo radi velikih zmag. Vse Jim nič ne pomaga; Wilsonova korespondenca ie kot Damoklejev meč nad glavami naših sodnikov, beričev in rabljev! Hvala Ti, mož, ker ščitiš ponižane in razžaljene. teptane in prodane, v me* šetarskem londonskem paktu, na smrt obsojene, ali vendar v novo življenje verujoče! Tvoja velika zaščita, ne bo nikdar pozabljena, dokler bo slovenski rod živci po go-riških brdih, golem Krasu, tužni Istri, ponosni Notranjski, po celi Dalmaciji ta Hrvatski. ob sinjem morju Adrijanskem ! —
Naša zemlja bi bila. j>o mišljenj« tega Amerikanca, lahko elitna država v Evropi. Naš dinar bi moral biti vreden grške drahme, a ko to pišem je amer. dolar 42 dinarjev. Kdo je vsemu teinu kriv? Zavožene-finan-: ce, turška uprava naših prirodnih bogatih rudnikov, gozdov hi vsega priročnega bogastva, ki leži neizčrpane! ta čaka umnih glav da ga dvignejo* Saj vendar Imamo toliko bogastva« da bi z njim napolnili lahko vse državne blagajne s snhim zlatom brea vojnih odškodnin, brez prosjačenja kredita za vsako malenkost, kupljeno na inozemskem trgu. Ali naša balkanska politika — čitajte, kaj vsak dan prihaja iz naše prestolice! — ta takoj boste videli, da s tako politiko ni mogoče pričakovati zdravih fi? nanc.
Toda tudi to bi se prebolelo, če bi, troimeni naš narod bi! saj na zunaj složen in tako pomagal.samem« sebi ta svojemu zaščitniku. Za nas veljata besede ameriške revolucije s If you dont stend together-you vrill hang together! (Ce ne bosto stali skupaj — boste viseli skupaj!)
Za to gre sedaj, ko čita Wilso« levite zaveznikom s svojo zadnjo poslanico o Jadranskem vprašanju. Več strani Je dolga ta poslednja nota, >n tu hočem navesti samo par stavkov, kjer WIIson zabija L!oydu Georgu to Nittlju prave žeblje v glavo! »Prišel Je čas, — tako piše — ko se mo ra govoriti z največjo odkrltosrčno-stjo. Jadransko vprašanje Je temeljno vprašanje za ameriško vlado, če hoče toooperlratl s svojimi evropskimi tovariši v velikem delu, da s« vzroke vojn za vselej odpravi; naj se 1! dopusti, da bi katera velika moč z orožjem podjarmila zaželjene zemlje, in naj bo ta ugrabitev sankcionirana In opravičena radi tega, d« se ambicije napadalca pod pretvezo »narodnega čuta« nagradi za svoje
mrr*-'u nu •* w'in ~~mnnrT-
ne gledališki ravnatelj, ne turg. Ce pa s! to, ga ubereč že po nekolikih predstavah.
Govoričenje o tem, da moderno
gledališče ne goj! več virtuoznosti posameznikov, Je ambicija modernega igralca v ensemblu to ne v pogonu za ulogamf, bf prešel brez vsake opazke kot naivno povdarjanje onega, kar le že desetletja znano kot aksijom, da ni stvar v našem slučaju resnejša.
Ves ta članek Je nastal pod rtt-tom očitanj z različnih strani, na mnogih mestih Iz mojih osebnih ustmenih predbaeivanj gospodu član-icarju v obraz. In tudi ta pogon po vlogah Je našel prostora pod zdajš-nim vodstvom naše drame.
Številke, k! jih navaja gospod člankar nal podpro mojo trditev, ki pa ni posledica teh številk, temveč plod mojega opazovanja in prrtožcb nekaterih Članov. Te številke Je treba presojati iz dveh vidikov. Ne številnost nastopov je merodajna za to če Je bil igralec zadostno zaposlen, te/’ “ kakovost vlog. Tn tako vidimo, izločitvi vseh onih, ki radi obolelosti ln sodelovanja pri opereli niso mogli tolikokrat nastopiti). da sta najmanjkrat nastopili dve razmeroma največ vrectol igralki našega ensembla in en igralec — začetnik. — Osvetljimo ta slučaj.
jDalle orlhA
II. simfonični koncert v Mariboru.
Mata pozno, ali vendar še vedno dovolj zgodaj se Je otvorila mariborska muzikalna sezona:	koncert	se
vrsti za koncertom to obeta se nam Jih še lepo Število. To Se vsekakor, razveseljivo zamenje, ki priča o živahnem kulturnem delovanju najsevernejšega kulturnega središča naše kraljevine. Vedno bolj napolnjene dvorane pričajo o rastoči ljubezni ta zanimanju občinstva za godbo, izvajanja sama pa o napredku in umetniških stremljenjih prtre-riteljev.	■
Najčastnejše mesto med letošnjimi prireditvami zavzemalo simfonični koncerti naše vojaške godbe, ki se je pod vodstvom svojega marljivega in zmožnega kapelnika g. Herzoga lepo razvila.
II. simfonični koncert dne 6. lil.. Je pokazal, koliko zanimanja za dobro godbo živi med Mariborčani, zakaj dvorana je bila nabito polna. Mnogo Hudi Je moralo oditi, ker ni bila več vstopnic. Najbolj nas je razveselilo lzvanredno veliko število dijakov ta dijakinj vseli šol. Kakor ču-jenio, so izdali prireditelji veliko število brezplačnih dijaških vstopnic, da omogočijo pristop tudi revnejšim. To Je nadvse hvalevredno
Izgube na račun malega in Šibkega;
Če, z eno besedo, stari grebi, Id so doprinesli Evropi toliko zla, še v naprej ostanejo v praksi, potetn, vedite, ni še prišel čas. ko bi zamogla ameriška vlada vstopiti v društvo velikih sil, društvo Moči, ki mora eksistirati le na novem duhu časa in novega svetovnega reda.«
Samo Ruska r revolucija je tako govorila in nas rešila carjevega podpisa na londonskem paktu. Glavno besedo pa ima sedaj Wilson, ker naša prva zaščitnica se komaj sama brani.
Toda to še ni vse kar ima predstavnik Amerike povedati grabežljivemu Lahu, prekanjenemu Angležu, prefriganemu Francozu. Poslušajte kaj govori apostol Pravice: »Ce "Vlade Anglije in Francije nečejo spoštovati idej za katere je šla Amerika y ogenj, mora prezident Amerike mirovno pogodbo z Nemčijo zadržati tn pustiti zaveznikom, da sami urede evropske zadeve. Fakt. da bi morali Jugoslovani radi londonskega pakta podpisati novo soiucijo, id se zdi ameriški vladi tako nepravična (»unfair«) v principu, in tako nepraktična v Izvedbi, ne bo niti v naj-manje spremenila mišljenja in zadržanja ameriške vlade, in radi tega ona ne more dozvoliti takega akta. ker bi to bilo nasprotno principom in idealom, za katere je šla Amerika v vojno.«
Wilson piše dalje: »Vlada Amerike je ravnotakc nasprotna ideji, da bi se odškodovalo (»tajurlng«) »ranilo« albanski narod v korist Jugoslovanskega naroda kot je ona pro-tivna temu, da se »rani« jugoslovanski narod na korist Italije.«
To so besede moža, ki bistro vidi kam pelje vse kar se godi sedaj v Parizu. Ali ga bodo poslušali tisti, ki Um govori? Za nas to ni glavno, j Glavno je za nas, da ga ml posluša- -mo in se obnašamo kot sl to Wilson želi od nas. Ce hočemo, da nas bodo upoštevali, moramo složno braniti svoj dom, svoja skupna prava, svojo skupno bodočnost. Za nas veljajo besede Amerikanca: bodimo složni 1
Kam plovemo?
Tiskarske razmer« v Slovenili
Komaj je končan tiskarski štrajk ir Zagrebu, se je zopet začelo mezdno gibanje tiskarniškega osobja po vsej Jugoslaviji. Društvo tiskarskih pomočnikov za Slovenijo je predložilo 13. t. m. društvu lastnikov tiskam v Sloveniji spomenico, v kateri prosijo radi rastoče draginje zopetno povišanje plač. Pravijo, da so se od decembra 1.1., ko se je poravnala tiskarska stavka v Sloveniji, do danes podražile vse življenske potrebščine za 50 do 100 odstotkov in še več. Moka je stala decembra 1 1. kg 4-6 K, danes stane 12-15 K, pa je še dobiti ni; krompir je stal 2-3 K/ danes 6-8 K, meso je stalo 12-16 K, danes 20-24 K itd. Istotakc so se podražile manufaktura, čevlji itd. da je nemogoče več izhajati s sedanjimi plačami.
