Kako je na Balkanu. Dasiravno se vrSe v Ijondonu pogajanja med Turki in balkanskirai zavezniki, vendar se na Balkanu bojni ples še ni pomiriL Docim vživajo pri Catald- jtju, aoi iui6M puvttij.iiiK oKaura noče vzeti na zrianje, da je stopilo premirje v veljavo, temvefi dan za dnevom napada Crnogorce in Srbe pred mestom, Drinopolje ge ni padlo, dasiravno pravijo poročila, da je položaj mesta brezupen. Pred Skadrom. Tudi med božičnimi prazniki ni prenehal bojni grom. Dne 23., 24. in 25. decembra so Turld izpadli iz trdnjave iji napadali Crnogorske čete. Dne 23. dec. so se baje Srbi, ki niso imeli pripriarvlienegai topništva, morali umakniti prgd Tuirki, Nekatera poročila celo trdijo, da so se Srbi inorali umakniti do Leša, ker vsled premirja jiiso bili pripravljeni na turSki napad. Dne 24. decembra pa so vrgli Srbi Turke zopet nazaj. Boj je bil zelo hud. Bojišče je bilo 6ez in čez pokrito z mrligi. Nemški listi poroSajo, da je zaSlo300 Srbov pred Sk'adrom v moBvirje, ktjer so jib baje Turki zajeli. Iz Cetinja sc poroca, da so Srbi preprečili ptoizkus turške posadke v Skadru, ki je hotela obiti desno krilo srbske divizije. NemSki poslanik v Štaadru je zapretil turškemu poveljniku Hasan, Rizabeju, da če Turki jic bodo držali premirja, se bo ž njimi postopaJo kakor se postopa z. vojaškimi begunci. — Dne 24. decembra se je vršil na ravnini pred Skadrom boj med Črnogorci in Turki. Trajal je do polnoči. Crnogorcev je bilo 7 rartvih' in 24 ranjeinih. Grško-turški bojl. Mesto Janina, k.atero brani 25.000 Turkbv, oblegajo Grki že veS tednov, Grki so večinoma zavzeli vse važnejše postojanke pred Janino. Turki se v Janini, ki je precej utrjena, dobro branijo. Na božičjio biljo se je zaBel pred janino hud artilerijski boj, ki je trajal cel dan. Pred Janino pridejo te dni 3 sveže gršk« divizije, ki prodirajo iz Makedonije in vedno zasledujejo ostaaike pri Bitolju poražene turške arma. de. Te turške čete imajo namen, zadrževati prodiranje novih grških 5et proti Janinu Prig.aku]e se, da se zaBne v kratkem odločilni boj za Janino. Turški posadki v Janini poveljuje Essad-paŠa, — Grki so severno od Janine zavzeli gorski prelaz Sagoni in Morovo-planino, ki sta bili moSno utrjeni. Premagali so tudi Turke pri mestu Korica in so mesto za^zeli. Mirovna pogajanja v Londonu. Vsled turškega zavlacevanja gredo pogajatija zelo pofeasi naprej. Turki noftejo priznati upravičentosti zaJitev ba.lkanskih zveznib držav in se protivijo, odstopiti ozemlje, ki so ga zasedle armade balkanskih držav. Posebno krčevito se upirajo bolgarski zalitevi po predaji Drinopolja in da bi bila bodoča meja bolgarske državo oil Midije ob Crnem morju do Rodosta ob Marmarskem morju. Po tej zahtevi balkanskih držav bi ostal Turčiji le Carigraxl in mal kos ozemlja pred njim. Zatorej s« Turki na vse krip. lje ustavljajo zahtevam za,vezpih, držav, ker bi njifcovo uresniSenje pomenilo konec Turčije v Evropi. — v sototo, dne 28. decerabra, se je zopet vršila skupna sej:a zastopnikov Turčije in tolkanskih zaveznikov. Predgedoval je Turek Rešid-paSa, ki je predložil turške protipogoje. Ti pogoji so sledeči: 1. VilajetDri. nopolje ostane pod tur&ko upravo. 2. Makedoeija se izpremeni v posebno kneževino s Solunom kbt glavnim mestom. Ta kneževina bi naj bila pocl vrhovjio oblastjo turSkega sultana, vladal pa bi jo kriez, katerega bi izvolile zvezne balkanske države, sultau pa imenoval. Knez bi moral biti protestant in iz kak.e nepristranslče države. 