Leto VII, štev. 225
Ljubljana, četrtek 30. septembra 1926
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
Izhaja ob 4. zjutraj. sbs
Stane mesečno Din 25-—; za ino-žcmstvo D:r> 40"— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Ljubljana, Knaftova ulica štev. 5'L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 14.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravniJtvo: Ljubljana, Prešerno*«
ulica št. 54. — Telefon št. 36.
loseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 45*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. j. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček.zavodu: Ljub-jarta št. 11.841 - Praha čislo ?S. 180. Wien,Nr. 103.241.
Katastrofalen poraz klerikalcev in njihovih zaveznikov
Po porazu v industrijski in trgovski sekciji je včeraj doživela SLS popolen polom tudi v obrtnem odseku, kjer so njeni kandidati propadli v vseh treh prvih kategorijah. - Eliminirana sta iz Zbornice tudi voditelja SLS Ivan Ogrin in Jernej Ložar. Napredni zastopniki industrijcev, trgovcev in obrtnikov imajo že sedaj večino v vseh treh sekcijah in ogromno večino v plenumu Zbornice. - Po političnem pripad-ništvu je od 48 mandatov do sedaj v rokah samostojnih demokratov 28, klerikalcev 3, radikalov 2, radičevcev in Nemcev po eden, v rokah neopredeljenih pa 4.
Nerazdeljenih je še 9 mandatov.
Ljubljana, 29, septembra.
Bitka za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je pravzaprav končana. Razdeljenih je že 39 mandatov in le 9 mandatov še čaka na odločitev. Med njimi je 5 mandatov, kjer bo radi enakosti glasov odločal žreb. koliko jili pripade kandidatom stanovskih organizacij, odnosno kandidatom klerikalne liste Za 'zadnje štiri mandate obrtne sekcije še skrutinij ni izvršen. Vsi ti naknadni rezultati pa nimajo bistvenega vpliva na končno sestavo Zbornice. Odločitev ie že padla. Klerikalci so s svojimi kandidati propadli v vseh treh sekcijah in za nlenum Zbornicc je izvoljena velika večina članov, ki so bili kandidati na stanovskih listah trgovcev, obrtnikov in industrijcev. Zbornica se nahaja trdno v naprednih rokah.
Za klerikalno kandidatno listo je stala koalicija SLS, NRS. HSS. nemških na-cijonalcev in grupe g. Jelačina. Pet se jih ie z vsem svojim prestižem in aparatom vrglo ua stanovske kandidatske liste in vseh pet ie napovedalo, da jim gre pri teh volitvah za uničenje in iztrebljenje SDS. Kdo bi danes navajal vse te čudovite pretnje, širokoustne napovedi, naivna prorokovanja! Saj ni manjkalo niti tragikomičnega proglasa dveh gospodov, ki sta v imenu Puclie-\e stranke celo zanikala eksistenco SDS! Tako so obračali politični špekulanti, ki so svoje več kot skromne moči postavili pod protektorat SLS. zanašajoč se, da bo ta stranka s svojim ogromnim organizacijskim aparatom in s svojimi terorističnimi metodami že opravila račun. A zavedni napredni volilci so za SLS in za one. ki so se e držali za krilo, strahovito obrnili. Koalicija peterih je doživela uničujoč poraz in le še nedovršeni popolnosti naoredne organizacije se ima zahvaliti, da jc rešila nekaj ostankov iz potopa.
Naravnost tragičen je izid vo itev za klerikalno stranko. Hotela je. da bodo volitve in njihov rezultat manifestacija njene moči v privreanem svetu, ki tvori jedro in glavno silo ooiitičr.o zavednega naroda. Smatrala je. d:i bo z lahkoto znatno ojučula svojo dosedanjo moč v Zbornici, kjer jc razpolagala s sklenjeno vrsto 14 zanesljivih'in preiz- | kušenih svojih mandatorjev. a sc vrača z bojišča naravnost razdesetkovani. Oba njena obrtniška voditelja gg. Ogrin in Ložar sta propadla, a dobi'a ni nikogar, da bi iu le zdaleka mogel nado-mestovati. Dosedaj ima SLS v Zbornici šele 3 svoje ljudi ter jih v najboljšem slučaju lahko pričakuje šc tri, štiri.
Kar so dobili radičevci in radikali, ie po osebni in stvarni kvaliriNacin za te stranke prej izguba nego dobiček, ako-ravno po številu prilično odgovarja moči teh dveh strank med našim ljudstvom. Zbornične volitve so v tem pogledu naravnost demonstrativna korektura širokoustnosti slovenskega radičev-stva.
Tudi nemški obrtniki in trgovci so dobili potreben poduk. Nasedli so špe- i kulacijam raznih nemško nad io:ia'niii eksaltadov, pa so izgubili vse in celo svojega treznega uglednega rojaka Gul-ao, ki ie bil kandidat na stanovski trgovski listi.
Posebej šc zasluži omembe slučaj g. Jelačina. Izid volitev je zanj kot sedanjega predsednika Zbornicc in kot predsednika Zveze trgovskih gremijev najostrejša nezaupnica 'rgovsksga stanu in priznati se mora da njegova pozicija tli nič manj mučna, nego pozicija g. Ogrina. Za oba je edini ženi'- j menskj izhod takojšnja demisija.
Dočim je vseh pet koaliranih grup dva j meseca bruhalo ogenj in žvenla. predvsem proti SDS. je stranka samostojnih demokratov neomajno vztraiala ;;a svojem principijelnem stališču, da je dolžnost po';tičn;li strank — ako treba — poniagE' strokovnim organizacijam, ne pa, da so gospodarski krogi le pomočniki političnih strank, kakor ,.c to razglasil dr. Korošcc na shodu v Domžalah. To dosledno njeno stališče -ii rodilo le krasnega sadu za stanovske organizacije. ki danes lahko s ponosom in s samozavestjo gledajo n t svojo mogočno zmago, marveč tudi za SDS samo, ki je v volilni borbi tru-;'a toliko preganjanja in natolcevanja. Nesebično je ona zlasti v zadnjih tednih volilnega bo-
ia nudila stanovskim organizacijam vso svojo publicistično In organizatorno pomoč in zato se tudi ona tadjje doseženega poraza klerikalcev in njihovih pomočnikov.
Med tem ko skrahirana koalicija lahko razmišlja o krivdi poraza, bo pomlajena Zbornica za trgovino, obrt in industrijo mogla započeti z uspešnim delom. Po svoj' sestavi ima vse pogoje delazmožnosti. Zbornični svetniki, vzrastli iz strokovne stanovske organi-cije, prinašajo seboj mnogo izkušenj, znanja in dobre volje za delo. To niso ljudje, ki bi sc hoteli osvetiti, to so možje, ki hočejo graditi, bolno izlečiti in biti samo verni zastopniki želja naše trgovale, obrti in industrije.
Nova Zbornica ie tli. V težkih časih nastopa svoje delo. Velike naloge jo čakajo. Zdaj jc čns delati Zato pa po mesecih boiev opravičeno moremo vabiti vsakega, ki dobro misli in čuti z našim gospodarstvom, da se mladi Zbornici in njenim možem pridruži in pozabivši nasprotja uvažuje staro, a zlasti za nap"edne ljudi in stanove istinito geslo, da sloga jači, nesloga pa tlači.
upna. GG. Jelačin in Ogrin sta pahnila SLS v brezdno. iz katerega zanjo ni izgleda. Zanimivo je bilo včeraj zvečer v Ljubljani gledati obupne obraze klerikalnih prvakov, ki so še popoldne napovedovali, da bodo v III. kai. sigurno zmagali . . . Vse je bilo pri SLS pripravljeno, da bodo na najslovesnejši način razglasili v «S|ovencu» že v nedeljo teden napovedano «zrnago». V njihovi tiskarni ie bilo zadnja dva dni vse urejeno za posebno izdanje «Slovenca». Sinoči pa so gospodje klaverno in obupano ustavili svoje priprave . . . Vse. kar so klerikalci po svojih novinah in po shodih razglašali iu napovedovali, se je izkazalo kot laž in prevara. Dejstvo je le to, da so klerikalci tepeni, kakor še nikdar. Ljudstvo jc izpregovorilo in ljudstvo jih je po zaslugi temeljito obsodilo.
Sestava obrtne sekcije
J. KATEGORIJA.
Člani:
Engelbert Franchetti, briv. mojsier, Ljubljana.
Miha Vahtar, knjigovez, Maribor. Fran Plečnik, tesarski mojsler, Loga leč, Ivan Bizjak, modni atelje, Celje.
lar, Lesce: Hans Sehuller, hotelir, Sloven jgradee: Jakob J e s, št. JI j poti Turjakom.
IV. KATEGORIJA.
<V lej kategoriji, kjer sta 18.102 volilna upravičenca in kjer je bilo oddanih 13.020 veljavnih volilnih legitimacij, bo volilna komisija štela glasove šele danes. Ni pa gotovo. dn Vi. mogla <io večera končati, ta posel.)
Poraz kantonskih čet
London, 2". septembra, s. «\Vcstmins:e: Gazzette« poroča iz Šanghaja. da jc maršal ČsuiisčuangJani; občutno pora/:! kanton* -kc č-ete pri Nancangu. Kantonske čete mi izgubile 2000 mož. — Protiangleška propa tjanda na Kitajskem narašča. Severno o<l Šanghaja v Čcngtu je 500 angleških miv. jonarjev hre? zveze ostalim svsinn:.
Poraz klerikalcev v obrtni
sekciji
Še mnogo bolj kot poraz v iiid!rstr';ski in v trgovski sekciji, je zadel poraz klerikalce v obrtni skupini. Že od nekdaj so se klerikalci izdajali kot nekaki kura-tor.ii obrtnikov, a le zato. ker so potrebovali njihove številne glasove za svoje politične, zlasti volilne namene. Za stanovske in gospodarske interese obrtnikov sc tiiso veliko brigali, kar najbolje dokazuje že to. da so svoje obrtnike prepuščali vodstvu gg. Ivana Ogrina in Jerneja Ložarja v Ljubljani.
V volilni borbi so se klerikalci posluževali med obrtništvom najbolj nesolidnih sredstev in sam g. Ogrin se je n. pr. na volilnih oklicih podpihoval kot • predsednik obrtniškega odseka Zbornice^, dasi to nikdar n oil in -e to dejanski g. Rngelbetl rrarchetii. rudi jc g. Ogrin zlorabljal zu volilno agitacjo svoje ime zbornič podpredsednika, da bi naivneži med obrfoiki »ms iii da so njegovi dopisi tlek-ik > iradno nart čiio.
Misleč, da bo klerikalna kandidatna lista vsaj v obrtniški skupini sijajno zmagala, so klerikalci v tej skupini kandidirali večinoma le svoje ljudi. SKS so le malo upoštevali, kakor tudi NRS. Še največ so skazalj spoštovanja nemškim nacijonalistom. od katerih so pričakovali — zlasti v mariborski oblasti ;t, na Kočevskem — kar najizdatriej-šo podporo. Vse to pa jim ni prav nič pomagalo. Včerajšnji dan ie bil s SLS dan najhujšega poraza, kakršnega ta stranka že leta ni doživela. V vseh treh prvih kategorijah, v katerm jc včeraj v.iliit.j komisija šteia glasove, so zmagali kandidati obrtniških organizacij in v vseh treh kategorijah, v katerih je 12 članov in 12 namestnikov Zbornice, je klerikalna volilna lista pogorela. Propadli so vsi klerikalni kolovodje, med njimi tudi nosilec klerikalne volilne liste in glavni vodja klerikalne borbe gospod Ivan Ogrin, dosedanji podpredsednik Zbornice, poleg njega pa šc gg Jernej Lcžar. škofjeloški župan iožef Hafner, Ivan Srebot itd. Na cedilu pa so ostaii tudi vsi klerikalni pomagači zlasti Nemci Valerijan Spruschina iz Ptuja, Hans Schuller iz Slovenjgradca in radikal Blaž Zupane iz Laškega. Tudi pucljevci so sc obrisali pod nosom. Kakor povodenj je odnesla stanovska zavest slovenskih obrtnikov vse kandidate klerikalne kandidatske liste. SLS .ie izgubi'a tudi v obrtnem odseku Zbornice ves svoj vpliv in če bo še v IV. kategoriji kaj rešila, bosta izvoljena -za člana zbornice kvečjem 2 pristaša SLS, ki stanujeta izven Ljubljane. Od Ljubljančanov ne bo imela SLS v zbornici niti enega zastopnika, kar znači, da je klerikalna stranka formalno iztrcbljcna iz Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, kjer ie dosedaj dobila od 48 mandatov z gospodom Jelačinom vred samo 4 in lahko pričakuje kvečjemu še dva.
Katastrofa SLS pri zborničnih volitvah je baš z ozirom rut popolni de-bacle v obrtnem odseku, naravnost ob-
Namestniki: kersnič Ivan. kroj. lnojstei, Ljubljana. Spcs Fran ml., zid. mojster, Maribor. Holy Josip. briv. mojster, Brežice. Dolžan Fran, klepar, mojster, Celje.
Volilnih upravičen ." v tej kategoriji ie bilo 802. veljavno oddanih glasov pa 701. Lisia obrtniških organizacij je dobila po 8fi0 glasov, dočim je dobila klerikalua li-ta po 341, odnosno 340 glasov. Propadli so kot kandidati in namestniki klerikalne liste: Jožef 11 a f n e r, župan v Škofji Loki; Janez L a uči o, Gor. Radgona; Ivan lt o j i u a, pogreb, zavod, Spel. šiška; Avgust Pen, Jurjevci; Za v od nik Franc, Glince (š;. Vid); Anton L e k š e, Mozirje; Ignac S i -n i g o j, Ljutomer; Ivan Srebot, čevlj, mojster. Ljubljana.
II.	KATEGORIJA.
Člani:
Ivan Zurniaii. pek. mojster, Slov. Bistrica. Fran Kavčič, gostil., Ljubljana. Janko Horvat, slikar, Ljutomer. Filip Ogrič, zobotehnik, Novo meslo.
Namestniki: Josip Turk, gosli!, Murska Sobota, ivau Rozman, čevlj. mojster, Ljubljana, Alojzij Rozman, gostil, Prevalje. Rudolf Kuhar, mizarski mojster, Mokronog.
Volilnih upravičencev je bilo v tej kategoriji 1072. Veljavno oddanih glasov je bilo 790. Lista obrtniških, organizacij je dobila po 417 glasov, klerikalna kandidatska lista pa je dobila od 378—380 glasov. Propadli so kot kandidati iu namestniki klerikalne liste: Jernej Ložar, kroj. mojster, Ljubljana; Blaž Zupane, Laško; Valerijan Spruschina, prevoznik in melia-uik Ptuj; Karol Stupun, zidar, moj., SI. Bistrica; Auton Bule, mesar iu gostilničar, Mokronog: Jurij M o ser, izvošček, Ljubljana; Peter Zadravec, mlinar, Ormož; Franc Breznik, pek, Mežica.
III.	KATEGORIJA.
Člani:
Kolšek Martin, čevlj. mojster, Celje. Bcrnik Ivan, miz. mojster. Ljubljana. Uerlič Josip, gostil., Ptuj.
Namestniki: Tiiršir Leopold, slik. mojster, Cerknica. Hamelina Karel, dimnik, mojster, Sloveuj-gradec.
Anžič Franc, mesar, mojster, Ljubljana. Čoh stjepan, gostil., Rogaška Slatina.
Volilnih upravičencev v tej kategoriji je bilo 2987, veljavno oddanih glasov pa 2140. Lista obrluiških organizacij je dobila 1071 glasov, klerikalna lista pa po 1060 glasov, četrti kandidat obrtne liste g. Josip A m -b rožič, gosti!, in izdelovalec gredež, Ljubno na Gorenjskem, je dobil po mnenju komisije 4 glasove manj, ker je bilo njegovo krstno ime na teli glasovnicah napačno označeno, pa je komisija bila mnenja, tki naj med njim in g. Antonom Lipov-š k o m iz Maribora, ki jo dobil enako število glasov, kakor g. Ambiožič, odloči žreb. Med propadlimi kandidati in namestniki klerikalne kandidatske lisle so: Ivan
0	g r i n, nositelj klerikalne liste, Štefan S u k i F. krojač. Murska Sobola; Ivan P o I-
1	a k. strojar, Kamnik, Franc P u s t, te=ar-;ki mojster, Ljubljana; Ivan Čer ne. sed-
Porazne vesti o vremenski katastrofi v Zireh in Polhovem gradcu
(Glej poročilo na 3. strani!)
V Beogradu pričakujejo velika iznenadenja
Uzunovič se pogaja z Radičem nego golob na strehi. —
Beograd, 29. septembra, p. Na podlagi sporazuma vlade in skupščinskega predse I-ništva je bila včeraj skupščina sklicana za 4. oktober. Poslanci bodo prisostvovali svečanemu sprejemu češkoslovaških parlamentarcev, a skupščina bo zbrana do rednega sklicanja ter bo imela nekoliko sej, da bo mogel zakonodajni odbor dovršiti pregled zakona o centralni upravi in tla se bo razprava o stanovanjskem zakonu v odboru čimprej končala.
V političnih krogih se mnogo komentira sestanek g. Uzunoviča s Pavlom Radičem. Kakor se sedaj doznava, je g. Uzunovič sporočil Stjepauu Radiču, naj ne vztraja pri zahtevi po izstopu drja Nikiča iz vlade. Minister Nikič sam noče dsmisijonirati in bi bila za njegovo izločitev potrebna demisija celokupne vlade. G. Uzunovič svari Radiča, naj ne pritiska, ker nikdo ne more vedeti, v katere roke bi mogla jio demisiji vlade priti situacija. Izgleda, da je Uzunovičevo namigovanje o starem pregovoru, da je bo-'ji vrabec v roki nego golob na strehi, iii ostalo brez utiša na Radiča. Kritična \prn-
po načelu: bolji vrabec v roki, Živahne konference.
sanja so, kakor zatrjujejo, odgodena do 2-7. cktobra.
Snoči se j>* vršila daljša konferenca ministra za šume in rude dr. Nikiča, noiranje-ga ministra Bože Maksimoviča ter ministra za pošto in brzojav dr. šuperine. 'tej konferenci se pripisuje poseben značaj, ker se je v istem časti vrnila v pred-ednislv.i vlade seja nasprotnega tabora Uzunoviča. Mi-šo Trifimovica in dr. Srskiea. Te konfpreu-ce beležijo vsi beograjski listi. Udeležba drja Šuperine se mnogo komentira. Opazilo se je, da je mini«'er šuperina nocoj odpotoval v Zagreb.
Pavle Radič je danes prispel r Beograd ter je popoldne posetit ministrskega predsedniki Uzunoviča, kateremu je prinesel odgovore Stepana Radiča na razna vprašanja in zahteve. Konferenca je trajala več kot dve uri. Nato je g. Uzunovič nujno pozval k sebi Mišo Trifunoviča iu drja Srskiea ter ostal z. njima skupaj do 19. ure. V* ožji okolici Uzunoviča se opaža velika KiposieiiG=t in govori se, da pridejo veliki iznenaieripu
Radič postavlja Pašiča kraj groba
Pašičev govor v Cavtatu ni Pašičev govor, temveč podtaknjena stvar. — Pašič je fizično in duševno popolnoma onemogel in zato ne more več plavati po Radičevi mogočni struji sporazuma, ki nas nosi v ocean svetovnega miru.
