Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje.
Rokopisov ne vsačs.
'Uhaja vsak petek zjutraj h; stane s poštnino vred za celo leto 24ĐI.U, za poi leta 12 Din, za četrt
leta 6 Din.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Telefon štev. 7.
Inserats : Ena šest-stolpna petitvrsta stane 1 Din 25 para. Psi večkratni objavi primeren popust.
Fssamezna stesilla 75 p
'l fèto.
Odmevi kat. shoda
„Naše jutro“ in „Domovina“ več zaležeta, kakci' vsa klerikalna parada“.
Pisec teh vrstic je čui med razgovorom neke družbe gornje, gotovo ne neznačilne besede. Ostavimo se pri njih in jim poglejmo jedro. Takozvana „napredna“ nadutost, oni bi rekli samozavest.
Velikansko slavlje V. kat. shoda, ki je ožarilo lepo Ilce naše Slovenije ni dalo miru raznim modrijanom iz „jutrove“ dežele pa tudi starini iz Noetove barke „Sl. Narod“. Da so samostojneži in drugi, izjemno radikali — vlivali na kat. verno množico golide svoje politične gnojnice, je razumljivo. Preko vse te besnosti pa gre cela manifestacija kakor junak z nasmehom mimo premaganca. Mnogo jih je bilo, ki niso mogli verjeti svojim lastnim očem, mnogo pa jih je spregledalo in so spoznali.
Mnogo opazk in dovtipov, slanih in neslanih je padlo te dni. Vse te psovke pa so izzvenele v tisto samozavest, kakor jo izpričujejo gornje uvodne besede.
To je tudi vse, kar zmorejo. Pristašev nimajo, pa tiskajo časopis ter širijo a njim strup brezverstva.
In ravno ta dva citirana lista, ta dika naše inteligence, sta najbolj surova slovenska lista. Njih podlistki so židovski „šundromani“ najslabše vrste, niti so pravilno pisani, niti predstavljajo kaj umetniške vrednosti. Druga tvarina pa je laž in obrekovanje; vse to pa delajo zavedno. Zavedno razširjajo slabo, perverzno čtivo, zavedno lažejo in obrekujejo, zavedno zastrupljajo široke mase.
Kam to pelje? Kriminalna statistika nam jasno pripoveduje, da se je nešteto mladostnih zločincev „izobrazilo“ za svojo svobodoljubno rokovnjaško obrt potom spodtakljivih, nemoralnih knjig in spisov.
Vsak pošten Slovenec naj čuje pogovor, ki je izzvenel v stavek, da „jutro“ in „Domovina“ več zaležeta, kakor — klerikalna parada. Katoliški shod je močno dvignil zavest, da je vera prava zakladnica. Ona je svetinja slovenskega naroda. Zato je treba podpirati katoliški tisk. Naj kat. zavest ne omahne ! Močnejša naj postane. Naše časopisje jo bo dvignilo.
Nehote mi sili na misel: Ali bomo izdržali vsi ob navdušenju, katerega smo pili iz temeljitih govorov in razprav pa tudi vstrajali? Da, bomo, ako bomo podpirali katoliški tisk. Noben še tako kričeči plakat ne bo zmotil zavedne množice. Naročujte samo dobre knjige in časopise! Ali bodo vsi sledili temu klicu? Ali bomo ozkosrčni, kadar se pobirajo milodari za dobro stvar, medtem ko brezverski bankirji lahko razsipljejo miljone in miljone za svoj tisk? Ali ne bomo v tem pogledu skopuhi? Darujmo, dajmo! Pokažimo vsi požrtvovalnost: Eni v nesebičnem delu, drugi v materijelni pomoči. Kdor ima, naj da! Videli smo, kako velika zavest je vsplamtela v stotisočglavi množici pod vtisom „klerikalne parade“, kakor zmerjajo kat. kongres.
Vzajemnost je potrebna. Podpirajmo
naš tiskovni sklad, saj dober list in dobra knjiga so resnični ter zvesti prijatelji.
Na delo, tedaj k dejanjem!
„ICylüSs®* in @hclne.
Kaj je „kuluk“, to ve danes vsa naša javnost, zato pomena ne bomo še-le tolmačili našim občinam. Zakon imenuje to, kar se razume pod „kulukom“, — „ljudsko delo za popravo javnih cest“. (Glej člen 25 zakona o proračunskih dvanajstinah, razglašenega v Uradnem listu št. 65 dne 14. julija 1923; .št. 235). Radi okrajšave pa ostanimo pri splošno znanem pojmu kuluk, kakršen je in ostane.
Od raznih strani smo prejeli vprašanja s prošnjami, da se izjavimo, kako naj postopajo županstva v zadevi poslov, ki jih jim nalagajo predpisi o kuluku. Tako nam piše županstvo v A.: Od glavarstva N. sem dobil nalog, da sestavim seznam obvezan-cev in voz v zadevi poprave cest v tlako.
Ljudje so ogorčeni, da bi na eni strani plačevali davke in cestne doklade, na drugi strani pa ceste delali s tlako. Zato nisem tega seznama še napravil in ga ne mislim za enkrat, ker prepričan sem, da bodo potem ceste še slabše, kot sedaj. Kaj naj
efori m 9 Ali cp maramo, forni jnnerstovifl”?
Naj velja sledeče pojasni®rta ™vpra-sanje splošno vsem.