Podražile pa so se zadnji čas tudi vse tiskarske potrebščine. Papir sa časopise v papirnici Vevče n. pr. |e stal lani kg 3.96 K, danes stane 7.60 K, torej je za 95 odstotkov dražji. Podražile so se tudi vse trste drugega papirja za clrca 100 odstotkov, ker so nabavni stroški za lesni-no. celulozo in druge potrebščin* čedalje večji in ker se je moralo tudi osobju papirnice zvišati plače. V Nem. Avstriji, od koder smo Ptej uvažali večino papirja, pa počiva
večina papirnic, kor nimajo premoga, za to je nenavadno poskočila cena papirju. Danes zah f e vajo v Nem. Avstriji za časopisni papir v tvorcicah oz. skladiščih po 30-40 nem. avstr. K za kg. K temu še pridejo stroški za špediterja, voznina po železnici in — carina, tako da bi sta! kg časopisnega papirja pri cla-našnfl valuti 25 do 30 jugoslov. kron če bi ga naročali od tam. To bi bilo 4 do 5 krat dražje nego v Vevčah. K sreči, d® še imamo Slovenci to papirnico in da je prešla v slovenske domače roke. — Druge vret« papirja — konceptni, kanclijski - so se pa v Nem. Avstr, še bolj podražili kakor časopisni ter so postali sploh redkost. Slov. tiskarne bodo odslej navezane edino le na papirnico v Vevčah, ki pa tudi ne bo zmogla tolikih naročil posebno če je ne bo vlada izdatneje podpirala kakor doslej.
Hrvatski Židje so hitro spoznali situacijo, saj ima Žid dober nos, kje bo kal za zaslužiti, kupovali so in kupujejo papir ter ga kupičljo po Zagrebu. Osjeku l. dr., da ga potem po oderuških cenah prodajalo malim tiskarnam, k? nimajo toliko kapitala, da bi sl ga nabavile dovolj, pa tudi veliko tiskarne so navezane na nje, ker jim primanjkujte papirja ter morajo biti vesele, da ga sploh dobe.
Vodstvo Vevške papirnice je se-dai v slovenskih narodnih rokah; upamo da odredi energično, da bodo V prvi vrst! dobivale Iz vevške papirnice papir tiskarne ne p« hrvatski Židje. Doslej »o dobivale tiskarne s težavo tu in tam kak vagon, hrvatski čifuti zlasti pa papirni trgovci v Zagrebu H. in p. pa so dobivali po 10 hi 10 vagonov. Imeli so pač v vodstvu družbe Leykam-Jo-sefthal na Dunaju, ki le bila lastnica papirnice v Vevčah, zaslombo In protekcijo. Upamo, da se bo odslej ta protekdja nehala. Pri naročilih m na! ozira v prvi vrsti na direktne naročnik« — tiskarne in še le, če blaga preostaja, potem še le na papirne trgovce, kajti sicer bomo imeli i pri nas cene za papir, kakor so že danes v Gradcu (n na Dunaju.
Tiskarska barva Je stala lani navadna časopisna 10-12 K kg, boljša 18-20 K kg v Ljubljano postavljena, danes stane navadna 25 K, boljša 40 jugosl. kroni In tako je tudi z maso za valjarje in drugimi tiskarskimi potrebščinami.
Črke so stale lani kg 10-12 K, letos pa 120-130 K, stroji in deli strojev so se podražili za 500-1000 odstotkov. In to gre tako naprej! Konca oz. viška pa še ni videti.
In sedaj zahteva tiskarsko osebje zopet povišanje plač!
Tiskovine so že tako drage, knjige predrage in časopisi komaj dihajo. Ati se naj §e podražijo?! Kdo bo zmagoval še vfčje Izdatke. Kdo bo kupoval časopiše, če be številka po kroni, knjige pa po 20 K ir: še dražje l
Razni uradi se pritožujejo, da so tiskovine že sedaj predrage. Ker je vlada mislila, da tiskarne odirajo in računajo tiskovine predrago. Je napravila lani tiskarno in litografijo v lastni režiji n Mladiki v Ljubljani, a uvedla se Je. da H pridejo tiskovine »v lastni režiji« še dražje kakor pa po drugih tiskarnah, ker tudi vladi nikdo ne mara robotati zastonj in dajati papirja, barve 1. dr. ped ceno.
Uradi morajo tiskovin* imeti, ljudstvo mora časopise in knjige imeti, a draginja navija cene. da je tiskarska kriza postala res kulturna kriza Slovencev. Ko b! bili velik narod. bi Jo lažje prestali, če Izhajajo časopisi in knjige v večji nakladi — v 20, 30. 50 tisoč Izvodih — lažje
prenesejo draginjo kot pe časopisi
v manjši nakladi. Treba bo napeti vse sile, da sedanja tiskarska kriza ne postane kulturna katastrofa za Slovence. Kaj bi pomenilo prenehanje izhajanja časopisov, je občinstvo bridko okusilo lani med tiskarsko stavko. Če ne bo tiskovin, časopisov in knjig ne bo trdela le kultura temveč tudi narodno gospodarstvo in trpela bo tudi država sad ona potrebuje največ tiskovin, znamk, kole-kov itd. Za to pa je nujna potreba vlade, da začne že vendar energičen \ in sistematičen boj zoper draginja Bogata, z živili blagoslovljena Jugoslavija pa preživlja take krize!
Edina rešitev iz krize Je preskrba ljudstva z zadostno množino žl* veža, saj ga imamo v Banatu In Slavoniji dovolj in ozdravitev naše valute, da bomo tehnične in industrijske izdelke, ki Jih nimamo, dobivati iz tujine za primerno ceno.
Naši nar. predstavniki se prepirajo kdo bo minister, ministri pa — bivši fai sedanji — si predbacivajo razne »ljubeznivosti«, naše politične stranke blujejo ogenj in žveplo druga na drugo, draginja pa raste, ljudstvo strada, trgovina in obrt hira. Ne le tiskarstvo temveč tudi vsa druga 8*ov. industrija je v permanentni krizi, ki Jo poostruje vedna licitacija mezd na kvišku, čimbolj pa se povišujejo plače, tembolj raste dragi-nja. In čimbolj raste draginja tem-večje plače so potrebne te — rekel bi — nekaj samoobsebi umljivega že je. da zahteva delavstvo vsak druRl oz. tretji mesec znatno povišanje plač. In prej ne bo temu konec, dokler se zlo pri korenini ne odpravi, dokler se ne odpravi oz. zajezi draginja.
Draginja Je na? nas vseh največti sovražnik in zoper njo bi se morali združiti vsi sioji. vse stranke, predvsem pa vlada z energičnim delom.
Kako se bo razvila te končala sedanja tiskarska kriza. Je težko prerokovati. Te dni se začnejo pogajanja med zastopniki društva lastnikov tiskarn v Sloveniji In med zastopniki društva tiskarskih pomočnikov. Upajmo, da ta pogajanja n* bodo"izzvala stavke, ki je dvorezen nož. bridek za ene kakor za druge.
In če se sedaj zopet regulirajo plače, se bo morala zvišati cena tiskovinam, časopisom ta knjigam. Glavni vzrok povišanju cenam tiskovinam, časopisju in knflgam pa ne bo povišani« plač tiskarskemu osebju temveč — bodimo odkriti — splošno podraženje vseh Hskarniških potrebščin papirju, barvi Itd. A kedaj bo to nehalo, kedaj dosežen me višek?! Če se sedaj regulirajo plače osobju ter cene tiskovinam, za koliko časa bo to držalo. To je vprašanje. ki mu ne znamo odgovora ia s strahom se vprašujemo; Kam plovemo!	A.	P.
Preobrat v Nemčiji.
Položaj v Bertam.
uDU Berita, 16. Državna hramba je svoje odredbe poostrila. Posamezni deli te poslopja »o obdani z žičnimi ovirami ter zavarovani s strojnicami in topovi. Po cestah se vozijo vojaške oatrole na tovornih ta oklopnih avtomobilih, ki so oboroženi s strojnicami.