Zagreb, 29. sept. n. Najnovejši Dom. objavlja sledeči člančič Stjepana Radiča: Predsednik radikalne stranke Nikola Pašič je dospel iz južne Francije v Južno Dalmacijo in sicer v Cavtat v popolno hrvatsko občino, kjer so od 24. občinskih svetnikov samo trije radikali, vsi ostali pa pristaši 11SS. Kljub temu je po časopisnih vesteh g. Pašič imel tu govor, v katerem jo baje ostro napadel tudi nas Hrvate, seljaško stranko ter zlasti predsednika HSS, češ da smo mi še vedno separatisti in nekakšni Avstrijanci. Predsednik HSS je dobil še v Ženevo točne in sigurne vesli od nekega srbskega zdravnika iz Cavfata, ki je Pašiča večkrat posetit in ki javlja, da Pašič ne more več dobro hoditi, to je korakati, temveč, da eno nogo za drugo samo polagoma vleče iu da od slabosti ne more niti tako govoriti, da bi ga razumela njegova najbližja okolica, vsekakor pa, da ne more držati govorov nili voditi kakih političnih razgovorov, vsled česar si je prepovedal vse politične posete, ker ga *ihio utrujajo. Predsednik (t. j. Radič) je prejel v Ženevo tudi
vest, da je n;t Pašiča nagla izpremeuib-. vremena v južni Franciji zelo močno učinkovala, ker je tamkaj postalo nenadoma hladno.in strašno vetrovno, da pa mu tu ir naše blago podnebju v Cavtatu in- pvila dobro, temveč ga samo uspavuje in utruja, ker je Pašičev organizem privajen o-fi'r;-šeniu beograjskemu podnebju. Vse lo je povsem naravno in nikomur se ni treba temu čuditi, ker je itak nenavadno stvar, da >-.• Pašič v svoji visoki starosti se tako dobro drži. Zato jo vrlo neukusao p.t tudi brtv,-dušno podtikati Pašiču take izjave, kalušm-si žele razni plitliUovci in pokvarjenei i/, PaJičeve. okolice, ki pomen ja jo nekaj sani" dotlej, dokler se grejejo ua Pašičev i popularnosti in njegovih zaslugah. Ti pri t! i kave i nikakoc ne morejo poj mi* i, da se jo Pašič preživel iii storil svoje iu tla ne more več zaustaviti niti izpremeniti velike struie narodnega sporazuma, ki je postala tako globoka. široka iu močna, da more edino po rjej plavali ladja naS(- narodne in državne politike v veliki ocean -vetoviipga miru iu napredka.;-
Bojazen Mussolinija pred francoskim vplivom
na Balkanu
Chamberlain in Mussolini se sestaneta danes popoldne. — Poset bolgarskega zunanjega ministra v Rimu. — Sestanek italijanskega in rumunskega kralja.
London, 29. septembra (lo). Zunanji minister Chamberlain, ki se nahaja v Sredozemskem morju ua potovanju, je sprejel povabilo ua sestanek z Mussolinijem. Državnika se sestaneta najbrže jutri popoldne v Iuki Civita-vecchiji. Sestanek se smatra bolj kot čin uljudnosti kakor pa političnega značaja.
Rini, 29. seplembr.i (u). Po razgovoru Chamberlaina z Mussolinijem prispe v Rim bolgarski zunanji minister Burov 5. ali 8. f ktobra. Kakor poročajo italijanski listi, bo glavni predmet razgovorov med Mus-olitL-jem iu Cluuiibeiiakioii! abesinski in tac-
Nettunske konvencije zopet v ospredju
Radičevci so pristali, da ostanejo italijanska posestva v Dalmaciji izven agrarne reforme.
Beograd. 29. septembra, u. Italijanski poslanec 13odrcro. ki se je po daljši odsotnosti vrnil v Beograd, je posetil pomočnika zunanjega ministra Jovana Markoviča, da se v podrobnostih informira o raznih političnih vprašanjih. Po-krenil je vprašanje ratifikacije nettun-skilt konvencij. To vprašanje še vedno ni stopilo v definitivno fazo. Glede tega se vršijo razgovarjanja med obema vladnima strankama, da bi se brez večjih potresov omogočil sprejem nettun-
gerski problem. Vsekakor .-e txi govorilo tudi o balkanskem problemu, kar se .-kle;ia iz skorajšnjega prihoda bolgarskega zunanjega ministra Burovj. Dane* je prispel nenadoma v Rim albanski poslanik, ki je imel zvečer daljšo konferenco z. MussoHiiijem. Sporazum med Francijo in Nemčijo ie zbu-<iil v Italiji veliko vznemirjenje, ker se italijanski politični krogi boje prevladujočega francoskega vpliva na Balkanu.
Bukarešta. 29. septembra (brž), (ienera! Averescu napoveduje sestanek italijanskega iu rum tujskega kralja.
skih konvencij in agranic.^t £j;or.t /.a Dalmacijo. Radičevci so pod pritiskom radikalov pristali na to, Ua se agrarni zakon sprejme v skladu z neuunskimi konvencijami. Agrarni zakon bi sc imel izglasovati pred ratifikacijo nettunskih konvencij, in sicer na ta način, da se v prehodne odredbe agrarnega zakona v Dalmaciji sprejme določba, s katero iii se uredile zahteve, ki izhajajo iz nettunskih konvencij, tla večja italijanska posestva ne pridejo pod agrarni zakon. Slična rešitev naj bi se našla tudi za cerkveno posest, za katero je interesi-ran Vatikan, v imenu katerega nuncii Pelegrinetii paralelno z Bodrerom for-sira rešitev v smislu zaščite vatikanskih interesov, da bi bilo od agrarne reforme izvzeto imetje katoliške cerkve v Dalmaciji.
Težkoče pri »Slavenski banki" d. d.
Novi dokazi za direktno odgovornost Banque des Pays. - Ustanovitev upniških odborov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. — Kaj pravijo zaupniki B. d. P. o stanju zavoda.
glas strogo korektnega in pravičnega moža in o katerem se ve, da ne bo pripustil, da bi njegov veliki zavod kompromitiral svoje ime z izmikava-njem od odgovornosti napram važnim interesom prijateljskega jugoslovenskega naroda.
Zagrebško časopisje o Ravenski banki"
Zagrebški «Morgenblatt» navaja da je «Slavenska banka« zavzemala vsled svoje agilnosti važno postojanko ne le na banč= nem, ampak tudi na industrijskem polju ter da igra potom svojih filijalk v Južni Ameriki med Jugosloveni važno gospodar* sko vlogo. Radi tega ne moremo tretirati krize, v kateri se nahaja ta banka, z zgolj privatnosfinančnega stališča, ampak iz oba če gospodarskega in tudi nacijonalncga sta* lišča. Dolžnost onih krogov, ki so do sedaj vodili to banko, je, da z vsemi sredstvi delujejo na to, da sc banka sanira ali pa na drugi način reši. Če bi se hoteli odgos vorni faktorji odtegniti tej svoji dolžnosti, bi dešlo od naše strani do ukrepov, ki gos tovo ne bodo niti Landerbanki niti Trbos veljski premogokopni družbi prijetni.
•Novosti« javljajo, da je radi bivše «Sla* venske banke» prišel v Zagreb minister trs gcvine dr. Ivan Krajač v svrho, da se na licu mesta informira o položaju ter da je že podvzel nekatere korake, da se katas strofa odkloni. Po izjavi g. ministra bo vlada vse ukrenila, da popolnoma zaščiti interese vlagateljev in drugih upnikov Nas dalje izvajajo «Novosti», da je «Slavenska banka» vživala zaupanje vlagateljev" posebs no radi tega, ker se je vedelo, da stoje za njo Trboveljska, dunajska Landerbanka ter pariška Banque des Pavs. Zastopniki teh zavodov so sedeli v upravnem svetu «Slas venske banke« i.i izključno oni so imeli v rokah vodstvo banke. Ko se azpravlja vprašanje o odgovornosti napram vlagatcs Ijcm, je treba meti pred očmi, da so bili faktični in edini tjospodarii Slavenske bans ke zaupniki dunajske in pariške finančne grupe. Ta faktum je treba podčrtati, pras vijo «Novosti» radi tega, ker izgleda, kas kor da bi se hotela Landerbanka. odnosno Banque des Pavs odtegniti odgovornosti ter jo prevaliti na jugoslovenske člane ravnateljstva Slavenske banke, ki pa so bis li stvarno že delj časa le deveto kolo pri zavodu. «Novosti» zaključujejo, da imamo na žalost še celo med finančniki take res prezentante, ki s!av;'o prooast ene banke kot nekako «zmago» Vendar večina naših finančnikov ima v tem oziru trezne pogles de in se zav da težkih gospodarskih pos sledic, ki bi iih imela taka katastrofa ne lc za bančne krege, ampak t"di za ostalo gospodarstvo. Radi tega so «Novosti» pres pričane, da bodo trezni gospodarski krogi •ob sodelovanju vlade našli pota in sredstva za popolno os-ig-it-anje interesov vlagate« ljev in to tem boli ker se sm^jo in mora« jo pritegniti k sodelovanju Landerbanka in Banque des Pavs.
Včeraj sc je v Ljubljani sestavil odbor up.iikov »Slavenske banke« iz Slovenije, ki naj zasleduje dogodke pri tem zavodu, izvrši potrebne intervencije pri državnih oblasteh in pripravi vse korake, ki so potrebni za zaščito vlagateljev. Na interese delničarjev se ta odbor ozirati ne more. Predsednikom odbora ie bil izvoljen predsednik gerentskega sveta g. dr. Dinko Puc, ki je sestanek sklical in vodil.
O sestanku se nam z druge strani še poroča, da ie tamkaj bil predložen razen znane okrožnice generalnega direktorja »Slavenske banke« g. R. Pilca od 11. avgusta 1926, ki. sklicujoč se na konsolidirani položaj banke, poživlja na čim živahnejše akviriranje kredi-torjev, tudi memorandum, ki ga je leta 1925 na zaiitevo »Banque des Pays« odstopivša stara direkcija predložila temu zavodu glede sanacije Slavenske banke. V tem memorandu se povdar-ja, da ie za popolno ozdravljenje zavoda preko odpisanih 40 milijonov dinarjev delniške glavnice potrebno odpisati in nadopolniti še 30 milijonov sla-bejšili aktivov. Ako se to ne zgodi, trdi memorandum, mora zavod zaiti pozneje v težave. »Banque des Pays« pa je na podlagi sodbe svojih ek;pertov to stališče odklonila trdeč, da izvršeni odpis 40 "o delniškega nominala povsem garantuje prospeh zavoda. S tem je pač nedvomno prevzela odgovornost za posledice.
2e sta se sestavila tudi v Zagrebu in Beogradu upniška odbora, ki bosta z ljubljanskim delala roko v roki tem bolj, ker se je ugotovila popolna vzporednost interesov celokupnega upni-štva in našega denarništva sploh in zlasti ni več nasprotij med Ljubljano iu Zagrebom.
Iz Zagreba nam poročajo, da se tam z vso naglico od strani uradnikov Ban-que des Pays dovršuje bilančno stanje. Čujemo, da bo to delo najdalje v dveh dneh dovršeno. Ponovno se iz krogov pri »Slavenski banki« eksponi-ranih zastopnikov Banque des Pays zatrjuje, da niti delniška glavnica ni izgubljena, kamo li da bi bili vlagatelji aH drugj upniki v opasnosti. Te izjave jc vsakakor treba dobro beležiti. Tudi zagrebško javno mnenje povsem soglaša s tezo, ki jo zastopa »Jutro«, da ie direktna odgovornost Banque des Pays za današnje stanje Slavenske banke izven vsega dvoma, s tem pa tudi njena dolžnost povsem jasna. Kakor izvemo, .ie bil na to odgovornost B. d. P. še posebej opozorjen predsednik njenega glavnega odbora, bivši francoski poslanik v Londonu g. Jules Cambon, ki uživa v vsej Evropi
Proti demoralizaciji v šolski upravi
Pod tem zaglavjem je priobčil »Učit. Tovariš-: 'članek, ki našteva slučaje, katere se mora smatrati kakor nemoralne v podeljevanju učiteljskih mest. Z izvajanji sc more vsakdo v glavnem strinjati. Kot nemoralno se mora smatrati po teh načelih, ako se imenuje mlajši in strokovno slabše kvalificirani za kako mesto in to vrhu tega s politično protekcijo.
Pravilno se povdaria, da leži rešitev v Tokah prvenstveno učiteljstva samega. Kajti ono je, ki vlaga nemoralne prošnje, ono je. ki pritiska z vsemi vrstami zvez na odločujoče ličnosti in na politfčne stranke. V tem oziru poznamo nešteto in uprav klasičnih slučajev.
Tako n. ur. jc bil ravnokar imenovan v Ribnico g. Herman Kmet vkljub veliki razliki v vseli predpogojih, ki se morajo uva-ževati. Bil je imenovan, češ da je »ds-l\laraš
G. Herman Kmet, če se ne motimo, je eden glavnih borcev za znano deklaracijo in ie tudi v vodstvu ljubljanskega pover-jtiiištva UJU, ki je proglasila v »U. T.« tiu'čcla, ki jih hoče provesti proti demoralizaciji v šolski upravi.
Mi ne bomo danes še obravnavali drugih slučajev, a ker je g. Kmet vodilna siki poverjeništva UJU, pričakujemo, da uva-žuje načela, ki so stvorila večino na celjskem zborovanju UJU, mislimo, da je tu tipičen sluča.i, ki ga prizadeti sam lahko uredi s tem, da se ravna po svojih načelih. Ako bo vodstvo samo trpelo tako razliko med besedo in dejanjem, bo seveda vsakdo vedel, koliko ima dati na moralne izjave.
Stvar pa je tudi sicer skrajno rmfčna. Preko fakta, da je posl. Pucelj izsiiil krivico g. Završniku, g. Kmetu pa mesto, ki mu ne gre, pod utemeljitvijo, da je Kmet »deklaraš«. kar da Završnik ni. preko te izjave javnost iti ne more. Tudi UJU ne. Ta stvar se mora do kraja razčistiti, zlasti mora i UJU zavzeti jasno stališče.
Novinarski kongres na Cetiniu
Nova uprava J.VU.
Cetinje, 29. septembra.
Novinarski kongres je danes zaključil svoje delo. Po poročilu verifikacijskega odbora so včeraj došla na vrsto poročila o delu uprave. Pri referatu generalnega taj-niika in blagajnika o stanju blagajne JNU t-e je razvila zelo burna razprava, ki je trajala ves dopoldne. Skupina beograjskih novinarjev je predložila kongresu resolucijo, v kateri je zahtevala anketo za delo glavnega tajnika Viloviča in glavnega blagajnika Ivaniča. Razprava o tej resoluciji je trajala še popoldne. Končno je predsednik udruženja Krešimir Kovačič odredil odmor,
med katerim je imela centralna uprava z delegati sekcij posvetovanje. Rezultat tega posvetovanja in razprave na kongresu je bil motiviran predlog uprave za prehod na dnevni red. Ta predlog ie vseboval naslednje točke: 1. Kongres sprejema vsa poročila o delu uprave v preteklem letu na znanje in daje upravi absolutorij 2. Ako proti delovanju kateregakoli člana dosedanje centralne uprave dospe pismena prijava, bo centralna uprava to prijavo poverila v proučitev posebnemu odboru, v katerem bodo zastopani delegati vseh sekcij; 3. Cercle v beograjskem novinarskem klubu se ima do 1 januarja 1927. brezpogojno likvidirati. 4. Beograjski novinarski klub z vsem inventarjem se izreči v upravo beograjske sekcije. o. Po izročitvi kluba sekciji si poišče centralna uprava zase druge prostore v Beogradu. Ta prehod na dnevni red je kongres sprejel z odobravanjem. Končno se je prešlo na volitev nove uprave, v katero so bili izvoljeni: za predsednika Krešimir Kovačič (Zagreb), za I. podpredsednika 2i-ka Miličevič (Beograd), za II. podpredsednika Stanko Virant (Ljubljana), za I. tajnika Gjuro Vilovič, za II. tajnika Ivan Krz-narič, za blagajnika Milorad Ivanič, v nad zorni odbor pa so bili izvoljeni Ikonič, Smo-dej in Vodvarška.
Danes in jutri priredijo novinarji razne ekskurzije. Glavna skupina potuje čez Pod-gorico v Skadar in nazaj na Bar, odkoder se novinarji vračajo s parnikom preko Splita domov.
Nova komplikacija pri žrebanju v Zbornici
Tekem včerajšnjega dne se volilna kos misija še vedno ni mogla odločiti, kako se naj izvrši žrebanje za I. trgovsko kategos rijo, v kateri ima, kakor znano, vseh 8 kan» didatov enako število glasov (po 143). Vrs šile so se živahne razprave in prevlados valo je končno naziranje, da je glavno dos seči principijelni organizacijski cilj, ki je v čl. 1. volilne uredbe fiksiran z določbo da morajo po 4 člani vsakega odseka dos movati na sedežu zbornice, izmed ostalih članov vsakega odseka pa da morajo 4 dos movati v ljubljanski, 8 pa v mariborski oblasti. Temu cilju naj se prilagodi način žrebanja, ki v zakonu sicer ni predpisan, in je torej najpravilnejše, da se žrebanje vrši po krajevnem principu, t. j. posebej med obema ljubljanskima kandidatoma, med obema kandidatoma iz ljubljanske oblasti in končno med 4 kandidati iz mas riborske oblasti.
Tekom skrutinija za III. obrtniško kates gorijo pa se je pojavil nov slučaj. Tudi v tej kategoriji so zmagali napredni kandidas ti, in sicer v splošnem s 6 glasovi večine. Za nosilca napredne liste g. Josipa Ambros žica pa so bili oddani 4 glasovi tako, da je bilo mesto imena Josip napisano ime Adclf. Akoravno o identiteti kandidata ni
bilo nobenega dvoma, ker je bil označen pravilno kot izdelovalec gredež v Ljubnem na Gorenjskem (kjer eksistira lc eden Ams brožič te stroke) je volilna komisija ven= dar te štiri glasove — po našem prepričaš nju povsem neopravičeno — razveljavila. S tem pa je število Ambrožičevih glasov postalo enako številu glasov nasprotniškes ga kandidata g. Ant. Lipovška iz Mariboi ra in komisija jc rekla, da naj med obema odloči žreb. Ako se postavimo na osnovo absolutne provincijalne razdelitve manda. tov v smislu čl. 1. in 3. uredbe, potem je žrebanje v tem primeru nedopustno, ker sta kandidata vsak iz druge pokrajine. Gos spod Ambrožič ima kot kandidat iz ljubs Ijanske oblasti več glasov nego njegov pros tikandidat iz iste oblasti in bi moral torej logično biti proglašen za izvoljenega.
V ostalem gre tu za vprašanja, ki so predmet povsem pravniške presoje. Mi smo včeraj in danes navedli razne argumente za in proti, prepustiti pa moramo komisiji odn. njenemu predsedniku da se odloči na eno ali drugo stran. Definitivna odločitev bo pač padla tekom današnjega dneva.
Politične beležke
Za poplavljence
Po predlogu posl. dr. Žerjava je predsedstvo kluba SDS zahtevalo pri ministrstvu notranjih del neposredno pomoč v ma-terijalu, delovnih silah in denarju, pri finančnem ministrstvu pa izreden kredit, ki naj ga razdele oblasti skupno z »Rdečim križem« (Crveni krst).
Krivice v prosvetni upravi
Klub SDS je sklenil pri m'nistru prosvete ponovno protestirati radi preganjanja nacijonalnih prosvetnih delavcev. Glede Slovenije je posl. dr. Žerjav predložil spomenico slučajev, ki dokazujejo nevredno igro z našim učiteljskim osobjem. SDS ne predlaga represaiij m jih tudi za kasneje ne namerava, pač pa vztraja na reparacijah, t i. zahteva revizijo vseh namestitev in nasiljih premestitev pod vlado RR. Med najbolj kričeče slučaje je šteti slučaj g. Znvršnika v Ribnici, ki je bil zapostavljen v korist g. Hermanu Kmetu
po skupnih priporočilih posl Škulja in Puclja. G Završnik po službenih letih, po kvalifikaciji in po vseh okornostih, ki se jih mora uvaževati, daleko prekaša g. Kmeta. — O tem predmetu se nam z druge strani poroča, da je pošl. Pucelj opravičujoč imenovanje g. Kmeta pisa', da je Kmet »deklaraš«, kar Završnik ni. Ta izjava ne more neopa'žena ostati. G'. Kmet jc bil ob imenovanju v Dol. vas ali sc je vsaj delal hudega demokrata, ko je tjakaj prišel, se je združil » klerikalci, drugod pa je izjavil, da je soc. demokrat. Smatrati se ga mora prilično kot tip.