Zakon je tu in občine oziroma županstva se izvršitvi ukazov, ki so jih prejela, in poslov, ki jih jim nalaga zakon, ne morejo upirati, ker pridejo sicer župani v neprijeten položaj, da se bode proti njim morda hotelo "celo kazenski postopati. Kakšne posle nalaga občinam 'odnosno županstvom zakon, je razvidno iz „Pravilnika o uporabi ljudskega dela za popravo javnih cest“, ki je bil razglašen pod štev. 260 v Uradnem listu št. 72 dne 4. avgusta 1923. Poleg tega pa so prejele na podlagi tega pravilnika vse občine še posebna navodila od predstojnih političnih dbiastev kako naj postopajo in zlasti, kako naj bodo sestavljeni seznami oseb in voz, ki prihajajo v poštev pri kuluku.
Predvsem morajo občine sestaviti te sezname, in se temu delu ne morejo upirati. Pri sestavljanju seznamov pridejo v poštev oni, ki plačujejo kak neposredni davek, in vsi drugi, ki davka ne plačujejo, a od kuluka niso izvzeti po določbah zadnjega odstavka člena 2. „Pravilnika“. Seveda so v tem oziru mnogotere nejasnosti, ki jih tudi mi nismo v stanu pojasniti. To velja posebno glede oseb, ki so nesposobne za delo in so pri tem siromašnega stanja. — Kdo je nesposoben za delo? Bolniki, onemogli starci i. dr. — gotovo. Toda ti so lahko premožni in plačujejo davke, torej spadajo ti v seznam po predpisu direktnih davkov.
Kaj pa ženske? — Po vseh pojmih — in to velja v naši državi še prav posebno po vojaških predpisih — se štejejo med nesposobne za težaška dela vse ženske brez izjeme, torej te ne pridejo v seznam za izvrševanja kuluka. — Vendar pa velja zopet izjema za one ženske, ki jim je predpisan kak direktni davek. Te ženske se morajo na vsak način vpisati v dotični seznam, pač ne izvršujejo kuluka osebno
temveč z zameno, oodisi da najamejo drugo osebo, ali pa dado zameno v denarju.
D? mora vsak davčni zavezanec priti v poštev pri kuluku, torej priti tudi v seznam — ne izvzemši žensk — sledi ravno iz določil drugega odstavka či. 3 „Pravilnika“, KI določa starostno mejo pod 18. in nad 50. letom vseh oseb, ki so izvzete od osebnega dela, ne pa od dela potom zamene (nadomestovanja ali odkupa z denarjem). — Po teh določbah morajo priti v sezname torej tudi nedoletni otroci, ki imajo posestva in jim je predpisan direkten davek. Zameno ali odkup mora v tem slučaju določiti varuh ali skrbstveno oblastvo (sodišče, nadvarstveno oblastvo). — Kdo je naposled siromašen, to naj ugotovi župan s sodelovanjem obč. starešinstva in s pomočjo zaupnikov.
V tem oziru menimo, da ni treba še več pojasnil, ker bi nas to vedlo predaleč. Kakor rečeno, je še precej nejasnosti v določbah, a pojasnila dobe županstva od uradne strani, kar je že v teku, zato mi o stvari tudi kasneje ne bomo več pisali, pač pa priporočamo županstvom, da naj se uradnim potom obračajo za vsa potrebna pojasnila naravnost na gradbeno direkcijo v Ljubljani.
Še to naj povemo, da spada v seznam in pod kuluk vsak davani zavezance, no glede na to, jg-is urZaVijau anTre: Kajti v
tem oziru nima niti zakon niti pravilnik kake posebe določene izjeme.
Rekli smo že, da morajo županstva sezname sestaviti na vsak način. Reči pa moramo, da je tudi spremenjeni termin — do 1. septembra 1923 — odločno prekratek. Če županstva nikakor ne. morejo izvršiti seznamov do tega termina, pa naj prosijo za podaljšanje. Vseh del izvršiti v tem kratkem času ne bo mogoče že zato, ker županstva ne bodo mogla dobiti pravočasno od davčnih uradov vsež podatkov o davčnih predpisih.
Kakor smo poizvedeli, je bila napro-šena delegacija ministrstva financ, da naroči davčnim uradom, naj izdajajo se-znamke davčnih obvezancev občinam brezplačno na razpolago.’ Vendar pa naj županstva ne odlašajo s sestavo seznamov, ampak naj jih morda že po lastnih zaznamkih in beležkah o davkih sestavijo še poprej, predno dobe o davčnih uradov izpiše pri davkarijah tudi župan sam ali kdo drugi v njegovem imenu.
Važno je določilo, da mora biti seznam objavljen, to je na vpogled občanom. Sploh naj postopajo županstva prav tako, kakor pri volilnih imenikih. Vsakdo ima torej za se ali za drugega pravico zahtevati vpis ali črtanje v seznamu. Za nas — to moramo še povdarjati — pa ni prav umljivo, zakaj naj bi ne prišel v seznam tudi tak tuj državljan, ki sicer ne plačuje davkov, a je kot volilni upravičenec vpisan v volilni imenik. Če ima kak tuj državljan pravico voliti v državi in v občini, naj ima tudi dolžnost izvrševati kuluk.