3.. Albanija dobi samoupravo pod vrhovno oblastjo turgkega sultana in pod knezom iz turške sultanove rodbine; ta k^iez bi se izvolil zadobo 5 let, mogla pa bi se ta izvolitev tudi podalj&ati. 4. Vsi egejskl otoki ostanejo turški. 5. Kretsko vpi^ajganje se pri pogajanjih pe obraivnava, temve5 se upedi po pogovoru med TurČijo in velevlastmi. — Ti p<^oji so za Bolgarijo, Srbijo, Crno gioro iriGrško nesprejemljivi. Ce bi se tem turškim zahtevam ugodilo, bi balkanske države od svojih zmag nad Turki prarra^ prav ne imele skbro nobenega dobička. Ce Turki pri svojih zahtevah vstrajajo, se pogajanja skoro gotovo razbijejo. In potem. zašneta zopet govoriti puSka ip top,. — Sobotna seja pooblašCepcev se je potem, to so se turški predlogi prefiitali, prekinila, in se je na«3aljevala zopet v ponedeljek, dne 30. decembra. Kako Je v Drinopoljn? Begunci, ki prihajajio iz Drinopolja, pripoveSujejo, da je položaj v obleganem mestu brezupen. V 6«. danjih dolgih nočeh so prebdvalci Drinopolia popoluoma v temi, ker so že vse zaloge petroleja, olja in sye8 izfirpane. Že daivno so pošle tudi vse zaloge soli, riža in tobakat Prebivalstvo že željno priSalcuje, da se sklene mir ali da se mesto uda. Poveljnik turške posadke, Sukri-paša, trdovraten Arabec, ]e premirje sicer sprejel, a o predaji noče nig slišati, Dne 10. dec. je bil baje že pripravljen, izrofiiti mesto BolgarcHn, ako bi Bolgari dovolili, da sme 150 častnikov brez ovire odpotovati v Carigrad, ne da bi Bolgari vedeli za njih imena^ Iz tega se sklepa,, da je v Drinopolju vefije število n e m š k i h oficirjev, ki bi radi skrivaj odšli iz Drinopolja.. Odkar so odklonili Bolgari ta skrivnostni odhod, so se nemški oiicirji in Sukri-paiša zopet odlocili za obupno brambo trdb oblegapega mesta. Listi poročajo, da preti Drinopolju glad, ker so že vefiinoma v&a živila porabljena, dovazati pa s© jih v mesto pe more od nobene strani. Kolera. Ko se je Turkom v bojili proti Bolgarom goililo prav slabo ter so Bolgari priliajali vedno bližje pnoti Cataldči in Carigradu, so Turki vedeli veliko porofiati o ktoleri^ Potem so poroCila vec ali manj obmolknila. Sedaj pa listi zopet poročajo, da je obolelo doslej ob CataldBi 23.000 oseb za kolero in legarjein (tilus).. Te kužne bolezni so se vgnezdile posebno med turško armado, pa tudi med bolgarskimi četami jiK je nekaj, V Carigradu je dne 26, decembra obolelo 34 oseb za kolero. Zadnje tedne je obolelo skupno v Carigradu za kolero 2228 oseb, umrlo pa 1107. Balkanske vdove. Mnogo črnih robcev bo videti po Jcončani vojski na glavah balkanskih žen. To je znak; vdav. Vddva ima na Balfcanu še posebno nevesel položa}. Za možem mora žalovati oelih 40 dni; črno krilo pa iaora nositi eno leto. V tem letu ne sme med. žene-predice, ne sme z drugimi vred veselo hoditi na trg, ne sa ples. Pratvico iraa še naprej ostati v moževi hiši, ali pravzaprav je to njena dolžnost. Akb pa gre od M§p umrlega moia, ne sme vzeti s seboj ničesar razup svoio doto. V slučaju, da se vdrugič omoži, mora pustiti vse darove, katere ii je bil dal prvi mož, Ali v obfie je dsnga možitev sramota. Usoda balkanskih hdov je izražena v srbski prislovioi: Vdova je ubo®a.