Cinizem «SIovenca»
«Samcuprava» od 29. t. m. piše: «Ljubs ljanski škof jc napisal pod svojim podpis som v nekem tedniku svoje stranke članek, v katerem prepoveduje vsem vcin..;om pod najostrejšimi cerkvenimi kaznimi čis tanje listov drugih strank. Narodna pos slanca gg. dr. Pivko in dr. Žerjav sta radi tega poslala ministru ver g. Miši Trifunos vieu vprašanje, kako stališče zavzema nas pram temu postopanju cerkvene oblasti v Sloveniji in kaj misli podvzeti o tej zadevi. G. minister je po svoji dolžnosti odgovoril na postavljeno vprašanje in njegov kratek odgovor, ki stoji na popolnoma formalnos pravnem stališču, se glasi, da je škof s tem zlorabil svoj oblast ter se pregrešil proti ustavi. Ker pa nimamo še zakona, ki bi specijaliziral tozadevno določbo ustave in ker država radi tega nima sankcije proti taki zlorabi, se more samo pritožiti pri vis šji cerkveni instanci. Nas se ne tiče spor, ki ga vodita demokratska in klerikalna stranka med seboj v Sloveniji in iz kates rega je nastal ta slučaj. Baviti pa se mos ramo s komentarjem, ki ga je podal ljubs ljanski «Slovenec» kot odgovor našemu mis nistru s temi besedami: «To nedolžno ves selje «Jutru» iz srca privoščimo, dokler ne bo prišel odgovor iz Rima, ako bo sploh prišel. Kakšen bo ta odgovor, nihče ne mos re dvomiti, kdor pozna cerkveni zakonik. Mnenje ministrstva ver v predstoječi zas devi pa je toliko vredno in merodajno kas kor tozadevno mnenje malega Morica v «Jutru». — V času Avstrije ni «Slovenec» nikdar pisal s takim cinizmom o kakem avs strijskem ministru, četudi so vsi avstrijski ministri ver z zelo majhnimi izjemami pri* padali takozvani nemški liberalni stranki, ki je po vsem svojem programu bila nas sprotnica katolicizma. S takim cinizmom govori in piše SLS o naših državnih obla= steh šele po vojni.* Tako se je «Slovenec» zopet sam «denunciral» v Beogradu pri ras dikalih, ki bi se jim iz srca rad prikupil. Ne more pač zatajiti svoje prave barve, ki mu je prirojena.
Komedija o izenačenju . davkov
Beograd, 29. septembra, p. Odbor Narodne skupščine za pretres zakonskega načrta o izenačenju neposrednih davkov je danes končal razpravo. Okoli 50 najvažnejših členov načrta je ostalo rezerviranih. Glede čl 154. se je razvila živahna debata. Ta člen predvideva, da veljavnost vseh dosedanjih davčnih zakonov preneha 1. januarja 1927. z dodatkom, da razen tega ostane v veljavi predhodna odredba o dohodkih z zemljišč. Frihodnja seja bo sklicana pismeno. V političnih krogih pa se vsa ta stvar ne jemlje iesno. Tudi vlada ne. Proti načrtu je namreč baš v vladinih krogih toliko odpora, da v doglednem času vlada ne namerava vzeti niti v resen pretres vprašanje definitivne parlamentarne rešitve..
Otvoritev proge Štip-Kočane
Beograd. 29. septembra r. Včeraj je bi- I la na svečan način otvarjena železniška J proga Štip-Kočane.
Demisija grške vlade
Radi nesporazuma o izvedbi voiitev je podal gone-al Kond Ls demisijo celokupne grške vlade. — Venizelos pripravljen sprejeti zunanje ministrstvo. — Poostritev pogajanj za jugosloven-
sko-grško pogodbo.
Atene, 29- septembra, d. Razgovori voditeljev strank, ki so se vršili včeraj pri pred sedniku republike admiralu Konduriotisu niso imeli uspeha, ker so rojalisti kakor ve-nizelisti vztrajali na svojih stališčih. Radi tega je general Kondilis podal demisijo svoje vlade. Spor med venizelisti in njino-vimi nasprotniki obstoji v glavnem radi pro porcijnalaega volil, reda Protivenizelisti zahtevajo črtanje proporca iz volilnega zakona ter razen tega izvedbo novih volitev potom nepolitične poslovne vlade, venizeli-stične pa so stranke za ohranitev proporci-jonalnega volilnega reda ter tudi v načelu niso proti temu, da bi vodil Kondilis še nadalje vlado. Demisija generala Kondilisa je vzbudila veliko presenečenje, ker je Kondi-
lis šele predvčerajšnjim izjavil, da ne namerava odstopiti pred novimi volitvami in da bi eventuelno posegel v volilni boj na čelu nove stranke.
Admiral Konduriotis se še ni odločil, ali sprejme demisijo sedanje vlade. Venizelos je izjavil v nekem pismu liberalni stranki, da bi bil pripravljen prevzeti v vladi Tsak-daris-Metaxas ali pod kako drugo monar-histično osebnostjo znnar.ie ministrstvo.
Atene, 29. septembra s. Razprave o solunski pogodbi so se poostrile. Kafandaris izjavlja, da je revizija pogodbe neobhodno potrebna. Po beograjskih vesteh bi postal položaj zunanjega ministra dr. Ninčiča zeio težaven, ako bi pogodba ne bila ratificirana.
Kočljiv politični položaj na Poljskem
Nova vlada brez izprememb. — tatura? — Zmanjšanje
Varšava 29. septembra r. Predsednik republike Pilsudski je ponovno imenoval staro vlado brez izpremembe. »Nova« vlada se bo bržkone v četrtek predstavila sejmu.
Ponovno imenovanje bivše Bartlove via-de se nanaša na solidarnost Bartla in vseli članov kabineta z notranjim ministrom Mlodz.ianovskim in prosvetnim ministrom Sulkovskim, katerima je seim izglasoval nezaupnico. Ni pa verjetno, da bo seim vztrajal še nadalje na tem stališču, ker ministrska kriza ni našla pravega odmeva v javnosti in so tudi člani parlamenta sami desinteresirani in v večini na dopustu izven Varšave.
Ustavna demokracija ali dik-začasnega proračuna.
Po drugih informacijah se jc političen položaj poostril. Razpoloženje opoziciionalniii in vladi naklonjenih poslancev je tako, Ja sedaj ne gre za boj o obstoju vlade ali sejma. temveč za državno obliko. Vprašanje je sedaj, ali se bo obdržala ustavna demokracija ali pa bo sledila tajna ali javna diktatura.
Varšava, 29. septembra s. Senat ie na včerajšnji seji s 4t) glasovi proti 37, 6 senatorjev se ie vzdržalo glasovanja, spreii.1 predlog opozicije, da se budžetni provizorij za zadnje četrtletje I. 1920 zniža od 4S4 na 450 milijonov zlotov.
Povsod velike vremenske katastrofe
Ciklon porušil mehikansko mesto Veracruz. — Nov vihar nad Florido. — Orkan nad Azorskimi otoki. — Poplave v Švici.
Mexico City, 29. septembra, (brž) Mesto Veracruz je bilo od strahovitega ciklona popolnoma porušeno. Veliko število ljudi je bilo ubitih in mnogo parnikov potopljenih Tudi v okolici je ciklon povzročil ogromno opustošenje. Ker so vse komunikacije pretrgane, podrobnosti o strahoviti katastrofi še niso znane. Potopilo se je tudi več vojnih ladij.
Orkan v Veracruzu in okoliških krajih tigal strehe raz hiš. Ljudje so morali izprazniti stanovanja. Žetev ie uničena. V Ja-lapi je narastla reka povzročila ogromno škodo. Dve osebi sta utonili. Škoda se ceni na dva milijona dolarjev.
Veracruz je pristaniško mesto mcliikanskc; republike s širokimi ravnimi cestami in lepimi trgi. V Veracruzu ie 7 cerkva, več samostanov, gledališče, cirkus za bikoborbe,
velike tvornice cigar ter ima nad 50.000 prebivalcev. Veracruz je bil glavno izvozno obmorsko mesto Mehike. Mesto je ustanovil I. 1520. španski osva.iač Fernando Cor tez in je služilo francoskim četam v letin IS62—1S67 kot izhodišče v času invazije v Mehiki.
Pariz, 29. septembra, s. Po vesti »Ne\v-york Heralda« iz Miamija jc naznanila vremenska postaja nov vihar, ki se je pojavil severno od Portorike in sc pomika v smeri proti Floridi. Oblasti so odredile vse potrebne varnostne ukrepe.
Lizbona, 29. septembra (brž) Silen vihar jc težko poškodoval mesto Fayal na Azorih.
Ženeva, 29. septembra (brž.) Radi velikih poplav jc položaj v riionski dolini zelo kritičen. Železniške zveze so pretrgane. Železniška uprava upa, da vzpostavi promer do četrtka.
Povratek kralja in kraljice
Danes zjutraj.
Beograd, 29. septembra, p. Sinoči sta se kralj m kraljica s simplonskim ekspresom ■odpeljala iz Pariza ter prispeta danes pos noči v Ljubljano Od tam odpotujeta na Bled, kjer cs aneta še nekaj dni. Z Bleda se poda kralj v oktobru k proslavi bitke na Ka.imakčaianu ter se nato vrne k stals nemu boravku v Beograd.
Strahotna opustošenja v tržaški okolici
Trst, 29. septembra, o. Včerajšnja poplas va na Primorskem je imela katastrofalne posledice. V tržaškem predmestju Rojanu in Barkovljah znaša na stavbah povzročena škoda okoli 10 milijonov lir V Trstu jc škoda še večja, ki pa še ni precenjena. V Grljanu je.vihar potopil več ribiških ladij.
Med Miramarom in Trstom jc zemeljski plaz zasul tovorni vlak, ki je radi tega sko* čil iz tira. Železniški promet je deloma ustavljen, ker jc proga na več krajih pos škodovana. V tržaški okolici jc voda ods nesla cele vinograde v morje. V gornji sos ški dolini jc voda poplavila hiše do I. nads stropja. Prebivalci so se iz njih rešili ic s čelni. Posebno veliko škodo je povzročila reka Idrijca v Slapu in Baei. Veda je razs rušila več poslopij ter odnesla številne mos stove. Pri Tržiču je voda poškodovala pet električnih central Radi pomanjkanja cner gije je morala velika tržiška ladjedelnica ustaviti obrat. Danes ponoči jc začela razs sajati močna burja. Termometer, ki je kas zal včeraj šc 20 stopinj, je padel danes na 12 stopinj. V Karnskih gorah je zapadel sneg.
ZBIRAJTE MILGBARF ZA POPLAVLJENCE!
Predmestje Studenec v Školji Loki
ob narasli Poljanščici.
Pečine v 8 m narasli Poljanščici,
na katerih jc slonela br« m?d Škofjo Loko in Puštakm.
»JUTRO« št. 225 =============================== 3 ============================= Četrtek 30. IX. 1926
V
Zirov ni več — Polhovgrajska kotlina jezero in puščava
Polhov gradeč in cela kotlina preživela katastrofo, kakršne že sto let ne. - Skrivnosti formacij polhograjskih hribov. - Razdejani mostovi, hiše, vsepovsod voda, pesek, kamenje in drevje. - Žiri in okolica skoro popolnoma izginiti z zemeljskega površja.
Med razvalinami in Jezeri Polhov-graiske doline
Plazovi in besneči hudourniki ter potoki rušili mostove, hiše in zasuli na debelo travnike in polja. — Voda udirala tudi iz zemlje. — Potresni sunki.
marsikoga, ki sc je oziral gori v hribe. je zazeblo okrog srca. Prišla je noč, naliv pa je še vedno trajal. Dež je padal na tla z železno vztrajnostjo in ustavilo ga tudi ni naslednje jutro. Ko so ljudje pogledali iz svojih hiš, so se iirri v strahu stisnila srca. Pogled na narastli potok Božno in nižje doli na Gradaščico jc povedal vse. Voda je narastla skoro že za dva metra in divje šumeč so se gnale vode dalje po strugi. Tekom dopoldanskih ur je voda ve'dno naraščala, vendar ljudje še niso popolnoma obupali. Marsikdo je mislil še. da se voda odteče. Upanje pa je bilo varano, kajti voda je naraščala vedno naprej s pretečo naglico. Zvonilo je poldne, ko so pridrle še večje mase vode
z uničenje prorokujočim
zaglušujočim bobnenjem. 2e pred poldnem je Božna poskušala prekoračiti bregove, sedaj pa ni bilo več sile, ki bi jo ustavila na njenem, vse razdira-jočem potu. Pobesnela hidra jc posegala s tisoči rok v strani do bregov in objemala v uničujoči naglici plodno polje. Razburkani in peneči se valovi, ki so pribobneli na piano, so nosili s seboj ogromne skale, velikanske hraste, macesne, smreke, jagneda itd. V dolino so priplavali že crknjeni prašiči, celi kosi hiš. razno pohištvo iz hiš, strgana vrata, okenca itd. Položaj v vasi je postal obupen. Ljudje so hiteli iz hiš na hrib, odpenjali živino, reševali otroke in strmeli z visokega v to grozo. Glavna struga, ki je valila s seboj vse mogoče hišne predmete, je votlo bobneče pričela donašati s seboj cele kupe obdelanega in surovega lesa, hlode, deske in velikansko množino izru-vanih dreves, povezanih s liosto. Vse te skladovnice lesa .ie držal v svojih krempljih glavni tok, ki je rezal ob obeh straneh liki ob boku mogočnega splava. Nakopičeni les, hlodi in vse to z vodo vred je iskalo proste poti, ki pa jo je zaviral železobetonski novi most, ki je vezal Polhov gradeč s Pristavo. 2e tok vode sam so ovirali železobetonski nosilci, kriza pa je prispela do viška z doplavo lesa. Da bi imel most pod seboi dovolj prostora in da bi bil v isoko zidan v loku, ne bi prišlo do takih grozot. Mase naplavlienega lesa so se odbijale od betona, ki pa je kljuboval. Ljudje s hribov so v grozi pričakovali. ka.i bo. In res. Ker les in voda nista našla proste poti pod mostom, je pričela voda. skale in les kopati ob njem drugo strugo. Voda. ki se je dosledno odbijala od mosta, je napravila oster kot. nato pa v rokavu drla naravnost profi Gasilnemu domu, eno-nadstropni Mostarjevi in pritlični Šta-jerčevi hiši in bajti. Tedaj so hlodi, tramovi in debla otvorila kakor v starih časih z ovni na te stavbe generalni napad. Nekaj časa so se težki kosi odbijali in se zopet zaletavali in na-krat odbili pri Mostarju severni vogal hiše. Kmalu se je pričela nagibati streha, nakar se je zrušil v valove prvi del hiše. Kakšne četrt ure kasneje je klecnil skupaj drugi del, skoro nato pa je šlo po vodi vse. Voda je
hišo odnesla
Strahovita elementarna katastrofa, ki je napravila ogromno škodo že itak revni Sloveniji, je bila v vsakem oziru najstrahovitejša v Poihograjskem kotu. Vič. Glince, Rožna dolina. Nova vas. Kožarje, vse .ie odsevalo v ponedeljek v masah umazano rjave vode, bučeče in drveče skozi vasi. Ves ta ogromni veletok pa je pridobival na sili samo iz voda. ki so sc podile s hribov v Žireh in okrog Polhovega gradca dalje po dolini, uničujoč pred seboj vse, kar jim je bilo na poti in kar jim ie poskušalo kljubovati.
Katastrofa, ki ie zadela Polhov gradeč topot je neizmerno grozotnejša od one leta 1924 ali one pred 70 let. 2e več stoletij ni bilo tam tako groznih tragedij. Kot pod goro Sv. Lovrenca in tja do Kozarij ie bil do včeraj popolnoma odrezan od ostalega sveta in ni se znalo niti najmanj, kaj se je tamkaj v teh groznih urah dogajalo. Nik-do ni znal ali je Polhov gradeč pod vodo, ali še stoji ali ga ni več. Vsakdo, ki pozna kraj, njegovo lego in vse nevarnosti, ki jim .ie izpostavljen, pa je slutil grozo.
Dočim vlada in merodajni faktorji niso imeli še nikakih poročil od gori, jc novinska poročevalska služba, sicer s težavo, a vendarle funkcijonirala vsaj za silo. Prve vesti o težki katastrofi v Polhovem gradcu in v krajih nizdol Gradaščice se je posrečilo dobiti že v torek. Težke slutnje posameznikov in vse javnosti so se izkazale kot popolnoma upravičene in nedoločne predstave so jele dobivati določnejše oblike. Barva domišljije in resničnosti je sama temna, nepopisna groza.
2e polje ob Tržaški cesti tostran brezovških, loških in vrhniških hribov je strašno namočeno in to še danes. Dne 27. t. m. je stala voda v Drenovem griču gori proti Vrhniki in nazaj proti Logu pod vodo. Zvečer je nastal silen piš, ki je mnogim posestnikom v okolici
podiral kozolce in ruval drevesa.
Vihar se ie razvil okrog 21. ure v silovit orkan, ki pa se je ponoči polegel. Proti jutm je pričela voda odtekati in je čez dan odtekla skoro vsa. Ostala je le zunaj na poljih. Blatna Brezovica in Bloke pa stojita v vodi še danes. Opazovalec, korakajoč po poti proti Horjulu opazi vsepovsod razdejanje. Cesta je izprana in izdolbena na posameznih mestih popolnoma do temeljev in to samo od dežja in malih potočkov, ki so se tvorili sproti ua cesti sami. Cim pa se odpre iz gozda pogled na horj.ulsiko polje, ga oko išče zaman. Pred človekom migo-ta samo več kilometrov dolgo in nad
kilometer široko jezero,
skozi katerega se podi valoveči potok Horjulščica. Njive so ostale posestnikom ohranjene samo ob robu vasi v pasu 1 km. Mala jezerca je opažati še sedaj celo v višje ležečih krajih proti Vrzdencu. Glavno jezero je včeraj dopoldne dokaj padlo, popoldne pa je radi neprestanega deževja počelo zopet vidno naraščati in bo skoro gotovo zalilo še one njive, ki jih je voda polagoma zapuščala. Horjulščica na svoji poti od Zaklanca mestoma prestopa breg in treba je le še nekaj ur trajnega deževja, da se zopet razpeni čez široko polje.
Silno so hudourniki, normalno samo ponižne grape, gospodarili tudi v hribih nad Horjulom oziroma Zaklancem. Gozdne poti proti Koreni, Brišam 'n naprej proti Polhovemu gradcu oziroma Zalogu so na mnogih krajih popolnoma razruvane. Okrajna cesta iz Zaklanca v Polhov gradeč ie bila včeraj popoldne že popolnoma dostopna iu je trpela saino na posameznih mestih, toda ne preveč. Kamenje, ki so ga vode tirale s seftoi. se je v kupili ustavljalo že ob robu ceste ali celo višje v bregovih. Potok, ki spremlja cesto, je še včerai močno narastel. V ponedeljek pa so tudi njegove vode butale ob breg gozda nad cesto. Cim boli pa se opazovalec približuje polju in vasem pod Polhovim gradcem. tem grozotnejša postaja slika.
Prestrahotne so bile v Polhovem gradcu ponedeljkove popoldanske ure. Strahu in groze, ki so jo preživljali domačini, ni mogoče opisati, kajti
resnica preseda vsako domišljijo.
V hribih ie v nedeljo popoldne pričelo po dalje časa trajajočem lepem vremenu deževati. Nad goro Sv. Lovrenca in gori nad Črnim vrhom so se preganjali neka i časa temni, težki oblaki, ki so butali drug ob drugega. Končno pa ostali nad zemljo in vrhovi kakor pribiti. Otvorile so se nebeške za-tvornice. lilo je kakor iz škafa. Naliv se ie stopnjeval od hipa do hipa in
in imela prosto pot. Mostar je rešil preje iz svoje lepe hiše samo številne otroke in ženo, vse drugo, denar razne dragocenosti, oprava, obleka, krojaško orodje (pečai se je tudi s kroja-štvom), pa je odnesla s seboj med silnim truščem in hroščem pobesnela voda. Vse, kar mu je ostalo, so žena, otroci, obleka, ki jo je imel na sebi, ter 1 kronica denarja, ki jo je našel v žepu.