Končno naj še omenimo, da je posl. Žebot prejel na svoje vprašanje glede kuluka — od ministra gradjevin (javnih del) Nikole Uzunoviča pismo z dne 1. avgustom v katerem pravi ministrstvo, da je sestavljanje spiskov obveznikov za delo na državnih cestah čisto administrativna zadeva,
da dobi ministrstvo podatke, koiiko je v celi državi obveznikov za kuluk.
V Sloveniji — pa stoji v pismu dalje — se kuluk za sedaj ne bo izvajal.
„Domoljub“.
Stjepan Radič je še v Londonu in piše v
Zagreb pisma.
Bolgarski poslanik Daskalov je bil po naročilu vlade ubit.
Nj. Vel. kralj Aleksander je posetil mariborsko obrtno razstavo.
Za jugoslovanskega poslanika v Vatikanu pri papežu je-imenovan dr. Smodlaka.
južna železnica je podržavljena. Natančneje na drugem mestu.
Radiča bodo kaznovali po hrvatskem zakonu o veleizdaji.
1. septembra se je otvorii HI. Ijubljansici veiesejm. Več na drugem mestu.
Italijani so zasedli Krf. Reka je za nas „končnoveljavnb“ izgubljena. Tudi uspeh: naše diplomacije in sposobnosti.
Na Balkanu vre. Turško-grški spor je zavzel čudne oblike in je nevarnost, vojne velika. Naša vlada posreduje.
V	delavnicah južne sedaj Državne železnice je izbruhnila splošna stavka. Razpoloženje bednih delavcev je dobro.
V	Trbovljah stavkajo rudarji že cel mesec.
Naša kraljica Marija, ki pričakuje te dni
veselega dogodka bi morala na pritisk srbskih šo-venov v Beograd, ker bi bilo nezaslišano, ako bi bil kraljevski prvorojenec rojen v prevratni, klerikalni Sloveniji, vendar pa še ostane pri nas. Kakor pa se poroča danes, odpotuje naš kraljevski par ipak v Beograd, kjer se končnove-Ijavno pričakuje veseli rodbinski dogodek.
Na japonskem je velikanski potres uničil mesti Tokio in Jokohama. Okoli Ì25.000 ljudi je našlo smrt. To je največji potres, kar ga za-belježuje zgodovina. Podrobnosti prinesemo prihodnjič.
PUpì II 1*
•nan ammmmttBmwmmm# mssmsm»
Gornja Radgona. Č. g. Peter Kovačič, ki je pel svojo prvo sv. mašo v tuk. župni cerkvi je nastavljen v župniji Sv. Križ pri Rog. Slatini. Mlademu vrlemu delavcu v vinogradu Gospodovem želimo ob nastopu duhovniške službe obilo božjega blagoslova. — Naša r a d i k a 1 i j a. Prijatelj lista nani sporoča, kako so neko večer „sejali“ radikali v kavarn5 g. ČL'” , ki je bM v svoji odsotnosti izvoljen za blagajnika. Ko je nekdo (?!) hotel v sobo in že prej poslušal, kakšne otrobe so vezali, ugasne naenkrat luč in vsi do enega — odkurijo v varstvo temne noči. Kakor se čuje, dobi predsednik krajevne org. NRS v priznanje za svoje „izredne“ zasluge — mesto nekega tajnika v Beogradu, (No, lep urad. kjer bo ta človek „deloval“. Op. ured.)
Književnost.
(Nadaljevanje cikla „Dobra knjiga je najboljši prijatelj“.)
Sadje v Gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zeljenadi. Za gospodinje in dekleta priredil Martin Hurnek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Pojasnjena s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. II. pomnožena in popravljena izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 30 Din. Vsakovrstno sadno drevje je bilo lani bogato obloženo z darom božjim. Mnogi skrbni sadjarji so stali pred vprašanjem, ki jim druga leta ni delalo preglavice; niso namreč vedeli, kako bi sadje porabili, da bi jim več zaleglo. Marsikateri gospodar, ki je druga leta skrbno potrgal in shranil sadje za zimo, ali je pravočasno prodal, ga je moral otresti in je prišel ob lep dobiček, ki bi mu ga nudilo sadje pri pravilnem postopanju. Nujno potrebno je torej, da so naše gospodinje, tudi mestne, ako imajo priliko po nizki ceni nakupiti sadje, poučene, kako naj z njim ravnajo, da jim pride najbolje v korist in vžitek, oziroma, da se jim ne pokvari. Shranjevanje tudi poznega zimskega sadja je odvisno od mnogovrstnih okoliščin. Zato se moramo dobro poučiti, katero sadje se shrani in katero takoj porabi, ali predela in kako predelava ter zakaj?
Ljutomer. Na meščanski šoli v Ljutomeru se sprejme v I. razred še nekaj dečkov, ki so dovršili z dobrini uspehom 5. šolsko leto. Starši posebno kmetski, poslužite se ugodne prilike, pa razmeroma z majhnimi stroški priskrbite svoji deci boljšo izobrazbo! Oglasiti se je s šolskim naznanilom in krstnim listom pri ravnateljstvu.
Ljutomer. Na meščanski šoli v Ljutomeru se prične v novo šolsko leto z vpisovanjem za I. razred dne 11. septembra; dne 12. septembra je šolska maša in se vrše ponavljalni izpiti ; dne 13. septembra pa se začne z rednim poukom.