LDU Berita, 16. Splošno stanje J« neizpremenjeno. Promet na železnicah, cestni železnici ta podzemeljski železnici nadalje počiva; tudi pošta ter večji del elektrarn m plinarn ne deluje. Nocoj je bilo skoro vse mesto v temi.
nr-f nirnrriTrmnrinn'THT-—•'* " •*?
dejanje; upamo, da najde mnogo po-jsaenialcev.
• Večer je otvorila ljubezniva skladba profesorja Berana, dirigirana po njem samem. Živahno pozdravljen je stopil sivolasi umetnik na dirigentsko mesto. S karakterističnimi, trdo presekanimi zamahi, iz katerih pa je vendar govorila in izžarevala vsa njegova duša. Je odprla vrata blagoglasnim tonom svoj* »Idile«, posvečene »nepozabni mamici«. Neopisna uežnost in plemenitost občutenja veje iz prvega dela skladbe, sanjava otožnost se prepleta s tihim kopmenjem po mladostnih letih. V globokem pokolu leži ta diha pokrajina, umerjene harmonije valovijo brezstrastno od nekod iz daljave, se izgubljajo in vračajo ta se iznova spajajo, naraščajo v mogočen spev hrepenenja po Izgubljeni mladostni sreči v mirnem domačem zatišju, dokler se spet ne pomirijo in izpremene v tiho resignacijo, v katero Izzveni prelepa skladba.
Občinstvo Je bilo vzhičeno te je navdušeno pozdravljalo skladatelja, kateremu sta bila poklonjena dva Vra -i.a venca.
Sledila je Beethovnova I. simfonija Dirigentsko mesto je zavzel kapelnik Herzog, duša prireditve. Blagodejno vpliva sigurnost, s katero
obvlada Svoj mnogobrojnl orkester, ki si ga je "tekom časa izvežbal ta ga dvignil tako visoko, da je lahko zadovoljen te ponosen nanj. V času, ko niti večja mesta nimajo večjih koncertov, ko kritiki tožijo zlasti o pomanjkanju simfoničnih koncertov, nam je podal nekaj prvovrstnega. Mariborčani so rtu lahko hvaležni za njegovo delo.
Beethovnova simfonija fe bila dobro podana, najlepši Je bi! pač drugi ded, das? sc tudi ostali prišli do svr je veljave.
Mendelssohnov koncert za gosli le pomenjal višek koncerta. Gdč. Brendi je prvovrstna umetnica, ki .te Je znala pričarati iz svojega instrumenta divne tone. p re tkal a z njimi celo široko dvorano, začarata poslušalce 'n Jih privezala nase z lepoto in gracijo svoje Igre. Vihamo ploskanje ta lep lavorjev venec sta bila zahvala njenemu briljantnemu izvajanju.
Posebnost prireditve so tvorile Elgarjeve »Morske slike«. Pela Jih J* koncertna pevka gdč. Sadarjeva iz Ljubljane. Kot priznano domačo umetnico smo jo sprejeli in pozdravili s posebnim veseljem. Tudi ona ej žete nezadržano pohvalo. Njen alt le enako krasen v nižini, kakor v višini. NIena izgovorjava Je brezhibna.
Pofožaj v Monakoveflt
LDU Berlin, 16. VVolffov ure d poroča iz Mcnakovega, da vlada tamkaj popoln mir ta da te sestavlja novi kabinet. Na četa vlade bo bržkone stopil Heims, ki Ima v tvojih rokah vso prehranjevalno organizacijo. Vojaštvo obvladuje položaj. Zagotavlja se miren razvo; dogodkov. Prebivalstvo po deželi tl žeti za prehodno dobo vojaške dikt..:ure. Plinarna, vodovod, pošta in železnica obratujejo.
Stuttgart ostane sedež vlade.
LDU Berite, 16. Danes se Je vršil tukaj sestanek zastopnikov strank večine, kateremu so prisostvovali
tudi odposlanci Iz Berlina. Sklenila se je, da ostane Stuttgart sedež vlade. Glavni brzojavni urad se nahaja v rokah narodne brambe. Vlada splošna stavka, mir sc n' kati!.
Pregla« stare vlade.
LDU Berlin, 15. V Stuttgartu se nahajajoč?, državna vlada priobčuje nastopni proglas: Prevratniška vlada v Berlinu poskuša po vseh kratili Nemčije vzbuditi misel, da s* pogaja z ustavne vlado ta da je general Mark er določen za posredovalca. To ni resnično. Ustavna državna vlada zavrača vsakršna pogajanja s prevratniki v Berlinu ker je njena dolžnost, zagovarjati ustavo pred narodom ta ker Je prepričana, da bi taka pogajanja vzbudila v ljudstvu nezaupanje te zmešuiavo. Pokret v Berlinu se ljp zruši sam vase. Pogajanja bi Je podaljšala nerodnosti. Nemčija ima le eno vlado, k! je je ljudstvo ustavno sestavilo in ki za sedaj vodi državne posle iz Stuttgarta.
Naroda« skupščina sklicana v Dresden.
LDU Berliu, 15. Woltiov urad javlja iz Stuttgarta: Državna vlada je vzeto posle V tvoje roke. Državni kabinet se Je sestal ob štirih popoldne v navzočnosti državnega predsednika Fberta, državnega kanclerja Bauerja, predsednika in podpredsednika narodne skupščine in ob udeležbi wtirttemberške vladfe. Vsi so se popolnoma strinjali s tem, da se skliče narodna skupščina v Dresden za
obseg nenavadno velik. Gč. Pečarjeva je Hubadova učenka, ki inu na njej čestitamo. Ljubka, dražestna stvarca je »V pristanu«, zelo je ugajala »Kjer zlat! blesk koral žari...«, kjer je prišlo zlasti fino spremljeva-nje orkestra do popolne veljave. Najmogočnejša in upulepša pesem je bila vsekakor »Plavač«. Pevka te zadostila vsem zahtevam v polni meri. Pri zadnji pesmi se nam Je pač zdelo, da le bil tempo mestoma prehiter in je glas tu ta tam utonil v mogočnem valovanju orkestra, ali to ni motilo zaokrožene celote Elgar-Jevlh pesmi z vedno se ponavljajočim prekrasnim morskim motivom. Občinstvo sc je oddolžilo napram pevki z lepim iavorjevim vencem in krasnim šopkom ter z dolgotrajnim ploskanjem.
Večer te zaključil divtri Berlizov »Rimski karneval«, kjer Je prišel spet orkester do polne veljave.
H.	simf. koncert pomenja za Maribor kultura! dogodek prve vrste, želimo, da mu kmalu sledi tretji
Kakor Izvemo, bo stal v znamenju nesmrtnega Smetane. Izvaja! se bo dkhn »Ma vlast«.	O.	M,
ttedo ob štirih popoldne. 8 prevratniki v Berlinu se vla<k) ne bo m,«.-jate. Ustavna vlada zahteva, da lUu ta tovariši odstopijo.
Kate odetima. — Ebert ostane pred aednlk.
LDU Naucu, 16. »Ohkx*nf» uv? n*« poroča iz Berlina, da is K**t o*, stopil kot državni kanoeter. ker ma ni bilo mogoče sestaviti novi kabinet Sporazumno z berlinsko te staro vlado ostane Ebert nadalje državni predsednik, strokovni ministri pa se bodo nanovo imenovali. Nove volitve se bodo vršile tekom dveh mesecev, Predsednik se bo Izvolil potom ljudskega glasovanja. Položaj, kf .Je postal vsled dogovora manj zapleten, je še vedne zek resen, kor nastopajo vstašl povsod proti obema vladama. Bojni klic Je diktatura pro-letarijata. Zaradi tega obstoji možnost. da se delo še ne bo pričelo. V skupnem proglasu pravnoveljavne in sedanje vlade se proglaša gene« ralna stavka kot zločin, toda pristaši radikalne smeri, hočejo Izrabiti vse prilike, ki Jih jo ustvaril vojaški prevrat, vsled česar je dvomljivo, e« se bo konflikt rešil brez prelivanju krvi. Voditelji obeh socialističnih strank se strinjajo v tem, da se mor* zboljšati kriza le, ateo se dejanske odstranijo vojaški samodržci in na-domeste s socialistično vlado, to Je z diktaturo množice.
Viljem In sta postajata pozorna.
LDU Pariz, 15. Kakor se javlja b Haaga, Je nizozemska vlada odre* dtila vse potrebno za nadzorovanj* bivšega nemškega cesarja In prestolonaslednika. Vest! iz Berlina s« okolico bivšega cesarju baje zelo vznemirile. Od včerad Je opažati, d« neprestano dohajajo ta odhajajo avtomobili.