Silni valovi so pričeli sedaj razkopavati novo cesto, ki je bila dograjena šele letos. V nekaj trenotkih jc bila stesana nova zibel in sicer na mestu, koder je prej tekla cesta. Železobetonski most je obstal na strani. Prvotna struga je bila mahoma zasuta z debelimi kamni iu skalami, čez koje pa je lila voda. Most je postal v nekaj trenotkih brez pomena, kajti sedaj stoji popolnoma na suhem. Deroče mase vode, ki so si skoro že utrle neovirano pot. so nekaj hipov nato odtrgale zadnji del Gasilnega doma, vzele s seboj omaro z gasilsko obleko in vedno naraščajočo silo butale v hlev Janeza Pe-klaja. Ta je bi! kmalu izpodkopan in v nekaj trenotkih zlomljen in odplav-ljen. Tramovi so se nato v mogočnih sunkih vrgli v sosednjo Stajercevo hišo in bajto. Par minut in hiša je
bila zrušena,
pobrala jo je voda in ostala je samo peč sredi ene sobe, skozi katero pa li-je danes nova struga. Za n.io je voda porušila bajto, ki jo je odtrgala polovico, drugo polovico pa izpodkopala in komaj še visi na bregu. Že prej pa so se morali prebivalci izseliti tudi jz eno-nadstropne Pekla.ieve hiše. kajti deroči valovi so jo izpodkopali, da se je celo poslopje nagnilo. Zadnji hip so odne-
Ostanki betonskega mostu čez Poljanščico v Škoiji Loki.
stopna le čez železniški most v Kalvarijo v ozadju. Vas je od mesta do* Vas Puštal z gradom na desni in slikovito dve uri oddaljenih Medvodah
i-Ggieti na poplavljeno pot v Škoiji Loki
od hiic t ravnatelja Ivana Šubica proti mlinu in fužini na Studencu. Pod klanconi pod sodnijo se malo pred sedaj podrtim betonskim mostom na levi odcepi klance, katerega vidimo na naši sliki. Pri Oblakovi hiši in za njo pri hiši pismonoše Jenka je segala voda šc nekoliko višje prav čez okna. Stanovalce so vzadnjeni trenotku rc= š:li pogumni možje, ki so bili sami v smrtni nevarnosti.
Poplavljeni Vič z zvonika župne cerkve v smeri proti zapadu
Na poplavljeni Tržaški cesti na Viču,
kjer so ob ograji na levi odnesli valovi voz posestnika Zdešarja in je utonil posest*
nik Andrcjak.
Avto velikega županstva v valovih na Tržaški cesti na Viču
sli tudi še Peklajevo staro mater, ki je ležala v postelji že celo leto. Grozotni pogled na okolico pa je na starko vplual tako silno, da je vsled strahu
umrla med prenosom
in so jo položili v neki sosed, ji hiš; na posteljo že mrtvo.
Ob 15. uri je dosegla vse naokrog, do kamor je segalo oko, se razlivajoča deroča voda višek. Presegala je za 60 cm višino vode v 1. 1924. Tedaj je počela dvigati od Božnarjeve žage sem cele vozove, naložene z okroglim in zvezanim lesom. Vozovi so plavali po vodi, kakor male sa.ike in se zagnali v ogrožujočem tempu proti hišam in doli po strugi. En tak vez je zagnalo proti hiši strojanja Franca Riharja p. d. pri Pšavcu in ga pritisnilo k steni. To ie bila v splošnem še sreča v nesreči. kajti voz .ie branil in odbijal drage hlode in debla ter tramove, da niso razbili stene hiše. Voda je kmalu pograbila pri hiši svinjak in ga odne-I sla. Vendar to ni vse. Pobesneli va-: lovi so dvignili iz kleti in shramb ter delavnice kadi s kožami in jih odplavili s seboj. Kože je pobrala voda tudi njegovemu bratu strojarju Valentinu Riharju.
Strašno je gospodarila voda tudi na žagi Pavla Božnarja, ki ie menda največ trpel tudi že v I. 1924. Bučeči valovi. ki so se gnali skozi žago. se odbijali od hiše in drli v stanovanje, so popolnoma zamašili prostor v žagi i z gramozom, skalami, mivko, lesom in hosto. Polnojarmenik je zakrit z gramozom do vrha. uničena ie električna centrala, transmisije so globoko pod blatom in lesom. Božnar ie popolnoma uničen.
Povsod v hišah, ki so jih morali izprazniti prebivalci, ko so pre.i odgnali živino v hrib. ie stala voda skoro 1 m
Prevoz pasantov
ifupo.vod 40 lUBfiqtlf'J A IJS30 i^SBZJJ^ od
v i.' ko iu iianosila v stanov anja nad I meter blata in gramoza. Koliko je trpelo pri icm pohištvo, si je lahko predstavljati. Toda nc samo to. Voda ie udrla tudi v kleti, odplavila domala v<e poljske pridelke, kolikor pa iih je pustila. so ostali med blatom in bo proces razkrajanja takoj tukaj.
Kar ni napravila škode deroča vo-| da. so storili številni plazovi. Dva plazova sta se udrla popoldne celo s sta-rogra.iskega hriba sredi Polhovega gradca in raztrgala pot. Zemlja sc ii ponekod
udrla za cele orale
j ki jo je nato zajela voda in zdrobila v 1 blato, na mestu, koder pa se jc orei i nahajala njiva ali travnik, se razteza i seda: gramozna jama.
Vode so se pričele odtekati šele naslednjega dne popoldne in ponoči Ljudje niso spali dve noči.
Včerajšnja situacija ie v znamenju obupa, tarnanja, nečloveških skrbi, splošnega razdejanja, čiščenja po hišah. Ljudi se polasču gnjev, kajti vse I obsoja graditev in graditelja železo-, betonskega pristavskega mostu. Sigur-! no ie le ta most kriv. ua je prišlo do i take katastrofe v vasi. Ldino ta most i je oviral mase vode in pa skladovnice lesa. ki so si morale poiskati druge poti. Da bi bil most zidan v visokem loku. ali da bi bil lesen, kar oboje so predlagali domačini, ki so vedeli, kaj so zahtevali, bi bila strašna katastro-' ia v Polhovem gradcu in Pristavi prihranjena. Leseni most bi voda že pre.i odnesla in bi se tako vsaj deloma držala v svo.ii strugi, skozi ločni most. pa bi imela prost pretok.
Tako pa se je voda raziila po širnem. lepem, komaj po predlanski po-vodnii zopet predelanem in očiščenem i pristavskem pol.iu. ln danes šele. ko sc je voda popolnoma odtekla, je videti posledice. Nad kilometer v širini, to jc od brega v breg. ie prej obdelano polic kakor en sam
ogromen peščen prod.
Prej polje, danes mivka, kamenje, skale. podrta drevesa, ki jih ie donesla voda iz hribov, iu kaka drevesa, do 3 m v obseeu. Posestnici Grnšičevi je besneči element iztrgal iz tal in odplavil s seboj čez 30 visokih starih jagne-

d i, ki so stak na polju ot> Gradaščici. Zemlja jc stisnjena in se komaj udaja. Spodaj kamenje, zgoraj mivka in pesek. Vsepovsod pa leži naplavlieno ■pohištvo, skrinje, omare, iztrgana vrata, kosi ograj, svinjaki, naplavljeni kupi lesa in hoste, ogromne skale in im-ponujoči kosi betonske škarpe. Le na posameznih mestih se vidi v tla zabita koruza, tam gleda iz zemlje šop detelje ali trave, naprej pa je zopet skala, gramoz ali lepljivo globoko blato. Posamezni posestniki ne vedo in ne zmorejo vedeti, kje je bila rgihova njiva ali njihov travnik.
Gradaščica si je na pristavskem polju, po kateri ima svoje ime in nekako. kier priteče v njo Mala voda ali Mala Božna. napravila še postranski rokav in objemlje 1 km širok in do 2 km dolg kompleks zemlje.
Nadvse grozotno je gospodarila voda in plazovi v Črnem vrhu in drugih vrhovih, odkoder jc prišlo »v dolino vse gorje. Črni vrh je bil do včeraj
popolnoma izoliran
enako hiše ob cesti jn ob potoku Bož-ni proti ^alogu. Šele včeraj je bilo mogoče dobiti od tamkaj prve vesti in te so porazne. Cesta proti Zalogu je v dolžini kakih 6 km popolnoma raztrgana. Čez cesto ie nasutega ioliko ■ gramoza, lesa in .skal, da se niti slu-'titi ne da. kje je cesta tekla. Božna je tamkaj drla tako strahovito, cla je trgala zemljo, skale in vse, kar ji je bito na poti. Menjala je tudi prvotno .strugo in šla k nasprotnemu bregu. V svoji novi strugi drvi sedai vsa raz-penjena proti Gradaščici. V ponedeljek popoldne okrog 13. lire ie pričela plaviti s seboj les, ki so ga imeli zloženega ob poti posamezni lesni trgovci. Jakobu Šenčurju je odneslo 200 kubičnih metrov lesa, pripravljenega zri izvoz, ki ga jc ime! naloženega ob Bož-iii kako uro hoda nad Polhovim grad-cem. Alojziju Šaflerju enako 200 kub. metrov. Francetu Nartniku 100 kubičnih metrov jn Janezu Rusu iz Praproč tudi okrog 100 kubičnih metrov.
Deroče vodne mase so seveda podrle na Božni tudi skoro vse mostove, izginil ie 23 m dolgi leseni medveški most. ki je bH dovršen predlanskim, kjer ima zdaj voda skoro do 100 m široko strugo. Petačev mlin pri grajski žagi ie popolnoma zasut z gramozom, skalami in lesom. Višje naprej sta bila zrušena Se dva železobetonška mostova.
"Višje v bregu pa so šli tudi
mlini in žage s hišami
vred. Plazovi v melinah so vzeli nai-prvo Medvedov miin. Vse skupaj je pozneje pograbila voda in nesla med silovitim bobnenjem v dolino. Strahovito katastrofo je doživel kmalu popoldne mlina in Žagar Potrebujež v svojem grabnu. Hiša. žaga in vse, kar je bilo ilotri. se je pričelo naenkrat premikati. Prebivalci so zbežali že prej na nasprotni vrh. Kmalu nato se je plaz premaknil in celo poslopje z živino in opravo vred ie zbobnelo med silnim hru-ščem in truščem v dolino in naprej v deroče valove Božne. Rešen je bil samo en vol, prašiči, 6 glav goveje živine in vse drugo premoženje pa ie izginilo z vodo.
Nekoliko nižje doli- v Črnovrškem grabnu ie stal Buhov miin in hiša. Na mestu, kier se je nahajal miin, zeva danes samo ogromna iama. V Urban-čevem grabnu ie vzel plaz tudi Železnikov mlin in žago s hišo in vso oprava vred. Pri Petaču oh Mali Božni pod Selanskim vrhom je vzela deroča voda še listi kos hiše. ki mu je ostal od katastrofe v letu 1924.
Ljudje, ki so se rešili iz vrhov v dolino, pripovedujejo o katastrofi v hribih. grozotne stvari, da vstajajo poslušalcem lasje na glavi. Ti vrhovi vsekakor krijejo v sebi skrivnosti, kajti voda je
brizgala tudi iz zemlje
in to kar v curkih. Delali niso samo hudourniki in studenci.
Kakor na Pristavi in Polhovem grad-cu ter v hribih, je bila silna katastrofa tudi v vaseh po dolini naprei proti Ljubljani. V širno polje do Viča in Kozarij ie bilo pod vodo in je sedaj posuto z gramozom, peskom in skalami. Povsod ie videti lesne naplavine, hosto. kose pohištva in raztrgano zemljo. V hišali so imeli ljudje vode'skoro do 2 m.
\"ekako ob' 1. uri v torek ponoči so Čutilj tamkajšnji prebivalci močne
potresne sunke.
Posestniku Vrhovcu, cestarju v Dolenji vasi je voda odnesla svinjak in mu odtrgal., pol hleva ter šupe pri hiši. Plazovi so bili najbolj nevarni posebno lik pod bregom stoječim - hišam. Gradaščica je na več krajih po dolini nizdol menjala svojo dosedanjo strugo. Porušila je na svojem potu seveda skoro vse lesene mostove.
Na Dvoru ie tna hiša skoro popolnoma zasuta z gramozom in lesom. Državna cesta proti Ljubljani ie popolnoma raztrgana na razdaljo čez kilometer in se mestoma sploh ne ve. kje ie tekla. Voda io je ponekod vzdolbia pol metra globoko. Voziti po tej cesti od Pristave do Dobrove ne bo mogoče več ko cel mesec, akoravno pričnejo takoj s popravo. Srednja vas je popolnoma v pesku. V Logu sta zasuti Hudapctnikova in Gugljevj hiša skoro do vrha.
Strašno so trpeli tudi prebivalci Hra-
trtice in Šujce in to v hišah, kjer so b\ii popolnoma izolirani skoro 24 ur sosed od sosed". Pol.ie je pod gramozom do Dobrove in Stranske vasi, do koder pa se je gramoz že usedel in
je valovila tja čez samo voda, ki pa
je raztrgala vse njive.
Položaj v goričanskih tvornicah
Sedaj, ko je Sora že deloma padla, se je moglo ugotoviti, da škoda, ki so jo utrpele Združene papirnice Vevče, Goricam: in Medvode na svojih tvorni-ških napravah v Goričanali, ki so bile po povodnji prizadete, ni tako velika kakor se je sprva moralo domnevati. Po sedanjih vesteh je upati, da bo obratovanje v goričanskih tvornicah v teku nekaterih tednov zopet vzpostavljeno. Velike tvorniške naprave Združenih papirnic v Vevčah, na Fužinah in v Medvodah po poplavi sploh niso bile prizadete, kakor so pomotoma poročali zagrebški listi, in obratujejo nemoteno naprei.
Postopanje pri reševanju, blaga ob poplavah
Veliki župan ljubljanske oblasti razglaša:
Ob katastrofalnih poplavah, kakor so sc dogodile te dni, se je opazilo, da spravlja prebivalstvo krajev, ki leže ob bregovih dotičnih vodotokov, razi:čno blago, o katerem je očividno, da izvira iz tuje lastnine, na suho ter ga odvaža na svoje domove. To dejanje samo ob sebi še ni kaznivo, ako izvira iz hvalevrednega namena, rešiti ga, ter ga hraniti za pravega lastnika. Postaja pa zločin goljufije po paragrafu 201 c.k.z., kakor hitro se vrši to spravljanje v namenu, prilastit: si to tuje blago ubogih ponesrečencev ter je porabiti v sa-mopridnem namenu zase.
Zato svarim prebivalstvo omenjenih krajev najrešneje, naj se «e da nikakor zavajati v prej omenjeno _kaznivo dejanje, marveč naj $kuša olajšati bedo itak strahovito prizadetih in da hrani spravljeno blago toliko časa, da se ugotovijo njega pravi lastniki.
V tem oziru dajejo paragrafi 389— 391 občega državljanskega zakonika natančna navodila, kako je,postopati. O vsem blagu, ki se je spravilo na varno in ki se hrani, mora dotičnik ta-knfobvestiti župana odnosno podžupana. Ta mora blago natanko pregle'-dati in popisati ter potem počakati, da se lastnik javi v primernem času, katerega določam na en mesec. Če se v tem roku pravi lastnik ne javi in če presega vrednost blaga znesek 12.50 Din, se najdeni predmeti trikrat zaporedoma objavijo v javnih časopisih.
Če pa je spravljeno blago tako. da se ne more dali časa hraniti pri do-tičnfku, ki ga je spravil na varno brez občutne škode, naj županstvo proda dotično blago na javni dražbi in izkupiček nailoži pri sodišču. Če se prejšnji posestnik ali lastnik najdene stvari v teku enega leta od razglasa javi in sTOje pravice pravilno dokaže, mu je treba dotično blago vrniti. Lastnik pa je dolžan povrniti dotičniku, ki mu je rešil blago, vse stroške jn če io zahteva, 10 odstotkov naravne vrednosti rešenega blaga, odnosno če presega vrednost 500 Din, 5 odstotkov vrednosti.
Šele, če se tekom enega leta od pri-občenega razglasa v javnih časopisih nihče ne oglasi, tedaj šele ima najditelj pravico uporabiti blago ali pa vrednost ki se je dobila zanj. Kdor ne ravna po teh predpisih, izgubi vsako pravico do nagrade kot najditelj ter ; jamči za vso škod j. Vrhu tega pa zapade strogi kazni paragrafov 200, 201 c in 205 k. z.
Zato poživljam še enkrat vse prebivalstvo onih krajev, v katerih se ie spravljalo naplavlieno blago na varno, da se točno ravna po ravnokar omenjenih zakonitih predpisih, županstva pa. da njih izvrševanje najstrožje nadzirajo.
Plazovi zasuli Ziri in okolico
Nad 20 hiš odnesli plazovi in voda brez sledu, rešilo le golo življenje. — Nepopisna beda. — katastrof v žsrovski zgodovini.
- Prebivalstvo Ena največjih
Zdaleka še niso ozdravljene rane lanske povodnji in že so napravile slepe prirodne sile v Žircli in okolici pravo revolucijo.
Ce?e Žiri so v razvalinah,
nad 100 let še ni bilo take katastrofe, kakor sedai. Kar se je dogajalo v Žircli in okolici, človeško oko ne more in tudi ni zmožno opisali. Le najbujnejša fantazija si more vsaj približno zamisliti, kaj vse zmorejo plazovi in povdnji.
Tragedija se je pričela
s požarom
pri posestniku Ivanu Seljaku, p. d. Homcu v Stari vasi. V njegovo hišo jc treščilo in jo je požar uničil v par urah. Gasilci so pridno gasili .ali zaman. Tudi ostalo prebivalstvo ie hitelo bratski ponesrečencu na pomoč in storilo vse, kar ie bilo mogoče. Ljudem se nj niti sanjalo, kaj jih še čaka. Mnogi se z reševalnih del na pogorišču sploh niso mogli potem vrniti domov, da bi prihiteli na pomoč svojcem, nad katerimi so zbesneli elementi med tem z vso besnostjo. Selja-kova hiša ie bila šele pred kratkem novo preurejena.
Komaj ie bil pogašen tamkaj požar in vsa nevarnost sploh še ni bila odstranjena, pa ie začela nenadoma nad žirov-skim hribom Zabrežnikom. Kladjem, Stari vasi. Dobravčevi in na Selu liti kakor iz škafa.
Utrgal se je oblak,
Od pondeljka ob S. zjutraj do torka pozno v noč .ie z malimi presledki lilo. da je bilo strah in groza. Odprli so se studenci in hudourniki, ki so z nevzdržno silo drli v doline ter odnašali s seboj kamenje, nasipe, cele gozdove in njive.
Grozni in ogromni plazovi
so drčah s hribov v doline ter zajezili struge vseh potokov, ki so bili mahoma zasuti. Neznatni potočki in grape so se v par urah izpremenili v pra\e veleto-ke. Vse struge potokov so bile zabrisane in voda se ie razlila daleč naokrog. Udarila ie preko njiv in poljan ter podirala in rušila, kar ji je prišlo na pot. Odnašala ie mostove, les, pohištvo, vozove in sploh vse, kar se ie ustavljalo. Vrtovi, njive in travniki so naenkrat postali s kamenjem pokrita puščoba, velikanska gozdna drevesa je voda prinašala v nizavo in jih lomila, kakor igračke s koreninami vred. Potoka Letnik i-i Osojnica sta zasula vse plodovito ooiie za vasjo Ziri, kjer ie sedaj samo še kamenje in prod, se zaganjala v hiše, rušila gospodarska in stanovanjska poslopja, odnašala jezove in mostove.
Kolikor ie dosedaj znano, je voda porušila in
odnesla okrog 20 hiš.
Prej premožni posestniki in obrtniki so postali čez noč reveži brez lastne strehe, pravi berači. Le z največjo težavo so ljudje rešili živino na hleve in kamorkoli je kdo mogel. Potok Račeva je divjal z veliko silo ter poleg že omenjenih plazov uniči! in odnesel hišo Janezu Lu-kančiču v Račevi ter vse mostove na cestni progi Stara vas—Nova vas— Račeva—Smrečje. Potok Tominccva grapa ie porušil in odnesel hišo posestniku Francetu Jerebu ter mu vse zasul. Potok Plastuhla .ie odnesel in podrl hišo Jakobu Erznožniku v Novi vasi, druge pa ie; izpodkopa! ter v kratkem času poplavil in zasul polja in njive Nove vasi ter drl čez iste proti Starj vasi naravnost v hiše in hleve ter odnašal s seboj vse. kar je dosegel. Jakobu Mrla-ku v Novi vasi je podrlo hišo in jo deloma odneslo, Lovretu Bogataju pa poru-
šilo električno napravo in jez ter kozolec. Hiša Ivana Demšarja je tudi že iz-podkopana ter se Sedai ruši en vogal.
Potok Rakuik jc divjal s podvojeno silo. Celi gozdovi so potom plazov zasuli strugo, v dolini pa sc vsa polja in njive zasute iu pokončane. Slika je grozna. Vsa ravnina od Osojnicc pa do kon-"ca. vasi Sela je eno
satro veliko jezero.