Ljutomerske novosti. Naši pekovski trojici so se „sfretale“ njihove tehtnice s katerimi tehtajo testo za kruh. Zlasti se to pozna pri žemljah, ki so postale tako škandalozno majhne, vkljub temu, da je pšenica postala cenejša, da je je komaj za dva dobra grižljaja. Lahko bi jih za stavo pojedel 40, a še kak Jurče niti sit ne bi bil. Bo treba njihove tehtnice oblastveno preiskati, a to čedno trojico poslati na „varaške hiše“ a ne skupno kvartat se, ampak vsacega posameznega fižola prebirat. To je malo mani prijetno upravilo. Kaj ne, gg. Koki, Korošec in Steinauer? — V predzadnji „M. Straž i“ je bila notica o zgradbi bolnišnice nekoliko prenagljena in sicer v tem oziru, ker stoji tarn, da vlada za njo veliko zanimanje pri „vseh brez razlike mišljenja“. A žalibog, se najdejo, kakor-za vsako dobro stvar, tudi za to, nasprotniki, ki ovirajo če ie morejo, da le stvar zavlečejo. Tako se hočejo ovekovečiti nekateri ljudje omejenega razuma s tem, da delajo zapreke glede stavbišča. Zlasti se odlikuje v tem mameluštvu neki čiovek, ki zelo dobro pozna g. M. Vozliča, ki brani na vse kriplje svoji tašči g. Bračkovi zamenjavo zemljišča v korist stavbišča. Toda, možiceli, če ni posebno omejen, že menda uvidi, kako koristna bi bila bolnica pri nas, ker potem nm ne bi trebalo žene pošiljati v ormožko bolnico na operacijo. Soseščina, ki dobro pozna njegove razmere, pravi: ,,Bog že ve, zakaj kozi rog odbije“.- ■— Političen shod bi bil pri nas nujno potreben. Nedavno bi se imela vršiti seja zaupnikov SLS, a vsleđ Štrajka železničarjev g. poslancu dr. Hohnjecu ni bilo mogoče priti pravočasno in so se povabljeni zaupniki večinoma razšli, ne da bi počakali na sejo. Tako smo Ljutomeržahje v tem oziru „skozi padli“. Upamo pa, da se g. poslanec v kratkem odloči
in nam pride poročat o svojem delovanju v dr-bu.iiv... iOuiu in pa cta se mu rucu mr ponva-
lirno, kako nam je všeč 5-Jkratni povišek davkov kuluk, nove pristojbine in kar je še drugih eu-krč’.ov ki nam jih je naklonila naša tako darežljiva teta, homogena radikalna vlada. — K e-daj dobimo nove zvonove? V „Slov. Gosp.“ čitamo zaporedoma vsak teden poročila o biagosiovljenju novih zvonov in to v najzadnjih hribovskih farah. Pri naši dekanijski cerkvi pa bunka še vedno en sam samcat zvon. Pravijo, da so že naročeni pri tvrdki Bühl v Mariboru že pred letom a je, kakor je videti tvrdka Bühl hitra samo v obljubi. — D n e 2. sept. se je blagoslovilo v občini Slamnjak znamenje postavljeno v spomin nesrečne smrti Alojzija Kardinar posestnika iz Krapja. Imenovani je o Božiču leta 1921 se peljal iz svojega vinograda in v Vardovem gozdu se mu splaši konj, ki ga vrže raz sani. Bil je pri priči mrtev. Blag mil spomin,
Knjiga „Sadje v gospodinjstvu“ obsega vsa potrebna zlata pravila, kako ravnajmo in postopajmo s sadjem, da nam pride v korist in kako ga predelajmo, da pri njem ničesar ne zgubimo.
Ne sanno za gospodinjske šole, za vsakega sadjarja in vsako gospodinjo je knjiga nujno potrebna in nadvse koristna. Kdor se bo držal navodil te knjige, bo dobro in z malim trudom porabil svoj sadni pridelek.
* *
*
Breskev m marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 12 D.
Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemi-nitejši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v prvi vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavja in je okrašena z 22 slikami in dvema barvanima prilogama.
Knjigo priporočamo vsem, ki imajo gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sa-djerejo.
* *
*
Josip Jurčič, Spisi, VIII. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. Cena vezani knjigi 30 Din, broširani knjigi £0 Din.
