Poslednja beseda od naše strani. I. Preteklo je dva meseea dni, odkar smo v ^Gospodarju" štev. 19. dne 8. maja svoje politično stališče na tanko popisali. Razglasili ia pojaanili smo program ^pravne" stranke in s tem dokazali, da zamore vsak pošten domoljub, posebno pa kandidat ali poslanec ta program podpisati, ker se program popolnem strinja z načeli vseb federalistov, pripoznava pa tudi kat. cerkvi pravico svobodnega obstanka in razvoja. To je blagodušno in zaies svobodomlselno, kajti pravi svobodnjak *) nikakor ne more biti za to, da se liberalna večina državnega zbora v cerkvene zadeve meša in kat. cerkvi diktira postave in pogodbe življenja in delovanja. Nasledek vseh teh spisov je , da je 8 1 o v. katoliško ljudstvo srca veselo, da se mu brani najveoja svetinja: sv. vera,kar spričuje lepo stevilo novih naroSnikov na ,,Gospodarja" v drugem polletju. Denešnji dopis ,,iz Haloz" kaže, da tudi ljudje, ki spadajo k tako zvani -;narodni inteligenci", resnico in pravičnost našega programa spo^najo , ako ga le b r e z s t r a s t i preberejo in na tanko premislijo. Iz drugega prijateljskega lista pozvedamo, da eden najveljavnisih, posvetnib narodnjakov tako-le o tej stvari sodi: ,,Program pravne stranke in naš narodni program si nista bistveno nasprotna, torej bi se dalo porazumlje nje najti". Tega prepričanja smo tudi mi, in se več : to mi srčno želimo in pospeševati skušamo, *) P^glejte blagega g. Šuzelko, ki je svobodnjak in federalist, da jih jo malo enakih, in vendar naša načela popolnoma pi-iznava in bistroumno zastopa. Ker pa Šuzelka ni katoličan in toraj še nienj duhoven, je njegovo stališče najsijajniši dokaz , da stoji tudi ,Gosp." na pravem stališči. Vredn. kolikor le zamoremo. Porazumljenje moti edino le ,,Narod", ki se ne spušča v miren in zveden razgovor, marveč dela skoz in skoz skoke v dokazovanji, pustivši j e d r o stvari na strani in 0Čitaj6 nam wreakcijo", nodpad od narodnega programa", da ,,vero preveč v politiko me8amou, da smo ,,sebičneži", zasledujoči le nstanovske koristi" itd., kar je vse publo in izmišljeno. V tacih razmerab postala je polemika brezsnovna (gegenstandslos), in mi druga več opraviti nematno, nego da še razložimo: zakaj da zahtevamo in zabtevati m o r a m o od pribodnjih državnib poslaacev porostva gledč cerkvenopravnih zadev. Preden ko to pokažemo, moramo spomniti, stvar, Da katero naši slovenski politikarji premalo pazijo, alj je pa celo ne poznajo; to pa je resnica: da liberalizem v vsej Evropi po enem kopitu dela, kajti navadui liberalizem nič druga ni, kakor golo brezverstvo, zatajevanje in spodrivanje krščanstva iz šol, iz rodbin in iz vseh javnih, državnih naprav. Kot kužna bolezen v e k a ne ostane liberalizem samo v eni deželi, ni tudi zadovoljen s privolitvijo ene ali druge stvari, marve5 hoče v s e ali pa n i c ! V Evropi gre toraj za to: bode-li brezverska, alj se pa omladi na podlagi kračanstva. In zdaj pazite! Na Nemškeni, ki je našim liberalcem vzor v vseh rečeh in posebno še v Bismarkovem krutem nasilstvu proti kat. cerkvi, spisal je dr. Emil Friedberg, profesor pravoslovja (!) v Lipsiji, Bismarkov oproda alj sčitonoša, knjigo, *) v kterej je na tauko načrtana osnova, kako polagoma vničiti kat. cerkev. Načelo se glasi: Le počasi, ne vse na enkrat! Zatorej se liberalni doktor ustavlja liberalcem prevroče krvi, kričefiim v enomer, da se naj cerkev in država naenkrat *) BDas deutsche Reich uad die kath. Kirohe". Primeri: nDie prenss. Ge8etzentwttrfe'< von Wilb, Emmanuel, Freiberr von Ketteler, Biechof von Mainz. p o p o 1 n e m 1 o č i t e. To bi nič ne hasuilo — pravi Friedberg —; s tem bi le prišli do tega, kar je v A ru e r i k i, kder je ločitev cerkve in države dejausko izpeljana, kat. cerkev pa ravno vsled tega čudežno moč zadobiva. Leta 1790 bila je v zedinjeiiih državali severne Amerike le samo ena škofija, zdaj jib je — 54 in še (J apostolskib namestnij (vikaiij). Prebivalstvo naraslo je za 1430 procentov, a število katoličanov za 2300 procentov, t. j., v primeri se jib je skoro še enkrat toliko v kat. cerkev povinulo ali spreobrnulo, kakor se jih je rodilo. Popolna svoboda — tako sklepa — in sicer čisto prav — Friedbcrg — koristi le katoliški cerkvi, ne pa liberalni državi. Kaj bi se le pri nas (na Nemškeni) bilo, kder ima kat. cerkev zgodovinsko pravico obstanka! Treba torej d r u g o pot nastopiti, in ta je po Friedbergovem navodu: posilje, in scer posilje v ,,postavni" obliki! Država mora s svojo surovo oblastjo skušati duševno in nravno (moralično) moč kat. cerkve zadušiti; država mora na to delati, da podložnikc tako dolgo od cerkve cdviača, dokler se ne navadijo, cerkev in njeni vpliv pogrešati, to je: dokler niso celo brezverski. To pojasnjuje Friedberg z naslednjo prispodobo: ,,Reka, ki je stoletja po svoji strugi tekla, nagloma ne presabne, ce se ji iztok zapre. Reka se bo razlila in pokrajino zalila. Pred vsem treba reki zapreti pritekajoče vode, jib zajeti v vodnjake in napeljati v kanale. Kar še potem v glavno strugo piiteka, bode na solnci in vetru samo ob sebi vsabnilo.'' Reka je kat. cerkev, pritoki so državljani, katoličaui. Treba torej po tej vodostavbni sistemi alj osnovi takib dižavnih postav, ki zapirajo vernikoni vrata do cerkve in dubovščine, tej pa do vernikov! Tako vzraste sčasoma zarod, ki ne bode več veroval in ne molil verskega členka: ,,Verujem v edino, vesoljno, kiščansko-katoliško cerkcv." Katere postave da v ta namen po Friedbergoveni receptu najbolj služijo, povemo prihodujic, in naši častiti bialci bodo se prepričali, da se tudi v Avstriji po tem receptu dela.