Najstrašnejše pa je divjal potok Za-brežnik. Odnesel jc hišo Mariji Tolarjevi v Zabrežniku. Ivanu Grošlju na Selu št. 4 hišo. Matiji Cankarju je velika voda odnesla mlin z vso napravo in mizarskimi stroji ter skladišče za les in velik čebelnjak ter del hiše. ostali del pa je v nevarnost, da se poruši, ker ni mogoče vode odbijati in odpeljati, ker še vedno dežuje. Francetu Starmanu ie odneslo kovačijo z vsem orodjem. Antonu Oblaku novozgrajeno hišo, Andreju Nagliču hišo, .Rudolfu Ovsenku hišo in kozolec. Prej v blagostanju živeči gostilničar ie postal naenkrat revež brez strehe. Ivanu Poljanšku je porušila in odplavila voda kovačijo in jez ter vso vodno napravo, preurejeno šele po lanski povodnji. Dalje mlin in gospodarska poslopja, njegova hiša pa je v nevarnosti, da jo voda izpodkoplje, ako ne bo nehalo deževje. Tudi hiša posestnice Marije Pol.ianšek se lahko vsak trenutek zruši. Josip Oblak je izgubil hišo z gospodarskimi poslopji vred, o usodi njegove družine ter živine pa ni mogoče še ničesar zvedeti, ker ni nobene zveze.
Ivanu Kržišniku na Selu št. 10 ie plaz vrgel hišo z vso opremo in živino v So-ro. Rešili so si samo golo življenje. Istotako Simonu Burniku, kovačy na Selu št. 27. Njemu ie plaz odnese! hišo s kovačijo in z vsemi stroji, tako da se sploh ne ve, kje ie poprej stala. Sploh je vse navedene stavbe z malo izjemo tako zasulo in odneslo, da ni o njih
ne duha ne sluha. Pogled na kraje nesreče je grozen, pomoči nobene. Ljudie so bili od požara pri Seljaku v Stari vasi že tako do skrajnosti izmučeni. Mnogi kraji in - vasi so popolnoma odrezani od ostalih prebivalcev, tako da ne morejo na pomoč nesrečnežem niti tam. kjer bi se še dalo kaj pomagati. S hribov in vrhov so od vseli strani ves dan grmeli zemski plazovi v nižavo in zapirali vodi pot. Pustili niso
nikjer nobenega zelenja.
videti ie sam nasip in kamen, vse je pokončano in zasuto. Cesta na Škofjo Loko je zaradi porušenih in odnešenih mostov za promet na vsej progi zaprta, ker so se velikanski plazovi nagrmadili na cesti v taki ogromni množini, da niti pešci ne morejo priti skozi. Plazovi pa se še vedno udirajo. Le cesta Zi-ri-Logatec je sposobna „a promet, a še ta samo za pešce in to od novega betonskega mostu naprej, ki še edini stoji.
Posestniku Ivanu Seijaku na Ledinci je podrlo hlev,
njega pa zasulo
ln odneslo ter so ga šele naslednjega dne našli mrtvega. Posestnici Frančiški Bogataj je porušilo kozolec ter zasulo vse polje Ledince z gramozom. Cesta na Škofjo Loko jc popolnoma porušena in zaprta, posebno okrog Fužin, kjer je odneslo cele hribe s cesto vred, tako da v dogieduem času ua tej progi sploh n! upati na promet. Vse telefonske in brzojavne pro&e.so popolnoma porušene. tako da so Žiri docela izolirane od vsakega prometa ter ie mogoče poročati le potom kurirjev. Pogled na porušene
■■■■■BaaaBMBaaaaaaaaMBMa»uaaBMna aaaaaaaaaaaaB
Danes Ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Pesem srca in ljubavi
STRASTNO LJUBITI Vas bosta naučila
RuDolfo Valentino in Jfita jtaldi j
fADDA(< Devojke to je nekaj novega, nekaj za Vas
lIVOKH Ogle,te s ta tilm! Mrtvi lipi Rudoito .v:
v prekrasnem veletilmu stca in strastne ljubavi v tem filmu zopet pied Vami m sko.o neverjetno se nam di da je mrtev ta Ijubienec žensk.
KINO i,SVOft" najmodernejše kino gledališče Ljubljane. Telefon 730.
Pride: junak smeha in zabave: BUSTER KEATON ,,Hočem samo nio"
kraje ie grozen, nepopisen, strah in obup ljudstva neizmeren, škoda neprecenljiva.
Natančno pa vseh največjih nesreč in grozot sploh ni mogoče ugotoviti, ker ni mogoče pregledati vsega ter so nekateri kraji brez vsake zveze. Tudi se ne ve, koliko človeških žrtev je zahtevala neizmerna katastrofa.
Ob 1. popoldne :e izginil električni tok in bila ie nevarnost, da bo
uničena cela električna
centrala.
Toda električna centrala jc kljub ogromni vodi ostala. Porušen ie le del, raztrgalo in odneslo je cevovod, jez pa je ostal nepoškodovan. Voda ie staja do 60 cm visoko v centrali. Sklepa'j in stroji so nepoškodovani. Največja škoda je pri cevovodu, ki ie bil zgrajen prenizko nad vodo. Vsaka telefonska hi poštna zveza je pretrgana. Mimo Fužin je cesta na več krajih na dolgo in globoko pogreznjena v vodo.
Cela občin2 Žiri je vsled te neverjetno strašne katastrofe in poplave gospodarsko
popolnoma un;čena.
Ljudje so brez strehe, obleke in živeža. ker jim ie \oda odnesia prav vse. stiska in strah med ljudstvom ie veli kanska. Ziri so doživele vsekakot naj-grozotiiejše dneve, odkar sploh obstoje. Zadnje poplave in katastrofe se niti približno ne morejo primerjati sedanji.
Da ni bilo človeških žrtev več, je pri-
pisovati Ic dejstvu, da se .ie vršil naval vodnih mas in plazov podnevi in ne ponoči. Natančnih poroči! pa kakor smo že omenili, še vedno ni mogoče dooiti, ker so nekatere hiše še v vodi in nedostopne ter se sploh ne ve kaj vse s, je zgodilo. V času. ko žirovski če- Ijarji in obrtniki največ rabijo razs. etljavo. so ostali sedaj brez luči in '-irnz obratov. Vsa pota in prehodi so eaa sama grapa in struga.
Škoda je ogromna in gre na
milijone in milijone
dinarjev, sicer pa je sploh šc ni mogoče preceniti. Lanska velika poplava .ie bila vsaj le delna, sedanja pa je /adela celo občino, tako da ni bilo prav nikogar. ki bi mogel kakemu drugemu pomagati. Zirovci so pahnjeni v obup in propast.
Pomoč ie nujna in tisočkrat da, kdor takoj da. Merodajne oblasti še naprošajo, naj nemudoma odpošljejo na kra; katastrofe svoje zastopnike, da se prepričajo o grozni tragediji, ki ie zadela Žiri in okolico. Obseg nesreče re preveč velik, da bi občina Sama sploh mogla kai pomagati. Zirovci se milo proseč obračajo na pomoč od zunaj, sicer jih čaka sigurna smrt. Po itak razmeroma slabi letošnji letini je pritisnih sedai še ta katastrofa. Prebivalstvo trdno pričakuje, aa jih tudi država ne bo pustila na cedilu.
Le z njeno pomočjo je pravzaprav mogoča gospodarska obnova narodno vedno zavednih Žirovcev.
Razdejanja v Posavju in Podravju
Medija Izlake, L'8. septembra.
V	nedeljo popoldan in pondeljek ;e padal skoro nepretrgoma dež. mestoma pa je tudi lilo kakor iz škafa. Voda v potoku Medija je pričela brzo naraščati. Okrog 13. ure se je pričela razlivati po polju in travnikih, tako da je nastajalo pravcato morje. Plavala so drevesa, voda ie odnašala zemljo, nosila hlode, drva, trame, dile itd. Ob j-!, uri je dosegla 2.80 do 3 m nad normalo. Pred letom na novo zgrajeni turbinski žagi Jak. Hribarja, lesnega trgovca, ie pretrgala 9 m dolgi most, raz''iga'a cesto ter pričela preobračati cele skladovnice desk. lna-stovih plohov, krainikov. drv. borde-nalov, lasi J. Hribarja in Kmet. zadruge v Izlakah, lomila in odnašala > seboj v smeri proti Zagorju. Takoj za tem pa sc je potegni! cel kup smreKovih Hlodov, okoli 200 kom. ter izginil kot kafra med valovi.
Nudil se je žaioste.? prizor. Voda je dvignila iz tal dan preje kuhano ogije-nico v množini
1 vagona ogija,
jo zavrtelo in ni bilo ne duha in sluha več o njej. Ravno tako se je zgodilo z drvami. ki so se nahajale v bližini ko-pišča. Stavba sama na sebi je še kljubovala valovom, a bati se je bilo, da bo zdaj pa zdaj dvignilo ter odneslo tudi njo.
Škoda se računa na več stotisoč kron.
Malo dalie nahajajoči žagi posestnika Grošlja je voda pokvarila jez, odnesla tudi večjo množino desk in drugega materijala. Pred Burgarjevim mlinom je
izginil most.
Istotako ima večjo škodo pri žagi in mlinu posestnik Ivan Bregar.
Take povodnji ne pomnijo najstarejši ljudje iz Izlaške doline ter je položaj še žalostnejši, ker je voda nastopila letos že v tretjič. V pondeljek, približno ob 17. uri je pričela voda polagoma padati, a da bi zopet kmalu dosegla nor-malo. ni računati več dni. Kar nam ni letošnje leto segnilo in uničila druga golazen, nam pa hoče odnesti voda, tako da so v velikem strahu za svoj obstoj tudi boljši posestniki.
Istega dne je udarila strela v kozolec posestnika Antona Čebina v vasi Zavi-ne. Na njem je bilo shranjenega okroglo 25 voz sena. Pogorelo je vse do tal.
Bcštani ob Savi, 28. septembra.
V	naši okolici je v pondeljek ie podnevi neznatno deževalo. Sava je bila ves dan normalna. Šele zvečer ob pol 10. uri je nastala silna nevihta s točo in viharjem, ki je polomi! in izruval mnogo drevja in poškodoval poljske pridelke. Čez noč je Sa\ a narastla za 4 m in sedaj zvečer še vedno narašča. Na Logu je vihar prevrnil dva kozolca.
Poplave v celjskem okraju
Iz Celja se nam poroča: K sreči včeraj; šnji dan v ccljskcm okraju ni bilo večjih nalivov, tako. d.t so reke s pritoki znatno padle. Ob jutranjih urah v sredo je tekla Savinja v svoji navadni strugi, tudi so bili vsi dohodi v mesto zopet prosti. Pač pa je stala voda po poljih in travnikih ter tvo= rila ob dopoldanskih urah globoka jezera. Mnogo vode je zlasti po kleteh, katero so morali odstraniti na več krajih s pomočjo mestne požarne brambe. Akoravno to pot povodenj ni dosegla one višine, kakor zad« njič, ie škoda \endar le ogromna, ker je odnesia deroča voda mnogo l?sa, poljskih pridelkov, zlasti pa povzročila neprecen« Ijivo škodo na stavbah, ki se bo pojavila
še le tekom časa. Ako vzamemo vso ško« do. ki so jo povzročile letošnje poplave v Celju in v okolici, bi s tem denarjem lah« ko regulirali Savinjo in vse njene pritoke. Zato pa je skrajni čas, da se izvede pro* jekt, ki se je sprejel na zadnji seii celj« ^kega občinskega sveta. Apeliramo zlasti na okoliške občine ter pričakujemo tudi od upravne oblasti, da pospeši regulacijo Savinje.
Ponikve. 27. septembra.
Danes je tu pri nas na Ponikvi ob juž. žel. od 5. ure zjutraj do 17. popoldne z mas limi presledki silno deževalo. Ob 16. po, poldne je med strašnim nalivom strela vžgala na vasi stoječi ogromen kozolec po« sestnika Mlakarja, po domače Goleža. Na. stal je takoj velik ogenj in vkljub takoj, šnji reševalni akciji g. Schlaussa, koman. dirja orožniške stanice in domačih gasilccv je izvzemši vozov in poljskeg-a orodja 2go« relo vse. Kozolec je bil poln sena, detelje, otave, slame in fižola. Škoda se ceni na 150.000 Din, a posestnik je bil zavarovan le za 6000 Din.
Značilno je, da jc neka okrog 171etna deklica še potem, ko je strela udarila in je že silno gorelo, na otavi kar naprej slad« ko spala. Življenje ji je rešil g. Schauss. komandir orož. postaje.. G. Schaussu in ponkovlanskim gasilcem za njihovo požrt« vovalno delo vse priznanje.
Sava na Hrvatskem narašča
Od torka popoldne Sava v Zagrebu ne« prestano narašča. Spočetka je narasla po 15 cm na uro, kasneje nekoliko mani, ven« dar pa stalno, tako da je dosegla v noči od torka na sredo 2.96 m nad normalo. Včeraj zjutraj je narasla za nadaljnih 50 cm, popoldne pa je dosegla višino 3.65 m nad normalo. Vendar pa še konstantno ra« ste in sicer po 5 cm na uro.
Radi nevarnosti, ki grozi Zagrebu od po« plave, jc gradbena uprava za regulacijo Save ukrenila vse potrebno za obrambo nasipa. V Veliko Gorico je bilo odposla« uih 150, v Dugo Sclo 100 vojakov z dvema inženjerjema, dočim je v Zagrebu samem pripravljenih 100 vojakov. Obrambo naši« pa vodi šef regulacije Save inž. Abramo« vič. Tudi občina je odredila obširne var» nostne odredbe. Ustanovila je na vseh najbolj občutljivih krajih in točkah sav. skega nasipa dežurno službo in odposlala tjakaj svoje delavce pod vodstvom ir.že« njerjev, posebno na Križno cesto, v okoli« 00 Vrbika, na Cvijetno cesto in nc->rej do Jaruna. Za enkrat pa mesto še ni v nevar. nosti. Nasip, ki je nedavno izdržal še mno« go močnejšo vodo, bo sigurno kiuboval tu« di eventualnim sedanjim navalom.
Sava na Hrvatskem že pada
Zagreb. 29. septembra, n. Mestni graabe* ni urad v Zagrebu je imel od 28. septem« bra zvečer dalje permanentno službo radi grozetc poplave. Včeraj so delali ves dan na popravilu starega nasipa pri Križki ce^ sti. Stanje vode je ob 14. uri doseglo svojo kulminacijo z mero 3.70 m nad normalo. Pri Podsusedu je začela voda padati ž" ob 12. opoldne tako, da je nevarnost po= plave minila. Potoki v zagrebškem okoliš se niso razlili iz svojih strug-. Samo st;: rokav Save je stopil iz svojih bregov
Iz Beograda ni o pop!a\i nobenih p ročil. V Slavoniji ni bilo poplave.
Življenje po smrti
nas ne zanima, ker gotovo ne bomo imeli skrbi za oblači.a. Zivmo raje sedanje živi enie boljše m si kupujmb le na boliše obieke pri Diago Schwao, Ljubljana, ki so najcenejša.
Danes se je vršil na inicii vo predsednika ger. sveta v Ljubljani, g", ar, Dinko Puca s^sl nek upnikov Siavenske banke. Sklenilo se je soglasno, da se \ irstvo interesov upnikov osnuje
odbor upnike". Siavenske banke, v katerega je bilo izvoljenih lest gospodov Predsedn je izvoljen g. dr. Dinko Puc v Ljubljani.
Upniški odbor pozivlje vse uonike, da njih la: -.m interesu naznanijo nemudoma predsedniku uoniškeg? dbora visokost svoje terjatve napram Slavenski banki z n? 'bo, iz katerega naslova izvira.
Upniški odbor bo varoval .».oristi upnik, v, skušal doseči od -odgovornih činiteljev jamstvo za popoln^ izplačilo vlog, bo zasledoval krivce in sodeloval pri pogajanjh, ter bo dajal pojasnila. ■ V interesu vseh bo tudi, da bodo slovenski uoniki nastopali kot ' celota.
*	Izpremembe v državni službi. Pcdrav-nateli statističnega urada v Zagrebu dr. An-.ton Mrak ie imenovan za višjega administrativnega svetnika 5. skupine !. kategorije m pravnega referenta pri direkciji šum v Ljubljani. Dcsedanji višji administrativni svetnik pri omenjeni direkciji Kari Ekel, je Jraini) upokojen. Pri narodnem gledališču v "Ljubljani je direktor opere Mirko Polič iz o. .skupine pomaknjen v 2 skupino ii. kategorije. /a članico narodnega gledališča s pravicami uradnika 1. skupine H. kategorije ic imenovana g. Avgusta Cerar-Danilova.
*	Odlikovanja. Gimnazijalni profesor v p. dr. Alfonz Lcvičnik ic odlikovan z redom Sv. Save 4. razreda. V naši vojni .mornarici pa sta odlikovana: ekonomski major Frcd Zorati z redom Sv. Save 5. razreda in tehnični poslovodja Pran Bračun z zlato svetinjo za vestno službovanje.
*	Minister dr. Krajač tla inšpekcijskem potovanju. Minister za trgovino in itidustri-"5 dr. Krajač, ki se je v zadnjih dneh mudil v Zagrebu, je odpotoval na Sušak in v gor-rie Primorje v svrho inšpekcije. V Beograd se vrne prve dni oktobra.
*	Proslava So letnice ?<ikole Pašiča se bo po vesteh iz Beograda izvršila Se letošnjo jesen ter se bo program določil po Pa-šičevem povratku v Beograd. Po izjavi nekega člana izvršilnega odbora radikalne ■stranke, radikalni posianci niso bili preveč aktivni v poverjenem jim delu ter je bilo od fpomemce za Pašičevo proslavo prodanih od '15.009 iztisov le 2500.
*	Prenos smrtnih ostankov zaslužnih mož > našo domovino. Ministrski svet ie sklenil, da se dne 31. oktobra prepeljejo v Beograd smrtni ostanki vojvode Putnika, Andrije Nikoliča, Stojana Novakoviča in drugih za domovino zaslužnih mož. V Beogradu bodo pokopani v posebnih grobnicah.
*	Aretacija Antona Peska. Na zahtevo državnega pravdništva je bil aretiran Anton Pesek, voditelj Ljubljanske posojilnice radi sumnje goljufive krivde. Bil je izročen deželnemu sodišču.
*	Konkurz Glavne posojilnice končan. Ka kor je mnogim našim čitatgljem gotovo še v spominu, je bil leta 1911. nad imovino Glavne posojilnice v Ljubljani katere predsednik ie bil pokojni dr. Hudnik, razglašen konkurz, pri katerem so bili težko prizadeti ir.nogi uradniki Irt razni obrtniki. Deželno sodišče je te dni v smislu konkurznega reda odpravilo ta konkurz, ker so k temu pritrdili vsi upniki.
*	Sprejem v višje pedagoške šole. Na višjih pedagoških šolah v Beogradu in Zagrebu je dovTŠena deiinitfvna izbira novih kandidatov. V Zagrebu ie sprejetih 70 kandidatov, v Beogradu pa 99. Pri izbiri kandidatov se niso ozirali na to, dali je kraj odkoder prihaja kandidat, bližje Beograda ali Zagreba, niti na verske in druge razlike.
*	Razmestitev osnovnošolskega učiteU-stva. V ministrstvu pfosvete je razmestitev učiteljev in učiteljic na osnovnih šolah v vseh pokrajinah končana. Skoraj vsi učitelji in učiteljice so že dobili službena mesta. Število novih učiteljskih kandidatov in kan-aidatinj. ki bodo morali še čakati fia bodoče upokojitve starih učiteljev in učiteljic, da bodo mogli dobiti mesta, je znižano na mini fnum. Večinoma so to kandidati, ki nočejo
.snrejfiti vsako mešto.
*	Himen. Poročil se je g. Robert Radova-novič, slušatelj višje pedagoške šole v Za-srebti z gospico Leopoldino Račovanovič, roj. Justin,-učiteljico v Murski Soboti. Bilo srečno!
*	Himen. Po.'oči!a sta se gospod Slavko L e vTc iflfc, ravnatelj"radione 3. 'pomorske zrakoplovne komande Kumbor-Boka Kotor-ska in gdč. Sonja P e g a n o v a, hčerka našega ;~bcJTičnega 'somišljenika g." Al. Pegana noiarja v Radovljici, načelnica radovljiškega Sokola in '.eumorna sotrudnica tamošnje ga gledališč... Gospoda Levičnika, ki spada med naše najsijajnejše avijatičarje in ie znan ziasti po svojih izumih padal, kakor tudi njegov; življenjski družici.veljajo naše najiskrenejše čestitke!