Jutranjim novostim — v album. V kolikor piše M. Straža — „perverzno bedasto“ — v toliko je vse, kar servirate vi — „perverzno“ modro, pametno, perverzno učeno, če hočete. Poglavje o rokoštvu ljudi, ki iščejo radi dobička narodno radikalno stranko — je preobširno, da bi ga načeli. Ako glavno vodstvo stranke trpi in podpira takšen lopovluk (da se izrazim balkansko !) kakršnega so uganjali in uganjajo tukajšnji eksponenti NRS — zgubi ves rešpekt pred stranko, ki take ljudi favorizira. Za delovanje tuk. krajevne organizacije,^ ki ima sama sebe za norca predlagamo sledeča odlikovanja: Carinami znanega tihotapca J. Rančigaja „met-nite“ za tajnika v kakem ministerstvu v Beogradu; črnordečega republikansko samostojnega F. Jurkoviča, imenujte radi njegovih izrednih zaslug na polju poštenega lifranja galice in^ izredno spretnih manipulacij pri Opekarni, kakor radi sijajnih sekvestracijskih znanosti za inšpektorja v ministerstvu za poljedelstvo. Od otežujočih okolnosti je to, da je -nekoliko pismen, drugo je vse v redu. — Drugih predlogov danes nimamo. Pribijemo pa samo eno: Družba Rančigaj—Jurkovič—-Potzinger & Co. — Z zelo omejeno zavezo škoduje več radikalni misli in stranki, nego koristi. Ti izredno ženijalni tipi so zakrvili tisti sramotni poraz NRS pri volitvah, ne pa ideje in program NRS — ki je vsakemu razsodnemu politiku več ali manj simpatičen. Vsak program je zakon. Stranka je takorekoč legislativna oblast; ako_pa obstoji eksekutiva od samih velznačajev, ki stranko s svojini imenom, zgodovino in vplivom savno diskreditirajo — je njen „razmah“ bolj rakovi poti podoben. Argumente ste dobili pismeno!	j- D-
Slovenski obmejni koledar II. letnik se pripravlja za skorajšnji natisk. Vse, ki bi želeli slovstveno prispevati in one, ki bi želeli inserirai! v koledarju, ki bo izšel v precejšnji nakladi — prosimo, da pošljejo svoje prispevke in naročila na Tiskarno Panonijo z naznako „uredništvo koledarja“. Rok za pošiljanje rokopisov za inserate je najdalje 30. september, katerega dne se vse delo zaključi. Leposlovne prispevke pa prosimo že do najdalje 15. .septembra. Upamo, da bo letošnji Slovenski Obmejni koledar, ki je lansko leto malo prepozno izšel izpopolnjen ter ustregel vsem potrebam. Cena mu bo razmeroma silno nizka. — Priporočamo gg. obrtnikom in trgovcem, da se na koledar
sedaj obrnejo z večjimi naročili tako glede oglasov in prednaročila koledarjev. Koledar je čisto nepolitične vsebine in bo brezdvomno vsem ugajal.
Prednaznariiio. Prihodnji mesec sedotiska in izide v tiskarni Panonija v Gornji Radgoni pesniška zbirka „Pohojena greda“ od Romana Bend é. Interesenti za nabavo te redke publikacije naj javijo kot prednaročniki svoje naslove na" tiskarno Panonijo, da zamore izdajatelj določiti primerno višino naklade.
ImmmmBkm novice
Za ves čas letošnjega velesejma
bo pösiovaia na sejmišču tudi menjalnica Ljubljanske kreditne banke ter poštni urad. * V
Grafenaaer je Jurčičeve zbrane spise pomnožil za 1 zvezek, tako, da bomo imeli kmalu celotnega Grafenauerjevega Jurčiča v ljudski izdaji. VIII. zvezek vsebuje dela: Ivan Erazen Ta-ienbah. Bojim se te. Črtica iz življenja politic, agitatorja. Telečja pečenka. Šest parov klobas. Po tobaku smrdiš. Ženitev iz nevoščljivosti in Andreja Pajka spomini starega Slovenca.
V tem zvezku zbrani Jurčičevi spisi so po večini literarni fejtoni, ki jih je priobčeval Jurčič kot urednik Slovenskega Naroda v svojem listu. Kaj naj Vam mnogo govorim o teh Jurčičevih spisih. Saj je Jurčič naš klasični reaalist in vsakdo ga je svoje dni že bral, danes ga pa ni več mogel brati, ker so Jurčičeva dela pošla in dr. Prijateljeva zbirka počasi napreduje. Sedaj je Grafenauer poskrbel, da bo Jurčiča vsakdo lahko citai. Saj je Jurčič eden tistih redkih pisateljev, ki ga smeš dati v roke brez skrbi celo 14-letnemu dečku ali deklici. Zato mora naš pripovedni klasik v zadnjo gorsko vas, vsaka ljudska knjižnica naj si naroči po več izvodov vsak izobraženec naj pomnoži svojo knjižnico z Jurčičem.
Ker je pripovedovanje zelo priprosto, bo ugajalo vsakomur, povprečniku radi lahkote pripovedovanja, inteligentu zato, da sebo pri čtivu oddahnil od nezdravo prenapetega sloga današnjih literatov.
Finančna delegacija objavlja uradno, da izide „Izkaz o stanju hranilnih vlog in dvigov pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za L četrtletje 1923“ v eni prihodnjih številk Uradnega lista.
Pogreb Rajka Daskalova. Dne 28. avgusta je bil v Pragi pokopan na centralnem pokopališču bivši bolgarski podanik Rajko Daskalov. Mrtvaškega sprevoda so se udeležili bolgarski emigranti, med njimi bivši minister Obov, delegacija češke vlade ter mnogo slovenskega dijaštva. Kakor se sedaj govori po Pragi, je dobil Daskalov več opominov v obliki anonimnih pisem, da se na njega pripravlja atentat. Toda on ni polagal na to posebne važnosti. Nekoliko ur pred atentatom sta pa dobila oba, Obov in Daskalov, opomin, da naj se čuvata. Daskalov, ki je ignoriral te opomine, je p„ od atentatorjeve krogle. Morilec Daskalova, Nikolov, ni Makedonec, kakor so v začetku porogali listi, ampak pravi Bolgar, izjavil le, da je napravljen že načrt za atentat na bivšega ministru Obova ter da se nahaja v Pragi več mladih ljudi, ki slede Obovu ter ga bodo ob ugodni priliki napadli. Iz atentatorjevih izjav se vidi, da je bolgarska vlada prava povzročiteljica Daskalovega umora, ker se je bala, da ji ne bi postal nevaren.