Dogodki v Nemčiji in angleška vlada,
LDU Pariz, 15. Londonske vesti zatrjujejo, da opazuje angleška vlada dogodke v Nemčiji brez predsodkov. Dobila fe vtis, da se odpor proti reakciji in državnim prevratnikom organizira, tako da lahko nevtralno pričakuje nadaijnega razvoja dogodkov.
Jugoslavija.
mr**
Vprašanje mandatov bo rešeoo v
sredo.
LDU Beograd. 15. »Tribuna* po roča. da bo na prihodnji seli narodnega predstavništva definitivno rešeno vprašanje o mandatih, o katerih je že sklepal verifikacijski odbor. S tem bo parlament dobil 5 novih poslancev.
Zvišanje produkcije v državnih premogovnikih.
LDU Beograd, 16. V državnih premogovnikih se le pričelo z intenzivnejšim delom za zvišanje produkcije. Ker obstoji upanle, da bo produkcija stalna, bo mogoče sčasoma zadovoljiti naše potrebe In ustvariti tudi rezerve. Za transporte premoga so pripravljena tudi prometna sred siva.
Nova muslimanska stranka.
LDU Sarajevo. 15. »Srbska Reč« javlja: Muslimani izven strank so priredili v muslimanskem klubu sestanek, katerega se le udeležilo zlasti mnogo trgovcev ta obrtnikov. Soglasno le bilo sklenjeno, da se osnule nova muslimanska narodna stranka, ki bo Izdajala svoje glasilo pod Imenom »Obrana«. List bo izhajal najprej kot tednik te bo zastopal muslimanske Interese v vsel Jugoslaviji.
Za predsednika nove stranke le Izvo-llen Sahvet beg BaSattič.
Sela ministrskega sveta.
LDU Beograd, 15. Včeraj ob 16. dopoldne ie bila sela ministrskega sveta, na kateri se Je razpravljalo « tekočih poslih, kakor tudi o političnem položaju.
Načrt novega volilnega zakona predložen parlamentu.
LDU Beograd, 15. Vlada ie predložila parlamentu načrt novega volilnega zakona.
Nov dnevnik v Beogradu.
LDU Beograd. 15. Včeraj le izšs* po 5 letih prva številka dnevnik* »Balkan«. Urednik lista ie Svetolik Savič. List izhaja na 4 straneh v veliki obliki.
Povratek naših novinarjev.
LDU Zagreb. 16. Kakor doznava-mo, pridejo jugoslovanski novinarji na povratku iz Čehoslovaške dne 18. t. m. v Maribor ter dospe v Zagreb bržkone 19. t. m.
Uradniki se odpuste od vojakov.
LDU Beograd, 16. Minister vojne in mornarice ie odredil, nai se odpuste Iz vojaške službe vsi uradniki, da morejo prevzeti svole redne dolžnosti. v -
Razna poročila,
, Zaprisega nove madžarske vlade.
LDU Budimpešta. 15. Danes ob štirih popoldne se le vršila v sveča-nostni dvorani kraljevskega gradu zaprisega nove vlade. Ministrski predsednik le naznanil, da te naprosil predsednika narodne skupščine, na! skliče narodno skupščino za 15. t. m., da se nova vlada predstavi. On sam bo v prvi seli podal program nove vlade.
PremOcarska stavka v severni Fran-ciil.
LDU Pariz. 15. Število stavkajočih premogarjev v severni Franciji
presega 300.000.
Druga sev erošlezviška zona se le Izrekla za Nemčijo.
LDU Hamburg, 15, Nemški odbor za veliko Vojvodino Slezvlško poroča. da te dal začasni rezultat pri gla ■ sovanju v drugi severošlezviški zoni 6/7 večino za Nemčijo- V okrožju Flensburg te glasovalo za Nemčijo 6751. za Dansko 1421. V Flensburg« samem te znašalo število glasov od-
danih za Nemčijo 27.058, za Dan rita 8935.
Bolgari brusilo zobe.
LDU Atene. 15. »Messagcr d’ Athenes« objavlja v svojem uvodnem članku, da le Stambulinski zaman zahteval od Venlzeiosa. nai bi se odrekel Traciji, ter da ie izlavil. da s« Bolgarska ne bo pomirila zaradi te izgube. Ve se. kako poizkuša Bolgarska. izogultl se odrejenemu razoro-ženju. Organizira takozvane delavske bataljone, ter kliče ood raznimi izgovori demobilizirane častnike pod orožje, komitaške čete te letnik 1920. Poslednje brzoiavke iz Sofije nudilo nove podrobnosti o tatai kmetski organizaciji. ki nosi ime Stambulinskl in ki šteje 20.000 Hudi. Po deželi odkrito kroži ukaz volnega ministra, ki zahteva, naj naibollše orožje poskrije. 70% novih pušk le skritih v političnih komisariiatih hi pri zasebnikih. Odddaia sa samo neuoorabiiivo orožje. Bolgarska se tore! ne razoro* žule, kakor se to v mirovni pogodb! zahteva, temveč se pripravlja na prvo Ugodno priliko.
Dnevne vesti.
— Ustanavljati!® podružnic »Jugoslovanske Matice«. Po pokrajinskih mestih ln večjih krajih, slast! Mariboru, Celju, Ptuju, Novem mestu. Kranju, Kamniku in drugod naj se že 21. t. m. vrše ustanovna zborovanja podružnic »Jugoslovanske Matice« kolikor mogoče slavnostno! — Pripravljalni odbor J. M.
— Predsednik deželne vlade za Slovenilo dr. Brejc sprejema stranke do nadaijnega vsak četrtek od desetih predpoldne naprej.
— Ponesrečil se le v Podb/dafi v zasedenem ozemlju g. Ivan Žnidaršič, učitelj iz Kanala, ko je hotel skočiti na premikajoči se vlak. Kdo mu je odrezalo celo levo roko, dobil te tudi tri težke rane na glavi In Izgubil eno oko. Nezavestnega so prepeljali v bolnico v Trst.
— Tobak namerava nova vluda baje zopet podražiti, dasiravno Je pretekel šele dober teden od zadnje podražitve. Upamo, da so to samo govorice, ki se ne bodo uresničile.
— AH gremo na nabore za Avstrijo. Na dopis v »Jugoslaviji* z dne 12. t. m. se nam pojasnufe sledeče: Po osebni informaciji sem dognal, da So bile pozivnice iz Brežic za letnik 1896 v letu 1916., za letnik 1897 v letu 1917. in za letnik 1898 v letu 1918. pisane, in so se sedal samo z dnevom nabora izpopolnilo ter vsled pomanjkanja slovenskih tiskovin, 'časa in štedenja državnega denarja uporabile v tem nujnem slučaju. Za letnik 1899 in 1900 pa sc se rabile slovensko,pisane pozivnice.
Odpovedana koncerta. Oospod Anton Trost je svoja za 20. in 21. trn. napovedana koncerta v Ljubljani in
V Kranju odpovedal.
— Neki begunec, ki se vrača v zesedeno ozemlje je oddal v »Posredovalnem uradu za begunce« večjo svoto denarja v shrambo. Mesto uradnega potrdila, kakor ie to navadno. je prelci košček papirja z zelo površnim potrdilom. Baje ni to edin slučaj. Liudje, kateri izročajo svoj denar, so radi tega načina poslovanja v velikih skrbeh, ker ni to nikako uradno potrdilo, niti ne odgovarja najprimitivnejšemu principu 'denarnega prometa. Prosimo tozadevnega pojasnila!
— Akad.-tehn. društvo »Triglav« v Zagrebu je na svojem prvem občnem zboru dne 11. febr. 1.1. izbralo sledeči odbor: predsednik: Šlander Joža, stud. for. podpredsednik: Cerjak Dominik, cand. for. tajnik: Černe Ludovlk. stud. med, blagajnik: Tovšek Pavel, stud. med. knjižničar: Šinkovec Bogomir, stud. for. gospodar: Hočevar Dragotin, stud. med. arhivar: Trdina Janez, stud. med. odbor, nam.: Ferenčak Franc, Btud. med. preglednika: Mauer Ciril, cand pharm., Pihler Janko, stud. med.	K.
— Zahvala. Železničarji iz Velenja. ki so se ob zadnji železniški nesreči ponesrečili se glavarstvu v Slovenjem Gradcu najtopleje zahvaljujejo za prejeta darila.