*	Avtomatske telefoliske centrale. Montiranje avtomatskih telefonskih central v Ljubljani in Novem Sadu je končano. Centrali bosta izročeni prometu, čim bodo iz
Usi se boste
Komu?
Hiemu, k! se nikdar ne nasmeji!!!
Buster Keaton »Hočen™"mo
Pride v kino «Dvor».
Nemčije dobavljene potrebne podcentrale, kar se bo zgodilo do konca leta. Z montiranjem zagrebške avtematske centrale prično j pričetkorr. prihodnjega meseca.
*	Nova telefonska contraia v Sarajevu. Ministrstvo pošte in brzojava je naročilo na račun reparacij v Nemčiji novo telefonsko centralo za Sarajevo. Ker bo nova centrala tneiciia šele koncem prihodnjega leta, je ministrstvo ukrenilo, da se obstoječa telefonska centrala preuredi, tako. da bo mogla zadoščati prometnim potrebam.
*	Veliko zanimanje Holandccv za naše gospodarstvo. O priliki prihoda holandskih gcspodaiskih predstavnikov v Jugoslavijo in posebno v Beograd, se v gospodarskih krogih mnogo razpravlja o umestnosti naložitve holandskega kapitala v naši kraljevini. Realizacijo takih načrtov je toliko bolj pozdraviti, ker ne more imeti nizozemski kapital nikakih političnih nevarnosti, kako' je to mogoče v slučaju laškega kapuala Nizozemci se že dali časa zanmaio za naši pomorsko ribištvo cement, konzervne tovarne, rafinirano olivno olje in sploh za gospodarstvo v Dalmaciji. Prav tako so se že večkrat skušali podrobno proučiti o izrabi naših vodnih sil. Naši gospodarski krogi so mnenja, da ie treba Nizozemcem v tem oziru do Skrajnosti ugoditi. V pondeljek se je vršila v veliki dvorani Fksporme banke v Beogradu konferenca generalnega direktorja poštne hranilnice z gosti, zvečer pa ie priredilo ministrstvo trgovine in industrije v čast Nizozemcem v Palace-hotelu banket Nizozemci poscti.io tudi Novi Sad. Niš, Ša-bac in Valjevo ter tamkajšnje tovarne in gospodarska podjetja.
*	Posojilo za elektrifikacijo ' Murske Sobote. Z naredbo velikega župana mariborske oblasti je velika občina Murska Sobota pooblaščena, da nafatrie v svrho elektrifikacije občine posojilo 60C-000 dinarjev.
*	Otvoritev šolskega muzeja v Beogradu. V Beogradu dovršava te dni specijalen 3d-bor priprave za otvoritev šolskega muzeja, ki je bil ustanovljen po inicijativi Učiteljske ga udruženja. Beograjska sekcija Učitelj skega udruženja je v to svrho prispevala 15.000, ministrstvo prosvete pa 3000 Din. Novi muzej bo zelo zanimiv n bo vi zna pridobitev ne samo za Beograd sam, marveč tudi- za vso našo državo.
*	Filmska šola v Zagrebu. V Zagrebu se dne 3. oktobra otvori filmska šola. ki jo :e ustanovila Jugoslofvenska tovarna filmov. ■Pouk bo trajal IS mesecev ter se bo vrši' po izgledu berlmske »Ufe«
Grev* v
Cirkus Pat in Patociion
Kino Ideal.
Nujna sadeva
za gospode
je, da si kum o iz a nokar d^s,« le mio e mo erno suknjo ali iagi n Cene so globoko padle. L-^še in bo. a tiše zaloge vam Ljub liana nt more nudit, kakor tvrdka
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
*	Konkurz nad Radom Pašičem. Kakor smo že poročali, je bil pred dvema mesecema nad imetjem Rade Pašiča proglašen konkurz radi neke tirjatve v znesku 11.500 Din Ker Rade Pašič ni predložil sodišču bilance o svojem premoženju, se je na zahtevo upnikov te dni podaljšalo konkurzno postopanje. Sestavil se je odbor upnikov, v katerem zastopa-Slavensko banko odvetnik Janko Olip, Lombardno banko pa Vladimir Skobla Celokupne terjatve upnikov znašajo 14,322.242 dinarjev. Največjo terjatev ima Lombardna banka v znesku 3.5-S0.470 Din, zatem M in dr. Pavlovič v znesku 1,950.000 Din davčni urad na neplačanih davkih zadnjih treh let 241.000 Din, advokat 2ivko Zivkovič 140.000 Din, inž. Giurič 400.000 Dm itd.
*	Požar vsled strele. Na Ponikvi ob južni železnici je v pondeljek udarila strela v kozolec posestnika Josipa Mlakarja. Veliki kozolec je bil mahoma v plamenu in je pogorel do tal. Bil je poln sena, detelje in fižola. Gasilci in vaščam so obvarovali bližnja poslopja.
*	Tekma psov ptičarjev se bo vršila 3. oktobra mogoče tudi 4. oktobra t. 1. Kdor še ni prijavil svojega psa, naj to stori čim-preje, ker prijavni rok poteče dne 30. t. m. V soboto 2. oktobra z\ ečer ob 8. uri bo pozdravni večer v »Ljubljanskem dvoru«. Dne 3. oktobra zjutraj ob 7. uri ie zbirališče na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora, kjer bo smotra psov, nato pa odhod v lovišče občine Ježica. Kosilo bo pri »Ruskem
carju«, zvečer pa prijateljski sestanek eventualno zaključek v Ljubljanskem dvoru.
*	Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4.
*	Tkanino »Eternum« zahtevaj od trgovca, če si potreben trpežnega perila. 178
*	V korist »Jadranske Straže«. Firma Bu-zolič & Co. d. 7. o. z .v Splitu, večkrat odlikovana tvornica maraskina in likerjev izdeluje v svoji tovarni prvovrstni koniak. rum, vermut in vlahov v korist »Jadranske Straže«. »Jadranska Straža* opozarja trgovce na te izdelke, ki nosijo etiketo »Ja-stra* s prošnjo, da svoje tozadevne potrebe krijejo pri imenovani tvornici ter s tem pospešujejo plemenite in vzvišene cilje »Jadranske Straže«.
Iz Ljubljane
u— Občni zbor Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani. Dne 26. t. m. se je vršil obč::i zbor Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani. Predsednik g. Betctto se je po otvoritvi poklonil pokrovitelju Udruženja, kralju Aleksandru, kraljici in prestolonasled niku, nakar so sledila poročila odbornikov, katerim ie bil izrečen absolutorij. Višji režiser g. Šest je poročal o pomenu mednarodnega kongresa gledaliških igralcev v Berlinu Z navdušenjem je bil sprejet sklep centralne uprave v Beogradu, da pristopi tudi Udruženje gledaliških igralcev SHS v mednarodno organizacijo gled. igralcev »Unijo« s sedežem na Dunaju. Izvoljen je bil sbdeč' odbor- Predsednik Betetto, podpredsednik Neffat, tajnik Drenovec, blagajnik Mencin Odborniki: Jerman, Šubelj in Perko.
Vremenska hitastrofa dne 17. septembra /926 it silno prizadela vreli valstvo mnogih vnanjih delov ljubljan ske občine in ljubljanske okolice. Mnogi ljudje so. tik vred zimo. prišli ob vse pridelke, voda iim je opustoš'la domove 'n vzela tr i mnogo živine in lesa Pndrrsaiti e-U k vet tiari !ju in n oi vso sir nnst za prostovoljne rtrisv vke v nami, idiiv -ko dov.mcem obrodošli so zla olj ski pridi k druga živila ku i in obleka. - Naturalni darovi naj se oddajajo na magistratii t. vi mestnem cestnem nadzorstvu, denarni prispevki va vri mestni blagaiti — Nadejamo se, da ne apeliramo zaman na srca onih ki so ostali obvarovani!
Za gerentski svet ljubljanski: predsednik dr. D. Puc. L r.
u— Koncertni pevec, Američan William Gwin, nastopi v pondeljek, dne 4. oktobra
ha svojem koncertu v Filharmonični dvorani. Prvi del njegovega sporeda je posvečen izključno le skladateljem francoske šole. Zastopani so možje svetovnega slovesa Faure, DebussV, Ravel. Roussel, in Paulans Faurea nazivajo očeta francoske modeme glasbe. 2e od leta 1870. utirajo njegove skladbe, ki v vsej svoji celoti jasno dokumentirajo močno osebnost avtorjevo,- pot novi narodni šoli. Njegove pesmi se odlikujejo po municiiozni izvršitvi in po krasno zaokroženi formi. Jasna in občutena ie njegova glasba in glaven znak njegovih del je absolutna originalnost. Izmed vseh zgoraj navedenih komponistov, je brez dvoma najbolj znan v širokem svetu Clavdij Debussy, saj se pozna njegov kompozitorski vpliv skoro pri vseh narodih. Njegove skladbe so globoko občutene, temperamentne in kažejo njegovo poetsko dušo. Oba odlična zastopnika francoske novejše šole sta žalibog že med mrtvimi. Med živečimi pa zastopata prv' mesti Ravel in Roussel. ki sta izven Francije znana posebno po svojih orkestralnih delih. Poleg navedenin nam zapoje g. G\vin še pesem Poulenca, katerega odlikuje izvrsten humorističen talent, ki hkrati vpo-rablja docela moderne oblike poleg klasičnih obrazcev, oboje s posebnim okusom, kar ga odločilno razlikuje od mnogih njegovih sodobnikov. O ostalem sporedu in avtorjih prihodnjič. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
u— Klub esperantistov v Ljubljani otvori v torek dne 5- oktobra v šentjakobski šoli tečaj za začetnike Kdor se želi v štrrime-sečnem tečaju priučiti velevažnega mednarodnega pomožnega jezika esperanta naj se priglasi navedenega dne ob 19. uri. Učnina mesečno Din 15. za dijake Din 10. 1307
u— Kam v nedeljo 3. oktobra? Vsi na »Trgatev«, ki jo priredi tukajšnje Udruž. vojnih invalidov, vdov in sirot. Krajevni odbor v Ljubljani v gostilniških prostorih pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti. Začetek ob 4. pop. Za smeh in zabavo preskrbljeno v polni meri. a svoj račun pridejo plesalci kakor tudi sladkega grozdja željni prijatelji Pričakujemo vsestranskega obiska v razvedrilo došlim in v pomoč podpornemu skladu vojnih žrtev. — Odbor.
u— Neeksplodirana granata. Policijska direkcija razglaša: Dne 25. septembra je vojaštvo streljalo na severovzhodni strani velikega vojaškega vežbaiišča. Štiri majhne granate niso eksplodirate i:i jih dosedaj še niso naš'i. Občinstvo se opozarja v lastnem interesu, da se teh granat ne dotakne, temveč jih pusti na mestu in o najdbi takoj
Pomagajte naravi, čistite si kri! V ^Florjanu" zelišče skrivnostno tiči.
Z napetostjo dok er se v^ak sam ne prepr ča. pričakuje vsa do vvliko zagi.netko — kaj je
Rdeča miš t?????
Pri tej zagonetki so zbrani igralci Aud Egede Nissen, Paul Richter, R- sse> Orla, Margareta Kupfer in Paul Morgan	Predata/e ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
KINO IDEAL.
KINO IDEAL.
Edina zdctovalnica
E.JERAS in DROG, Ljubljana-Moste.
ABONENTI !
dobijo dobro in pocem hrano v restavraciji
pod .Skai:o* Mestni trg 11. Gostom se lahko postreže i domačo, srbsko,
dunajsko i i francosko kuhinjo. Za jedila in vina preko uiice po-eben popust. Vsak da i se vrši od 20 do 24. ure KONCERT Z radostio prčakuiem meje goste.
Jor.ip Uran- pstavra'er
f!oo^oxef rimauicš, line
Miklošičeva c. 20 J. Urbančič.
obvesti naibližnjega varnostnega OTgana ali dežurnika 40. pešpolka v Kralja Petra vojašnici.
u— Utopljenec v Savi pri Jezici. Dne 23. septembra je naplavila Sava >cvero-vzhod-no od Kleč pri Ljubljani truplo nepoznanega moškega. Utopljenec ie okoli 60 do 70 let star, srednje, čokate postave (visok 170 cm), okroglega obraza, rjavili oči, brezzob-nili spodnjih hi. zgornjih čeljusti in črnih, sicer že precej sivih las. Obraz je bil poraščen s kratkimi sivimi brkami ilt kratko sivo brado. Oblečen je bil utopljenec v Si-vo-zelenkast s ikniič, ink telovnik in črtic hlače. Obleka ie v preččj slabem stanju. Dalje je imel na sebi spodnjo srajco fz domačega platna, vrhnja srajca iz navadnega belega platna, vojaškega kroja, čevlji iz govciskega usnia. na zadrgo. Kot posebne znake je imel utopljenec na sebi močno brazgotino (udrtino) na desnem sencu ter na desni in levi strani čela: dalje na sredi prs br^zgofitio i7v>a:očo od opeklme Utrml;e-\ v.d'	u dn'. Pr' sebi
n' ----: "	I.^-T-J.:^	rni-
g'a ■!" ■ -v ; '. - .ttc-ta tr^n v>r,p?a Kdor bi vedel ka; voj o tem utoT)l!encu. se naproša, da to sporoči občinskemu uradu na Ježici pri Ljubljani, kjer jc tudi utopljenče-va zapuščina.
E Ii
R
DANES I
GOk-00-Tfl
DANES 1
ELiTNI KI KO MATICA
lz Maribora
a— Pomožna akcija Rdečega križa za po-plavljence. Imenom uprave svinčenega rudnika v Mežici je gospod generalni ravnatelj George Bergate velikemu županu mariborske oblasti izročil znesek 20.000 Din z namenom, da se razdeli denar kot prva pomoč oškodovancem po poplavi v mariborski oblasti.
a— Gostilničarska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje bo v petek, dne 1. oktobra od 14. do 16. ure v pisarni ravnateljstva državne trgovske akademije na Zrinjskega trgu št. 1-1, vrata 28. K vpisovanju mora prinesti vsak učenec oz. učenka zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo zadruge. Ponavljalni izpiti se bodo vršili v pondeljek od 16. ure dalje. Reden pouk prične v sredo, dne 6. oktobra. Natančnejše podatke zvedo učenci ob vpisovanju. — Vodstvo.
a— Pojasnilo. Z ozirom na včerajšnjo notico »Tatvina« pojasnjujemo na prošnjo, da tatvina ni bila izvršena v »Dalmatinovi kleti« temveč v neki gostilni, kjer se točijo dalmatinska vina.
a_ Zanimiva redkost. Včeraj dopoldne ie prinesla v upravo »Jutra« v Mariboru naša naročnica ga. Lekan zeljnato glavo, ki je pognala hkrati 7 glav. ki se drže kot celota skupaj na enem pecl.iu. Ta kuriozum je zraste! na njivi ge. Lekan.
u— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 1. oktobra začne Ljudska univerza svoje delovanje z rednimi predavanji. Na programu je večje število predavanj iz tehničnega, medicinskega in pravnega področja. Odboru je uspelo pridobiti za predavanja celo vrsto odličnih strokovnjakov. Prvo predavanje se vrši v petek 1. oktobra: »Voda v službi tehnike s posebnim ozirom na paro in elektriko«. Predava priznani strokovnjak proiesor na ljubljanski tenniki g. dr. Kral. Na podlagi tega predavanja bo v nedeljo 3. oktobra ob ugodnem vremenu poučni izlet v falsko elektrarno. Odhod z glavnega kolodvora ob pol dveh popoldne. V pondeljek 4. oktobra bo drugo predavanje in sicer predava asistent na geografskem institutu v Ljubljani g. dr. Bohinec o delovanju vode v naravi. Obe predavanji spremljajo lepe skioptične slike.
a— Le po njih. Naglasili smo že enkrat, da nam ni na tem, da se vlačijo po novinah stvari, o katerih bi bilo bolje, da sc ne piše. Ker pa čuti gospa Voligruber ali pa njen zet gosp. Gniušek potrebo, nas nadalje izzivati moramo že še odgovoriti na zadnii članek v »Slovencu«. Kakor ie za nas zadeva popolnoma jasna, se nam vendar le čudno zdi da je tisti »Slovenec«, ki ni našel svoječas-
Preizkusite sami, kaj Vašemu perilu bolj škoduje:
žuljenje in krtačenfe po starem načinu vranja
ali pa pranje brez truda z neškodljivim in dobrim ' „PERSlL OM".
no nobene besede v obrambo gosne Voligruber proti hujskanju od nemskutarske strani, postal naenkrat tako goreč nien zagovornik ter jo hoče braniti pred Slovenci ki ji ničesar nočejo, ampak se samo branijo -proti njenemu izzivanju in nienim psovkam.
Slovenec* in gospa Voligruber alf njen zet. ki najbrže članke inspirira, menda vendar ni tako naiven, da bo pričakoval, da bo, kak naroden človek silil v gostilno, kjer ni dobrodošel. Izzivajoča klika pa menda ni nobenemu gostilničarju dobrodošla Ker »Slovenec« naglaša, da se gospa Voligruber itak ne boji boikota, ie pač odveč, da jo brani na tako smešen način. Za besedo »Ko rotan« pravi »Slovenec.-, ni bilo prostora v napisu! Beseda »Korotan« ima samo 7 črk, dočim jih ima Kristina Voligruber kar 18. Dozdeva se nam pa. da »Slovencu« v zadnjem času beseda >Korotan« ne zveni posebno blagoglasno in :nu je ljubo, ako je ne sliši prepogosto. Mi pa smatramo izbris tega lepega naslova za sramotno kapitulacijo, ki bi bila gotovo izostala, ako bi se gospa ne pisala za Voligruber. Ako smo smatrali dosedaj za svojo dolžnost po svojih skromnih močeh podpirati omenjeno gostilno, ker smo mislili, da ie slovenska, nas .ie gospa te dolžnosti sama odvezala ker naglaša. da ji naprednjaki in Orjunaši niso dobrodošli, ker je sedaj gostilna namenjena klerikalcem in neinškutarjeni.
Sz trpežnega ševro
z usnjato ali leseno preoblečeno peto
Din
Edino pri uVOIKA", Ljubljana.
Iz Celja
e— Smrtna kosa. Po daljši bolezni je umrl v torek, dne 28. t. m. v celjski javni bolnici g. Alojz Tofant, železniški uslužbenec v Celju. Zapušča vdovo s 4 nepreskrbljenimi otroci. Rajni je bil narodno zaveden in delaven član demokratske organizacije. Lahko služi v zgled marsikateremu iz tako-zvanih boljših krogov. Pogreb se bo vršil danes v četrtek ob 9. dop. iz celjske bolnice na okoliško pokopališče. Pokojnemu časten spomin!
e— Trojen jubilej. V torek, dne 28. i. m.
je obhajal v ožjem rodbinskem krogu jubilej smotrenega dela, lepega rodbinskega življenja in samostojnosti g. Ivan Ravnikar, ve-Ietrgovec v Celju. Jubilant je vstopil pred 4 leti v trgovino ter je okusil v svoji mladosti vse težave vajeniškega življenja. Z lastno pridnostjo in neumornim delom pa se ie pospel tako daleč, da se je pred 25 leti (dne 2S. sept. 1901) nastanil v Celju kot samostojen trgovec. Istega dne in leta sc je tudi poročil ter praznuje s svojo skrbno in prijazno go. soprogo hkrati jubi!ei srebrne poroke. Jubilant uživa med svojimi stanovskimi tovariši velik ugled. Na stanov ski listi trgovcev je bil ravnokar izvoljen kot namestnik v trgovsko in obrtno zbornico, v celjskem gremiju pa zavzema podpredsedniško mesto. G. Ravnikar je od nekdaj narodnjak, član raznih narodnih, kulturnih ter humanitarnih društev. Kot pristaš SDS je v celjskem občinskem svetu, odkar je ta v slovenskih rokah. G. jubilantu, njegovi spoštovani gospe soprogi in celi -cenjeni- obitelji k temu jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi še dolga leta deloval v Celju v korist napredni stvari.
e— Uspeh zbirke Rdečega križa za po-plavljence. Zbirka narodnih krajevnih odborov Rdečega križa za poplavljence v celj skem srezu je vrgla doslej 25.000 Din. Celjski krajevni odbor sam ie nabral 17.000 Din K temu so prispevali lepe svote denarni zavodi, osnovne šole potom svojin zbirk in pa tudi nekateri zasebniki.
e— Uradne ure na celjskem magistratu.
bodo od 1. oktobra dopoldne od 8. do pol 13 popoldne pa od 15. do pol 18. ure. To v vednost strankam.
e— Zlatarka d. d. v Vodnikovi ulici v Cj-iju ic nehala obratovati. Do prevzema tega podjetja po kaki drugi tvrdki ie delavstvo odpuščeno, uradnikom služba odpovedana.