Posredovanje dr. Korošca za železničarje. Predsednik Jugosiov. kluba je pri ministru saobnF-uja dr. j- nkoviču posredoval, da se uHne militarizacija železničarskega osobja. Na njegovo, dne 25. av-gusta ponovljeno tozadevno intervencijo je g. minister obljubil, da bo ukrenil, da se dvigne militarizacija železničarjev tekom par dni. Danes pa, ko na posameznih postojankah skušajo razni elementi razburjati osobje, da bi ga s tem spravili do nemirov in nepremišljenih nastopov, se resno bojimo, da se bodo za to izvajale posledice in de bo minister imel izgovor, da svojo obljubo od'oži ali pa kiatkomalo prelomi. — Po uradnem poročilu je militarizacija železničarjev že ukinjena s 3. septembrom.
Kako bo z letošnjim izvozom živine, mesa in jajc Na izvozničarskem kongresu v Beogradu se je doznalo, da bo znašal letošnji izvoz živine, mesa in mednih izdelkov 480 milijonov, jajc 17.ÖG0 vagonov v vrednosti 50 milijonov, 500 vagonov perutnine v vrednosti 120 milijonov, kož in divjačine pa okrog 211 milijonov. Skupni izvoz ravnokar naštetih predmetov bi predstavijal vrednost 2 miijardi 18 mi-lijanov dinarjev.
Kralj v vinski poskuševalnici vinarskega in sadjarskega odseka. Povodom posefa Mariborske industrijsko-obrtne vzorčne izložbe dne 28. avgusta je Nj. Velie, naš presvitli kralj Aleksander z svojim spremstvom počastil tu vinsko poskuševalnico vinarskega in sadjarskega odseka. Serviralo se je troje vrst vina in sicer 1917-šček rumeni šipon iz Kajžara, Franca Kočevarja v Središču ob Dravi; 1921 -seek, ,,Sauvignon bianc“ (muškatni zelenčič) iz Železnih dveri, Frica Zemljiča v Ljutomeru in 1921-šček, dišeči traminec iz Hercegovčaka, kletarja Bouvier v Gornji Radgoni. Nj. Vel. se je prav laskavo izrazil o kvaliteti teh vin in se je nadalje živahno zanimal za izgled letošnje vinske letine. Vinogradniki! Vam je veljal ta po-set našega kralja!
Podržavljenje južne železnice. V
noči od 31. avgusta na 1. septembra tl. je prešla južna železnica na našem ozemlju v smislu meddržavnega sporazuma, sklenjenega v Rimu, v državno upravo. Vse osobje ostane na svojem službenem mestu ter ohrani vse pravice in prijemke, ki jih je uživalo dosedaj, dobi pa tudi vse nove prejemke in pravice ter materijalne koristi, ki jih nudi nov zakon o državnem pro-
metu. Mesto dosedanjega obratnega ravnateljstva se ustanovi v Ljubljani „Državna uprava Južne železnice“ v Ljubljani, kateri načeluje dosedanji pomočnik generalnega direktorja ministrstva za promet E. Deroko. Prometni minister je izdal ob tej priliki na vse uslužbence južne železnice proglas, v katerem pravi, da dobe s 1. oktobrom že povišane prejemke. — Upajmo, da bodo najnovejši SHS nastavijenci pod novo u-pravo dobili vsaj svoj kruh. Skrajni čas je bil, da se je gnilo gnezdo ljubljanskega ravnateljstva južne železnice prezračilo.
To je bilo gostiivanje, Pred kratkim se je vršila v Topoli redka gostija. Mlinar Jurij Rakič je slavil gostijo svoje hčerke. Ob tej priliki je bilo povabljenih k Rakiču 500 gostov in za temeljito pogostitev gostov so zaklali dva vola, pet telet, 30 svinj, 50 gosk, 30 kokoši, 20 puranov, 90 piščancev. Porabili so še 500 kilogramov moke, 1780 jajc, popili 1500 litrov vina in 600 litrov piva. Po Rakičevi kuhinji se je kretalo 15 kuharic.
Srbski zemljoradniki in slovenski samostojneži. Srbski „zemljoradniki“ so imeli te dni. skupno zborovanje, ki so se ga udeležili tudi zastopniki slovenskih sa-mostojnežev pod vodstvom posl. Puclja. Sklenili so, da se slovenski samostojneži združijo s srbskimi zemljoradniki. — Mi si. od te združitve ne obetamo nič dobrega. Kar smo še dosedaj doživeli raznih udruženj in ujedinjenj, vse je še bilo speljano na to, da prevlada Belgrad. To so britko občutile razne delavske organizacije, ki so se ujedinile in.to bodo občutili tudi slovenski samostojneži. Za združeno delo je mogoča samo ena pot: federativen način združevanja v svrho varstva stanovskih korist1. Kar velja za slovensko delavstvo, velja tudi za slovenske kmete: Naj se združijo najprej v svoji domači slovenski organizaciji, ta pa naj s sorodnimi organizacijami v drugih pokrajinah in državah sodeluje, nikdar pa ne srne dati iz rok ne komande nad svojo domačo organizacijo, najmanj pa svojega denarja! Srbi so v tem oziru mojstri: Kjerkoli je še dandanes prišlo do kakšnega Ojedinjevanja, je bilo pi va, da je morala blagajna v centralo (navadno v Belgrad), da so se s slovenskim den-mj^m mastili razni centralni voditelji, druga pa je bila zahteva po neomejeni komandi. V slovenskem interesu pa ni na eno in ne drugo in zato naj bodo slovenski snmostojneži previdni.