— Velikodušen-dar. Telovadnemu društvu »Sokol« v Domžalah je daroval naš rojak v Ameriki gospod Anton Osovnik potom upravništva lista »Jugoslavija« 500 K, za katere lliu zgoraj omenjeno društvo izreka najtoplejšo zahvalo in želi, da bi na-iel gospod Osovnik mnogo posnemovalcev. Odbor.	K
Ljubljana.
— Poziv vsem organizacijam v Ljubljani ln okolici: Dne 21. t. m. se vrši v Ljubljani veliko manlfestacij-sko zborovanje ob priliki ustanovitve Jugoslovanske Matice. Po zborovanju se vrši obhod po mestu. Obhoda se udeleže vse kulturne, strokovne in politične organizacijo brez ozira na politično pripadnost. V svr-ho razgovora glede predpriprav za manlfestacilskl obhod po mestu, vabimo oo enega zastopnika vseh organizacij v LJublianl In okolici na sestanek. k! se vrši v četrtek, dne 18. t. m. ob 6 url zvečer v mestni posvetovalnic!. Manjkati ne sme nihče: Posebna vabila se ne razpošiljajo. Menlfestacllski odbor.
= »Društvo prijateljev poljskega haroda« bo imelo glavno skupščino dne 26. marca ob 6. uri zvečer na realni gimnaziji na Poljanah. K
= Medldncem! Poživljam vse tovariše, da se po možnosti udeleže dne 17. t. m. ob 10. uri razgovora
V univerzitetni avli Predmeti: ustanovitev Jugoslovanske matice. •— Predsednik DJM. med. Ivo Peršuh.
K
= Zveza trgovskih nastavljjencev Ima svoje člansko zborovanje 18. |. m, ob pol 8. uri zvečer v restavraciji »Zlatorog«. Dne 19. t. m. pa se fcrrši prvi redni občni zbor v restavraciji »Novi svet«, na katerem bodo
zastopane vse krajevne rirupfne po delegatih	K
— ZvfSaele brivskega cenika.
Vsled povišanja plač pomožnemu osobfu in skrajšanje delavnega časa kakor tudi vsled vedno naraščajoče draginje potrebščin *o brivski mojstri primorani svoje cene t dne 16. marca prhnemo zvišati Dalje se opozarja, da so brivnice odprte od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-7. popoldne. Le v sobotah so brivnice odprte od 8.—-12 In pol dop. In od 1 in pol do 8, pop. ter v praznikih od 8.— 12. dopoldne. Ob nedeHah so brivnice zaprte.	K.
=r Pozor pred konjskimi tthotap. j d. Posestnik EgMIJ Beno sl bo za vse čase zapomni! — konjske tihotapce In verižnike. N« njegov dom — v Stobu pri Domžalah — le dne 12. marca 1.1. prišel delavec Anton Jelovšek, Vrhničan, kateremu pošteno delo zelo smrdi. Kupil le od njega par konj za 25.000 K, na račun mu Je takoj dal 5000 K. Dogovorila sta se, da Beno pripciie konje k »Figovcu« v Ljubljano, kjer le znano shajališče vseh naših konjarjev. Oko. bistro, pretkano oko verižnlškega urada le mirno opazovalo neumorno pehanje Jelovšekovo za »dobio kupčijo«. Dne
15.	t, m, v resnici Beno pripelje konja k »Figovcu«, kjer ie izročil živin« ske potne liste Jelovšku. Ta ie pa konte že proda! dalje nekemu Janezu Turku iz Logatca za 35.000 K; Turk mu ie tudi že dal 1000 K are. Cez vse te kupčije pa Je verižniškl urad potegnil svoj nčisprosni »križ «^ Zaplenili so konje, Jelovška pa vtaknili v zapor ter ga obsodili na 6000 K globe in na 4 mesece zapora. Naivečjo škodo Ima posestnik' Egidii Beno.
= Verlžnlške globe znašajo dose-da! okoli četrt mlijona, vplačanih Je okoli 80.000 K. Nekateri verižniki $o Jo popihali, toda nlih zaplenjeno blago že pride v dobro državi.
= Obsojena verlžnlea tisnla. Centralni verižniškl urad Je obsodil na 1000 K globe in en teden dni zapora gostilničarko Franjo Košak Iz Novega mesta, ker je 12. februarja t, 1. nakupila v Ljubljani usnje v verižnl-ške svrlie. Druga inštanca Je sodbo deloma potrdila na 1000 K globe in en dan zapora. Usule je bilo zaplenjeno.
= Manipulacije v tobačni tovarni pred sodiščem. Včerai se ie vršila pred tule. deželnim sodiščem vzklicna razprava proti razsodbi ljubljanskega okr. sodišča, s katero Je bila obsoiena delavka tobačne tovarne Frančiška Vodetova na 40 K denarne kazni. Na razpravi, ki Je drastično osvetlila, kako ae ie v tobačni tovarni kradel tobak in kako so se metali celi zavoji ponoči »čez zid«, je bila Vodetova oproščena.
Maribor.
Odstranimo spomine na naše suženjstvo! Na palači okrožnega sodišča v Mariboru se še vedno blešči pozlačeni monogram Franca Jožefa, a njega Franca Jožefa samega pa so v platno zavil? in postavili v vežo sodišča. Tudi okrajno glavarstvo ima še v kamen uklesanega mogočnega orla na poslopju. Zakaj ne odpravimo teh spominov črnega suženjstva? Kaj naj si mislijo mariborski Nemci o nas, ker smo tako nedosledni!
Uniforme ‘ državnih redarjev v Mariboru. Državni redarji v Mariboru so res neke čudne prikazni. Niti dva nista enako oblečena. Oblečeni so v vojaške uniforme, ki so že vse zakrpane in obnošene, kajti nekateri jih nosijo že po celo leto. Redarji — sami Primorci — so prinesli te uniforme izza preobrata s sabo in že takat niso bile več nove. Za mesto Maribor bi se na vsak način spodobilo, da so redarji pošteno oblečeni.
»Iz Maribora.« G. Izidor Npvak nas prosi, da priobčimo naslednji popravek: V Vašem cenjenem listu z dne 15. februarja sem bil y dopisu »Iz Maribora« označen kot nemški naci.kvnalec In nemški agitator, kar pa ni res. Jaz nisem Nemec, temveč sem rojen v Mariboru ln pristojen v Koprivnico (Hrvatska). Slovenščine sicer nisem pooolnorna zmožen, a govorim deloma mariborsko narečje in razun te-'a obiskujem tudi slovenski tečaj. Bil nisem nikdar nemški agitator, pač pa sem se na Pragerskem, ko sem bil še aktivno usluž-ben, sprl s tamošnjimi nemškimi uradniki, ker nisem hotel pristopiti k društvu »Reichsbund deutscher EI-senbahner«. Radi tega sem celo Imel tožbo, pri kateri sem bil sicer oproščen, toda navzlic temu upokojen.
Cei?e.
»V Interesu prebivalstva.« Pišejo
nam: Pod tem naslovom prinaša
celjska »Nova Doba« z dne 6. L m. dopis, v katerem se neznan dopisnfc zavzema za to. da se zmaniša števHo tukajšnjega redarstva, češ da bi bilo potem več stanovanj praznih. Da vele iz dotičnega dopisa maščevalni duh, se takoj opazi. Ne vemo sicer, komu in zakaj so se zavedni Primorci tako zamerili. Naravnost smešno Je, trditi, da ie stanovanlska beda ravno vsled teh par družin naših redarjev tako akutna. G. dopisnik, odprite oči, poglejte in povejte, če najdete še kje drugje toliko penziionira-nih staroavstrijskih oficirjev ln dragih inozemskih elementov, kakor ravno pri nas. Radi teh In ne radi redarjev te pri nas stanovaniska beda. G. dopisniku se zdi tudi število redarjev previsoko, mogoče zato, ker Je — kakor se nam dozdeva — hne! v neki »vinski noči« s policijo opravka. Tako maščevalnega pisanja nikakor ne moremo odobravati, ker zavedni Primorci, ki so si izza prvega časa po preobratu pridobili neven®-vih zaslug, zaslužijo boljših In lepiBi besed.
ZA VINOGRADNIKE.
Ker nam bo letos najbrž« primanjkovalo modre galice za škropljenje trt, oziroma ker bo galica *•-to draga, gledati moramo, da se preskrbimo še s kakim polnovrednim nadomestilom za modro ali bakreno galico.