Jiahorje delala ze 0asa *stara mati.
- mrnmmm bilo je pravilu
Kuhala ie svoio kavo samo s
Pravim rraztckovimkavniiti prMatkom
^ Ja je danes še vedno Tako fin kakor izvrsten pridafek ....... K zrnali in žitni kavi ter bo to i"udi zmeraj ostal.


Iz Trbovelj
t— Sa naslov Kmetijskega oddelka. Kmetijska podružnica v Trbovljah je svo« ječasno vložila prošnjo na poljedelsko mi« nistrstvo za večjo podporo v svrho naku« pa nove žitne čistilnice, več plemenskih merjascev, čistopasemskega bika in enake telice. Prošnja je bila ugodno rešena in dovoljena podpora v znesku 10.000 Din. Toda nakazila še vedno ni od nikoder, če« prav je poteklo že več mesecev. Člani kme« tijske podružnice se zato obračajo na kme« tijski oddelek v Ljubljani, naj posreduje, da bo prišla podružnica čimprej do voti« ranega ji denarja.
t— Konzorcij za zgradbo invalidskega doma v Trbovljah je prosil za podaljšanje roka za žrebanje efektne loterije. Konzor« cij namerava pritegniti več večjih dobit« kov in poleg tega cene srečkam zmanjšati.
t— Dva nova kateheta. Za kateheta sta imenovana: za Trbovlje Jožef Lasbacher in za Hrastnik Miroslav Ratej.
t— Knjižnica Društva za mladinsko skrb ir. varstvo otrok na Vodah je odprta vsak četrtek, knjižnica Narodne čitalnice v hrastniškem Narodnem domu pa vsak pe« tek.
t— Trgovska statistika za trboveljsko občino izkazuje 178 trgovin, za ves ostali laški okraj pa komaj 104. Ves okraj šteje 36.000 prebivalcev, od teh Trbovlje 18 do 20 tisoč.
t— Deževje ponehuje. Včeraj je deževje popustilo, tako da je padla voda Trbo« veljšice in Bobna. Mogočno pa je narastla Sava. Ceste so vse ruinirane, tako da so primerne le za vozove.
t— Šolske razmere v Hrastniku. Te dni je došel odlok, po katerem sta odbiti pa« ralelki za I. razred na deški in na dekliški šoli, čeprav obiskuje 1. razred na dekliški šoli 90 učenk, na deški pa SO učencev. Kot razlog se navaja pomanjkanje primernih prostorov Če vpoštevamo ljubljanske šo« le, katerim so bile paralelke dovoljene, če« prav nimajo prostorov, čemer pa so se iz« ognili s tem, da so vpeljali nerazdeljen pouk, se nam zdi odlok glede Hrastnika velika krivica. Nerazdeljen pouk se v Hrastniku že sedaj vrši na dekliški šoli nr.ed II. in III. razredom. Malo dobre vo« lje in bi se lahko v najslabšem slučaju do« volila vsaj mešana paralelka. Kakšni bodo po vsem tem učni uspehi, si lahko mislimo.
t— Pevsko društvo «Zvon». V nedeljo 3 oktobra v dvorani gospe Ane Forte na Vodi družaben večer pevcev, pevk in vse« ga društvu naklonjenega občinstva. Na spo redu godba, ples in pevske točke. Vstop« nina prosta. Začetek ob 6. zvečer. 1304
Šport
Nekaj podrobnost o glavni skupščini JNS.
Novi odbor JNS smo pred dnevi obja« vili. V nastopnem nekoliko podrobnosti o tej skupščini. Zanimanje za skupščino ni bilo baš veliko Dočim je bilo na prejšnjih skupščinah zastopanih skoraj 300 klubov, je bilo letos zastopanih le 208 klubov. O tajniškem poročilu se je vnela precej ži« \ahna debata. Tajniško poročilo je bilo nato sprejeto s 153 proti 14 glasovom.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je v blagajni JNS 11.692.90 Din. imovine pa znaša 51.618.82 Din. Po poročilu revizij« skega odbora se je odstopajočemu odboru izreklo zaupanje. Pred volitvijo odbora je prišlo do incidenta med predsednikom Sa« rajevskega podsaveza dr. Šušnjarom in dr. Pajničem. Dr. Hadži je predlagal, naj se dr. šušnjar izključi iz skupščine, kar je ttilo po izvolitvi novega odbora s 108 proti 63 glasovom sprejeto. Z dr. šušnjarjem so zapustili skupščino vsi delegati zagrebških klubov, delegati Sarajeva in del ljubljan^ skih delegatov. Pred odhodom je dr. Šu« šnjar izjavil, da so volitve protipravilno izvedene ter da so neveljavni vsi sklepi, ki jih bo štorih novi odbor.
Nato so sklepali o izprememb: pravil. Dr. Hadži je stavil predlog, naj se tekme za državno prvenstvo vršijo po novem si« stemu. Po dolgi debati je bil soglasno spre« jet sledeči predlog.
Za državnop rvenstvo igra >edem prva* kov smeh podsavezov ter kluba, ki sta v Zagrebu in Beogradu na drugem mestu. V prvem kolu igrajo po cup sistemu prvaki osiješkega, sarajevskega, Ijubljanskeg-a in subotiškega podsaveza ter kluba, ki se pla« sirata v Zagrebu in Beogradu na drugem mestu. Zmagovalci teh tekem ter prvaki beograjskega, zagrebškega in splitskega podsaveza igrajo med seboj po eno tekmo po sistemu po točkah. Za vse ostale pred« pise veljajo pravila da tekme po sistemu po točkah.
Dalje je bil prodrl predlog da se mo« rejo v JNS sprejeti tudi vojaški klubi. JNS
f&itf Vi	I

■i, a
_____
najboljše., naj-tro af.;: 2/se, zo\o najetn^j-e
bo naprosil kralja Aleksandra, naj prevza« me pokroviteljstvo nad JNS.
Po daljši debati so bili amnestirani igra« ča Gradjanskega Babic in Pasinek ter trije igrači sarajevske Slavije. Kakor se govori, se bosta sarajevski in zagrebški podsavez proti izvolitvi odbora pritožila pri politični oblasti.
SK Jadran. Sestanek vseh nogometa« šev in lahkoatletov v petek 1. X. ob 20. uri pri Mraku. Važne zadeve radi igrišča. Poročilo predsedstva. — Tajnik.
ASK Primorje (Hazenska sekcija). Da« nes mladinska pokalna tekma proti TKD Atena. Najkasneje ob 17. naj bodo na igri« šču Atene sledeče igralke: Kaiser, Podboj II, Sajovic, Vatovec, K. I in II, Modic II; rezervi: Jerina I in II. Seboj prinesti dre« se (črno bele) in copatke. V slučaju sla« bega vremena se ne igra. — Načelnik.
ASK Primorje (Nogometna sekcija). Danes včetrtek. ob 20.30 seja sekcijskega odbora v Narodni kavarni. — Tajnik.
ASK Primorje. Danes, v četrtek, ob 19.30 seja uprave športnih prostorov, za tem seja centralnega odbora v Narodni ka« varni. — Predsednik.
SK Krakovo poziva vse članstvo, da se udeleži predavanja, ki se vrši danes ob 8. zvečer v salonu gostilne «Lozar», Rožna ulica. Za nogometaše predavanje obvezno. Tajnik.
ZBIRAJTE MIL0DARE ZA POPLAVUENCE!
Poslano
«PORTLANTDCEMENT>.
Časopisna vest, da s 1 oktobrom 1 1926. ustavimo obrat, je brez našega zna« nja prišla v javnost — in sporočamo vsem našim cenj. naročnikom, da imamo večje množine Ia Portlandcementa na razpolago, tako da lahko vsako naročilo v teku 24 n izvršimo.	881/n
Ravnateljstvo <Zagorka» d. d. tovarna cementa. Zidani most.
Zahvala
Podpisani sem bil zavarovan zoper živ« ljenje za dobo 20 let na vsoto 50.000 Din pri aAssicurazioni Generali«, sedaj «Sava», obče zavarovalna d d. v Ljubljani Po po« teku treh let sem dal iz raznih vzrokov omenjeni zavarovalnici to polico v odkup Vplačal sem v treh letih 8600 Din, izpla« čali so mi pa 4267 Din.
Iskreno se zahvaljujem omenjeni zava« rovalnici za to uslugo! 1309 MIHAJLO LAPUH, Skofja Loka.
Gospodarstvo
Hmeljska ooročila
Zatec (ČSR), 29. septembra. Cene za prvovrstno blago 4000—4300 Kč za 50 kg; čvrsto. Drugovrstno blago po 3700—3900 Kč za 50 kg; uespremenjeno.
Tržna ooročila
Novosadska blagovna borza (29. 1. m.). Pšenica: baška. 76-77 kg, 1 vagon 260; baška, 2 vagona 257.50: banatska, 40 vagonov 268.50. "Oves: sremski. 1 vagon 140 Moka: baška. 0 . 1 vagon 425. Otrobi: baški, v jutastih vrečah, 1 vagon 105. Fižol: baški. beli. 1 vagon 145. Tendenca stalna.
Zagrebški tedenski sejem (29. t. m.) Zaradi nepovoljnega vremena slab dogon goveje živine. Največ ie bilo slabše živine tudi svinj je bilo malo. Za inozemstvo so se kupovale le svinje. Tudi nekaj konj so nakupili Italijani. Cene teletom in debelim svinjam višie Cene za kg žive teže- voli I. 8—9.25. II 6—7. III. 5—5.75. bosanski T 7—7.50 (izjemno 8.50). IT. 6-6.50. Tli. 4.50 —5, junice domače T. 6—7. TI. 5—5.50. junci I, 7—8. II. 6—6.75. krave I. 6—7. II. 4.50 —5. III. 3.50—4. teleta 10—12 (zaklana 13 —14.501. svinje domače nepitane 9—11 (zaklane 14—14.50). sremske 12.50—14 (zaklane 15—15.50) Din. Konji: vozni 4000-12.000 Din za par po kakovosti. Krma: detelja 100—125. seno I 90—100. II. 50-70. otavs 100—125 Di- z-> 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (28. t. m.) Dogon 17.215 komadov, od teb 5244 iz Jugoslavije Cene mesnim svinjam nespremenjene. debele svinje pa so se podražile za 5 grošev pri kg Za kg žive teže notiraio: debele svinje I. 1.78—1.82 (izjemno 1.85). srednje težke 1.75—1.80. kmetske 1.70— 1.90. stare 1.70—1.75. mesne 1.90—2.50 (2.55) šilinga.
Dunajska borza za kmetijske jiroduk te (28. t m.). Višji tečaji v Ameriki, kar pa ni vplivalo na Dunaj, kjer je bila mrtva kupčija. Uradne notice na včerajšnji višini
= Legitimacije za mednarodno razstavo v Solunu. Za solunsko mednarodno razstavo. ki se bo vršila od 1. do 15. oktobra 1926. se dobe legitimacije, ki dajo pravico do popusta na železnicah in brezplačni vstop na razstavišče, pri grškem konzulatu v Zagrebu. Jelačičev trg 24. dnevno od 9. do 10. in od 3. do 5. ure. Cena legitimacijam je 70 Din.
= Položaj na dunajskem tržišču z jajci. Z Dunaja poročajo: Tržišče z jajci prijaznejše Močno se išče sveže blago, dočim je slabša kakovost zanemarjana. Dovozi dru-
Vremensko poročilo
rteipuiuusk- cvu . ue:!oii 2m sep'emPia 192*
Viš n« oaioii.-- i; Uh. ■
Kra	l Cas	16' UIT.	1 <e. /la-Temoei, 9t ! v % i i		Smei vetra in brzina v m	Oblatil os 0-10	Vrsta a jDozavan i	adavine j' .Tiro ure
opazovanja								
	i	7-S5-7	9-i	"6	E 1	10		39.0
(	s.	765-7	y-6	86	E 2	10	dež	
Ljubljan.- . |	14	7P5-4	10-8	84	N 1	10	dež	
(dvorec1 |	19	766 9	10-2	91	N\V 1	10	dež	
	21	767-4	• 0-1	95	S 1	10	dež	
Maribor . . .	8.	766-5	90	89	W 3	10		20.0
Zagreb . . .	8.	765-6	10-0	97	SSW 1	10	dež	8.0
Beograd . . .	i.	764-1	14-0	9čs	SSW 3	4		
Sarajevo . . .	S.	7S6-1	130	93	mirno	10		5.0
Skoplje . . .	S	765 5	150	"3	-nirno	6		
Dubrovnik . .	7 i .	7b0"9	24-0	87	S\V 2	5		
Solit ....	7	759 8	21-0	75	S SE 3	10		10.0
Praha ....	7	768-0	40	-	E 1	C <J		
Solnce vzhaja ob zahaia ob 1 / -4v una izhaja ob 23-15 zahaia ob 14-14
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 1 1 1, najnižja 9"2 C.
Dunajska vremenska napoved m eetrttek: V severnih Alpah: Sprva hladno in -premenljivo vreme brez bistvenih padavin Pozneje zboljšanje. V južnih Alpah: Naj-!>rej še hladno in deževno, pozneje uajbrže tudi boljše.
Tržaška vremenska napoved za četrtek: Močni severni severovzhodni vetrovi. Xebo oblačno; dež. Temperatura okoli 13 stopinj. Morje razburkano.
govrstnega blaga zadostni, dočim prvovrstnega blagu mesicma primanjkuje. Ruska jajca se dovažajo v večji meri in so se podražila. Večjih sprememb v cenah ni. V trgovini na debelo notirajo: jugoslovenska prvovrstna jajca 17.5—17.7. madžarska prvovrstna 18. gradiščanska v sodih 17, gor-cjeavstrijska 17.5. poljska 16—16.5. runnin-ska 16. ruska 16.5. bolgarska 15—15.5 groša.
= Vprašanje uveljavi jen ja uovih železni ških tarif. Iz Beograda uoročajo, da je prometni minister za nedoločen čas odložil uve-ljavljenje novih tarif, ki bi morale stopiti v veljavo 1. oktobra t. 1. Govori se. da je prometni minister spričo ostre kritike javnosti baje sploh opustil povišanje tarif.
= K gospodarskemu nrogramu ministra za trgovino in industrijo dr. Krajača piše v zagrebškem <Morgenblattu Ir B. med dru gim, da je ta program gospodarske kroge 'emeljito razočaral Podob-' ie. kakor da ministru niso znani vzroki sedanje krize, kajti Mcer bi ne predlagal tako neresnih mer. Kriza jugoslovenskeea nnspodarstva ie povzro cena v glavnem zaradi pomanjkanja kapitala in zaradi visokih obresti, ki so posledica tega pomanjkanja Ni govora o intenzivnem gospodarskem življenju, ker gospodarski krogi pridejo le težko do potrebnih kreditov. odnosno jih dobe po 20 in večodstotnih "»bresti'- Stremljenje ministra bi moralo iti oredvsem za tem. da se privabi tuj kapital Valutna reforma se mora. kakor izvaja omenjeni nisec. brezpogoino izvršiti na podlagi dinarieve stabilizacije dan;>šnt>m nivoju. Vadaljna potreba v smeri ozdravljenja go-?podarske krize bi bila izvedba davčne reforme. zlasti za pokrajine. '■- 'i:ejo razmeroma visoke davke. Gospodkrogi so pričakovali, da bodo baš 'i momenti tvorili bistvo dr. KrHačevega prosrama. toda dr. Krajač je predlagal s^me malenkosti in večinoma mere. ki so izven njegovega resora •"■e bodo ženske uporabiiale več ali manj ko-smetičnih sredstev, če bodi nosile dolga ali kratka krila. n>m" f" niče=-"- skupnega z gospodarsko krizo. Kar se tiče prihrankov io sprememb v državni upravi, pa naj bodo še tako na mestu, ne bo od tega nikakega uspeha pri sanaciji gospodarstva. Neizvedljiva je zahteva, nai uradni='vo i-<-ije svoie potrebščine izključno s produkti domače fabrika rije. Ozdravljenje naše gospodarske krize zahteva drugih metod in zlasti več čuta in razumevanja za dejansko stanje.
Borze
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 71.50—73. Vojna šk_ 307 - 0. zastavni
in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193-196. Ljubljanska kreditna 160 —ltS. Merkautilna 92—98, Praštediona 865 —86i>. Kreditni zavod 165—175. Strojne 9— 112, Vevče 104—0, Stavbena 55 —65. šešir 104—104 (104). — Blago: Nobenega zaključka Ponudbe in povpraševanja neznatna.
ZAURKii. ; i'! bančnih vrednot sta zabeležili zaključke samo Eskomptna in Jugo. Tudi indu trii-C vrednote so brez zanimanja; !e Trbovlje -o <r malo več pro-metale. Vojna škoda ie malo slabša in se je trgovala promtna pa 30" -306. za ultimo
oktobra pa po 309. — .....ib deviz-
ti i h tržiščih ni bilo večjih sprememb. Tu-ii v Zagrebu je tendenca nespremenjena. Narod n banka je in' ■ ■>'■■> v devizah rut Praec in Dunaj. Skupni devizni promet 3.3 niiliiona dinariev Not'"-le - > devize-Dunaj izplačilo 796.5 - 799.5. ček isto. Berlin izplačilo 1347.5—1350.5. Italija izplačilo 213.91—215.91. London izplačilo 274.4— 275.2. Nevvvork ček 56.428 56 628. Pariz izplačilo 156.79—158.79, Praga ček 167.35— 168.15. Švica /.plačilo 1092.75 1095.75. ček isto: valute lire	°13: efekti:
bančni: Eskomptna 100—100.5. Hipo 55 — 56, Jugo 91.5—92. Praštediona S65—8675, Liublianska kreditu;; 160—170: industrijski: Ekspioataciia 9—10. Slavonija 31-32. Trbovlje 294—300. Vevče 102—115. Šečerana Osijek 340—350: državni: investicijsko 71 — 71.25. agrarne 42—43. Vojp.-: 51;oda. promptna 305.5—306 o. z.*, oktober 308—309. za november 311* -312. kasa 305.5—306.5.
BEOGRAD Devize: Dunaj 796— 797. Berlin 1347—1348. Bruselj 154-157, Italija 215—215.75. London 274.7 —274.75. Newyork 56.5—56.55. Pariz 158.25--158.5. Praga 167.7—167.75. Švica 1094—1094.25. CURIH Beograd 9.1475, Berlin 123.25. Newyork 517.375. Loudon 25.10. Pariz 14.47. Milan 19.70, Praga 15.325, Budimpešta 0.007245. Bukarešta 2.64. Sofija 3.7375. Dunai 73.025
TRST. Devize: Beograd 46.25—47: Dunaj 370—385: Praga 77 50—78.50: Pariz
74_75; London 126.75—127.75; Newyork
26.10—26.20; Curih 504—510; Budimpešta 0.0363—O.03S0; Bukarešta 13—14. Valu-t e: dinarji 46—46.75: dolarji 26—26.60: 20 zlatih frankov 101—106; zlata lira 505.15 DUNAJ. Devize: Beograd 12.4850 —125250. Berlin 168.31 — 168.81, Budimpešta 98.90—99.20, Bukarešta 3.6450—3.6650. London 34.2925—34.3925. Milan 26.88—26.9S. Newvork 706.65—709.15. Pariz 19.79—19.89.
Praga 20.9275—21.0075. Sofija 5.1050— 5.1450. Varšava 77.95—78.45. Curih 136.55— 137.05. Valute- dinarji 12.47—12.53. dolarji 703.60—70.760.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.57. v Berlinu 7.47. v Londonu (po-ooldne) 275
Popolnoma novo!