Bankovec za deset milijonov mark. Kakor smo že večkrat poročali doživlja nemška marka zadnje tedne udarce, ki so slični polomu, ki ga je pretrpel sovjetski rubelj. Očividno se zdi, da se povzročitelji tega gosponarskega poloma Nemčije ne upajo prisiliti to nekdaj najmogočnejšo dr-žaw na mah na kolena. Prej bi si radi zavarovali hrbet od vseh strani in dosegli počasno umiranje za sovražene konkuren-tinje in ji potem še le zadali smrtni sunek. Nemška marka pa kljub temu rapidno pada in država že ne more več sproti tiskati potrebnih bankovcev. Vsled tega imajo Nemci bankovce z vedno večjimi številkami in so sedaj prišli že tako daleč, da imajo bankovce za 10 miljonov mark.
Plemenski boj med Srbi in Muslimani v Mitroviči. Že ponovno so zahtevali trezni naši listi, naj vlada čimprej razpusti vse teroristične organizacije, zlasti Orjuno (demokratsko bojnu organizacijo), Srnav (radikalsko) in Hanav (radičevsko). Vlada tega ni hotela povsod storiti. V zadnjem času so poboji med člani teh 3 organizacij na dnevnem redu. Pravkar poročajo časopisi, da so se v Mitroviči (mesto na Kosovem polju v Srbiji) o priliki zadnjih občinskih volitev zbili do krvavega. Prišlo je do pravcate bitke med njimi. Obležalo je mrtvih 7 Muslimanov in 5 Srbov. Mnogo I
jih je težko ranjenih na obeh straneh. To je sad večnega ščuvanja plemena na pleme in vere proti veri. Mnogo pa je kriva tudi naša vlada sama, ki se ustave ne drži in grozi zakon pri vsaki priliki. Kako pa jo naj potem še kdo spoštuje? Dogodki v Mitroviči bi' naj bili vladi svarilo, da napravi red najprej doma, to je v vladnih možeh in pri najvišjih uradih samih, da si pridobi avtoriteto, dalje pa naj nemudoma razpusti vse nacionalistične organizacije, ki nastopajo s terorjem. Potem bo mir v državi, sicer pa ne!
10 dinarski bankovci, ki jih je izdalo finančno ministarstvo leta 1919 se vzamejo iz prometa in se zamenjajo z novimi, ki jih je izdala Narodna banka. 10 din. bankovci iz leta 1919 so tisti, ki imajo na eni strani naslikanega kovača pri delu, na drugi strani pa grozdje in drugo sadje. Novi pa so tisti, ki imajo na eni strank naslikan Kras in kraško skalovje, na drugi strani pa moža, ki vrti kolo. Po
9.	juniju 1924 nikomur več ne bo treba sprejemati starih bankovcev. Z 10. junijem 1924 izgubijo ti bankovci vsako veljavo ter jih tudi Narodna banka sploh ne bo več zamenjala. Kdor torej hoče biti kvaren, naj zamenja čimprej svoj bankovec. Posebno tisti naj to store, ki doma na denarju „sedijo“.
Največ osebnih vlakov prihaja v Ljubljano. V Ljubljano prihaja dnevno 33 osebnih in brzih vlakov, v Zagreb 28, v Beograd 25, v ostala naša večja mesta pa še manje. Vidimo torej, da je v Sloveniji razmeroma mnogo železnic, mnogo vlakov in tudi živahen osebni promet.
Zasebno učilišče Legat v Mariboru. Novi tečaji za strojepisje in stenografijo začnejo dne 1. oktobra t.l. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi biroji Legat, Ma*ibor, Slovenska ulica 7, tel. 100.
Denar In blago.
Da ustrežemo splošni želji naših naročnikov, smo odprli ta predalček, ki bo tedensko poročal o stanju denarne in blagovne vrednosti.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 95—96 Din, 300 francoskih frankov stane 547— 552 Din, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1350—0.1360 Din, za 100 čehoslovaških kron 283—284 Din, za 100 nemških mark 0.0022— 0.00125 Din in za 100 laških lir 412—413 Din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.— cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja zrastla za 25 točk a zopet pada.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 16 konj, 7 bikov, 148 volov, 389 krav in 6 telt. Skupaj 566 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 14. 8. 1923 so bile sledeče: debeli voli P kg žive teže Din 15—16.25, poldebeli voli 12,50—15, pleni, voli 9.50—11.50, biki za klanje 12.50—14.50, klavne krave debele 12.50—13.75, plemenske krave 10—12.50, krave za klobasarje 8.25—9.25, molzne krave 9.50—12, breje krave 9.50—12.50, mlada živina 9.75—14. — Na svinjski se-j e m 24. avgusta se je pripeljalo 185 svinj, dve kozi in ena ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 200—225 Din, 7—9 tednov 300—450 Din, 3—4 mesce 450 do 550 Din, 5—7 mescev 700—750 Din, 8—10 mescev 925—1150 Din, 1 leto 1625—2150 Din, 1 kg žive teže 20—22 50 Din, 1 kg mrtve teže 27-50—30 Din, koza komad 225—250 Din, ovca komad 275—300 Din.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 24 do 27 Din, meso od bikov, krav in telic 21 do 22 Din, telečje meso 24 do 27.50 Din, svinjsko meso sveže 35 do 40 Din povsod za 1 kg.