Tako nadomestilo Je bakrena pasta Bosna ali Bosnapasta, to J«
sredstvo, ki je nekaterim našim vinogradnikom, zlasti na Štajerskem že znano.
Bosnapasta je gosta, zelenkasta maža (kaša), ki sestoji iz bakrenega klorida, razkisanega t apnom. Ako razmešamo 1 kg te maže v 100 litrih čiste vode dobimo enoodstotno, i in po! kg — podrugoodstotno. 2 kg —" dvoodstotno škropilno zmes, brea vsakega drugega pridatka. Ker vsebuje Bosnapasta baker, učinkuje proti peronosporl ali paležu na trti ravnotako dobro, kakor modra (bakrena) galica.
Bosnapasta je glede učinka proti paležu na trti popolnoma enakovredna modri galici. To je preskusil poleg mnogih drugih tudi podpisani sam. Kmetijsko ministrstvo v Nemški Avstriji je radi tega lani oddajalo vinogradnikom poleg modre galice tudi Bosnapasto.
Pred modro galico ima Bosna-pasta pa še naslednje prednosti:
1. Odmerjena množina paste M razmeša v vodf In škropivo je takol v par minutah pripravljeno.
2. Apna ni treba škropivu dodati, ker Je sredstvo tako sestavljeno, da trte nikoli ne opali.
3. Škropivo Je sluznato. brez peska in smeti, zato ne zamaši škropil, tdc in drži na trti bolje nego galica.
4. Pripravljeno škropivo se ne pokvari tudi če stoji več mesecev, medtem ko jc pripravljeno galično škropivo šc pc preteku enega dneva brez vrednosti.
5. Sredstvo je ceneje bot galica.
Vsled teh dobrih lastnosti je priporočljivo, da se tega sredstva tud! pri nas poslužujemo. Poskrbljeno Je, da se bode sredstvo v zadostni množini pri nas dobilo. Kje, se bode izvedelo med oglasi v listih. Višji vinarski nadzornik: B. Skallckjr.
INFORMATIVNO POTOVANJE JUGOSLOVENSKIH TRGOVCEV
IN INDUSTRIJCEV V ČEHO-SLOVAŠKO.
Slovanska komora za trgovino in industrijo na Dunaju IX., Pram-meigasse 6, priredi ob priliki vseso-kolskega zleta v Prago informativno potovanje slovanskih trgovcev in industrijcev v Čehoslovaško. To potovanje ima v prvi vrsti namen, da se jugoslovanski trgovci in producenti spoznajo s svojimi češkimi stanovskimi tovariši ter se na ta način uvedejo oziroma Izpopolnijo medsebojni trgovski odnošafi.
Potovanje se bo vršilo v dveh skupinah. I. skupina odide z Dunaja 20. VI. v č. Budjevice, odkoder odpotuje 22. v Plzen, od tam 23. v Karlove vare, 24. v Ustje nad Labo. 25. v Melnik In Kralupe, 26. v Prago, kjer ostane 27., 28., 29. iti 30. Nato se 1. VTI. vrne preko Kolina. Pardu-bic, ostane 2. In 3. VTI. v Brnu ln 4. VTI. v Bratislavi (Požun) kjer se razidejo. II. skupina odide 26. Vi. z Du-naia naravnost v Prago, kjer se združi s skupino I. do 30. VI., nato odpotuje v Brno In se vrne preko Dunaja ali Bratislave domu.
Potni stroški z dobro hrano !n stanovanjem bodo znašali dnevno 100 K (čehoslovaškib). kar se bo pa najbrže še znatno znižalo. Za dame udeležencev je poseben razpored.
Gledallfiče.
Gostovanje g. Milana Skrbinška, Ljudski oder v Ljubljani (Streliška ulica 12) uprizori r sredo 17. trn. ob pol 8. Petar Petrovičevo dramo »Mrak«. Glavno ulogo Igra g. Milan Skrbinšek, ki vodi obenem režijo. Vstopnic« se dobe v predprodaji v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove Zabžbe n« Kongresnem trgu.	—K.
IZPREMEMBA REPERTOARJA V OPERNEM GLEDALIŠČU.
P. n. obdnstvc blagovoli vzeti na znanje, da se operni repertoar v sledeč« IzpremenL V četrtek, 16. t meseca se vprizori predstava »Kse-nija-Pagliacclc za abonement B in ne za abjiement A kot je bito preje objavljeno. V soboto pa se vrli pied-stava »Ksenija-Pagliacci« z« abonentom A ln ne za abonement B.
Opera.
17. marca sreda zaprta
16.	marca četrtek: »K*enlfr-Pa-gliaccl«, ab. B.
19. marca petek: »Netopir« Izv. abon.
20. marca sobota: »Ksenlja-Pa-gitacd«, ab. A.
■hmmbti im   mir r—t  —Tl  ———■
Književnost in umetnost
Na naslov »Slovenčevega« glasbenega kritika g. Mariin Kogoja.
Sklicujoč se na »kritiko« koncerta »Českč obce« objavllene v »Slovencu« dne 14, t. m., se Vas dovoljujem vprašati naslednje:
L AH Ste bffl med izvajani £
Zike prisotni v dvorani?
2. Ste-H pripravljeni dokazati, dg so bila Izvajanja gdč. Zikove vredni omembe, oziroma izvajanja g. ZJk« popolnega Ignoriranja?
3. Ste-H v svoji »kritiki« vedama prešli čez pomembne točke programa — skladbe Dvofdka, Wlenl-«wskefea?
4. Se-ll zavedate,-da s takim ne-ču venim in krivičnim Ignoriranjem takorekoč ubijate idealno stremljenje našega Zika. polnega resne volj« ustvariti tu v Ljubljani najpopolnejša glasbeno - reproduktivno družbo stalni godalni kvartet — se li zavedate, da s tem uničujoče uplivate ua vse člane omenjenega kvarteta, katerim duša Je baš Zika?
5. Se-H zavedate, da le taka Ignoriranje umetnika, kakor je Zika, ki Je k našemu glasbenemu napredku že mnogo pripomogel, skrajne netaktno?
6. Ste-H pripravljeni popolnoma nepristransko objaviti svojo sodbo glede zamolčanih točk sporeda?
V nadt, da se Javno odzovete, beležim z odHčnim spoštovanjem Janko Ravnik, skladatelj.
Ivan Cankar: Moje življenje. Kot 13-15. snopič Narodne knjižnice, kt Jo Izdaje Zvezna tiskarna v Ljubljani, Je Izšla znamenita Cankarjeva knjiga Mo|« življenje. KnHga priobčuje 16 črtic Iz detlnskih let in 19 novelic iz poznejše dob« pisatelja. Z le Cankarju lastno mojstrsko roko opisuje pisatelj svoje življenje ln svoja opazovanja življenja In družabnega reda. Knjiga Je v vsakem oziru zanimiva ln znamenita.
Pokrajinske vesti.
Novomesto. Nemške pozivnice k naboru je pošiljalo tudi novomeško okrajno glavarstva Najbrže se je to zgodilo iz istega vzroka, kakor pri okrajnem glavarstvu v Brežicah, o čemur prinašamo v današnji Številki pojasnilo. — Lepo le sicer, da oblasti tako štedijo, vendar pa smo mnenja, da b! se kal takega v Jugoslaviji ne smelo več dogajati, ker gotovo ne naredi dobrega utlsa na naše fante.
Boh. Srednja v«s. (Na naslov poštne uprave.) Tu v Boh. Sreduil vasi obstoji poštni urad že dobrih 20 let Poprej smo bili navezani na pošto v Boh. Bistrici. Z novoustanovljenim poštnim uradom pri nas smo dobili z Boh. Bistrico redno zvezo potoni vsakdanje/vozne poit«. Tako je bilo do konca decembra 19J9. Z novim letom pa se Je bistriški poštar g. Bevc, ki je vzdrževal vozno pošta uprl češ, da mu Je pri tej draginji neftiogoče po stari ceni voziti. Razumljivo je, da Je g. poštar za dnevnih 30 K nikakor ne more vzdrževati hlapca in konja, v Lastno izgubo gotovo ne more delati. Ugodilo se je sicer, da začasno prevaža pošto !• vsak drugi dan, s čemur pa g. po-gtarju ni nič pomagano, ker mora hlapca ln konja vzdrževati, četudi oba vsak drug dan praznujeta. Te neznosne poštne razmere morajo na vsak način prenehati! Obračamo se tem potom na poštno uprava da napravi brez odlašanja red.