Grandijozno filmsko delo Osem velikih dejanj trpljenja človekoljubja, ljubezni in sreče. — Strahoviti snežni meteži \ planinah. — Grozna povodenj. — Ogrom« na snežna lavina pokoplje pod seboj hi» še in ljudi. — Povodenj odnese zadnje upe. — Rešilni vlak s štirimi lokomotiv vami se bori z groznim elementom. — Prekrasni naravni posnetki daleč preka« šajo vse kar je dosedaj prinesla filmska tehnika. — Pretresljivi in do skrajnosti napeti dramatični prizori.
Prekrasno! Veličastno! Grandijozno! Danes ob: 4., pol 6., poi 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA
najudobnejši kino v Ljubljani. — Sredina mesta. — Telefon 124.
L G O
3 krat tako bujni
postanejo lasje, če jih le enkrat umijete z Elida-Shampoonom. Takoj postanejo rahli pa vonjavi, svileno mehki,med-losvetli in nežno parfimirani. Mehko posebno milo očisti lase in kožo na glavi brez truda pa temeljito. Obilne pene njegove ogrnejo vse nezaželjeno ter se izlahka odplaknejo. Umivajoči si glavo, rabite prihodnjič tudi Vi brez sode izdelani
J UGOSLA VENSKO D. D. GEORG SCHICHT,OSIJEK. Oddelek »EUdae.
Pošljite mi brezplačno originalni iavojčel£ ELIDA-SHAMPOO
14/IV
Ime------— ..........i ----------
Prilepite prosim, izpolnjen; odrezek zadaj na dopisnico.
S H A M P O O
V
k
1
Prazno sobo
s popolnoma s o p a r i r a-n i m vbodom, v sredini mesta, v bližini cer .ve sv. Jožefa, samo o«l hišnega gospodarja, išče stalen in soliden gospod. Pogoj čistost Cenjeno ponudbe pod . Merkur 50* na oglasni oddelek cJutra v.	27410
'Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda '0 par Najmanjši znesek Din 5 —s
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I NajmanjSI znesek Din 0 —w
Veliko solnčiio sobo
oddam 1 ali 2 visokošol-kama, ozir. visokošolcema. Ogleda se od 10.— 2. ure. Naslov v oglasnem oddelku
. Jutra ~	27-148
Pletilka ! Pisarniška moč
dobra moč. vešča stro5n<\ga	zmožna knjigovodstva, ko-
plvti'iij;i. dobi trajno delo	respondenee "ter vseh dru-
proti dobri plači. Na.-iov v	gih pisarniških poslov, išče
oglasnem oddelku cJutra-.	.-lnibe. Gre tudi na deželo.
, 27301	Pismene ponudbe na ogl.
_______________________oddelek cJutra* pod šiiro
Takoj 3--.	27413
Kovaškega
pomočnika
ki se dobro razume na podkovstvo in vozove — rej me Jože Osrnk. Mlc-šievo pri č-tični, Dolenjsko
Avtomobile
vsakovrstne i:i motorn.-: le-.i popravlja najbolje najhitreje in najceneje Fior-jsneič. Karluvska cesta 22.
213,1
Nov klavir
prepustim z:i porabo. kjer bi me sprejeli za sostanovalca. Cez dan sera odsoten Dopise ua oglasni oddelek cJutra* pod cKonservato-rist*.	27446
Dirigent
zmožen tudi klavirja, išče mesta. Naslov: Anton Puš-nar, Bled.	27443
Prešernova ui ca 9 dvor šče.
Najtrp žnejš naicene:ša »n naielengaitnejš? ob tev. Popravila se tako; izvrše.
Veščak
mizar, monter strojev in vešč popravil istih, vodne naprave, po možnosti tudi kolarstva, ki ima sv&je orodji-, išče stalno mesto v kaki tovarni ali podjetju Ponudbe na ogl. oddelek c Jutra:* pod c Vsestranska moč*.	27430
/\0) P^ale <J\>
/ etike'©. qraverstvo
t SITAR & SVETEK
UUBIJANA O J
Mesarij in Kostilni-čarji — pozor!
1"». oktobra začnem z izdelavo ogrskih salam ter sprejmem več praktikantov Ivdor se želi naučiti naj se osebno ali pismeno oglasi na naslov Novak Tooladi-jae, mesna industrija, Ljubljana, Kolodvorska u?i«-a i8i Mesto šoferja
iščem Sem vojaščine »r- -t • Naslov v oglasnem odde:ku
Pikoia iJutra-	am
takgj s p r e j m e kavarna : . cLeuu*, Kolodvorska ulica
27421 i	& * Z EmBm
Dijakinja
ki s svojim stanovanjem ni zadovoljna, naj javi svoj naslov na oglasni oddelek v. Jutra s- pod cLjubeznjiva oskrba*.	27380
Vesela starost je druga mladost,
pa da io vživam na vsak način, moramo pomniti da v tej dob želodec zahteva posebno postopanje, zahteva vpotreb-ljavan e ledil, bogatih hranilnosti, lahkih in v na večji >topnji as.milirajočih in slednjič tahih, ki dovajajo organizmu dovolj moči.
Visokošolca
ali srednješolca sprejmem na hrano in stanovanje
v Tavčarjevi (Sodni) ulici po nizki ceni. — Natančen naslov v oglasnem oddelku cJutra-.	27403
Štampiljke
io	potrebščin^ pripo
roča S P f t a n Maribor nasprot' glavo kolodvoru
Vulkanizira
Vst vrste g o m i j a parna Tulkauizacija P S k a f u r v Ljubljani &imsk3 c 11 270
2 visokošolca
ozir. dijaka sprejmem na stanovanje z zajtrkom. — Naslov v oglasnem oddelku « Jutra*.	273$ 1
Vajenca
kavarniškega in kuhinjskega
sprejme s hrano in stanovanjem Josip Carl. <-Narod-ua kavarna* v Ljubljani.
"7388
Auto - šola
oblastno dovoljena, prima. ki izobražuje praktično in teoretično kandidate za samostojne vozače (Šoferje) Pouk je temeljit iu uspeli -iguren Damo in gospodje se sprejmejo dnevno Kurz če2 dan in tudi zvečer — Prospekti gratis Natančne informacije v Aufo šoli ~ '/a<rroh Kaptol l£» Telefon 1 \ -93	257
Na najprou:;;tnejžcTn kraja, ob okrajni cesti, tik železnice. oddam v uajem takoj 4 sobe. I klet. za vsako Podjetje ali podružnico sposobno Zastof^stvo prevzame gospodar tudi sam Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 27292
3 visokošolce
ali dijake sprejmem na hrano in stanovanje po Din 380. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. " 27-124
Učenca za trgovino
z dežele, s primemo Šolsko izobrazbo, poštenih staršev sprejmem. Stanovanje in hrana, v hi.-i. Naslov pove oglasui oddelek cJutra -.
Pohištvo
Kadi pomanjkanja prostora po ugodni ceni p r o d a m spalno opravo iz orehovega lesa, jedilnico iz hrastovega lesa in belo kuhinj, opravo Na?lov v oglasnem oddelku cJutra*.	27425
kocentrirana hrana, ki obsega glavne sestavine svežih jajc, sladkobe, mleka in kakao, zadošča popolnoma tem zahtevam. Vsebuje razen tega diastazo, to je tisti aktivni ferment, ki je na vsak način potreben popolni prebavi in siccr zato, ker je sama po sebi jed, ki se popolnoma asimilira, služi tudi za pomoč asimiliranju vsakega drugega vžitega jedila. OVOMALTINA je sploh najpopolnejše sredstvo, da se v senilni dobi obogatijo telesne sile.
Ovomaltšne se izbi v vsaki apoteki in drogerij po
ceni:
100 gr 18*50 Din, 250 gr 36-25 Din, __ ( P	500 gr 63-25 Din.
a	Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč
se na ta list' 0(1
Dr. A. WANDER d. d. tovarna iarinacevtskfh in dijetetnih preparatov ZAGREB, Jurjevska ul. 37
Stanovati ip
treh sob išče rodbina brez otrok. Prednost s kopalnico Ponudbe do 3. oktobra na oglasni oddelek cJutra* pod ^Stanovanje 001* 27351
Ueence za klavir
sprejme učiteljica Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 27001
Popravila klobukov
2000 Din posodim
za eno leto brez obresti onemu, ki mi preskrbi mesto oskrbnika. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod -Novo leto*.	27433
Pohištvo
Prodam več starega, politi-ranega, trdega pohištva in eno preprogo. M. Spreieer, Dunajska cesta Go. 27422
Nemščino in
francoščino
poučuje temeljito učiteljica N,•!.-!<;v v oglasnem oddelku «Jutra».	27000
Opremljeno sobo
veliko in zračno s posebnim vhodom v sredini mesta oddam zakonskemu paru. ki je če2 dan odsoten Naslov v oglasnem oddelku cJutra*	27219
Na Glincah
poučuje izkušen učitelj poceni po novi. najboljši metodi v kurzih ali posamič nemščino, angleščino in venščino Pisnu pod šifro Fspeh garantiran* ua ogl. oddelek cJutra* 26054
Amerikanec
s 73.000 Din imovine, srednje starosti in čedne zunanjosti, išče gospodično ali vdovico. katera poseduje špecerijsko trgovino ali trgovino z mešanim blagom. Tajnost zajamčena Resno dopise pod cAmerikanec • na oglasni oddelek cJutra > 27339
V e a £ » « r * i n t
zlato kupuje
po najvišjih /»enab
Černe, iuvelir
tuidiann VVolfova ul
1—2 sobi
opremljeni. Ofliljm v najem v o^tasneuj uiM--ik:i cJutra« *	27043
Prodajalka
izveibana 'nor. i-r-o narat-stitve v bo!i~i trgovini lia ilt'/.t'Ii iV.soilnjB ilubra spričevala. Ponndlje ua upi.-i ni
c.ln: .-i . i.,..;
Učenca za trgovino
z mešanim blagom sprejme takoj Ivan DeLic.a. Trbov-
Visokošolec
zmožen italijanskega, francoskega. nemškega, češkega in srbohrvats-kega jezika.
p o u č u j e humanistične in realne predmete ter klavir, violino — proti zmernemu honorarju, event. stanovanju ali hran' Ponudbe na og' oddelek -•Jutra* pod cRckord*.
27308
Za auto?T varenje
kupim aparat. Ponudbe na oglasni oddelek c Jutra* pod šifro cAparat*	27415
Kaj je vzrok
da ne odgovoriš? cOtelo 35» 27414
Žagovodjo
I-vem poslovodjo za večjo ?.ago, kateri hi prevzel celo poslovanje žage v akord, lieflektanti z daljšo prakso naj se javijo na oglasni oddelek -Jutra* pod o.^i. bt. 20708.	20758
fimeljskih drogov
'■•tarikastih, smrekovih, dolgost od (j m naprej, kupim večjo množino. Ponudbe s ceno franko vagon nakladalna postaja je poslati na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cTakojsen plačnik*
27304
Potnik
•-kavcijo, dobro vp išče mesta Ponudbe n; oddelek cJutra* pod 1313.
pisalni stroj je dosegel svetovni sloves nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi Zastopstvo: LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA
Šelenburgova ul. 6 11 27 a	Telefon 980
Inkasant
reduciran vsled . obrata išče primeri be kot sluga potni i -ant <tij kaj slične uudbe na oglasni -Jutra* pod šifre »n marljiv SO*
Mizar, poslovodjo
potrebuje t vornica pohištva 7.\ itega lesa v Leskovcu (stoli iz zvitega lesa in navadni mehanični) ReNekti-ramo samo na sposobno, marljivo vodilno moč ter dobrega organizatorja dela Nastopi lahko takoj Ponudbe ua oglasni oddelek «Jutra* pod šifro cF S.* 27313
Knjigovodja
veCc-tno prakso, -/mofiei] tudi vseh drutrili pi-ami-šk:h posiov želi sležbe — Pismene ponudbe na c/Ias-ni oddelek cJutra* pod šifre, cGorenjsko 3 . 27111
Brivskega
pomočnika
sposobnega samostojno voditi podružnico, sprejmem takoj Ozira .-e le na prvovrstno moč. Plača lOti Din na teden, stanovanje, hrana ia perilo preskrbljeno. Filipi;- Anton, brivec, črna pri Prevaljah, podružnica Mežice	27312
Uzjava in zahvala.
hodpisani se tem potom zahvaljujem zavarovalni aruzbi 0Commerciai Union11 v Ljubljani za točno izplačilo mojega po°inu-cga konja, ter družbo v to svrho vsakemu ' aitopieje oriporočam.	10263
Mežica, dne 26 septembra 1926,
Jan^o Jroha.
za žganjekuho prodam ali zamenjam za krompir Ponudbe na naslov Jakob Pevfe Store.	27320
Trg. pomočnika
ali prodajalko izurjeno v mešani trgovini, dobro prodajalko uianuiakture -:.r<j inem takoj v trgovino z mešanim blagom v v. č.i^m kraju na deželi Natančne ponudite - prepisi -pričeval o dosedanjem službovanju na oglasni oddelek «Jutra» pod cSpref.en in pošten*
Sobo s kuhinjo
iščem, ali pa grem tudi za h i š n i k a
ki bi lahko tudi dnevno službo opravljal Naslov v oglasnem oddelku cjufa».
Najpopcinejši
Kislih iabolk
lepih in zdravih, kupi m več \ agouov za prešanje Ponudbe z na,vedbo cene franko vagon nak'adalna postaja, poslati na oglasni oddelek cJutra* po«' šifro -Takojšen plačnik-. 273S4
Stanovanje
1—2 sob. kuhinje in priti-klin iščem s 1 novembrom ali preje. Plačam do 1000 Din Ponudbe na o-lasni oddelek cJutra* pod šifro cinteligent 1000*. 27033
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljane tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pr tvrdki
Luči. Baraga, uubHana.
Šelenburgova ulica 6 I.
Irazalaten asuk i5-ietnt garaniiič lelelon št. 980. 23
Elektroinonterjs
za hišne TŠtalaeije izku Šene v montaži 7 bergma novimi m e; < lovim« cevmi kako- tudi za polaganje '•evnih žic .'KulVofalz) -prej. mem Ponudbe na oglasni • 'delek cJutra* oo-' Šifro Prekmurie*	27241 •
Upravitelja
.» večje gospodarstvo z zvrstninr spričevali v toj -troki. iščem za takoj — Obširne ponudbe < prepisi -pričeval in fotografijo na naslov Gj Medakov-č Za greh Zrinjevac 15 fl kat 2604-'-
Dinamo
lic V 6 HP. 2 na puščamo dosko odporom in meril nimi aparati poceni nroda Franc Kovač Zgoša pošta Begunje	?fi()0o
v LJUBLJANI
Lokal
pripravili za vsako obrt, posebno za manjšo špecerijsko trgovino, oddam, — Naslov v ugla.-nrni o !-'elku •Jutra.	27853
Sobo
gospodoma — oi-13'ncni oddelku 2742U
Po^or isostilr'car'5 in fr^ovc'!
1'riftne oir=ke in domače alanii po 75 iu 70 Din udi dokler traja ralo?a R 'Vime. Dunajska <v.-! «t -270",n
iz slovenskih premogovnikov
vseli kakovosti, r cel b vagon b po originalnih cenab premogovnikov za domaČo npotaSo kakor tndi za industrijska podjetja in razpečiva na debelo
inosemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter pripo roča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarn« in domačo ono-rabo. kovaški premog, črni premog in Sriiete
Naslov: Promsfni zavod za premog, fl. i v [00
Miklošičeva cesta štev. 15.1.	;o>i
O^reirlteno sobo
o-''am tro-po1it-n: Va?]ov v oglasnem oddelku .T'-tra 274U0
Trs;, posredovalec
v -ir!1 r '-i oh'asti 'lasti v 'il> Maribor P'ui in Cel>	[iri'ik(i zaslužiti
-! ■> v prov'ziio Pnn - Ne ■a ':i -:ii o MeVk .Jirra-<Re-en posredovalec.
27011
Gostilno
jbro idočo, v prometnem raju vzame v najem — fnajraii od litra) Izurjen o>ti"r. č ■ . N^sl v v orl. u !<ie'ku «Jutra> 27J02
takoi boljšemu go-Nnslov v ogla n-m ^Jutra>. 27^1
Nov, velik štedilnik
boljši, cro.la Jeglič Leser 27-^s
Podp s ina sem dohila kot deset' tnec od tvrdke I ati Čarman „Doko* 3rešerno a ulica 9 (d-orišče) par čevlje no 'ast ii izbcii za tonj.
Tvrdki «c najieošc zahvaljujem in ) cca . občinstvu pi po očam.
Kose Angela,
U ubljana 6ospos»etska cesta I
Leno sobo
2 posteljama oddan) ta-j. — X >'ov v ogla-nem ilelfcu Jutra«. 27-147
~> Onj-omlion' sob"
v«aka e (»o-ebnim vhodom. .. sredini meel:t o 'dam s 1 oktobrom. — X -s'ov povp i^lasni oddelek .Jutra-
274-12
MSi
Cenene dame šn gospodje!
m

o
Tvrdka fl,SlnkOtfeC m. K. SOSS, Mestni trg 180
Vas vabi. da poselite niene
ove, moderno urelene prostore, B
ki se oivorilo
¥ četrtek, dne 30. septembra 1926,
Poleg splošnega modnega oddelka posiule
poseben oddelek za gospode.
Tvrdka Vam nudi

nižfih cenah

ter Vas v to svrho vabi k mnogobroinerou obisku. ki ji bo omogočal.
da Has bo v gornjem sitrslu zadovoljevala z vedno večjo popolnostjo
S"
S-s
.oV

?t1iad sposoben ;a samostoien
^isusmiški kuhar 30 lsc;
Ponudbe poslati na: (lVELlXO RAtfARtiO", Maribor.
K9or cglašuie, ta napreou.e:

•. % »-t >=•: = -
Kdor potrebuje
Ir«! f^l

Gsmn
,-^-1 .."a.* - : ^
-sr ft®
■ - - ž ■ 9,-
in ostaia oblačila res iz dobrega blaga
ur: na u_:dneje in na :e ne:e pri nas.
\znizi- vsi 1 isktgz n vi ir~r.vvi -m c-.c i.-..
aioveaia
.a že.ezaruG .r. eiektrarno se sprejme s i no\ embrors Oz::- se ismo na starejše moč. atere so absolviraie s ro no in e:ektro:ern:č; o ae.ovodsko šoio Pocacb- na že ezamc :n eies -n A. PoTSČnik f?uše
Trgovsko hišo
| : nai čO .et or-toečj rgov:no meša i r.--sa blaga n dežein h mdetbcv v trgu :5redš:e od ..a.T. c poies tarne ce-kv-
odda m v našem.
Potrebni kaDira* 200.000 do 3GO.COO D;n Ponudb spre črna in pojasni a da e asmik J. Zadravec Središče ob Dravi
t
Srew drl"
Oglas.
i se hišo
♦ '""_'£ « i> >•
XT
i
Fran
Berenda & Cia., Liubliana.
v
i obstoječa r i 4 do dO vet: a sod t. J dni^h priliki n kakor - ene kun n e, kleti, i ro možnost1 manjšega d.oršča . t d i
Hiša se mora nahajat v takem stan a, da H Sc moglo vanj vselit: tekom enega meseca po nakupu.
interesenti na se zgiase do nc 5 oktobra event t načrt: pr
L. H i k u š
UUEUAfJA, RSestni trg 15
izdelo?atei? dežnikov
Na orofeno'	Cifedo"
Zaloga sprehajalnih palic D,r3aCi:3 ŠUS1 V L ObljSZli.
te- • •» mi	j	, .
(Kr zanke)	iOi98a
GiiisllliGiiiiiiillliiatianti
Egon 8ayr, šn Koncept, pripravnik, javi,a v svojem in imenu svo e sestre Leje sorodnikom :n znancem da ;e naša pre url ena mati, gospa
Ivana 5ayr
vdova posojil ravnateiia posesta<ca
29. u m. p: dolgi, mckapo&i boleini prenrtraia Pogreo clage pekojnire bo v petek. i. este-ora 1926 ob po> 4. pop. iz hiše žalosti Sv. Fiorijana Uiica 29.
Venci se na željo blage ra.n^e hvaležno odklanja o.	10.3i s
V L!u3}liani, dne septembra 1925.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
nosno v
samo
ker je njih irpežnost, elegantna in f moderna oblika nenadkriljiva.
Cenš nairtfije!
Urrj-jje Inzz P=i !xči;i zt K-s