Cena žitu: (Se razume za 100 kg v dinarjih) pšenica 100 kg je padla od 362—320 Din. Bosanska pšenica je še cenejša. Rrž a 275. Oves 315—265. Ječmen, jari 287, zimski 250—262. Koruza 260—300, moka 0 590—600. Otrobi (z vrečami) 125—160. — V primeri s temi cenami, katere smo objavili zadnjič stoji sledeče zadnje porvčilo, ki je zanimivo: Pšenica, banatska in vojvodinska se je prodajala po 337 do 340 Din, srbijanska iz Mačve pa po 317 do 320 Din za 100 kg. Slavonska pšenica je bila mnogo dražja, pa za to ni bilo večjih kupčij. — Kuruza se je dobila po 228—285 Din, ječmen pa po 270 do 275 Din.
i lopnil Hadpni
plačuje za vuk (Ježice) najvišje dnevne cene.
TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO, ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT, MARIBOR, (največja strokovna šola za stenotipijo v Jugoslaviji) Začetek novih tečajev dne L oktobra. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RAD IN C IH
»mSmSSSS s* la m ««4ms	II daje raZHOVfStlia pOSOjiia in	račun ček. urada št. 12.168.
oirostup vloge po najvisji eterni mn
daje raznovrstna posojila in izplačuje dvige brez odpovedi,
Slavenska banka d. d., Zagreb
PODRUŽNICA GORNJA RADGONA
Delniška glavnica 50,000.000 Din a rezerve preko 12,500.000 Din Vloge črez 125,000.000 Din
PniltntfnirP' Be°grad> Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Bbsiswitili?© * Jesenice, Rogaška Slatina f Ulil Mailluij • m. Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. unöjlüliIIUl « » (sezonska), Škofja Loka.
Unonrii® • Buenos-Aires,	Ulllilafiia • Slovenska banka, Ljubljana — Jugosi. Industrijska banka d. d., Split — Balkan Bank r. t.,
. Rosario de Santa Fe. MI II!jCluKJu .	Budapest, Vaczi utca 35 —
J Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. j
Izdaja Konzorcij: „Murska Straža“. — Urejuje: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: j. Kovačič. — Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.
/Telefon	- *§,	|? m m	Telefon^
436 436
..o* FB. ROZMAN
Nariti®r» Aiekiasidrova c. 5?
priporoča
vse vrste itaridifov
[bonbone) po nojnlžjih brezkotihurenčnih fssarn. cenah !
Ia§if®TOf® cenike I	y
Športne čepice
iz usnja in suknja, šivane klobuke, ter hišne čevlje izdeluje Albin Jazbec, Kranj Paviljon „L“ štev. 464, na Ljubljanskem Velikem sejmu.
Oober glasovir
se proti ugodni ceni takoj proda. Več pove upravništvo Murske Straže.
Hose miz sode
od 25—700 i, prvovrstna izdeijava, vsako količino takoj po ceni od Din 176 od hi naprej.
Skladišču® sode
od 20—50 hi z vrati in patentno zavoro, za ceno po Din 236*—, od h! naprej — franko tovarna — ponuja
Zagrebačka tvornico Mm i i Sogreb.
I najem ib trgoaina
zmešanim blagom ali gostilna na prometnem kraju. Ponudbe pod „Trgovina“ na upravo Murske Straže,
~8©?owi Modi
dolgi 6 do 8 m, debelost na tanjšem kraju 35 cm, se kupijo po naivišjin cenah. Cenjene ponudbe je poslati na upravo lista pod št. 1400.
Polovnjake
nove in stare, kakor tudi večjo množino druge manjše in večje vinske posode proda po zmernih cenah
Fric Zemljič v Ljutomeru,
I IMAM S
I 3 dobroohranjene sode, ka- 1 1 tere zamenjam za vino. 1 |
I® sod drži 12 hi, 2 soda po | 30 hi je skupaj 72 hi. 1 Pismene dopise na Sanilo HOSi 1
trg. tornili iorsnsHo. 1
z enim oralom rodovitne zemlje, vrtom in obrajdami gospodarskim poslopjem, se po ugodni ceni proda. Nahaja se v lepi legi mesta Radgone. Izmenja se tudi za hišo v Jugoslaviji blizu mesta Maribor ali Ptuj. Poizve se v Gornji Radgoni, Spodnji Gris št. 19.
Trgovskega «letica
poštenih starišev sprejme takoj trgovina F. Lovrenčič'in drug v Križevcih pri Ljutomeru.
1 poSovnjaiih sodov
se po ceni proda.
Kje pove upravništvo „Murske Straže“.
Sodi
za vino vedno v zalogi
pri mmi iiepiČ»
Ljubljana, Trnovo.
letos
volneno blago
za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno robo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. Stermecki.
i
Toliko jajc
mi znesejo moje kokoši, da je veselje. Najrajši jih prodam
§
I
1
■ ATNIK-ul
v e€»ün
SPOOtUI GRIS Štev. 12 kateri plača po najvisüi
dnevnih cenah.
® (
Kupuje tudi surovo maslo (Butter) po najvišji dnevni ceni