Zidani most Radi bi vedeli, kje tiči vzrok, da obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani šc vedno drži pri nas dva najbolj zakrknjena Nemca J. H. in F. W. Kaj Imata ta dva res kakšno zaslombo pri ravnateljstvu?! Mogoče gospodje čakajo, da pride še treti bratec ln*. P. nazaj, In da Še enkrat vsi trije, kakor leta 1913., sežgejo »Slovenca s trobojnico Čez prša.« Pošljite že vendar te ljudi, ki smrtno sovražijo naš narod, čez mejo v njihovo domovino! — Srbski bratje.
Šmarje pri Jelšah. Ne maramo osebno napadati, temveč sl štejemo
samo v dolžnost, da opozorimo na!« mlade učitelj* in učiteljice, naj s« ne poslužujejo tolikokrat nemškega Jezika. 4. t. m. smo Jih sflšali na vlaku tako prijetno čebljati v švab-ščihi. da se nam je kar srce topilo. Gospodične In gospodiči, kaj hočete s tem pokazati, da še znate nemški? Tega bi pač ne bilo treba, ker verna tudi tako, da 5e znate »nobelšpraho.* Toliko za enkrat!
Iz Gornjega grada. Is mnogih krajev naSe lepe domovine prihajajo pritožbe, da se nastavljajo na lavna mesta zopet ultrapatrljotje bivše države. Pri nas v Savinjski dolini tudi nismo nič na boljšem, različni raj-hovi, ki so bili prej .stramtndeutscli zasedajo zopet službena mesta, med tem ko naši ljudje Se danes ne veda ali bo za nje imela Jugoslavija tudi košček kruha. V našem občinske« poštnem uradu pašuje zopet poštar Sch., mož slabega spornima, ki Je b« v prejšnji državi vse prej kakor Slovan. Kot veHk nemškutar je odpiral svojevoljno pisma in Jih cenzurirali akc Je bila vsebina količkaj sumljiva, J* že denundra! občane. Sicer ga J« Narodna vlada že enkrat odslovila, vendar je mož tako dolgo moledoval in prosil da so se ga zopet usmilili Nam občanom seveda to ni po volf in zato ga odločno odklanjamo. Saf imamo vendar dovolj naših ljudi, borilcev za našo svobodo, katerim naj se poverijo službe v naši domovini Mogoče bo kdo mislil da se ic omenjeni gospod sedal spreobrnil in postal ponižen, da b! se mu zato sedaj lahko preJSnJl grehi spregledali, pa temu ni tako. Ljudje, ld prihajajo iz daljnih krajev, moralo čaJcatl po cele ure, da opravijo svoje zadeve na pošti, za zahvalo jih g. poštar nahniH hi se na vse načine nad Jim zadira. Apeliramo na kr. poštno ravnateljstvo naj temu gospodu poveri svojo pozornost in ga pošlje kmalu čez mejo. — Občani.
Izdajatelj In odg. urednik A. Pesek.
Tisk »Učit. tiskarne« v LJublianl.
Poslano.*)
Odgovor prijate’?« v tovarni na Dobravi pri Jesenicah.
Res je, da sem vpokojeni avstrijski stražmojster 1/ leta 1910. in da sem bil takrat ne samo črno rumen, ampak tudi rdeč In zakaj? to se samo ob sebi razumi! »Crno obleka rumene »žnorce* In rdeč ovratnik;«
— vprašam pisatelje, v kateri vojski je on služil In od k. .ere države ?e danes vleče Invalidno vpokejnino?
Ni res. da prodajam špirit In zelenjavo, pač pa »pristno slivovko!«
— v snegu ne raste zelenjava, ako bode solnček posijal, pa tudi še lahko Isto prodajam; v to svrho se priporočam že naprej, kajti reklama le dane« nujna in potreba, ker hnam itak že preveliko konkurenco! —
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno te v tolika kolikor I določa zakon.
Res je, da je za vsako stranko moja trgovin« »stojnica«, tudi za pisatelja članka v »Napreju«, toda ako pa isti želi morda kaki »fotel«, pa tudi lahko z istim postrežem, Let dobro vem, da je vsaki dan zelo
utrujen. —	...	*
NI res. da se ua steklenicah žgar-n ja. katere *e v moji trgovini prodajala blesti ime »Dobrava. Ober-krain« — pač pa je res, da vsaki otrok lahko brez očal bere moj pečat.
Ker ml k ravno priložnost dana. vsled članka v »Napreju«, sem primoran še opomniti, da se prizadeta oseba sama šteje za »nemčurja« in to Je prav, kajti Pravo barvo more vsak enkrat pripoznatl, ako ne danes. pa Jutri! —
Za danes dovolj, v drugič kaj več In bolj mastnega! —
Karol Sianovlb trgovina z raznovrstnim blagom. Do* brava pri Jesenicah, Gorenjska
Proda se:
Pozori Prodam obleka z« dečka od 4,—6, let scstoječo Iz Jopiča, hlač, površnik« ln čepic*, Malo nošena, Cena 500 K. W»Utiral, Poljanska cesta flO/lL	380
bivalni ilroj, Central-bombin,
Sfnger-original, skoraj nov prodam. Hruftlč, Ambrožev trg št. 3.	377
Prodam brek za 12 ozeb. Voz v dobrem stanju. Florjan Akni k n, med.________________________________ 875
Dieselmotor SO H. P. zgrajen leta 1S09 pri Welt2er-jti Oradcc, malo rabljen se zaradi povečanja obrta takoj proda. Motor je še sedaj v obratu in je vsaki dan m ogled. Vprašati je na upravo bata.	872
Iflniffa miroma »oHdno delo vsak« ItUUjMUl U-JICulu vrst« po naročilu I*-1
deluje v lastni delavnici In razpošilja na zahtevo po najnižjth cenah hran Logar sedlar, Oosposvetska cesta M. 13. Ljubljana.
Zaloga pohištva In tapetniška delavnica
brata Savar,
LJUBLJANA, Oosposvetska cesta (Kollzcj); priporoča vsakovrstno pohištvo poj zmernih cenah. Vabimo n« ogled. 258 j
*
m
mn ilica siti. i
Mie Me
Brzojavni naslovi „ESKOMPTNA“.
fnnjfl	Jm*"8 »Ni. - nakup in prodaja: efektov
HiKJB. Mt, valut - iskompt mer,k akreditivi - bora’ Interurts. telafonska štev, 14el
Valentin Maček
tovarna slamnikov v Domžalah.
Sprejema v popravilo vsakovrstne »lam- i nike In klobuke za gospode in dame po!
ožti ter vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. Oblike na vpogled, i
Zalogo močnih delavskih čevljev,
P ,aš in otročjih sandal (usnjati podla! i j. Prodaja po najnlžjih cenah Toni ireuer Gradišče 10.________________^60	■
Odda ■« poldrag vagon gnoja j v zameno za konjsko seno pri veležga-! njaml 91. Kosner A Če., na«l.
V. Meden, Ljubljana. 388 \
Produ ui popolnoma novo moderno jedilnico za 65.000 K in spalnico m 52.000 K. Naslov pove uprav-niltvo riala.	373
Kupi se:
Kolesa rabljena, kupuje J. Goreč'
Ljub ona Gosposvetska e. 14. l3H
Les. Kupim hrastove, smrekovo ha bukov« Mod« za žago.
Ponudbe s ceno na naslov Ivah Šiška, tovarna purkotov in parna žaga, Ljub-gana, Metelkova uliea 4m	223
šlnirl se nov ali že rabljen ženski 61 valuj stroj. — Naslov pove apravniitvo.	378
Službe:
IJčeuee s primerno šolsko Is-i
(iliazbo Iz poštene hiše 14 let star se'
sprejme takoj v trgovino z mešanim Rudolf Zoi’6 & K O Ul p.
■ Ljubljana, Gledališka uliea 7/11,
UmmM listiil
(rezervni, bivši provijautni) želi komerdjelne izobrazbe pri industrijskem podjetju (Predli-} nici, premogokopu afi železo-1 topilnici) proti primerno honoriranemu delu. Ponudbe pod | »Izobrazba* na upravo lista.
i bukovih, 1 mhr. dolgih v jeseni klanih, odda takoj tvrdka
blagom J &_M Kranjc Vrhnika. 453,
Ompoilišas l&ve* bana v •Me&unl trgovini išče službe v mestu ali na deželi. Nastopi takoj. Ponudbe pod „Poitena“ na »pravni-Itvo lista.	881
Kasno:
Koja stranka bi sprejela starejšega n mir« vljcnCga uradnika v dosmrtna oskrbo | prihranjenih imam nekaj tisoč kron, kateri po moji smrti ostanejo tast oskrboval«. Vjckoslav Ra-dešič^Rrtdnajra Savi.	374
1 prar.no ali meblovano sobo' ss pisarno s posebnim uhedom v Lju- j bljani v siedi mesta se išče. Ponudbe i pod ..Dobra piača" na upravo lista.
• V
• V
Ul IlSljSS.
m m. mm isi
sMeu mM Mul vtimi
izvršuje vsakovrstna poslopja iz apnenega betona.
50°|« prihranka.
oMinstvo,	„ho „
HlgjBS krojaško ian
ter sprejemam popravila kakor nove izdelke po najnovejši modi. ' strežba točna, mm. solidne, — Sprejme »e (odi vnjenen.
JAKOB SMERAJC, krojač j l.jgbijana. GradiSče 5/1., levu.’
Potrebujem clv<a pfirtijij
vanilin sladkor, prašek za pecivo, čaj v zavitkih, stadno kavo (knajp).
Francosko žganje.
Simbol
čistilo ra kovine, nndi
za hrošaa pc« (MingoiVn).
Pismene ponudbe na tvrdko Sf. Orel-ver. Petrinja (Hml/ikttj.
ADRIA IZDELKI
F, Šibenik,
IJiUins Oosposka Biica itevllka 1S.
(Sprrjme se zastopnik za D lenjsko).
Hišo
v sredini mesta, na prometnem kraju knpžm. Ponudbe prosim pod O. K. na upravo lista.	374
Lokal
v prometnem delu mesta išcfcsn v naje na. Cenjene ponudbe prosim pod „61. »78** na upravo lista.	373
Nadglednik
traAi se za
tvornicu vapna.
:w
Kina žeieznato vino
lokarje nP!tecollJa“ v Ljubljani,
Dunajska cesta, krepča malokrvne5 nervozne, oslabele odrasle in otroke-Naročila proti povzetju.	168
!(
deske in trame
kostanjev les, gozdove in oglje
iz mebkega in trdega lesa kupi po najviSji ceni vsako množino družba v !«pw“ | Ljufaljasl. !?» f
Ponude pod šlfrom »Nadglednik 852‘ na Blocknerjcv aflončni zavod, Zagreb, Jurjevska 81.	381
mumimi
M MA, anuatR
ln vse tehnične potrebščine
priporoča
ODON KOUTNV, KJubifan«.
(Lšttlampe)
# aesalko za benzln so zopet došle ter se po tvorniških cenah oddajajo pri M. Dimili, Zagreb, JorUlčeva uliea »4.	376
Kupimo
večje Število
železnih rezer-varfev (kotlov)
v dobrem stanjn za 1.000 3 do 10.000 1 vsebine. Ponudbo pod »mineralno olje* na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Kom grešni trg 8./L Ljubljana. 368
Modni
^ Z. Gorjanc &JCo.
LJUBLJANA, Mestni trg 3 (poleg fitovža).
Priporočam cenjenim damam veliko Izbiro najmodernejših svilenih klobukov in čepic ter najnovejše slamnike vseh vrst
Sprejemajo sc vsi slamniki v prekrcjcnje ter sploh vsa v io stroko spadajoča dela, katera se hitro in ceno Izvršijo.	841
m s PiiPrcda|a;
lita, mlinskih izdelkov in dež. pridelkov
VRŠAC, (Banat)
t|S p » kolon, in
EJJOFiBl-tejtllttlil6i!i!BPlijtljt. ^£“'--—11^
in tekst, blago množinah.
Ru’»io mladega, inteligentnega, prvovrstnega
lesnega strokovnjaka
kateri ieli postati samostojen in bi bil zmožen voditi večjo tovarno za lesno Industrijo. Z delom bi bilo treba početi takoj, ker so vsi potrebni stroji na razpolaga Interesenti, ki bi znali to podjetje organizirati naj pošljejo svqj na-tonČni »ivljonjepls in roference pod naslovom . tajerska- na Anončno ekspedicij« Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 8./I.
m«*;.'-	-vonoa«oiWB«r raicevn-	,
l ijiiif s HM
trgovacko društvo za uvoz. i izvoz Zagreb 	Zriiffevac	15,
BraSno. pSenfcu, kukuruc, zob I ostale žitarice. — Sibice, evječe, raptfn, kavu i ostalu kolotiijalnu robu na veliku nudi uz najpovolnije uvjete.
Naznanilo.
S!avn6mu občinstvu uljudno naznanjam, da s 1. aprilom 1920
otvorim koncesijon. zavod za pouk o krojenju ženske in moške garderobe.
Užene© bodem sprejemal iz eele države SHS.
CfUrifil DnffirniSl ^P*om^pan* akademično v inozemstvB ulblftU rUlllulili, izprašani krojaški mojster in uMtelj za prikrojevanje. :::	Ljubljana,	Šelenbursrova	ni.	6/!,
OloJ mo|« tozadevno reklamne oglesia!
Hernses Burenu
^••^aRuaarviirjr.
n
l
a
k
4)
>h. mz rr i!
Srbski banini biro
„Hermes“
Novak P. Novakovi*, BEO^IAD
Terezije 91. - Uhod Iz Ske^tjsnsko ull«* Stav. -».
Izvršuje vse bančne posle.
Posreduje za račun poštne klijentele za beo-gradsko hi zagrebško borz,o, kupuje in prodaja vseh vret valute, devize, državne vrednostna papirje ter akcije denarnih m vodov itd.	325
■ Bureau de Cltnnqnc „11 er n es“ BOIgrorle
B ^	ina n> m 1 mr «~*i	|L>-	jmb.	Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor,
i «Kranj, Ljubljana, Marilor, Metko-
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge vi^» Opattja, Sarajavo, Split. Šibenik,
pod najugodnejšimi pogoji.	•	Zadfjr,	Zagreb,	Irst, Wien.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoj). *T|HI Poslovne zveze z vsemivečjimi kraji v tu-in Inozemstvu.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Aviogaraža
Popravila vteh »tro)«v Šušteršič & drug.
Elektrotehništvo
»Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg »5.
Kleparstvo
Jakob Fliegl, Prešernove ulica,
Trodor Kern, krovski i“ kleparski r.rojater, vpeljevalec dovodov Poljanska cesta štev. 8,
Modni salon damskih klobukov
Stuchly-Maschke, Židovska ul. 3.
Optik
Jurman Karl, Seienburgova ulica.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja Prane Bar, Cankarjevo nabr. 5,
Puškar'
F. K. Kaiser, Selenbur. . va ulica.
Krojači
J. Gestrin, Poljanski na ip 8.
Fr*n Melis, diplomirani krojač, v Rebri št. n (vhod iz Starega
trga)
Urar
Ivan Škerle, Jeranova ulica 6,
Sedlarska obrt
Josip Kflhler, Dunajska cesta 19.
Restavracija Krvarič, Prešernove ulica.	Zajutrkovalnica Tinka Grošelj, Poljanska cesta 7.
Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33,	Orodije in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37
Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366).	
	Trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica.
Špedicija Uher J. & A. Seienburgova ul. 4. Telefon St. 117.	
	■ klobnhl Ivan Soklič, Steri trg št. 4.
Slikarstvo, pleskarstvo Josip Jug, Rimska cesta 16, Stare P. Franc, Florjanska ulica.	9 papirjem Uranus, Mestni trg xx.
	e pohištvom in mtaaretvom Franc Škafar, Rimska cesta »O,
Špecialna trgovina z juveli ln zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3.	
	Manufaktura na debelo Filip Pečenko, Dunajska cesta 6.
a pisalnimi stroji
The Rez & Co., Seienburgova ulica štev. 6.
> čevlji
Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 18.
a želosnino na debelo in drobno
Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
s špecerijskim in kolonljalnlin blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.
a vsemi pisarniškimi potrebščinami in flno galanterijo
Tičar A., Seienburgova ulica 1.
z železnino in poljedelskimi stroji Zalta&Žjlič, Gosposvetska a. 10.
t delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19.
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
z gramofon) in godbenimi Inštrumenti Rasberger, Sodna ulica.
šivalnih ln pisalnih strojev ln kole« Ivan Jaz & sin, Dunajska c. 15.
¥ Ptuiir
Gostilne
Dostal »pri Zamorcu«
Trgovina
s utujim, strojama koš
Josip Pirich.